—--»—
ijveci slovenski dnevnik v Zedenjenih državah.
Ve(ja za vse leto ... $3.00 Za pol leta......$i.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ELZTON PHJJLNX: 4687 COETLANBT. Entered ss Second-Clsss Matter, September H, IMS, at the Post Office at Mew York, N. Y.t under the Act of Oongre* of Kink S, 1879.
nLKFO* FHA12VB! 4S8T OOETLUfD*
NO. 296. — STEV. 296.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 18, 1916. — PONEDELJEK, 18. DECEMBRA, 1916.
▼OLUMB
azna prerokovanja o miru. Kako je pred Verdunom.
ief ameriške banke je prepričan, da bo
JKLENJEN mir že tekom devetdesetih dni.
ko se bo razburjenje poleglo, bo sto »IL konservativni element na površje. — tUSIJA naj bi dobila moldavijo namesto ►oljske. — mnenje nemškega časopisja. — konferenca se bo vršila sredi meseca januarja v haagu.
Iz Washington.
Zavezniki mo-ajo na vsak način vpoštevati zadnjo nemško noto. — O p -edlogih Nemčije.
London, Anglija, 17. de<-emhrn. — Prokn Knrlanjn |iuspcln sem sledcre poročilo:
Nemčija nikakor noče prenehati z bojevanjem, impak njena želja je. da hi se njeni zastopniki sestali z [astopniki lw»jiijoeih se držav ter stavili mirovne pogoje.
Najhr/.e se ho že 13. januarja začela v Haagu konfe-henea, pri kateri hod"o zastopniki zaveznikov in oentral-liih zaveznikov. To pogajanje ne ho imeli sploh nobenega liplivu na splošni položaj. Vojne operacije se bodo ravno |.iko vršile kot so se vršile dozdaj.
Berlin, Nemčija. 17. decembra. — Generalni poročnik baron Fraytag Lotiringhoven, pomožni šef nemškega ge-(leralncga štaba, pravi:
—	Najnovejši dogodek sedanje vojne je jasno dokazal, da imajo zavezniki intelektualno nervozo. Zastopniki zaveznikov, zavezniški poveljniki in vladarji, govore samo o zmagi, pripovedujejo o zmagah, katerih niso nikdar izvojevali in jih nikdar ne bodo.
Zavezniki se presneto mot in, če mislijo, da je moč [Nemčije izčrpana. Naše armade so z vsakim dnem moč-Inejše. Zdaj imamo več municije, kot smo jo imeli začetkom vojne, oziroma v mirnem času. Ce nam bodo zavezniki še zanaprej nagajali na raznih frontah, bomo malo >olj brezobzirno nastopili. Ako že ravno hočejo izgube, naj jih imajo. Mi jim ne bomo branili.
Amsterdam, Nizozemsko, 17. decembra. — "Frankfurter Zeitung" piše:
—	Naloga Nemčije je urediti vse potrebno, da bodo dali zavezniki na njeno mirovno noto odločen in jasen od-govor.
< asopis zaključuje svoj članek z besedami:
- Ako zavezniki ne bodo sprejeli mirovne ponudbe, potem \v Nemčija, kaj ima začeti. Bojevala se bo. dokler ne bo dosegla popolne zmage.
London, Anglija. 17. decembra. — Silvija Pankhurst je hotela danes vprizoriti mirovno demonstracijo, toda straniki so jo aretirali in jo poslali na policijsko stražnico. Položiti je morala varščino, nakar jo je sodišče pridržalo.
Amsterdam, Nizozemsko, 17. decembra. — Ugledno nemško časopisje piše, da bo dobila Rusija v zameno za Rusko Pols j ko Moldavijo, ki je zanjo vsekakor večje koristi kakor poljsko ozemlje.
Nemčija je prepričana, da njene zahteve nikakor niso pretirane, ampak da so že vsaj deloma v soglasju z zahtevami zaveznikov.
"N. V. World" ima sledeče mnenje o Verdunu: —Zopet smo slišali o velikanskih bojih za Verdun. Kri in vedno kri.. . Temu vse to.' — se nehote vprašamo. <'emu toliko krvi*za eno samo mesto?
Miljon ljudi je že palo za Verdun in že pričenja padati drugi miljon; vse te žrtve za eno samo mesto. ^ Verdun — to ime bo navdajalo še pozne čase vsakogar /. grozo, kadar bo mislil nanj.
Je-li to mesto vredno tolikih žrtev ?
NeHici imenujejo Verdun "ključ do Pariza". Vse ka/e. da je temu res tako, kajti čemu potem toliko žrtev na obeh straneh ?
Nikjer, po vseh irnih bojnih poljanah z močnimi in silnimi zakopi ne pomenja pridobitev ene kvadratne milje ozemlja Francozom toliko, kot pri Verdunu. Vendar se tu gre bolj za političen efekt kot pa za kaj drugega.
Takoj od začetka vojne so se Nemci zaleteli z vso silo na Verdun, misleč, da jim je s padcem tega mesta odprta pot v Pariz, mesto nemškega hrepenenja. Toda tedanji francoski vrhovni poveljnik Joffre je zavkazal braniti mesto za vsako ceno.
In Verdun je bila prva trdnjava, ki ni pala zmagovitim Nemcem v roke. V drugo so navalili Nemci na trdnjavo 21. februarja 1915. Nikjer v sedanji vojni se še ni poslalo proti eni sami trdnjavi toliko vojakov kot proti Verdunu. Več stotisoč mož se je borilo, Nemci so poslali tja svoje najboljše čete in vse so izkrvavele.
Nemški namen je bil zavzeti Verdun in ponuditi mir, katerega so ponudili sedaj po padcu Bukarešta.
Pri svojem drugem poskusu zavzeti Verdun so Nemci v štirih dneh prodrli štiri milje ter so zavzeli trdnjavo Douaumont, ki je bila glavna obramba mesta. Da so pa zavzeli trdnjavo Vaux, so potrebovali štiri mesece in vendar je bila ta trdnjava samo pol milje oddaljena od prejšnje in prav ni<¥ -bližje Parizu.
V oktobru m Francozi zone t zavzeli Douaumont in 1.
Francozi zopet trdne po-
Wasbington, D. t'.. 17. doc. — Poročr. *e. da so zavezniški diplomat" «.l»vcs*ii; svojo vfade, da naj .ir vržejo knukomalo nemške mirovne ponudb«- temveč naj o tem razpravljajo in izrazijo -svoje mnenje. Ako tejra no store, ho napravilo v Wash in »rt on n zelo slab litis.
Mnogi diplomati «o namreč mnenja, da so cisto gotovo sklene mir. ako zavezniki sprejmejo mirovno ponudbo.
Vsi so mnenja, da se mora Anglijo prepričati, da se Nemčijo ne more premagati; ako se jo o tem prepriča, potem se doseže mir. — Anglija je šla namreč v boj v prepričanju, da bo Nemčija v kratkem času vničena. zdaj pa se je pokazalo, da je to nemogoče. —
Nemci so propričani, da bodo za vozniki zahtevali, da se mora v-stanoviti poljsko kraljestvo, h kateremu mora pripadati tudi nemška Poljska. Zahtevali bodo tudi, da vrne Nemičja vse zasedeno ozemlje, toda nemških kolonij, katero so zavzeli zavezniki v tej vojni, ne bodo hoteli vrniti Nemčiji.
Nemčija ni nikdar imela namena obdržati kaj francoskega ali belgijskega ozemlja, zato je go-|tova stvar, da ta točka ne bi de-i delala pri mirovnih pogajanjih nikakih težkoč.
Nemci pravijo:
— f'emu nadaljevati boje za Verdun, ako dobe Francozi vse ozemlje brez prelivanja krvi? — Zadnji boji za Verdun so bili vsled tega nesmiselni. — 1 Francozi so se' borili za ozemlje, katerega so do sedaj vzeli Nemcem, eno loto, iz česar se da sklepati, da bodo trajali boji še devel let, ako hočejo zavezniki zavzeti vso zasedeno ozemlje in izgube na moštvu bodo znašale na miljone. Vso te izgube se lahko prihranijo, ajto zavezniki sprejmejo mirovno ponudbo.
Od sedaj naprej bo Wilson bolj I javno delal v vseh ozirih, kar se j tiče vojne. Eno leto ni sprejemal časnikarskih poročevalcev, zdaj ; pa misli, da je boljše, da javnost ve, kako je njegovo stališče v tej vojni-
S tem hoče doseči, da ne bodo mogotci na Wall Streetu manjšali in višali cen. Glavni vzrok menjavanja cen v zadnjem času je bil namreč ta, ker je bila vsa situacija nejasna.
Zato je predsednik pretekli petek po dolgem času zopet sprejel časnikarske poročevalce in jim razložil svoje mnenje o političnem položaju.
Grška.
Grška je sprejela, uit mat um. — Grški kralj baje nima dovolj moči. — Sovražen čin.
London, Anglija, 17. doc. — Grška je sprejela ultimatum, katerega so ji poslali zavezniki; tako se poroča iz Aten.
V nltimatumu so zavezniki zahtevali od Grške, da mora odpo-klicati svoje vojaštvo iz Tesali-jo in da smo imeti na P^loponezn le določeno število vojakov.
Pariz, Franeija. 17. dec. — Nota zavezniških držav je bila izročena danes popoldne zunanjemu ministru Zalocosta. Ta listina pravi. da zadnji dogodijaji v Atenah dokazujejo, da nima no kralj Konstantin ne vlada dovolj moči nad grško armado, da bi ji branila, da ne bi bila miru nevarna in ne bi bila opasna zavezniški armadi v Maeedoniji.
Zavezniki so tedaj primorani sami sebe zavarovati, da jih kdo od zadej no napade in zaradi tegn zahtevajo, da grška vlada takoj odpelje vojaštvo in vojni materijah To odvažanje se mora pričeti v teku 24tih ur in vsako prevažanje čet in vojnega materija-la proti severu mora prenehati.
Ako Grška zavrne te zahteve, se to smatra za sovražen čin. Zavezniški zastopniki so dobili navodila, da morajo takoj zapustiti Grško, ako vlada no sprejme teh pogojev. Blokada ostane, dokler zavezniki nimajo zagotovila za prihodnjost.
Darila za invalide zavezniških d.-zav.
60 zabojev različnih stvari jc včeraj odpeljal parnik "Baltic" za oslepele in drugače ranjeno vojake zavezniških držav. Z istim parnikom sta so odpeljale tudi Mrs. .Seth Barton Freneh in Mrs. Thomas Thorton Snel. ki hnate svoje bolnišnice za vojake. Svarili so jih, naj se ne peljejo na angleškem parniku. ker jo nevarnost, da ga bodo Nemci torpedirali. toda niso so dale odvrniti od svoje namere.
Poljski narodni svet bo imel sejo.
Berlin, Nemčija, 17- decembra. — Prva seja poljskega narodnega sveta se bo vršila še prek Božičem. Prva seja narodnega zbora pa v februarju.
Nek odlok nemške vlade predpisuje različne izpremembe glede uprave mesta Varšave. Od prvega januarja naprej bo civilne in vojaške zadeve reševalo posebno mirovno sodišče, okrajno in višje sodišče. Pri sodnijskih obravnavah bo dovoljen nemški in polj ski jezik.
Potom brzojava.
V«l«d rete »lato poftioe sveže svetujem rsjaksa peMUat! sdaj staro domovino p« fcrezlitaem ferzejmvo.
Natančno smo polzvedeli, da pridejo take poSIljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako Itesodo. Najboljše jo, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč aLi premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične po&Ujatve gredo vse v Nemčijo, odtam na DnnsJ, odkoder Jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o Izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesierr. Credit Au*talt u* Dunaju poroča, da zabteva In dobi od pošte za vsako izplačilo lakozvau Payee's receipt, t. J. potrdilo s pečatom zadnje po&te in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet rojena.	. .
Opozarjamo, da Je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron.
Za take jiofittjatve se naj nam pošilja le poštne Money Orders In denar v gotovini, kajti privatuib čekov sa brzojavne pošiljatve nI mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI dE $4.M ŽA BRZOJAVNE 8TRO&KK.
Naslov se nora Jasno napisati fn dodati: pefilje naj se kmjMM.
K: 100.00.......... $16.00	K: «00.00.......... $»«.00
K: 200.00.......... 32.00	K: 700.00.......... 112.00
K: 300.00.......... 4K.00	K: SOO.OO.......... 12S.0U
K: 400.00.......... «4.00 I K: 000.00.......... 144.00
K: 500.00.......... 80.00 | K: 1000.00.......... l.TO.OO
TVRDKA FRANK SAKSER.

82 Cactlaodt Street.__New Yet*. N. Y.
stojanke okoli Verduna v svojih rokah. Sedaj so zavzeli Pepper Hill in več drugih utrjenih postojank. Te pozicije ogrožajo Nemce ob reki Meuse tja do Forges in Samo-gneux, kakor so Nemci ogrožali Francoze v februarju. — Veliko število vjetnikov znači, da so Francozi dosegli velike uspehe.
Ko diplomati razpravljajo o miru, je general Nivel-le pokazal, kaj on misli o miru.
Verdun je dokazal, da je Franci ia nepremagljiva.
•■ - - .........-.,- ... ■ ■ -
Slovenske žrtve.
Velika nesreča v rudniku. — Med 22 ponesrečenimi je polovica Slovencev. — Nadaljno poročilo sledi
V S; ono, Kan-.-.. jo nastala gro-zna eksplozija v rovu štov. 9.. — Meyer Coal Co.
Eksplozija je zahtevala 22 človeških žrtev.
Mod temi j«» polovica Slovencev.
Imena vseh mi niso znana, vem pa. da so se ponesrečili sledeči:
Mihael 1'ris, oženjen; Frank Jerina. oženjen; Rudolf Frelc, o-ženjen: Pavel Komae, oženjen, Anton Korošel. samski; .J. La-vretič. oženjen; .1. Tott, oče in sin.
Ko bom dobil natančna pojasnila. vam bom žo sporočil.
John Kastelic.
Nemško napredovanje v južnem delu Rumunske.
NEMCI NEPRESTANO NAPREDUJEJO. — VELIK VOJNI PLEN. — BOJI OB BISTRICI. — BOLGAR-SKE ČETE SO ZAPLENILE NAD 150 ŽELEZNIŠKIH VOZ. — KONEC VOJAŠKIH OPERACIJ V V ALAH I-JI. — NAPAD NA ŽELEZNIŠKO PROGO BUZEU-RBAJILA. — RUSI SO ZASEDLI VAS TETMELE. — VROČI ARTILERIJSKI BOJI V DOLINI REKE pu-NE. — ŠESTDESET JETNIKOV.
Ruska fronta«
Vroči artilerijski napadi. — Nemci so zavzeli nekaj ruskih pozicij. Vojni plen.
Berlin, 17. decembra. — Nemško vrhovno vodstvo naznanja, da so brandenbnrški polki dosegli včeraj velike uspehe. Severno od železnice, ki pelje iz Kovela v Luck, so zavzeli ozemlje v širini 600 metrov. Vjeli so 800 mož. več strojnih pušk in nekaj strojev ia metanje min.
Princ Leopoldova skupina: --Potem ko so Rusi dalje časa obstreljevali naše pozicije, so napadli Ilkust. severno od Dvinska; sovražnika smo odbili.
Petrograd prizna nemški uspeh.
Petrograd, 17. decembra. — -V smeri proti Ko vehi je nas sovražnik pri Porsku napadel, toda mi smo ga odbili. Ob štirih so zopet navalili na naše postojanke in tudi tedaj smo jih odbili. Ko je napočila noč, so boji prenehali.
Nemci so imeli štiri bataljone. Ob eni uri ponoči so nas znova napadli in pri tem se jim je posrečilo zavzeti nekaj naših postojank-
Danes zjutraj je nemški oklop-ni avtomobil obstreljeval naše za-kope. Sovražnik je poskušal prekoračiti reko Bistrico, toda mi smo mil namero preprečili.
Pri Irtarv Lizeo smo vjeli več nemških vojakov.
London, Anglija. 17. decembra. — Admirnlitota objavila sledove porodilo iz Pt trogiada:
—	Včeraj je zasledoval sovražnik naše in rumimskg umikajoče se T-eto. Popoldne je napadel železniško propi Buzeu-Sarath, pa se je moral kmalo zatem umakniti.
Naša kavalerija je dvakrat zaporedoma napadla so-i vražno kavalerijo. Po kratkem boju se je sovražnik z velikimi izgubami umaknil. Pri Batoni smo odbili vse so-vražniške napade.
V Dobnidži se vršo manjši spopadi, ki nimajo nobenega upi i va na splošni položaj. Mi smo zavzeli Tetmele in nekaj drugih postojank, ki so precejšnje strategične važnosti.
London, Anglija, 17. decembra. — Angleška admira-liteta je objavila sledeče uradno poročilo:
—	Jugozapadno od doline Putne je sovražnik z vso silo obstreljeval uae pozicije. Ko sta prišla našim voja kom dva bataljona na pomoč, se je sovražnik z velikimi izgubami umaknil. Vjeli smo šestdeset mož in zaplenili ve liko vojnega materijala.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. — Rusko časopisje poroča, da so Rumuni zapustili Galac in Brajilo. Ti dve mesti ležita pri izlivu reke Sereta v Donavo.' Mesti sta važno železniško križišče.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. — Nocoj je bil«, izdano sledeče uradno poročilo:
—	Pri Buzeu smo prodrli sovražniško fronto. Vjeli smo skoraj 1.200 jetnikov ter zaplenili par lokomotiv.'
Berlin, Nemčija, 17. decembra. — Rumuni so izgubili celo \ a la hi jo. Rusom ne bo preostajalo drugega kot u-makniti se dalje proti severu.
Bolgarske čete so zaplenile na-kolodvoru ei nad 150 železniških voz.
v CijuJni-
Nemški parnik všel.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. — Nemški parnik Princ Friedrich Wilhelm, ki je bil zasidran v Od-de. blizu Berpena v Norveškem od začetka vojne, je priplul v Šta-vanger, potem ko je predrl angleško blokado zunaj Bergona. Par-n.k se jo izmuznil skozi črto dveh angleških rušilcev in treh torpe-dovk, ki so ga slražile.
Po poštni nakaznici.
Vsled negotovega dostavljanja poste, ki Je Domenjena lz Amerike t Avstrijo ln Nemčijo ter narobe, spre* jemamo denarne poSlljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. D ENAK NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Ml jamčimo sa vsako denarno poSUjatev toliko časa, da se izplača na dol učen i naslov. Isto* tako nan jimfijs zanesljive smirlčke banke, s katerimi hm sedaj t sveži radi vajo« in radi sigurnosti pri na-Siljanju denarja.
Gene:
Nemški cesar je nadzoroval zahodno fronto.
Berlin, Nemčija, 17. decembra. — Cesar je prišel na zahodno fronto, da se, kakor pravi sam, zahvali hrabrim četam, ki so zadr-žavale naval dveh najhujših sovražnikov in so s tem pripomogle, da so se v Rumuni j i dosegli tako velikanski uspehi.
"Pri tem, ko smo pripravljeni skleniti mir, smo tudi pripravljeni bojevati se dalje do končne zmage, ako naši sovražniki zavržejo našo mirovno ponudbo." j«» rekel cesar vojakom.
Cesarja slednik.
Nemčija namerava napasti Švico,
Pariz, Francija, 17. decembra-— "Temps" v svojem današnjem uvodnem članku namiga va. da namerava Nemčija izsiliti pot preko Švice. List trdi, da bo Nemčija rekla, da je posvarila svet. da morajo vse posledice prevzeti zavezniki, ako ne sprejmejo mirovne ponudbo.
Nemčija, je pokazala, da prezira samostojnost držav, ako so ji na poti za dosego njenih namenov. Ako bo Nemčija videla, da ji jo prehod preko Švice potreben, tedaj no bo odlašala, ampak takoj
"".1 no no oaiasaia, ampak takoj spremlja prestolona- jydr,a v deže]o in jo pregazi]a Za_
(vozniki tega ne smejo prezreti. — Švica ve, da se mora bati Nemčije. ker ji je znano, kako spoštuje mednarodno pogodbo.
Kaj mislijo v Norvegiji o nemški mirovni ponudbi. Kristjanija, Norveško, 17. decembra. — Znani norveški liberalni voditelj, Ilalkon Loeken, je rekel o mirovni ponudbi sledeče: — Obe stranki Imate prav. ko pravite, da niste premagani: to
Avstrijski princ se je zaročil z Američanko.
Washington, 17. dee. — Princ Alfred Zu Hohenlohe Schillings-
daj so vsi v položaju, da lahko f,*st-.vataAe P™ avstro-ogrskem po-
K	«	K	$
100---- 1G.00 j «00____ 06.00
200---- 32.00	700____ 112.00
300---- 48.00 , 900.«.. 128.H0
400.... (H .00 I !MM)____ 144.110
500---- 80.110 1000____ ir.u.00
Ker Me sdaj cene denarja skoraj vaak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih se bo sgo> dllo, da dobi naslovnik kaj več, v£asib pa tndi kaj manj List dospe na mp*A ponavadi par dal kasneje In ned tass, ko dobi aastovnft Hal v roke, sa rjH
J^gsgifiiffS^aSr*
.. "vtir* y*:i ia' .	J
sklenejo mir brez ponižanja. Stavljeni pogoji morajo tvoriti podlago svetovne zveze, ki ima namen doseči mir, kakor priporoča Wilson, prejšnji predsednik W. II. Taft in Mr. Hughes. Zato bi napravili zavezniki zelo veliko napako, ako bi zavrnili nemško mirovne pogoje.
Iz Macedonije.
Sofija, Bolgarsko, 17. decembra.
—	Vrhovno poveljstvo bolgarske armade naznanja, da so bolgarski letalci obstreljevali angleška in francoska skladišča ob macedon-ski fronti.
Pbris, Francija, 17. decembra. Danes popoldne je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
—	Na raznih frontah so se vršili manjši artilerijski spopadi. Boji med predstražami se niso ne za nas ne za sovražnika uspešno končali.
Berlin, Nemčija, 17. decembra.
—	Uradno poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, ae glasi:
—	Navmacedonakl fronti vlada mir.
slaništvu, se je zaročil s Katarino Britten iz Washingtona.
Ženska bo obešena. Minnedosa, Man., 17. decembra.
—	Služkinja Teenio Maloney bo obešena 21. decembra tukaj v ječi, ako ne bode do tega časa pomi-loščena, ker je umorila Mrs. E. Hamilton, staro žensko, svojo gospodinjo-
Nemčija mobilizria šolske otroke. London, Anglija. 17. decembra.
—	Reuterjevo poročilo iz Kopen-hagena pravi, da je vlada v Šlez-viku izdala naredbo. da se morajo zglasiti vsi šolski dečki, ki bodo zaposljeni pri železnicah, kjer bodo nalagali in prekladali zaboje, za katero delo primanjkuje delavcev.
Nemci zajeli norveški parnik. Berlin, Nemčija, 17. decembra.
—	Prekmorska časnikarska agen-ttrra naznanja, da so Nemci zajeli norveški parnik Birgit, ki je bil namenjen v London in je vozil kdh^raband. Prepeljali so ga v neko nemško pristanišče.
. i
The largest Slovenian Daily in the United States :- |
lamed every day except Sundays j ud Leg&l Holidays.-:-] 1 < 50,000 Readers >
C LAS NAJtODX 18. DEC- 1016.
"O L, A S SIN A RODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
8LOVENIO PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK SAKSER. President._LOUIS BF.XED1K. Treasurer.
Plai-e of Business of the eorporation and addresses of above officers: 82 C«»rtlandt Street, Borongh of Manhattan, New York City. X. Y._
Za c I > leto velja list *a Ameriko In [Za pol leta ra mesto New York..	2.00
Csnado .................... »30« !Za Evropo tt vse leto....................4.50
Za i»>1 teta.................... J .50 Za Evropo za pol leta....................2..13
Za ci lo l< to za me»to New York.. 4.00 Za Evropo »a f'etrt leta....................1.70
"GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov._
"(i L A S NARODA"
t "Yuice of the People") Issued every day except Sundays and Holiday*.
Subscription yearly $2.00._
Advertisement wi agreement.__
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo.
Denar naj se blagovoli pobijati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče __naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poSiljatvam naredite ta nasluvr
"GLAS NARODA"
B2 rv>rf,nn<lt St..	New York City.
Telefon 4*^7 Cortlanrit.
_
Lisica zvitorepka.
Knuilo po zavzetju Bukarešta je poslala Nemčija potom nevtralnih driav zaveznikom nekako mirovno noto.
Zavezniki so jo sprejeli, nanjo pa niso še odgovorili. Kot pravijo, s.- bodo meseca januarja sestali zastopniki centralnih držav in zaveznikov. Vršila se bo nekaka konferenca, ki pa ne bo ugodilo izpadla.
Pri tej priliki bodo zavezniki povedali, pod kakimi poboji bi sklenili mir.
Ti pogoji bodo precej težki in Nemčija jih najbrže ne bo izpolnila.
Kljub temu, da je Nemčija v tej vojni največ dosegla. da je osvojila Belgijo, severni del Francije, Srbijo, Rusko Poljsko in polovico Rumunske, jo zavezniki ne smatrajo kot zmagovalko in pravijo, da so vsi ti uspehi le delne važnosti ter da jih jr dosegla potom intrig, zahrbt-nosti in pomandranja ljudskega prava.
Zdaj je Nemčija na višku svoje slave in moči. Ako se mirovna pogajanja začno in definitivno zaključijo, bo Nemčija uživala čast zmagovalca, veselila se bo svojih uspehov in bo lahko ponosna nanje.
Do tega pa skoraj gotovo, ne bo prišlo. Zavezniki nočejo ničesar slišati o miru. Ruska duma se je izrazila proti, ravno tako tudi francoski zunanji minister.
Anglija ni podala dozdaj še nobene odločilne izjave. Vsak, kdor vloži kako prošnjo, oziroma, kdor nekaj pričakuje, mora biti pripravljen na dve stvari: kaj bom napravil, če bo prošnja uslišana, in kaj bom storil, če bo zavržena.
Predno je Nemčija poslala zaveznikom mirovno noto, je vse to dobro premislila, p
Stopila je pred celi svet rekoč: — V dveh in pol leta vojne so bili skoraj vsi uspehi na moji strani. Samo na zemljevid je treba pogledati, pa je vsakemu jasno, kaj sem jaz dosegla in kaj do dosegli zavezniki. V imenu pravice, pravičnosti in človečanstva želim miru. Vsi narodi, moji kakor tudi zavezniški, hrepene po miru. Nadaljevanje vojne ne bo prineslo niti meni niti zaveznikom nobenih posebnih uspehov.
Ponudba je na prvi pogled poštena in še prej človekoljubna. Sestavili so jo nemški državniki, ki so v vseh ozirih dobri diplomati.
Vsak kdor ponudbo kar takole, prebere, mora dati Nemčiji kredit in se strinjati z njo, češ, ona je še najbolj poštena in najbolj človekoljubna izmed vseh.
Ako celo zadevo malo natančneje premislimo, se nam pokaže drugačna slika.
V sedanji vojni je bila Nemčija še proti vsakemu sovražniku uspešna, razen proti Angležu. Premagala je Belgijo, Srbijo, Rusko Poljsko, zavzela je severni del Francije in polovico Runiunske.
Samo Angležu ni mogla veliko škodovati. Anglež je pa njen največji sovražnik in jo je odrezal od zunanjega sveta.
Angleži in sploh vsi zavezniki dobivajo veliko množino vojnega materijala iz Amerike.
Za časa sedanje vojne ni bilo še nobenega nemškega parnika v Ameriki. Za časa Cele vojne ni dobila Nemčija direktno iz Amerike nobenih potrebščin in nobenega ma-i terijala. Dvakrat je bil sicer tukaj nemški podmorski čoln "Deutsehland", ki je pa prišel bolj za reklamo kot pa zastran potrebščin.	1
Nemčija ima izborno orožje, namreč podmorske čol-' ne. Angliji, največji svoji sovražnici, bi lahko Škodovala edinole s podmorskimi čolni. Toda Anglija trguje z mo-J gočno nevtralno državo. Ameriško Unijo in proti Ameri- i ški Uniji se Nemčija ne upa nastopiti.
Nemški podmorski čoln ne sme potopiti angleškega parnika, če je na njem kak ameriški državljan.	|
; V tem oziru se Čisto nič ne vpraša, sče'prevaza par-! nik municijo ali ne.	|
Angleške ladje križajo ocean, Nemčija to vidi, potap-i Ijati jih pa ne sme.
Dolgo časa je ugibala in premišljala, pred tednom je pa prišla do zaključka: zaveznikom je ponudila mir.
In Nemčija bo na konju, če sprejemejo zavezniki j mir, ali če ga ne sprejemejo.	^ -1
Ako ga sprejemejor-ko- lahko cmar:dik±i*»lft-Mirovne
Mrs. J. BORDEN HARRIMAN IN NJENA HČI.
------- j
pogoje; če ga pa ne sprejemejo, se bo lahko v največji in najobširnejši meri poslužila svojega orožja napram Angliji-
Pred celim svetom se bo lahko opravičila z besedami: — Hotela sem mir, zavezniki ga pa niso hoteli. Njihov cilj je centralne zaveznike x^opolnoma uničiti. Komur pa pretita smrt in uničenje, ima pravico braniti se.
In Nemčija se bo branila s svojimi podmorskimi čolni.
Potopila bo vsako zavezniško ladjo, ki bo prevažala municijo. Vsako ladjo, pa naj bo na rjej deset ali tisoč ameriških državljanov.
Angleži ne bodo mogli več apelirati na Ameriko, ampak samo na svojo moč in sposobnost.
Da jim pa manjka orožja proti podmorskim čolnom, se je zadnji dve leti že večkrat izkazalo.
—k.
Dopisi.
Mccn Run, Pa. — Tudi tukaj, ee je prav v skritem kraju, nas je našla mrzla burja in sneg j'"1 pokril s svojo belo odejo vse prijazne hribčke okoli Moon Runa. tako (hi nam drugega n^* preostaja, kakor držati se blizo peči in rit a ti novice iz naprednih časnikov. Pa vendar se zmiraj peči tudi ne li-ščimo. Imamo zbirališče, namreč dvorano sv. Barbare, kjer se ob večerih in nedeljah snidemo ter rešujemo reči. katere so potrebne za napredek. Tako so se bili zbrali mladeniči v nedeljo 3. "decembra in ukrenili, da pri rede veliko veselico v korist sirotam, katere so prizadete zaradi vojne v starem kraju. To veselieo ne bo ob-državalo nikako društvo, ampak jo bodo priredili mladeniči vsoli tukajšnjih društev. Zato se vabi vse rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin, katerim je kaj za sirote, ki trpijo revščino m bedo. Xa veselici bo igrala godba na pibaJa in plesali vse bodo vsakovrstni Šaljivi plesi. Veselica se vrši 30. decembra. Pričelek ob 6. uri zvečer. Vstopnina je a moške 50«4. za dame 2-"><\ Zatoraj še enkrat prosimo občinstvo, da nas poseti v soboto 30. decembra v dvoraaii društva sv. Barbare. — Z rojaškim pozdravom Jakob Ambrožie.
Sheboygan, Wis. — Gotovo ste že slišali o igri. 'ki jo je priredilo mesca novembra naše slovensko pevsko društvo "Danica"; Igra je izvaairedno dobro uspela. Tafke udeležbe ni nikdo pričakoval. Hvala vsem, ki so ikao pripomogli k narastku blagajne. Oprostite, ker se nismo toliko časa nič oglasili. Ako bomo Slovenci v naši naselbini še zanaprej tako skupaj držali držali kot smo dozdaj, bomo lahko še veliko dosegli. Nikakor ne smemo pozabiti rojaka Mihaela Skoka, ki je oib priliki svojega godu tako obdaril našo blagajno. Hvala tudi dekletom za veliko pomoč pri zadnji igri; najlepša hvala igralki Ani Turk. Ne srne se reči, da je bila igra izvrstno igrana, toda za osebe, ki so bile vprviČ na odru, je bil že velik uspeh. — Odbor.	j
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. —	-....... •
Razmere v Seattle, Wash.
' Kar se delavskih razmer v Seattle ti'e. so ]>recej ugodne.
Kje sploh pa s»- govori danes o >V:bi prosperiteti v Združenih dr-' zavali .' Vsaki tlelav»-e pa ima svo-j j«* \i-rok.*' hvaležen biti vojnemu | lesu. ki se vrti že tretje leto v Evropi. "Delavci v munieijskili tovarnah posvečajo največ pozornosti angl• .-'ko-franeoskih ali ruskim h::vb:čnim baterijam in brzostrel-nim < due]kom. Čimveč te pošasti izbljuje jo svojega ognja, t eni več-ja so naročila za nadaljno hrano. .Mi d« lavi-i v ladjedelnem oddelku pa z vso natančnostjo zasle-dujemo dnevne novice o podjetnosti nemških submorinov. Pravijo. tla se brez božje pomoči ali dovoljenja ničesar- storiti ne more. Torej kajzer ukaže, Bog do-1 voli. poveljnik submarina pa po-grezne pod mortfko gladino d nI o, ki ga j<- opravljalo na tisoče izve-! žhanih rok in tako naun zasigurai zopet nadaljno delo. Torej vzro-i kov imamo tudi mi dovolj biti hvaležni; kajpr.k. kajzerju, potem šele Bogu. ko i-ta nam skomandi-rala. da blažimo danes od do n t s ur.
Pa pu.-timo šalo na stran. Prav živahno j.- postalo čez to poletje v našem mestu. Ladjedelnice se gradijo noč in dan. druga za drugo. .Seattle zavzema v tem oziru drugo mesio v Združenih državah. Prekaša jo edino še ladje-' delnica v Delaware River ju. Tu-j kaj sinje štiri največje, mil jonske Delaware akcijske družbe imajo ogromna naročila. .Skinner-Eddy! Corporation ima za rgraditi dvajset ladij. Teh dvajset ladij presega svoto čez 50 milj on o v dolarjev. V bogatih gozdovih, ki jih družba poseduje nič manj kot 3501 tisoč akrov. se les reže izrkljuono h* za ladjedelnico. Seattle Con-' stmiction and Drv Doek Co. ima| naroči! za oO-miljonav, Duties Co. pa za 28 mil j on c*v; za Earns Co.1 mi ni natančno znano, ali gotovo je. da mora imeti velLka naročila, sicer bi ne zgradila tako velike in povsem moderno opravljene to-! vame. Potem je še par ducatov1 malih ladjedelnic, kjer se izdelu ti jejo schooner ji (jadrnice).
Cenjeni urednik, zdaj bom pa i Vam nekaj naznanil, kar mi sko- 1 raj ne bodete verjeli.	]
Ko se je .pričelo delo odpirati v i tukajšnjih ladjedelnicah, je mrvo- ] go-miawjer zapirati! odelo v mi- \
|zarskih delavnic ah in se podalo v ladjedelnice s prepričanjem, da je I boljši velik kot mali kos kmtha.i Delo se je še dobilo, v organizacijo vstopiti je bila pa druga.
Izmed 27 mizarjev pri tuka/jšnji Skir.-ner-Eddy Co. Sem bil sam v unijo sprejet, iri še jaz po izaslugi mojega bossa, ki se je izrazil proti linijskemu voditelju, da me bode . <niel v službi, čeravno me v unijo ne sprejmejo, kajti j>oleg mizarstva je ves«" tudi rezbari je Ln siru-i garstva in ga neobhodno netre-! bujeni.
Torej skozi sem se pieril. al! čakati sem moral tri mesece. Dasi ■ s< in bil član mizarske unije, sem moral *:i0 vstopnine plačat L Čez ipraševalni odbor moraš najmanj petkrat ali desetkrat i L L in ta ti to ko neizvedliva vprašanja stavi • u. pr. imena .konstrukcije v najbolj skritih koteh), da jih m mogoče rešil i, ee že od zgodnje mladosti na ladji ne delaš.
Vse kaj drugega pa je, :-e si angleškega ali norveškega pokolje-»j«. Takrat si i spraševali! i odbor Jepo u.^^, zamaši, včasih te niti zas!rsi ne, pa magari da nisi {»ripraven samo -za kramp ali lo-pato. Ve.-jega straukarstva pač menda ni v nobeni organizaeiji k:;L J° v tukajšnji. l>obre mehanike odvažajo, tuša nje pa sprejemajo.
Imel sem priliko slišati, ko se ^ ^ nek linijski voditelj proti svojemu prijatelju izrazil; "Mi ne maramo, tla bi se pri nas \-pe-jala mizarska sužnost,'' -J0 že res, da so mizarji vajf-ni trJo de-a so boljši melianiki od ve-, seili , sem jate prijwmnil. "Yes, 11 kil>OA*- !>ut t be v spoiled our busi-i ness *. je bil odgovor, hi prav jei imel. Tmkaj včasih deset mož ne! jprodueira toliko kot. en sam moiJ v mizarski dela-vnici. | Kot že v uvodu rečeno, obratu-! i je se s polno paro. Skinner-Eddvl iCo. ima vposljenih okrog 4000' 'mož. Dela se na tri šLhte, noč in' dan. Največja naroČila ima /ji! i Norveško.
"Niels Nielsen, ki je bil spn-' ;s.-en 21. oktobra v morje in je! l>ml tednom ociplul proti Angliji, obložen z živežem za zaveznike' se je zadnji teden vrnil v tukajšnje pristanišče. Vozil je že 500 j ; milj od tukaj, nakar se mu je pro- i peler pokvaril. To je že drugi slu-! čaj nesreče pri tej bulji. Ko so ga v morje spuščali, je zadel propeler v neko majhno ladjo, jo pre-i i sekal čez pol, kakor presekaš ja-! . bol ko z nožem na mizi. Ladjica se je takoj potopila, a tudi propeler; | je dobil poškodbe. Mnenje je, da ga takrat niso temeljito preiskali.
Hnnna Nielsen", sestrinska ladja, je tudi že dogotovljena in bo odplula proti Angliji v teku! par tednov. ' Louisa Nielsenbo spuščena v morje meseca januarja in '•Susanna Nielsen'' koncem februarja. Ob takih prilikith imamo navadno polovico dneva praznik in plačan je celi dan.
V	tem letu nam je družba že v tretjič plačo povišaia. Sprva je plačala samo julija meseca je primaknila še 50«4. zdaj zopet f,0f in kaikor se sliši, p^-ihodnjega julija bo zopet povišana na
Cenjeni urednik, naj Vam povem en slučaj, koliko nekateri delavci zaslužijo tukaj. Nek moj sodelavec. ki izdeluje vzorce (pattern mwker), je zaslužil na dva tedna £{15. Ali je garač v pravem pomenu besede. Dnevno plačo ima ->'7 rn iza nadčasaio delo dvojno plačo. O ara I je 48 ur brez počitka in še nadalje vsaki drugi vtver nail čas.
Suše se bomo v Wgshingtonu polagoma privadili. Vinski razburljivi duhovi so se docela polegli in so v svoji onemoglosti zelo za prohibieijo glasovati. Dasi so pri zadnjih volitvah pivovar-nišike družbe znale prav umetno| reklamo prirediti, ao vseeno d oži-} vele grozen polom. Da proliibicija! vidno napreduje, so najboljši dokaz letoinje volitve. Lansko leto i je f>re»hibistična stranka zmagala,, le z 10.000 glasov wcine, letos i' pa že celo čez 25,000 glasom- veri-j ne. Kmalu bomo vsi sithi. Duhov- , ni nam ne dovolijo piti, ka pit ali-,, sti pa jesti ne>. Vrag naj vzame j, tak sistem in osebno svobodo! ;
V	tem mestu ima prohibicijoni-j stična stranka po novi metodi op- 1 ganizirano razbojniško gardo. Če'! imajo ikoiga na sumu ali da pri , kom najdejo kaj opojnih pijač, tedaj kar pokličejo oddelek raiz- 1 bojnikov, oboroženih s sekirami, železnimi !koli in bombami Člo-vek -bi mislil, da gredo ti ljudje i skalovje rušit. Ko pridejo do do- J ločenega jim poslopja, «i naredijo! pot v trgovino s tem, da najprvo < razbijejo zunaixja vrata na tisoče koscev, potem ae <pa oprimejo sn-lonske opmve; ko pridejo do ve-: 1
'likih ogledal, si nataknejo želez-J ne larfe. sicer .bi si lahko obraj i predrugaičili. Veliko dela jim da Cash Register. Ker ni i'; lesa. sc ga ostrina sekire ne prime. Bije jo s topo stranjo sekire tako dolgo. da ni za nobeno rabo ve^'*. Naj-vt* preglavice jim dela blagajna V več slučajih so jo že razstrelili L da bi kak hudič v podobi šnopsu i ne bil kje skrit.
V Seattle so bili saluni lak« i moderno in ?>r;<jato opravl jeni, da malc.kj.' v ZJniž«'nifi državah Dragi sibirski orehov 1»-^ ti da efekt, ki ti ga uoIkuIcil drugi les dati ne more. Na ta način je že ta . razbojniška xvojat • čez $Hki.ihh ; škode napravila. Kaj inut m* 11/ na oprava pri tem. če lastnik pio . da j a opojne pijače? To jt- visela ! divj tštva, ki >i ga človek le mi
■	sliti more. Ali bi ne bilo boljše. «"» ga pri takem dejanju z:.sa"'ijo. da mu trgovino enostavno zapro. o pravo prodajo in 1«* polovični sku ph'ek mjemu za kazen odmerijo i
No. jaz sem <i proskrbel
■	Ionov s posodo vred pristne kali
: 1'ornijskc kapljice, t. j. da -etn ga ; sam nastiskal. Cenjeni urednik kadar bo pri vas suša. kar nazna
■	nite mi in Vam «ra bom en »alon I poslal.
A'as srčno pozdravim in veščini veseli Iložir* in srečno Novo Mo.
Anton Versnik. 2302 Gth Ave._Seattle.. Wash
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnitn sreem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znan J ceni žil 1 ost u o vest, da nam je ne-| mila smrt pobrala našega strica
JOSIPA OSREDKAR. ■j Doma je bil iz Doba pri Ljub-j ljani. Umrl je C. decembra, previ-jden s sv. zakramenti. Tukaj zapu-jšča neč-aika in neč-aikinjo, v starem •kraju pa sestre in nečakinje. O-t stane naj vsem sorodnikom, znan |eem, prijateljem in društvu "Slo venija" v blagem spominu, j Obenem se zahvaljujeva za podeljen«* vence od društva "Slovenije" in drugih njegovih sorodnikov, prijateljev Ln znancev in ki ga spremili v obilnem šievilu ,k zadnjemu počitku dne S>. <le-cembra na katoliško pokopal i.š."e j Calvary.
Vam, dragi nepoizahijeni s!ric, . na j bo lahka tuja zemlja in sveti J naj Vam večna ho"!
Žalujfw" a ostala : Alban Osredkar, iiwhik. Kristina Pevec, roj. Osredkar, nečak tuja.
Cleveland, Ohio. ■ ■■ ■■
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužiiim srcem naznanjamo ps-i-jateljem. znancem in sorodnikom žalostno vest, da nam je umrla ljubljena hčerka oz. sestrica ANICA.
Dne 30. novembra se ji je užga-ia obleka na ulici pred hišo. da nihče ne ve kako in je po preteku ;S0 ur mirno v Oospodu za večno zaspala v starosti 3 let in S mesecev. Pogreb se je vršil dne 4. decembra na katoliškem pokopališču v Sea m on, Kansas.
Tem potoui se najprisrčnejže zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani v težkih urah. Posebna hvala družinam Plankar, Podle-sek in Martinšek, ki so nam vsestransko pomagali. Srčna hvala družinam Gross, Her. Kozi ovčar in Ceglar za krasne vence, katere so darovali nepozabni hčerki oz i sestrici Anici. Počivaj v miru!
Žalujoči ostali: John in Ana Kastelic, sta riši. i John, Ignacij in JoŠ3f, bratje. Marija in Rosie, sestri. Mineral. Kansas.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH.__
NAil ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaHaal pobirati noro* ■tea m "Glu Naroda" te	ka ,
kor tudi sa ne drugs t nafto stroko wpsdsjoffs posle.
Jom j Umi. Aii te ikilm: muss* Gbmr.
flsa Plsmlsssb OsL: Jakob LotBb Dwter, Oda: Frank Barabee. LniriBe, Cste.: Jerrj Jamnik. Pacbkw Cste.: FMh Oulls. rrul i Janesb fkt John Osna
Salidn, Cols. te sksilca: Louts Castello. fltew, bi: UnDert Bolska«. MimnUi. bi: Alois Badnaa. Vaaisaid. b. te ililn; Luk**
i -	.	, J1 i
• i Aurora, HI.: Jeine] B. VerbUL A i Chicago, ni.: Frank Jurjoves. W , Deooe. OL: Dan. Badorlnao.
Jolit, III.: Frank lJiUfieti,A"^fiM Zaitifl In Frank Bambich.	V
Ijk Salle, IIL: Mat. Kumv. Nokoniis, lil. ui okolica: MatH
r.alsht-k.
So. Chicago, «L: Krank Cerni | Spriiirfield, IIL: MaUJa Barburl*. 1 OjsJePbj, OL: Matu Hribernlk. 1 Wauligan. ill. in okolic-a: Frani
PtktivAt'k in .Math, fibrin. ( «lierokee, Saus.: Frank Režlaalk. ( Colnmbna. Hans.: Joe Knatele.
Franklin. i\nns.: Frank Leekovre. , Frraitraac. Kans. lo skollra: Vrstil 1 K^i-dc In Ii;,v Firm. < Kansas City, Kans.: Petet SebDellwl i Mineral, (vans.: John Stale. ) Bluffo, Kans.: Mike Pencil.
KUzmiller. (■ akoUea: mall Vodoplvec.
Calamet, Mick, la okoUra: Pa vol
c Sha its. M F. Kob« !n Martin Rado. I
Manlstiqn«, Mirb. in okoUea: FraolJ s Kotdan
So. Ranee, Mick, la * Mm: M. ul
1 Llkovlcb.
Chisholm, Mlns.: Jt. Zaoac ' loll . Petrlch.
> Dnlath. Minn.* Joseph Sharabon. Blj, Minn, in okolica: Ivan GonloJ Job. J. Peshel la Ixiuls M. PeruSek. Kreleth. Minn.: Jnrij Eotia. i Gilbert, Mino. In okoliea: L. Y«sol. I Hibbing, Minn.: Ivan PooJte. Kitzrille. Minn, in okoliea: Jnl AdamicU.
I	Nasbwaok. Minn.: Geo. Ma aria. New Dnlotb. Minn.: John Jerlna.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatteh.	I 8L Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Klela Moat.: Gregor Zobec.
Great Falls. Mont.: Math. Urlcft.	I
i Roondap, Mont.: TomaŽ Panlln.	I
II	Dawson, N. Mex.: Mike Krlveo.	I Gowanda, N. W: Karl Sternlia.	I Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka.1
j Karberton. O. hi okoliea: MatbJ Krauinr In l.onis Balaat. Bridgeport. O.: Frana HofeTar. Collin wood. 0.: Math. Slapnlk. Cleveland. Obio: Frank Kakser. ) I Marlnčld, ("has. Karllnger, Jakohl Resnik. .lobn Prostor !n Frank Meh. I Lorain. O. ln okoliea: J KumAe ta Niles. Ohio: Frank Kogovfek. Youngstown. O.: Ant Klkelj. Orejon City, Ore«.: M Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. 1 tmbridg*. Pa.: Frank JakAe. Bessemer. Pa: Lonla Hribar. Brideeville. Pa: Rudolf Pletergek. Rraddoek. Pa.: Ivan Genu. Burdine. Pa. in okolica: John D<-m5ar.
Caooasbnrg. Pa.: John Kokllcn. Cecil. Pa in okoliea: Mike Kofevar Conenuingh, Pa: Ivan Pajk in Vid j RovanSck.
Clarldge. Pa: Anton Jerlna. Darragh. Pa.: Drajjuttn Rlavta. Danlo. Pa. in okoliea: Joseph Habor Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. ZaUr ln Frank i-eben in Math. K a rain.
FareU. Pa.: Anton ValentlnCti. Greensborr. Fa ta okoUea: Frank Novak
Trvin. Pa. In nkolln: Fr. Demrfar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la John Poland.
Luzerne, Pa. in okoliea: Anton
Osolnik.
Meadow Lands. Pa.: Georg Sennits. Moon Run, Pa: Frank Maček. I Pittsburgh. Pa. in okolira: Z. -Taksna.
I. Podvasnik. I. MagtMer in lT. R. 1 Jaktibieb.
South B^'tlib-bt-m, Petina.: Jernej Koprivšek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta„ Pa: J.wph Skerlj. Verona, Pa. Lit okolira: J. Brosicb. West Newton. Pa.: Joaln J oven. Wllloek, Pa.: Frank Seme in J. Peternel. Tooele. Utah: Anton Palfiic. Winterqnarters. Utah: L Blažim. Blaek Diamond. Watth.: <>. j. ■ Porenta.
Thomas, W. Va. in okolira: A. Korenrbar. Kenosha, WIs.'. Aleksander Peadir. Milwaukee, Wis.: Joel p Tratnik t» 4og. CJoliander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos In John Stampfel.
West Allis, Wis.: Frank Skok in Anton Demšar.
Reek Springs, Wye.: A. Justin. Va» M«t1r>t) <r> Valentin Marrtm
Vsem čitateljem.
Prepričani smo. «la ne bomo čitateljem z nobeno stvarjo tako vstrejjli kot ravno z '*i>lovensko-Ameriškim Koleilarjem", kateri je včeraj izšel. — Ker smo pa tiskali le omejeno število in ker je zanj že par tisoč predplaenikov, je jasno. da bo kmalo pošel. Vsak, kdo* «?a hoče imeti, naj pa takoj naroči. — Koledar ima izvanredno za-I nimivo vsebino. Kogra med nami ne zanimajo dogodki v ljubljanskih bolnišnicah, kdo med nami bi rad ne videl slik iz porušene Gorice? — Koledar obsega celo vrsto zanimivih in poljudno pisanih člankov, krasnih povesti, pesmi, zanimivosti in šale. Krasi ga nad trideset slik, med katerimi zavzemajo prvo in glavno mesto slika iz porušene Gorice in kraške fronte. — Koledar vsebuje med dni-sini tudi kroniko vojnih dogodkov. Citatelje ponovno opozarjamo, da naj ca takoj naroče. Kdor bo z naročilom odlašal, ga ne bo dobi!.
Stane s poštnino vred 35 centov. Pišite
še danes na naslov:
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. Hew York City.
CLAS NARODA, 1ft T)EC. 1916.
C. S. WHITMAN, GOVERNER DRŽAVE NEW YORK.
Svetilka je brlela na mizi, nj«'ii: soj se je boril z mesečino in tre-' petal na šipah.
"Prokleto je moje življenje in j jaz som proklot."
Pred njegovo dušo so vstajali j spomini, neprijetni in težki. liexl-( ko je mislil Gaber na svoje življe nje. a tisto noč je mislil. Cim bol u se je branil teh spominov, tom bolj so prihajali v vas.
Bilo je v letih norosti, letih ve-» so!ja. smeha, godbe in ple.sa. Luka Galj<er je imel strogega očeta, za vsako besedo je zarezal nad n jLf. To je podedoval Luka po njeji. drugega ne, ne poštenosti ne vere in ne ljubezni. V tistih letih se je seznanil z lepim, a revnim dekletom, Bartolovo Metko. Zaupala j'' njegovim besedam, sladkim 111 va bljivim, ujela se je na vado. Lazil je okrog njenega okna. jo božal, ji obetal nebesa in kupoval svilene rute. Tako se mu jo vdala z dušo in telesom in zgodilo se i«-, kakor se zgodi tisočkrat za?peljani revi. Dobila je sina, mati jo ji« klela in jokala. Metka je trpela in molčala in izdala ni očrta svojega sina. Obetal ji je. da jo vzame za ženo. ko mu izroči oče kmetijo. In verjela mu je. Ko jo pa oče umrl in je dobil posestvo ni hotel več čuti o njej niti besedice. Ženil so je pr". bogatinu Trkmanu, ker jo ljubil njegove tisočake, ne pa njegove blede, a zale hčerke Anice. Metka ga je tožila. Luka so je smejal. — Tam pred sodnikom je vzdignil tri prste svoje desnice in prisegel Bogu. da ni oče Metkinemu sinu. Tako je nakopal črni greh na svojo vest.
Vzel je Anico, ki je trpela pri njen kot sužnja. Kakor dekla j«-delala, nosila na glavi težke cule >elja, velike rjuhe stelje. (V se jo ujezil, in to je bilo pogosto — jo je gnal kopat. Ce ga ni bilo »loma. se io oddahnila. Včasih ie prišel pijan kasno po noči in jo natepei. klel jo in vpil, če 11111 ni bilo kaj po volji. Zdaj so bili žganei pre-slani, zdaj preplevki, drugič je bilo mleko prekislo ali presladko, danes je bila jed prevroča, jutri premrzla. Nikoli ni bil zadovoljen. Imetje se jo prepočasi množilo, zaslužek je bil premajhen.
"Denar, denar je nekaj vreden, drugo so vse stare eenče '. je pravil. Brezobzirno je grabil na kup. kjer je mogel. Mikuža ie ogoljufal za gozd. Petsto je bil vreden, in v pijanosti ga je prodal ne ved -než za dvesto, posojal je na visoke obresti, dokler ni zagnal kmetije na boben. eC se mu je zdelo, jo pustil reveža na domu. da mu je služil na beraško plačo. Sit ni bil denarja do smrti.
Kdo bi mu zastavil pot pri delu, kdo bi ga razkrinkal? Luka (Jaber hodi v cerkev, Luka Gaber je pobožen človek, daje Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. da vsako leto za sv. mašo, da b imu uspevala kmetija. Kdo ga udari* Na svetu ga ni, pride pa gotovo in potegne ostro na-brušen meč.
Luka Gaber je stal na vrhuncu svoje moči. Za njim dolga vrsta plodnih let in pred njim vse lepo in jasno kot nebo v pomladnih dneh. Imel je pridno ženo. suho in trudno od naporov in trpljenja, a vedno živahno. S svojo molitvijo jek rotila jezo božjo in klicala blagoslova naae in na družino. Ve«
ilan je delala na polju, solnco jo je žgalo in koža na obrazu je postala ohlapna. Zvečer je pokleknila pred razpelo, ga poljubljala in točila grenke solze; po celo uro je molila in odleglo ji je v duši. — Drugo jutro ie vstaa vesela in pogumna. pripravljena na nove žrtve. In imel je dva sina. Petra in Andreja, zdrava in krepka tanta. in Manieo. nedolžno dekle, drobnega života in majhne glavice. Manica je bila vsa materina, potrpežljiva in pobožna kot pozrtvo value device v prvih časih krščanstva. 1 stvar jena je bila za samostan. fanta sta pa bila samoglava in nagle narave kot oče. Posebno starejši Peter je hodil svoja pota. ko jc komaj zapustil šolske klopi. Popival je in se ni zmenil za materine prošnje in očetove kletve. Tako se je zgodilo, da se je ujezil Luka Gaber in se tresel od to-gote. Zgrabil je svojega sina in ga pretepel po hrbtu « polenom, da je obležal na me.stu. Ko se je zavedel. se mu je bledi o in post al jc bedast. Peljali so ga v norišnico, kjer j»> črez par let umrl.
Ana je bridko čutila ta udarec. Začela je vidoma pešati, ginile so ji moč:. Nekega dne je legla in ni več vstala. Pol leta je ležala, Luka se ni brigal zanjo. Težko je ča-k:»i čas njene smrti. Ko je zdravnik rekel, da umre polagoma kot ugasne lučka, je Gaber jezno pljuni! na tla.
"Torej šc ne bo konca! Pridigala mi bo dan za dnem, naj skrbim za otroke, naj jih lepo učim."
Marijina ji je stregla in Maniea. šest Id 011 otrok, jo jokala ob po-sS-lji.
Prišla je smrt. skrivaj je utrgala bolnici j i it življenja. Gabrovo srce je ostalo zakrknjeno, '/akt je: strast je najprej podobna paj-čevini. kmalu je pa močna kot rjuha.
Luka Gaber ni imel od tedaj srečen. 1'mrl je njegov angel varili družine. Voz je ropotal po strmini. nesreča je trkala na vrata, a Gaber se ni zmenil za njo.
Dorastel je sin Andrej. Kot jelka v gozdu je bil ali topol kraj ceste ; oče ie bil nanj ponosen in dekleta so sramežljivo povešale pred njim oči, skrivaj so ga pa rade gledale.
V tistih dneh se je zaljubil v u-bogo dekle, gozdarjevo L»enčiko. Poštene namene je imel z njo, in nekega dne je stapil pred očeta in odkril mu je svojo dušo.
"Dajte mi kmetijo! Dovolj sem star iu dovolj sem vam služil."
Dokler bo migal moj mezinec, ne dobiš niti vinarja. Delaj in ne misli na ženitev! Delo je mazilo proti zatelebanosti. Misliš, da sem izgubil pamet? Tisto Lenčiko da bi vzel? Pojd se solit!"
"Po j dem, pojdem. Svet je velik in rad bi si ga malo ogledal.
Odpeljal se je v Ameriko in leto potem je šla za njim gozdarjeva Lenčika. Od tedaj ni čut GaDer ničesar več o njem.
Maniea ie prosila očeta, naj se usmili brata. Zarežal je nad njo in jo sunil od sebe. Čutila je v duši veliko bolest, molila je in počasi je dozoreval v njej sklep, da poj-dc med samostanske zidove delat pokoro za očetove grebe. Razodela tun je svoio željo, a zarohnel je in ji za pretil, da jo ubije, ee ga ne uboga. Prosila je in jokala, vse zaman. Ovenela so ji lica m uaah
* " * t '«
....	" •• ' . . . . te:-«-	■ v
nila ie kot roža po slaui. Umirala jo počasi, neko jesen jo je pobrala j
>	uši ca.
kuka Gaber je osamel. Le Marijana mu je bila zvesta po naročilu svoje nesrečne gospodinje. Nabiral si je denarja, delal je, ker Jt bil trden kot dren, pohlep ga ni zapustil strr.st se ga ie držala kot mol stare suknje. Prišla ie starost in bolezen.
Take misli je imel Luka Gaber in vso noč ni spal; v.duši so mu vstajali spomini, neprijetni in tež ki. Cim bolj se jih ie branil, tem rajši so prihajali. Najhuje ga je pekla krivica, ki jo je storil llar-i tr-ovi Meti. Ni se mogel znebiti spomina nanjo, na njeno pusto življenje in njenega sina, ki blodi Bog ve kod po svetu. In zdelo se' mu je, da preti Meta s solznimi očmi. kot mu je zapretila pred sod nikom: "Pomnil me boš svoj živi dan. Bog te bo kaznoval."
^'eh- proti jutru ie zaspal od u-trujenosti: ko se je prebudil, je bil slahejši in začel se .je bati za svoje življenje. Poklicali so mu zdravnika. Pregledal ga je in zmajal z glavo. Gaber je to opa/il iu znhropel s slabim glasom:
"Tak je res hudo.' Iludič naj vzame vse skupaj ! Zakaj sem se pe hal in potil, če umreni kot berač.
-	Koliko časa še utegnem živeti. dohtar?"
"Ni lahko reči: umrli boste ali živeli boste. Zoper pljučnico in starost se jc težko boriti z medicino. — Poskusim vse, a pravim vam: spraviti se z Bogom, če se vam zdi potrebno."
Zdravnik je pustil zdravila ua mizi. dal navodila Marijani in odšel.
"Vidim, res pride smrt". si je mislil Gaber. "Se dohtar je obupal. Treba ho pustiti posestvo in denar. Drugi bodo uživali žulje mojih rok. Da bi mogel uničiti vse imetje! Ne. ne smejo uživati mojih žuljev."
Spomnil se je, da. mu je pred letom ponujal za hišo in posestvo bogatin Nabergoj 150,000 kron.
Takrat ni hotel dati, upal je, da bo živel še dvajse tlet. Danes bi dal precej, vse bi prodal. Da le pride Nabergoj!
Poslal je hlapa s konji ponj. — Pripeljal se je in zgovorila sta se pred pričami.
"Hiša je moja do smrti", je rekel Gaber s tihim "lasom.
"Iliša je vaša do smrti. Denar dobite v osmih dneh."
"ftele v osmih dneh? Ali ni mogoče prej?"
"Prej ne morem", je odgovoril dolgi Nabergoj in se odpeljal gledat polja, njive in travnike.
Luka ie bil vedno slabejši, le upanje 11a tisočake mu je daljšalo življenje. Marijana ga je prosila, naj se spravi z Bogom. Odgovarjal jo: Cas je še za to."
Te len nato je Nabergoj izplačal dolžno svoto, in Luka je mogel uničiti vse imetje na mah.
Ko je drugi dan šla.Marijana na polje, kakor je ukazal gospodar, je začutil potrebo, da prešteje svoje bankovce v omari. Zlezel je s postelje, si ogrnil rjuho in se splazil do skrbno zaprtih predalov. — Odklenil je varno in privlekel na dan dve listnici, polni bankovcev. Prisedel je k mizi in štel. Naštel je pet tisoč. Poljubljal jih je in se jokal na njimi.
Potem je s cgel v nedrije in , prinesel iz njih Nabergojeve sto-take.
"Nihče vas ne sme imeti, ni hče". Stisnil jih je v kepo. Velika je bila in nerodna. Lezel je k peči odprl vratiea. prijel žvcplenko in i podrsnil po zidu. Ožgala se je in zaplapolala. bankovci so goreli Siv dim se je valil iz peči, švignil . je plamen in zažgal se je rokav t od Gabrove srajce. Obliznil jf 1 rjuho. Luka jo je vr^el od sebe, * noge so mu onemogle, zavpil je ir 1 se zgrudil na tla.
Dim sc je valil iz sobe. Zapazil* . so ga otroci in začeli vpiti. Prihi 1 teli so ljudje. Iz Gabrove sobe sc 1 že švigali plameni. Drzen fant j« 1 skočil po Luko in ga prinesel pred ; hišo. Bil je mrtev. Strašen je bil pogled osteklenelih oči, prsti sr
-	krčevito grabili za prsa. obraz ji bil spačen.
>	Ko je prihitela Marijana do-i mov. je pokleknila poleg Gabra m
tla. jokala in tarnala: ''Jaz sen kriva njegove smrti", in ni se da i la u tolažit i.
1 Ogenj so pogasili in odnesli Ga i bra v hišo. da era polože na oder i Reki boste: Ljudje Gabrove vr
-	ste ne žive na svetu. Motite se ; Hodil sem po rodni zemlji in sen 1 jih sreča val. Pred njimi proklet 1 sive, za njimi jok. Delavcem u e trgujejo težko prislužene vinarje e i »oslom ne izplačujejo- ob-letuza .- služka, dfitd hranijo bankovce pi
hranilnicah in jim gnijo po oma-i rah, sirote zatirajo, zližnjega prezirajo. Podobni so hudi povodnji, ki uniči vse rodovitne travnike, i Videl sem jih in sem žaloval nad njih usodo, kakor joka starka nad izgubljenim sinom in domovina nad pokvarjenim narodom.
Bavarski kralj v Lvovu.
"Gazetn Lwowska" poroča, da jc prišel v Lvov bavarski kralj Ljudevit. Sprejel ga je poveljnik vojne skupine generalni polkovnik pl. Boehm-Ermolli.
"Warschauer Ztg." javlja, da je obiskal bavarski kralj tudi Varšavo in Brest Litovak.
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare št. 4 J. S. K. J. v Burdine, Pa., je imelo gl. zborovanje, dne 10. decembra in volitev uradnikov za pri hodu j*' leto. Izvoljeni so bili sledeči:
IVedsodnik Frank Starman.
Podpredsednik Lovrenc K leni o.nčie.
I.	tajnik John Demshar.
II.	tajnik -Jožef Aubelj.
Blagajnik Luka Dernovšok.
Nadzorniki: .Jakob Dermota.
Frank Sou rich in John Krek.
Bolniški o.hi-kovalei: za Bur-dine in okolic.") Lovrenc Dolinar Ln Val. More: za llndgeville -Io-. Gla.van:*n Say k on Frank Miklav-čič.
Zastavonoše: Pavel Mertelj Frank Zima in Andrej Bogataj.
Redit olj Rudolf Barbič.
Vodja -I. Denwhar.
Straža Jurij Kogolš<-k.
Društveni zdravnik dr. \V. Rit-tenliaus.
Društvo zboruje vsako druge nedeljo v mesecu popoldne ob "J uri v S! o verski dvorani v Bur dine.
Vsi oni člani, .kateri niso plačali svojih prispevkov za meset december, so prošeni, da to štor* vsaj do konca meseca decembra
Pozdravljam vse člane in članice J. S. K. J. in jim želim vosek božične prainike.
John Demsha.r. I. tajnik.
(13-10—12)
NA2NANTLO.
Novo društvo "Terbsnska Dolina" m. s:'. S. D. P. Z. v Cleve-landu, Ohio, sprejema člane od 16. do 55. leta. Zato vabimo vse rojake, posebno pa še Terbanee k obilnemu pristopu. Bolje je pristopiti k domačemu društvu kakor pa k tujemu. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldan pri sobratu Antonu Kašlču (Košek 1 na 1002 E. 61. St. Več pojasnil dobite pri guaših č-lanih oziroma pri uradnikih.
Predsednik: .lakob C'ennlogar, 1027 E. 61. St.
Tajnik: .John Zupančič. 1027 E. 61. St.
Zapisnikar: Frank V rabi". 1 ">10 E. 5.1. St.
Blagajnik: Anton Kašič. 1002 E. 61. St. Vsi v Clevelandu. O.
_(15-18—12)__
PROŠNJA.
Mr. Valeni Lneič iz Farrell. Pa., nam je poslal sledeče pismo:
Zdolaj pfwlpisani so obračani v imenu Johna Zupana, v Grove City. Pa., z malo prošnjo do Vas. Njemu in njegovi ubogi družini bi napravili nezmerno dobroto, če bi so obrnili na radodarna srca slovenskih rojakov ter jih ]>rosjli za pomoč. Wi« je znano, kako velrka draginja je dandanes. Se človek, kateri dela, s.- komaj preživi, kaj bo pa napravil revež, ki jo sam neozdravljivo bolan, ki ima bolno ženo in kopico nepreskrbljenih otrizk? Zima je tukaj, toda ta uboga družina nima ne zadostno obleko, ne premoga, llojaki. usmilite se ga zdaj za Rožič!
V upanju, tla bo«te to pismo [»rioln-ili. sc Vam iskreno zahvaljujem.
A. Valentinčič.
Tudi mi apeliramo na usmiljena srca. da kaj da ni jejo tej ubo-I gi družini. Darove je pošiljati bodisi na Glas Naroda, bodisi na A. Valentinčiča, Box 14. Farrell. Pa., ali pa naravnost na nesrečno družino: John Zupan. 1». F. 1». i:l. ! Box 100, Grove City, Pa.
Zaupaj, pa vedi komu!
" Garantiram. «la ^n moja vina naravna, ker ne prodajam dr 11 sili kot • Iz najhulj^jsi ohljskega grow tja doma predana vina, vsake vrste In cene . na delicto so sledeče:
'	Delaware in Catawlia, 7.1ale harve........[mi £1 00 salona
(Vmi-ord, rdeče harve.................... |>o 7*v. guioua
. za 10 salon posodo računam .<1.00. za galun pa $1 ."Vi, pri vetjih nnro-l čilnh je i ta posoda zastonj.
TROP1N4EVEC in DROŽNIK. Garantiran, čist. itoma žgan. najboljši, ki ste pa So kdaj pili velja ! ga Ion a .<'5.00. 50 in	Na debelo »nt 10 galon naprej po yi'GG pal orni.
[ Naročilu priložite deuar all pa raoneyorder.
Louis Knaus
' »T.LETRC.OVfNA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA :	3908—:1916 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
► Phone: Central -101-1 K.
) Rumunska situacija.
V zadevi i-uibunako kampanje je zelo vaino vprašanje, je-li bo-1 <k> Rumunci prišli še o pravem času do črte, katero tvori tok reke Bu/eu. da jo hranijo proti Nem-j ce*u- In «"-e to doaedbqjo. nastane pa zc»pet vprašanje, ako bodo dovolj taoi-ni, da bodo vbitaiili Nemcem pr»4iod preko r*ke.
Na prvo vprašanje s*-daj š»-ne more od, fro v on ti. kajti dogodki žadujofi tedna nam ne dajo z;uk»rftnili dokuzov. Nemci so že zavzeli mesto Buze<u, ki }*> najvažnejše železiiiško križiš«*-^ <»b 1«V«B brezni r«»ke in most pr«-ko reške je t»il skt>rojfotovo jionwetL Romun-i ska t<lavina armada je ne nekiij milj >užno, vsled cesar je .>itua/-i-ja zelo kočljiva in k*1 ne ve, kaj kumuni tpravzaprav nameravajo.
Kaj jo bil pravi vzrok nmrnn-sk^a, pornza ? Vzrok je isti kakor i pri Rusih, ko so morali pu^titil Avstrijcem že osvojeno Grttliefjo in NVnicftni vso Poljsko — po-, manjkanj** municije. Znano je namreč, ila je mrmmxka artilorija nem^.kejra »:delka in mora imeli nemško municiyo. Ko je šLt Rumunska v vojno, je imela le majhno množino inunicije. Kdina njena nada je bila Rusija, ki pa ima ivte topove kfrt Fratfx-ijn in Anglija in zaradi te>pi je njihova mn-ni«*ija dobra samo za njiiiove 10-jK>ve, ne pa 2a nfinlte. Pa <•** fndi n«* bi bilo r»-s. i/, vsejfji je razvidno, da. niso imeli munie-ije.
Rurmmsko umikanje itna na se-hr n> kaj poM-lmega. Ko je pal Bukarršt, v niso nikjer več zo-pnrMtavljali, temvoč umikaJi so so hitro iti kakor vse kaže, v popol-T.etn r»-du.	umikanje ni prav
riv podobno rimkcrmi umikaiijti j»red osemnajstimi mesee.i. Rusi so namreč večkrat vstavili in w-mH no se ves čas krvavi boji, pr*dno so se vstaAili. ltumuni pa Me v svojem umikanju niso niti enkrat \sta\ili, njih umikanje je hilo brez prestanka. Zakaj so se umikali na ta naK-in? Knj je bil pri tem njihov- namen?
Ako to stvarno j>reruišljuj«mo. pridemo do lojptiYnejfa zaključka, da mora biti daleč za prvotnimi pozrejjami obrambna Č-rta, ki j«-j in« -na d-ovoVj. <la zad.rži prodira-,|o'e Nemce Ln kjer morajo imeti nakopičenega vojn«'tra materijala. Aiko je ie«mi r«s» tako, se nehote vprašamo, kjo je ta crfbraaubua črta ' Skorajfrotovo jo to tri,k reko Buzeu. Ako ]>a l»odo N«mei pre-[»otlili Ritnmne tudi iz U4 iK>zi»-ij<k, jim <rstane samo še ena. nada, tiatn-reč i> ka Seret. Pri 4«alaeu, ki h-' nahaja na kraju, kjer -s«4 obrne Donava proti vzhodu, morajo za-tudi tu še dalje, je v veliki nevarnosti rusko levo lrrilo m Rusi bi k-- morali umakniti i j. Bukovino. ZiDto smemo pričakovati. <ht bodo Rusi vso Kvojo umu'* upofrhili v to, da /avstavijo N«iace Serolu; ob t»«j črti se bodo bili krvavi boji in voda Spreta bo krvava tekla.
Vpliv polj*k» proklamacije na bu-dimpeštansko borzo.
Proglasitev Poljske za samostojno kraljestvo je povzročila na borzi zaupno razpoloženje. V nekaterih vrstah vrednostnih papirjev je bil nenavadno ' vefik promet, vendar je našlo povpraševanje tu vedno dovolj ponudb, tako da s«1 j< vršilo dviganje v solidnem o-kviru. Glavno zanimanje se je zopet osredotočilo na bančne vrednote, pri čemer so se kupovale delnice ciprske K redi/ne, Eskomptne banke, oprske bančne in trgovinske družbe po dviga jočem se kur-7u. Trdna tendenca se je — iz-vzemši nekaj krajevnih efektov — vzdržala do konca. Živahno zanimanje je bilo za tenle. Občinstvo je kupovalo obligacije s stalnimi obrestmi in zamenjavalo akeije za rente.
Imenovanje. Washington, D. C.. 15. dee. — Predsednik Wilson je danes imenoval brigadnega e^nerala Johna Pershingn. voditelja ameriške kazenske ekspedieije v Mehiki, ge-neralnim majorjem._
Rad hi izvedel za svojega prijatelja JOfcKFA VOLK. po*k>mače Pozničnr 'ir Žurge, tara Osilui-ca pri Kočevju na Dolenjskem. Pred d verna letoma sva bila skupaj na Yelk, W. Va., potem «va «e razšla in zdaj sem «eznal. da irahaja zopet rK^jc v W. Va. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, *li naj se pa sam oglati — Joseph Serr«r, Route 1, Box 13, Dopkin* S. €. (18-19—12)	i
— • t Luka Gaber.
1 Dobro se spominjam kmeta Gabra, dobro Sf n si zapomnil povest njegovega življenja. Povedati jo hočem tudi vam.
i Luka Gaber je bil na stara leta čisto sam in zapuščen kot trs sredi puščave. Velik je bil in močan, zdrav in krepak, neupogljiv kot 1 kraška skala. Debelo glavo je imel in sive lase, majhne črne oči, nagubano čelo in uvela lica, široka usta iu gosto brado. Njegova hiša je bila največja v vasi. dvo nastropna, lepo zidaua iu pobeljena. hlev «lol»r in visok, zračen in prostoren in v njem po petnajst goved in par konj. Po dva hlapca sta delala in vozila, po dve dekli ste molzli krave in krmili prašiče, in stara Marijina je kuhala družini zajtrek in kosilo, južino in ve-, čerjo ter stregla gospodarja.
Zgodilo se je. da je zbolel. V gozdu je nakladal hlode, prišla je ploha, namočila ga je do kože, in 1 ko je prišel domov, se je stresel po vs-rn životu. Legel je in se pogrnil črez glavo, da se spoti. Po zdravnika ni poslal. Zdelo se mu je škoda denarja in "padarja" še tii rabil v svojem življenju.
Marijana je sedela zraven po stelje in čakala gospodarjevih u-kazov. Bila je majhna, sključena starka, sivih las, uvelega obraza, na desno oko slepa. 1'daril jo je nekoč gospodar po obrazu in ji ga izbi!. Ni šla k sodišču, molila jc zanj, da ga Bog razsvetli in mu da pravi um in pamet, da se pokori in spozna svoj greh. Gospodinja jo je prosila na smrtni postelji, naj ga ne zapusti do zadnje ure. naj moli zanj in se ga usmili. In Marijana je zvesto izpolnjevala poslednjo željo svoje ljube gospodinje, Gabrove Ane.
"Gospodar, kaj naj skuham za večerjo?" je vprašala potihem. kot bi se «ra bala. •
"Skuhaj mi jajčjo juho. Postelja je za lenuha, ne za pridnejra človeka. .laz sem zdrav, še dvaj-~"t let bom živel. Tako se mi je sanjalo."
Odgrnil si je glavo in govoril .s hripavim trlasora.
"Ne trudite se in ne napenjajte svojih pljuč. To škoduje."
"Kaj tebi mar? Tu sem jaz gospodar. delam, kar se nn po ljubi, in ne vprašam nikogar, ne sodnika in ne župnika."
Zazvonilo je tedaj nalahno, dvakrat je pozvonilo. } Nekdo se je ločil s sveta, odplavala jc duša nad oblake. Gaber si jc zatisnil ušesa, da ne čuje mrtvaškega klica. IV je mrliču zvonilo in če so ga pokopavali, je bežal v gozd, trla ni čul pretresujočin opominov, bežal je, a ni ubežal glasu svoje vesti. Odzvonilo je in za hip se je oddahnil. Mora je legla iz njegovih motnih oči in potnega čela, in s tihim glasom je vprašal Marijano:
"Kdo je umrl?"
Marijana je molila in ni dobro čula.
I "Kaj pravite, gospodar?" j "Stor •rluhi. ali so ti ušesa za-' kapana s smolo? — Kdo je umrl, vprašam."
1 "Ne jezite se, gospodar! To vam lah k o škoduje. In jaz sem v skrbeh za vaše zdravje."
"Nehaj. nehaj in povej, kdo j_-i umrl."
Zamahnil je. da bi jo udaril, a roka mu je padla na odejo in začutil jo veliko slabost. - "Bartolova Meta je umrla. Bolna je bila teden dni." , Pogledal je Marijano z dolgim pogledom, se prijel za prsa in — nobene besede ni bilo iz njegovih ust. Le v obrazu in očrh se je po-1 javil čuden strah, i Zazvonilo jc znova, žalostno so peli zvonovi in njih enakomerni glasovi so se ugibali ntid daljnimi gozdovi in mirnim poJjem. Gaber je stisnil glavo pod odejo in si zamašil ušesa, Marijina je počasi drsala v kuhinjo, da skuha večerjo družini in gospodarju. . Tema je legla na naravo in Luka Gaber ni še pokukal iz odeje. Ko ie. prišla Marijana z večerjo, je ni čul. in vrnila se je, ker ga ni j hotela dramiti. V duši so mu vstajale težke misli, nadlegovale so ga grde pošasti, potil se je, da je bila mokra rjuha. Vroče mu je bilo, a , ni si upal pogledati bele mesečine,
ki je trepetala po sobi. .! Prišla je Marijana znova. Čul , jo je in bilo mu je laglje. Odgrnil . si je glavo, pokusil jajejo juho; ► ni mu šla v slast. Le. dva požirka , je zaužil in odložil žlico.
"Nocoj moraš spati v sobi, Ma-, rijaa". je ukazal in starka si je ( postlala na skrinji in J^ Tn zadremala je kmalu.
si---**............1
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. HEW YORK, N. V
FOUCNZ KNJIGI:
Ahnov nemikoangleiki tolmač, vezan	—.90 j Cerkvena cgodovln«	—.70 j Poljedelstvo	—.50! Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.26 Slov.-angle&ki in angl.-
alov. slovar	•—.50 Slov.-angl. in angl.-stov. slovar	1.60 Trtna ni In trtoreja	—-.40 Umna živinoreja	<—.50 Umni kmstovalee	—.N Veliki slorenako-angleški tolmai	$2.00
UUVHX IN KAZNI DRUGS KNJIGK:
Dol! s orožjem!	—.50
Hubad, pripovedke, 1. ln 2.
svezek po	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Na različni* potih	—.30
Trojka, povest	—.30
Vojna na Balkanu, IS. zvez. $1J5 Zgodovina e. L* k. peipolka
It. 17 s slikami	—.60
Zgodovina slov. naroda I.
sviask	—«
Življenja trnjeva pot	—Jf
fevljsnjo n> avztr. dvora ali
0P0KI4: WaraWlow j# prlls ^jdtad aihMM. aM
omrt cesarjevjc-a Kudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71
KAZGLEDNIOS:
Newyoriflce s evetlleaml, humoriatične, božične, novoletne ' in velikmiočne, komad po	<—.M
dncat po	-.21
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —.21
ZEMLJEVIDI:
Združenih drftav mali	—Ji
veliki	—.21 Astrijsko-Italljanska vojna
mapa	—_U
Balkanskih drflav	—41
Evrope	«.11
Evrope, veaan	—Ji
Vojna stenska mapa	$1 Ji
Vojni atlas	— J| Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Ksnsas,
Montana, Ohio, Pennsyl-	f?
vania, Minnesota, Wis-	>
sonzin, Wyoming in West	r Virginia in vseh dragih
držav po	—.21
Avztro-Ogrzke maU	—J.i
veliki veaan	—.li Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa seli
svet	«L«I MU denarno vregnost, bodisi vgcj
j
GIlAS NtABODA. 18. DEC. 1916. ~
Slovensko katoliško I i ■ , Jl, —£5]
#1
I svete Barbare j
I
Ifil- "
ZA ZE DIN J EKE DRŽAVE 8SVEB2VE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporiran« doe 31. januarja 1903 v državi Pennsylvania
GLAVNI URADNIKI:
Pwdsertclk: JOŽEF PETE EN F u Box 05 Wllloelc, Pa.
L podpredsednik: KAROL ZALAR. Box W7, Forest City, Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAIt, Box 835. Rock Springs, Wyo.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
n. tajnik: JOHN OSOLIN. Box 402, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MEHIČ, Box 527, Forest City, Pa.
PooblaS>Vnec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, IB.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MATITTN IVEC, 000 Chicago St, Joliet, 111.	T*
NADZORNI ODBOR:
Prwlsednlk : in NAP PODVASN1K, Ci2T, Station St. E. E., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORNI^. Box C22, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAYLOYClC, Box 70TJ, Conemaogh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pr.HliM^nik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, L porotnik: MARTIN STEFAJfClC, Box 78, Franklin, Kana II. porotnik: MIHAEL KLOPOh"', fI28 Davson Ave., tt. F. D. 1, Greenfield, Detroit. Mich.
CPRAVNI ODBOR:
PrMaednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronehton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telhan, P. O. Box 707, Forest City, P»»nna.
DruSf veno glasilo: "G L A S NAROD A**.
Boji graničarjev na Liki I.'
1809. j
ti •—•
(Nadaljevanje).
Navzlie temu j»> opazovalni kor dne 26. aprila vzdignil na pot I «•<•/, \>lej>it proti reki Zermanji, k»»r se je bilo bati, da hi g;i sovražnik ne prehitel; brl jt* že imm-r»v pri Iledkovacu, torej le k;iika dva do tri dni hoda od dalje. Da bi sovražnika jcmedi'l iu njegovo jk»-zomost drugam obrnil, pošlje StojiVvie s tut nika Gerstorfa od /linijskega štaba, opreznega in podjetnega easilnrkii, z eno divizi-jo Sinijieov proii i>miku. da bi sovražnika napadel «>d de>ue sira ! ni in i/za hrbta ter razpodil tam! poplavljeni bataljon. Ta stranski j pokret in istON*anno prodiranje drugili kolon pruti Zt rntanp jt-popolnoma uspelo. Stotnik G«r-storf je <l«»sp«'l po novJUMii [tohixhi prnti jutru *U>. aprila, do Drnisa. ga nenadoma napadel, nupisil tamo*nji bataljon m ujel 8 čast nikov in «'•«•/ HK) <mo»ž. Dve avsir. koloni sla se pa 26. aprila do-poklne prikazali pri Zermanji pred Obrevueeni, Crvenikom in /egarjern ter se tt-li krajev po Jm-denj boju polastilo. 2H. aprila so se pripravili Francozi za napad, a so brli odbiti. 20. aprila zbere' popolnoma izn«-nadeni sovražnik »veje bojne mo«*i v zgornjem teku Zermanje ter si hoče tu izpiliti prehod čez reko. Ali zaman! Major Novi«' ga zadržuje od spredaj na desnem bregu reke, na levem ga pa nenadoma napade major Slivarie s svojimi Ogulinci, ga |>o polnoma razprši in ujame i nega oberstlajtnanta. 4 stotnike. :t porotnike iti 114 iuož.
General Marmont je s svojo 17 tir»oe nioy. broj«i"o armado hotel mogočo prodirati proti Hrvatski in se potem združiti z italijanskim podkraIjem^ a gh"j, že v začetku svojega premikanja pri prvem napadu, je doživel veliko prwueewije r njegovo predutraž- ' "O gra?j*-arji nazaj potisnili kJ ob«* krili vta stali v veliki nevarnosti. Vendar je (ino 30. aprila j K) novi! napad. in sicer v smeri proti edinemu, kamen it e-mu mostu	Zermanjo pri Kravjem h rodu, a tudi tu s-o se morali njegovi bataljoni po krvavem boju sredi motita umakniti bajonetom prv«g» likanskega polka pod vod-atvom majorja Kaipahcrmerrta. Od opazovahivga kora je našlo v t«m spopadku umrt -V) in nadpo-roenik Zastavnikovi«*.
Nato naskoki M«*rmont z desnega krila z divizijo Montriohardo-vo, in sicer n tako silo, cla se začnejo tam stoječi Sluiriei že umikali, ali tu jim pribiti na .pomoč stotnik Hrabovskv iz središča z dvema likanskimn bataljonoma. Kako sta ta dva bataljona posegla v boj iu o ujrbovom uspehu, nam pov* franeoako porodilo: " Montricbardova divizija je težavno prodirala po skalovitih tVh. pode« pre<J sobo j Amrijcc, kar naenkrat kc prikažejo na viJi-
inah velike strani avstrijski strel* ei, tein sle<lita dve koloni, ki nas ! napadeta z bajoneti in vržeta nazaj ter nam povzročita precejšnjih izgub.'5 V tero spopadku se je posebno odlikoval nadporoč-n?k Hessel o<l likan-^lcega polka: za mojo hrabrost je bil pozneje odlikovan z vojaškim rt-dom Marije Terezije.
V	noči istega dne je razsajala huda nevihta z orkanskim vetrom in sueževjem. (Jeneral Marmont je svoj neuspeli pozneje izgovarjal ravno s to nevihto, češ, da radi narasle Zermanje ni mogel dalje prodirati proti Liki m se je vsled tega umaknil nal/aj proti Ostrovici in Benkovacau Fradna irancoskii poročila pa očitno pri-poznavajo: "Marmont je hotel |»rodinati. pa ni mogel." Ti boji so stali Marmonta do ti«oč mrtvili in ranjencev ter več sto mož je bilo ujetih: grantčarji so tudi uplenili obilne zaloge klavne živine in kruha, kar jiun je prišlo zelo po godu.
Ko je generaimajor Stojčevič na ta način nasprotniku odkupil " korajžo", je hotel sam začeti igrati ulogo napadalca. A je moral opustiti svojo nanioro vslekl slabega vremena ter pomanjkanja živil in .streliva. Tudi so bili šele prihajajoči ernovojniški bataljoni n»>sposobni za boj; moštvo teh bataljonov je prišlo brez sukenj in brez obuvala, strelivo, katero so imeli v svojih torbah, je bilo vsled deževja premočeno in nerabno. Stojčevič je torej potreboval časa, da se zopet dobro pripravi ts\ vojevanje.	|
Vendar opazovalfii kor v tem času ni doceLa počival; Stojčevie j«' dal sovražnika na vse strani, <;elo prav daleč v Dalmacijo, sle^lovati in opaizovati; na podla^gi došlih mu poročil se je hitro prepričal. da bi 'bDo zaaij itajl>olje, ako bi prej ko <*lej začel prodirati j»roii Dalmaciji. Xa (predlog stotnika lira bovškega sklene torej Stojčevi.', da se \-zdigne in napa-de sovražnika, in sicer po naslednjem načrtu : Čete na desnem, krilu naj bi se samo navidezno premikale, kakor bi hoitele prodirati, in bi tako sovražnika slepile, iz središča pa. od gornje zermanj^ke doline in od gore Kite, koder je najpripravnojfii |KVt v Dalmacijo, naj bi gla\ma moč kar naenkrat vdrla v deželo, pomalknila dalje proti Ostrovici in razprš-ila tain oš-nje redko raz\TŠčene francosko čete. Istočasno je pa Mar-mont dobil od italijanskega podkralja pouh", naj vdere na Hrvatsko. zbiral je torej svoje Čete in »e že pripravljal na odhod. Avstrijcem pri tem položaju ni preostaja I o veliko časa. a veradar kc vedno dovolj, da hi lahko izvršili * svojo nakano. Toda prišlo je dru-1 gace!
V	noči f>. ma jnika so se Stojče-vičeva krdela na celi bojni črti že bližala sovražniku pri Ostrovici, kar naenkrat zapore Stojče^vič, na veliko žalost častnikov in boja-željnih graničarjev, da naj se 11-
| m&knejo vse čete nazaj na avoja prejin ja stadSča prt Zermaojt "
! Korak Stojčevičerv je 'bil nsbtfe-poln. vendar Vsled dogodkov doma v Granici 'nekako potreben. Od Marmonta naščuvane turške tolpe so vdrle v Graftiico, zasedle trdnjavi Cetin in Dreznik ter v deželi ropale m »požigale; pomniki-j cija se jim je ustavljala le z največjim naporom, pomoč rednih čet je bila resnično nujno po^' trebna.	j
Ako si predstavljamo gre^odej-štva. katera so učinjale nečloveške turške tolpe Granici. tedaj moremo vsaj jie&ollko razumeti grozen, obupen položaj mejnih.' graniwkih pokrajin: Možje, za' vojno sposobni, do zadnjega od doma, na bojišču zoper Francoze,' starčki, pol odrasli mladeniči in sploh, kar je doma še moglo prijeti za orožje, pa v obupnem boju z grozovitim Turkom, ki je ne-j usmiljeno ropal, moril, požigal in pustošil, kamor je stopil! S trp-J 1 jen jem tega ljudstva se pač ne dajo primerjati nadloge, katero' je prizadejal Napoleon v svojem' času drugim narodom.	j
! V najhujši sili prideta Stojče-vieu v roke j>o naključju rezervna bataljona obeh bansskih mej-1 nili polkov, ki sta bila namenje-1 na za armado v Italiji; if&grcvši pravi pot sta prišla na Ijrko. Ran jih je. sicer hitro odpoklical, a Stojčevič jih ni takoj odpustil,' ker je nujno potreboval pomožnih čet za boj, ki se je imel ravnokar pričeti.	j Generaimajor Stojčevič, ki .je v trenutku razpolagal z osmini i poljskimi bataljoni, z dalmatinskim korom prostovoljcev in s tremi vojniškimi bataljoni, je o-' •pustil svoj prvotni namen sovražnika napasti. Hrabovskv. ki je bil vedno za napadanje^je Stojčevič a komaj pregovoril za mali napad proti Kninu, ki se mu je v zvezi s stotnikom Gerstorfom sijajno posrečil. Dospevši v noči 15. maj ni k a do Knina, že zve Hrabovskv, da je tu vsak napad brezuspešen, ker Marmont okoli Kmina zbira svoje glarvne moči, da bi drugi dan udaril na J Jko, da pa> pri Stari straži blizu Knina. prenočuje nezavarovana franeosika Delzono-va brigada, broječa 3000 mož. Hrabwskv sklene brigado napasti, in stotnik Mihaljevič izvrši sreeno napad le s petdesetimi slu-inskimi in s pel desetimi dalmatinskimi prostovoljci. Ta peščica mož je ponoči napadla nepripravljeno brigado, jo razpršila, ujela precejšnje število Francozov ter uplenila živine in dragih živil, j Hrabovskv je bil za ta drzni čm odlikovan z viteškim križem vojaškega reda Marije Terezije. : 1 Hrabovskega poročilo, da se • Marmont pripravlja že za odhod, je Stojčevič prejel že prepozno; Marmont je bil medtem že vse potrebno uredil in odredil za napad.
Stojčevič je hotel vse vhode na Liko zapreti, zato je pa moral svoj kor razvrstiti v trideset ur dolgo bojno črto, kar je bilo za .Marmonta zelo ugodno.	j
i IG. majnika so se začeli Francozi navidezno premikati proti desnemu avstrijskemu krilu, isto-t eatf.no so se pa vrgli z vso močjo' proti slabo zavarovanemu levemu! krilu pri gori Kiti, se te gore po' hudem boju polastili in nato napadli na pomoč prihitele Stojče-vieeve rezervne čete. Generalma-' jor Stojčevič je bil pri tem-napa-1 du ujet.	j
1 V tem nad vse kritičnem trenutku prevzame komo poveljstvo hrabri likanski (liški) polkovnik Itebrovič. Kaj storiti? Le hitro umikanje cele bojne črte je edino moglo rešiti raztresene četne oddelke gotove usode ujetnikov.' Na dano povelje so se 'zaoele čete umikati in so dospele pozno v noč do takozvanega Klanca, kjer sto-' pi cesta iz zermanjske doline na' plHnoto Pop ino. V tukajšnjih u-! trdbah zbere Rebrcrvič ponoči glavni del svojih čet.	j
i Izgube opazovalnega kora, tki se je sicer hrabro bojeval, so znaša-' le ta dan do tisoč mož.	j
| Polkovnik r-ebrovič je dobro vedel, da se Francozi ne bodo drznili naravnost proti Klancu, pač pa, da ga bodo skušali obiti; sklene torej takoj drugi	se
še dalje umakniti nazaj proti Go-' jspieu. Ko v ju trii 17. majnika vi-j di, da se v svojih domnevanjih ni motri, takoj odrine m se ustavi; šele pred Gračacem, kjer so bila tla zanj ugodnejša; tudi je houel tu dobiti časa, da bi v spodnji zennanjaki dolini zaostale četne] oddelke zopet zbral in jih združil; 7. glavno armado.	j
v Dalmaciji zaostali oddelki so' bili izredno delavni, vedno ao pa-j trulirjdi semintja, vvjaefmrj«!* «►] vrafarika, mu ujeli voč moi m od« vwH Tirtnifr	leta&rm iim
ni posrečilo zabraniti glavni sovražnikov napad z desnega krila. Vse kako so pa 1 graničarji v tej 'mali vojni dodobra pokazali svojo zvitost in spretnost, pa tudi drzno?t in pogum.
Tako je n. pr. oddelek majorja Slivariča na Rebrovičevo povelje zapustil Obrovac in odlkorakal prrJi Sv. Ilckn. Francozi takoj nato zasedejo Obrovac: major Slivarič pa pun i v bližini kraja; dva Sercoanca, kastera naj bi opa-l /ovala sovražnika in mu poročala.I Setežanca pc-dkupdta domačina; Dalmatine* da se splazi v mesto1 in opazuje francosko posadko, j (.'ez m kaj časa se že vrne Dalma-j tinee s poročilom, da "je v mestu okoli 200 Francozov, ki pa še niso i zasedli stare mestne trdnjave. Se-' daj si4 odločita Serežanca s štiri-j mi domačini katere sta pridobila; za T-voj namen, tihotapiti se v j mesto in zasesti staro trdnjavo.! kar se jim tudi posreči. Prišedšij v trdnjavo, zapro vrata in začno j iz trdnjavskih lin nenadoma stre-« ljati v mesto, na glavno cesto.j Franccozi so bili vsled tega nenadnega ognja vsi prestrašeni in j osupli. Neprestano streljanje in i pa vrišč in krik šestirih mož v! trdnjavi je 180 Francozov z nji hovim bojazljivim poveljnikom tako zmedlo, da se» menili, v trd-; njavi mora biti še močna vojaška posadika. Samega strahu sklenejo: Francozi se vdati; pošljejo torej' pred trdnjavo svojega parlamen-j tarja ali odposlanca ponujat vda-! jo. Odposlanec je moral sto korakov pml trdnja vo obstati, vrata i trdnjave se od pro, Serežan izsto pi, se obine nazaj proti vratom in zaikliče tovarišem, ki so hoteli na-' videzno za njimi." naj ostanejo v trdnjavi, da bo on že sam opravil j z odposlancem. Mirno in ponižno' posluša francoski odposlanec zahteve in pogoje trdnjavskega 4 'poveljnika1'; Franeozova pre | plašenost je bila tolika, da se mu še to ni zdelo sumljivo, da se -na-i vaden prostak pogaja ž njim vta-' ko važni zadevi, tieoči se vdaje eele franeoske posadke. Oel|»osla-i nec se vrne m na njegovo poro-l čilo se vda francoska posadka in 1 odloži orožje na glavnem trgu O-i biovaca. Serežanca sta o celem dogodku hitro obvestila majorja Slivariea, ki še o pravem času pribiti na lice mesta, ujame Franco- i ze in jih kot njetntke odpelje nn T.iko. Serežanca sta bila pozneje /a svoj predrzni čin otllikovana z! zlato hrabrostno medaljo.
V zelo kritičen položaj je prišel! stotnik Hrabovskv s svojim oddel-1 kom po bitki pri gori Kiti po sicer uspelem napadu na Delzono-j vo brigado. Vsled zmagovitega! prodiranja Marmontovih čet se' ni mogel več zediniti s Stojčevi-1 čem. do njega mu je bilo mogoče j priti le po dolgih ovinkih skozi ■ ttirsko ozemlje. A vztrajni in j spretni Hrabovskv je premagal; vse težkoče, rešil je srečno svoj | oddelek, združil ž njim med po-1 tem nekaj od glavne trume odftr-j ganih kompanij in dospel še ob; pravem času k Gospiču, kjer se je; ravno pričenjala 'bitka, v kateri; naj bi on odločeval.
Po likovnik Rebro vič je bil med-j tem postavil svoje čete v dolini' eno uro vzhodno od Gračaca. Ob j Štirih popoldne se približa sovražnik in se spusti ljuto v boj. Gra-| ni carji, docela izmučeni in potrti j vsled nesrečnega 'hoja včerajšnje-j ga dme, p« tudi lačni — zadnjih! :16 ur niso ničesar nič užili — za-! čno omahovati, a polkovnik Re j brovič se o pravem času poseže v| boj z obema likaraskima poljskima batal jonoma in tako vzdrži svojo j vojsko v bojni črti. Pix>ti mraku, se vzdigne sovražnik k novemu! naskoku z nepopisnim krikom in vikom pod Okriljem gromečih to-i pov. Zdaj postavi hrftbri in pri J vojafkrh priljubljeni polkovnik! zadnjo rezervo v boj: svojo lastno j o«*bo. S saibljo v roki prehiti celo; bojno frto, v ognjevitih besedah j navdnševajoč in bodreč k pogumu in \*xtrajnosti. Krvavi boj je trajal do enajste ure ponoči, a so-: vražnik je moral .naposled vendar; le odnehati, are da bi prodrl bojno tfrto in dospel se isto noč do Gračaca, kakor je prvotno nameravat. i' trnjenost n a obeh straneh je bila tolika, da so vojaki obležali, kjer so ravno prej v boju »tati. Po polnoči je bilo raz bojišče le slišati pretresljivo ječanje ter vzdihovanje ranjencev in umirajočih.
(Pride le).
BiaaoUti oblUe IVancijo.
Agen»a Štefani poroča, da namerava obiskati Biasolati bojiffe, na*6 *e bo podal * Ffa»eijo. ;
Listniciuredništva,
H. L. W. Mount, N. C. — Mr.
Ivan Krešie izdaja svoj hrvatski 1st "Novi Hrvat" in ga bratom Hrvatom toplo priporočamo, da si ga naroče. V vsaki številki ima dovolj dobrega in poučnega čtiva. Cena listu je na leto $1.50. Mr. Kresi.: je sploh -poznan kot eden j najboljših hrvatskih piscev v A-i merŽki in je bil ves čas urednik Hrvatskega Svijetadokler je bil last Mr. Sakserja. Njegov naslov je: Novi Hrvat '. Box 1163. ; New York, X. Y.
NAZNANILO.
l'lanom društva '"Baron Vega*' Iv Clevelandu in CollinwoodirTo., j tem potom poročam, da se morajo vsi vdeležiti glavne soje, ki se vrši dne 24. decembra, pri kateri bomo volili nov odbor za bodoče Jeto 1917. Kdor izmed članov izostane od te seje, bo moral plačati v društveno blagajna en dolar kazni. Seja se prične točno ob 9. uri dop.
Z bratskim pozdravom
Tonu Grmovšek, tajnik. ___(18-19—12)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA MliSTEK. Doma je iz Trbovelj na Sp. Štajerskem, star je :il let in je že 8 let iz doma. Najprvo se je nahajal v .M are h field, Oregon, in pred dvema letoma nii je pa pisal iz Južne Amerike iz republike Peru ter je mesto napisal nekako t a ko-le: Gov Mar h*ovv L>ga. Prosim cenjene rojake, čo je kateremu znan njegov naslov, da ga mi javi. — Rudolph Mestek, Box 511, Thomas. \Y. Va. (18-20-12)
Rad bi izvedel za naslov ANTONA VATOVEC. Doma iz O-strožnega bida pri Št. Petru na Notranjskem. Lansko leto sva bila skupaj v Oresfimontu, N. C. Zdaj sem pa čul, da se nahaja v Veroni pri Pittsbitrghu. Pa. Prosim cenjene rojalke. če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom zieflo hvaležen. Poročati mu imam nekaj vaižnega. Louis Kocjan, 1125 E. 60th St., Cleveland, O.	(18-20—12)
DABUJTE PAE CENTOV SLOVENSKIH TRPINOM V ŠTABI _DOMOVINI 1
[iščem svojega prijatelja JOSIPA i RT'TAR. Doma je iz vasi Žabice pri Ilirski Bistrici. Pred enim lotom sva bila skupaj v državi Pennsvlvaniji. Presin-cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam o»*.a-si svojemu prijatelju: .Tosoph Iskra. Camp 1, Birch, Mich.
Kje sta? JOHN NOVAK, podo-mače Kozinc iz Gorenje vasi pri Ribniei, in JOHN PRIJATELJ.1 podomače VrbiLšček iz Goriče vasi pri Ribnici. Prosim ju. da se mi javita, ali pa čo kdo ve. da mi naznani nju naslov. — Jeve Prijatu. 5232 Washington
St.. Denver, t'olo. (18-19—12> —---;-:-j
I seem svoja dva prijatelja JA-' NEZA O LAVAL* in FRANCA OCEPEK. Prosim cenjene roja-j ke, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sa-| ma javita. — Frantk Zamik, 11S1 -» North 7. St.. Springfield.' 111._ '
POZOR ROJAKI!
WalBMi—lil .—lil — Um*m I—, kakor tn4 j m ■iftitrfa (■ brade. Od Uca «■■■!! nwtno t , Wfctihlfc IhmI maaM la dolgi ImJ« kakor tudi; ■ittla krawl brki la hnd* In —bodo odpacUU U oaMI. »■■■■Haw, h—Uhnl «U n—aje t rokah, ■oaah te t krila. ▼ oaatlh dnah mulam oadra-vte. VMM. opakliaa. tak tara. krasta te arteta. pota« aa** kurja oča*. aaabUao » par dnefa po-pntaiaii odstranim. Kdor U moja adravila kras uspaba rabU na	srn W00. Pilita takoj pa
«»*. ki aa takoj poMim mtaovi
Krasni iapai KOLEDAR mm leto 1017: dobite ako poiljata 4 cente za raitnino.	,
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.'
"Slovenci"
naročite Old Sunny Times Whiskey
12 kvartov..........$8.2."»
8 kvartov.......... 5.50
4 kvarte ........... 2.95
Ekspress plačamo. Pošten star viski. Vreden jH.OO galuna. FCnponi za premije z vsakim
kvartom. Posebno darilo za Božii'. Pišite v kateremkoli jeziku.
Dep. 39 _
SCHILLER BROS Kansas City, Mo.
IZUME SE IŽČE " o zastonj.
Citajte moj oglas v petkovi iz laji tega lista.
A. M. Wilson, 309 Victor Building, _Washington, D. C,
Iščem svojega rojaka JOHNA OGL1SHEN. Pred 9. meseci sije nahajal na Harding, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga ni i naznani, ali naj se pa sam »►glasi. — Joc Mczgcc. 668 K. l.Vlf h St.. Collimvood. Cleveland. O.
HARMONIKE
wxlisi kakršnekoli vrste iidelujeui in ^opravljam po najnižjih ceiutb. a o trpiuiio In zanesljivi). V [Kiprutu anesljivo vsakdo iioAljc. kor *ciu žc lati 18 li-t tukaj v fem j»oslu in «nlaj svojem lastnem domu. V j h »pravo k ,-zamem kranjske kakor vsi- Uru^'o larmontke ter računam po iU-lu ka-ioršno kdo zahteva. hr«z naduljulh pra^anj.
JOHN WEN ZEL. L017_East 6?nd St., Cleveland, Ohio.
Slovensko-Amerikanski Koledar
smo pričeli te dni razpošiljati vsem onim, ki so ga bili dozdaj naročili. V par dneh ga bodo imeli vsi.
Rojakom priporočamo, da ga čimprej naročijo, kajti radi draginje papirja smo ga letos tiskali le omejeno število.
Gena mu je 35c.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street.	New York.
VPOSTEVAJTE.
Alfft želite bedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-v cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedin ienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane..................... $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New x c.-k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jetoovsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo Če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsaketm uri naročilih po pošti.
-——______ - . ____ l IIIMII t
___ j
iiiisiovanski Qpjpp KatiUedneia
Ickorporirvnt dne 24. januarja 1901 v državi
Sedež v ELY MINNESOTA
Bifn otisixsb
MtadnOri 9, A< •UM. WZ GMm Way « 9L AM
»oak. Pa.
MpredttdnDc] ALOIS JBALANT, Boa 1M. full Atju M Ohio,
•iavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mia*. Blagajnik: JOHN GOUŽB, Box lty. Ely. Uiaa Bampaiki LOUIS COSTELLO. Box 68S. Balida, Ma
flHOVKl XDKiVRll! Hhs, MABTIB	NO N. Ckiaago St., Joli.%, OL
■ADXOBHnCI}
■am BUNIOH, m « 7th Bt., Calumet, MiaB, "
PUT PTE ŠPEHAK, 422 N. 4th St., Kanaaa City, E*j* JOHN KRŽlSNIK. Box 133 Burdine. Pa.
POBOTHIXi:
VftiH JUSTIN, 1706 B. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 808—6th St., Boek Spring«, Wya. ft. 4, POBENTA, Box 701, Blaek Diamond. Waah.
POMOtHI ODBOB:
KOOPH MBBTBB, od drultva r. Cirila ta Metoda, fKl ft Ely, Minn.
KiOUIS CHAMPA, od draltra rr. Srea Jeanaa, Iter. 2, Ely, Mia*. JOHN GKAHEK, at^ ed druitva Slovene«, Atay. 114, Ely. Mia*.
Val dopiai, tikajoči ae uradnih aader, kakof tadi iiajBH .^Uijatre, naj ae pofiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri loifee pa na predsednika porotnega odbora.
Va oaebna all neuradna p lama od atraai iiaftax ■ 18 MB
Dyafttveao glaallai BAB VlIODi"
V smrtni senci.
Baltiška povest. Spiaal Bogdan Vened.
(Nadaljevanje). V.
Ali eujete s prostranih travnikov pri staroalavnem mestu Vele-*ro«tu ta nenavadni šum in bruni To je Šum 'kakor šum silnih voda, 11* je brum kakor hrum z bojnega polja. Vi ga čuj^e pa vprašujete: Kaj neki pomeni to vrenje in šumenje? K j, bvatri rn sostriee., poslušajte samo ono <pt*sem. ki doni s t»»h travnikov, pa bode te precej vedeli, kaj se sro^li in vrši dane« tukaj:	j
Slavimo sveto »travo pobrat imu v proslavo: to bil je junak, to bil je orjak, ljubimo« prej Deva ne, zdaj dragrec je Mora ne.
Življenje je trenutek p rep tel ill dni osnutek: Mu/.evna mladost, kijeva živost 7. I )e va no cvetno vzide. / Morano pa zaide.
V '
Naj duša m vi ne blodi po drevju in po vodi: v na v solnčno-*ve4al, /»•leukasto-zal jo neisi žarka Živa. da tam medieo vživa!
Sedaj | si veste: lepa sla v nos! s«' vrši danes na teh travnikih, slav-no*t sieer ne tatko vewlejfa spomi-na kakor oni dan v Wleqpradti. ko je bil vstolieen novi na^tknez. vendar lepa staroedovenska >lo-vesnost: Bodriei slave "triezno" in *'stravo", mrtvaško igro in postijo v proslavo nmorjeoepa ljudfkepa vodit H ja Plifsona. na-eelnika vstajnikov proti nadkmvu Ciotšalku in nj«Hra krseansko-netn-skim privr/ewem.
In vest e, kdo je vprizoril to mrtvaško slavnost ? Kdo drugi kakor povzročitelj vseli novejših pokretov v Bodrieih — sv »V-eni k Slavomir!
Tinti dan. ko j«' bil Knit slovesno vinečren v Velegmdu. pa je ob kotieit vmestitve postal tako resno zamišljen in je njegov obraz prepnejpla tako mraena senea. je hveeenik sam pri sebi takoj dejal: — To senco je trefoa »pregnati. — A kako? Starec so je zamislil, pa fco ni motril domiMiti nohenejra hitro in us{>ešno delujočega sredstvu. Kakor hi si hotel iz nebeških vtfav izprositi pravo mi«el, je pogledal kvišku. In glej. kt»ga je zagledal pri okrni g<>rt\nje«ra nadstropja v hiši velm<>ža Bori-hlava, fit o ječi poleg posadnikove! Slavico, Plttsooovo lieerko, ki j? e oči vidno pozornostjo zasledovala razvoj alsvnoeti. — Ta bode apranrla Kruta v dobro voljo, f* aplob kdo; poena at to duhovito,
dobrovoljno iu hudomušno dekli-1 co. Tako jo veselo govoril svečenik sam s seboj. — Sieer je mor-' da v s! i-d o .'-or o ve smrti izgubila! dobroroljnost Ln hudomušnost, a duhovitosti in lepote ne. In s te-j ira. dvema last nostima bode zai-trdno danes raicvedrila mračno Km tov o čelo. In ne samo danes, kratkoeas'ila in v dobri volji ohranjevala pa bode tudi v bodočih dneh njegovega življenja — kot njegova ženka... lil menltem ko >o pivd nad knežji prestol prihajali posadniki niest in pradov ter županje- rn prisegali Krutu vdanost 'ti zvestobo, je starec dalje snoval t;ske-li osnovo sam pri sebi:
— Da, ženka Krut ova mora postati Slaviva. To musel. ki se mi je: spoee-la v glavi takoj ob smrti knežnje Viljenice, moram še ndej--j viti. ;»redno pride pome ^loraua boginja -,mrti). ( •• mu je umrla Vil jen »ca. j,a naj postane njena;
-.tričua njegova ženica. Na ta liaeiu so najboljše* raz vozi j a koli-kottoliko zapletenji bodriška j>o-litika. Modrici bodo zadovoljni iu bo»lo videli s tem povoščene, da je novi nad knez vzel Bodričanko /ii ženo. In ker je bil Slavšein oče Plu/.ou iued njimi vi-leu^leden, ImkJ., t«-m /adovoljnejši. l>a je Sla-vi("-iiia mati Zorana umorjenega (•ot^alka >estra, nič ne de: saj jo v-em znano, da je navdušena Slovenka iu kljub Itinu. da je krščena. pri vržen k a stare narotloe ve-iv. In to l>ode Krutu še v liasek: kot soprog hčere GotšaJkove se-^rr*- i»<»d-- zadobil tem večjo veljavo in vsestransko priznanje tudi pri onih. ki so bili in so — vsaj -krilo — >e pristaši (jlotšii!ko\-e> rodbine. Da, da: to zamisel mo-ram vdejstviti. . .
Po dovršenih predpisanili <d»re-dih knežje vmestitve je p^kslal S'avomir «kar na svojo odgovoril ost sla v liorislavovo hišo povabit Slavieo. naj pride v knežji dvore«, kjer jo bil slavnostni obed. h kateremu so bili povabljeni vsi v« liki župani in odličnjaki. doeirn si je preprosti narod poiskal krepčila in hladila v krčmah m pod mnogošt»^\ iluimi šiitori. — Toda m!ade-nka je povabilo <xiloč-iio o<kkloniIa <"-eš. da še ni minil čas žalovanja po umorjenem očetu, tort^j se ne moro vdeležiti ni-kakih veselic; prišla je le pogle-ilaJ vmeslitev in se še to pofn>l-dne vrne domov v Velogost. — Slavomir je poznal njeno trmoglavost. zato je ni dalje vabil.
Veseli so bili vdeležeuei slavnostnega oboda v knežjem dvor-|vu. veselo je bilo po inestu Ijnd->l v o. Skoraj vsak trenutek je prišla pred dvorec nova truma na-I vdušeiioga naroda in viharno kli-eala: " Živel nadltnez!" Krut so je sieer prikazoval na .poxnolu in no narodu vljudno smehljaje za-j hvaljeval — aLi tista mračna seo-I ea kar ni mogla izginiti z njegovega lica.
' Proti mraka, ko j«1-ie po vsem
mt-stu vladalo živi lino. semtertja že razposajeno veselje. je Krut za nekoliko časa umaknil v i«o-sebiio sobo. Slavomir je i- l drzno za njim.	j
"Kaj ti je vendar danes, mladi moj sfispodarček", je nagovoril pri oknu stoječega liadknoza. "ila si tako slabe voljo, kakor da
i
lo v srcu kaj kol.ie! Preženi skrbi ali srčne boli — sploh, kar to! že teži. Saj si vendar dosegel naj-; višjo čast in oblast in z njima naj-; v t ."-jo sreč«*.5'
"Srečo?	s mu prejel veliko
oblast, toda ali ta vedno osrečuje človeka.' Veš. kaj pravi prego-i vor: Od kupice do usrtnic je širo-l ka pot.''
Beži mi, beži s tako mrtvaško-j resnimi mislimi! llodi vesel: po-; glej. kako te narod ljubi!"
"Kdo ve. ali iz srca, in kako dolgo bede trajala ta ljubezen? Črna slutnja me navdaja, da mo-| ja vlada ne bode srečna." • "Slutnja? Kaj hoče slutnja.' Po tem, kar si doživel danes, ti pač ni treba imeti žalnih misli glede bodočnosti. Ona zavržena trojica ti jo za vdala take misli."' "Ros je to. Veš, kaj je rokoli fJojnik odhajajo? Kogar sreča bo : za, reva njegova koža."
"Se bodeš 1i oziral na besede takega pustolovca ? No bodi smešen! Sploh pa: zaakj nisi zatrl teh krščanskih črvov, kakor sem ti svetoval ? Veš. ravno ta dva lopova. tiojnik in Godimir, sta me: bila predlanskim speljala iu spa*a-j vila v ječo. Spoznal sem ju danes takoj. '/<■ snn se mislil ■za (Jnevonr tudi jaz oglasiti in javno to po-' vedati narodu, da bi tem odloč-; nojše zahteval od tebe, da ju kaz-nuj«š — da ni prišla ona zlodeje-l va deklica s svojo prošnjo."
"Kaj hočeš služabnikom? Ti ravnajo po svojega gospoda. Zatrdilo jima je bil naročil Crotšalk.j da sta te .vpeljala in izročila njegovi oblasti. Sieer si bil pa ti sa.m, kriv, da si prišel v ječo: zakaj >i se jima <lal pa speljati! Saj poznaš pregovor: zapeljane« je ved-; no nespametnejši kot zapel ji veeJ Prošnje one deklice pa vendar ni-sem smel odbili. Ta de.kliea mi kar ne gre iz glave. Kako ti je' pogumna, drzna in bistroumna! Takega otroka še nisem videl."
"In nihče ilruiri j«* ni naučil,1 kako naj govori, kakor lisjak' tiojnik. in sicer pri Vratku. pri' katerem jo tudi gospod Tugumir! prenočeval, kakor	izvi-del odi
(Jneva.*T
"Pa ni bila samo naučena, tudi sama je bistrega duha, kakršaiegaj bi nihče ne prisodil poddcsetlet-' nema otroku. Kar ne. gre mi iz opomina njen junaški nastop. To je rojena vladarica.'7
"Ej. ej. kaj ti pa je! Če ne bi bila deklica še otrok, bi človek mislil, da si se vanjo za vero val. j Kaj pa Pluzonova hčerka Slavi-I ca — ali ti je ta izginila že docela iz spomina f'
"Slaviea mi ne moro izginiti Lzj spomina: preveč sem ji dolzauij hvaležnosti, ker je tako* lepo po-j sredovala ljuba vno občevanje meii Viljenico iu moiioj."
"No, in nisi imel zanjo danes nobenega pogleda?"
"Kaj je tukaj —!" je vprašal nadiknez hlastno.	,
".Neve<ia jc tukaj: to se pravi: bila je tukaj, a popoldne je že odšla proti domu. Prisostvovala je samo viuestitvi. in sicer v oni-le orislavovi hiši."
"Zaboga. zakaj mi nisi tega povedal prej * Za Pluzonovo hčerko edinko se vendar najde še tkale prostorček v knežjem dvorcu. In ! rad bi jo jaz videl, prav rad."
"Ja-t nisem tvoj d v oraik-abre-dar. Sicer pa — zakaj je pa niai sim povabil k slavnoati? Spodobilo bi se bilo pač. Jaz sem jo sicer kar na svojo odgovornost ta-
koj po dovršenih obredih povabil, naj pride sem v knežji dvorec, a ni hotela: rekla je. da proč o j popoldne odpotuje in se veselic sploh ne vdeležuje. ker še žaluje za svojim oretom. A meni se zdi. da je pravi vzrok njenega hitrega odhoda le ogorčoriost in uža--jenost, da niti nje, niti njene matere nisi ii s:-:m povabil na slav-! nost."
" Obžaluje: n. iskreno obžiilu-' jem ta svoj jiogresok. .Jako mi jej neljubo, da sc nisem, prej spomnit■ svoj.- dolžnosti. Kaj si 'bodeta se-; daj Slavica in njena mati mislili1 o meni?"
Svečenik se je zadovoljno, a rahlo, komaj vidno nasmehnil in dejal: **Ta pogrešek lahko kmalu popraviš. Kaj ti pravim, ti dragee; bogov in mileč moj ? Priredi na i čast Pluzonu. vrlemu voditelju vstaje proti Gotšalkovi vladi, nad njegovim grobom stai-oslavno tin zno m stravo! S tem činom pokažeš javno svojo hvaležnost Pluzonu in njegovi rodbini — Slavica. veš, da bode neizrečeno vesela;—j obenem pa z njim koristiš sam se-j bi Ln narodu: Ker,so namreč x»rii teh mrtvaških slavnostih z mrtva-1 škimi gostijami združene tudi voj j ne igi-e, ohraniš in vzdržlš narod, j zlasti mladino, v bojnem duhu. In j tega dulia, sam dobro veš, morajo, biti prežeti in od njega segreti vsi Bodrir-i, saj nas Saksonci lahko vsak čas napadejo. Budivoj se um-S.jivo ne bode tako iidepa odpovedal svoje pravice do bodriškega | prestola, in Saksonci ga. bodo — kot stari prijatelji Gotšalkove rodbine -- podjiirali. če jim bodo količkaj dopuščalo razmere: če i jih namreč ne bo-de nemški kralj Henrik držal preveč v strahu. Torej___"
"Dobra, izvrstna misel! Vdejst vnjmo jo!"
"In sicer kar najhitreje. Čakaj, kdaj i»i slavili trizuo? Že veni. Tri/ne so navadno tri. kakor veš: štiri deset ni ca, poluletnica in obletnica. In glej: ravno dane.s osem dni bode preteklo štirideset dni po pogrebu Pluzouovcm. Praznujmo t or«-j danes teden nad njegovim grobom v Velegostu tiizno Štiridesetuico."
t;Dobro. Sporočimo to precej | gospe Zorani in Slavic i v Velegost in tu zbranemu narodu, s;tj «ra je š«* vse polno po ulicah, v gostilnah in pod šatori!''
Nadknezovi glasniki so kmalu potem oznanjali po ulicali ta nad-knezov ukrep in val>ili ljudstvo s starošeguimi besedanl^, "Pridite torej v Velegost na t risen o in stravo. da proslavimo umrlega slavo!"
(Dalje prihodnjič).
J, Življenjepis
Jt OČETA MOLL1NGER
bfib pošlje se vam zastonj.
Ta slavni Duhovnik-Zdravnik je izpisal nad 80.000 zdravniških predpisov za boltif in slabotne ljudi. Zdravil je 320.000 trpečih ljudi. N jezov sveti spomin je poraščen v tisočerih hišah.
Vsaka slovenska hiša bi morala imeti zgodovino o. Mollingerja iz Mt. Troy. Vsi Pitisburški časopisi pravijo. da je za sto lei pretekel zdravniško vedo. Kako je prišel v Amerika in kako je pomagal onim, ki so trpeli na plučah, kako je zdravil ženske težkoče. krvne bolečine, žolčnt kamen in ženske, ki so potrebovali okrep čanje telesa, one, ki so jim živci pokvarjeni, tare, ki pokvarjaio lice in telo, kožne bolezni in želodčne težkoče, onemogle in oslabele moške katar v glavi in v želodcu, proliv. bolezni na obistih, zaprtost, bolezni na jetrih, padaHco, naduho. To vse stoji notri v knjigi, ki jo Vam nošiljamo zastonj. To knjigo z dokazi o čudežnem delovanju Očeta Mollinger pošiljamo vsakemu pošten, jaka brez ni kakih stroškov. Ako Vaa zanima, pišite svoje ime in naslov in Vam pošljemo knjigo takoj. THE MOI.LINGER MEDICINE CO-M West Otis Sl;_. Pittsburgh, P*
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
1	i +-M Ba
Mr. Janko Pleško,
ki jc pooblašceu sprejemati naročnino za "Glas Naroda** in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-
Uredništvo.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD j ___LAKOTE!
Izum našega rojaka Henry PrMertela.
Zdolej vidite aparat, • katerim ae prihrani do 35% nt gtiolidn.
zboljša se al ah motor in povepeši hitrost.
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaco-lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHTT. ARA TOR j€ aparat, ki se nikdar ne po
kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-kosi vse dosedanje izume te vrste. rA njim se prihrani do pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane' prevroč Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara t klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo in prepričaU se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, [povrnem denar v teku enega tedna.
Cena pmiklanemu EXHTT.ARATORJP je $10.50 in meaingaate-stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
HENRY P. MERTEL, 215 Secaucus Rd., Homestead	p. o. North Bergen. N. J.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YOR&U
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELUJE INT PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno
postreženi.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
za navadno leto 1917
ohsomi razen koledarskega dela tudi sledere:
Pesmi:
Padlim. — Vojakov grob.
Članki in povesti:
Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-riea. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. —— Mož za pr*čjo.
—	Kdo je predsednik republike Sviee i — Iz dna. Osvojitev Gorice po štirinajst mesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowbovi. — Z brzoviakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — f'aša kave.
—	Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji.
—	Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube v svetovni vojni. — 1'mrl i eesar Frane Jožef. — Rekord svetovne vojne.
Slike.
Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinei v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarjc. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti-lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetnistvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski munieijski transport. — Avstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. —*Roveret.
Šala. — Zanimivosti. — Oglasi.
Koledar stane 35 centov.
Naročajte ga pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 CORTLANDT STREET, .	MEW YORK CITY, N. Y.
GIJLS KATKffl.C 18. T>EC: 191*
Krivda.
Tema je bila. da ni dalje <>egel kot videl. Nalahno je jelo pršeti izpod neba. Šumelo je po drevju ki je izgubljalo svoj odejo. — Pc vsem gozdiču se je čulo tiho šu Hterije. kot bi *e dotikala nevidna roka listovc. kot bi duh plaval pre ko vrhov ponosnih bukev in s r>e-rotnieami božal veje, da bi trepe tale.
Tomaž je stopal počasi po kolovozni poti. 1'mazane iuie so stale tuintam. morda v kolovozu, morda crez vso pot. Blatna voda inu je brizgala po hlačah. mokra veja ga je oplazila po brazu, oleeih. to-da Tomai so ni brigal za to. Preveč misli s*- mu je podilo po glavi, da bi pa/it na take malenkosti.
"Vedel sem. »la ho prišlo tako dalee. Saj je moralo priti", je godrnjal sam s seboj.
Da hi bilo vsaj Jasno in bi svetil* luna! Lažje hi mu bilo pri sr-••u. Tako je pa tako pusto v naravi in v duši. Razjokal hi se in hi bilo boljše. Toda kaj ooma*ra jok! Prepozno j«* prišel kes, toliko prepozno. da je vm» zamujeno.
Votlo so odmevale stopinje po samotnem gozdiču. Starec je potegnil klohuk nad ooi. zavil tesno v suknje. roko v žepe in ko-raka) počasi.
Za grmelo je votlo nad njim. Odmevalo je o<l gore in se izgublja jI v daljavi. Težke megle so se vlačile iz dolin proti višavam. Huda ploha je pr»»tila. Tomaž se ni zmenil zanjo. Mislil jo na nekoga, ki je pred davnim časom hodil isto pot. kot j<> hodi on nocoj.
Kavno tako se mu je godilo kot njemu. Zapodil ga jo on od hise.; umaknil so jo razžaljen starce v temni noči in so napotil k tujim ljudem iskat prenočišča.
"Tomaž, čemu zapravljaš po go-; stilna h *" je opominjal sina, ko se' je vrnil pozno domov.
"Svoje zapravljam in ne vaše. i < o vam ni prav, pa pojane:"
Začel so .jo propir, zmerjanje. Pristopila je še Tomaževa žena in! pomagala. Oče starec, ki bi rad u-j žival na starost mir in se odpočil,j je bil žalosten, ker ni bilo tedna, da hi so ne bili sprli.
"Sitni starec, poberite se iz hi-1 še! Samo sovraštvo napravi Jato." i ln projol jo vinjeni sin očeta in j ara pahnil skozi vrata.
"Ne prikažite se več po<l mojo streho!" * Pro k le t bodi, proklet, Tomaž!'! In oče je odšel v oni temni noči' in se ni več vrnil. Nastanil se je! v vasi pri .starem beraču, delal \ ! svoji onemoglosti, dokler ga niso! zapustile moči. Potni je pa le I jrel in umrl. In svojemu sinu ni j odpustil, s prekletstvom je zaspal, j s prokletstvom spi pod težko prst-: jo. —
"Proklet!" jo donelo Tomažu v' duši.
Izpolnile so so očetove besede. Od hiše ga je zapodil sin. Ravno tako so so prepirali. Snaha je pomagala. šuntala je sina in vnuk je pomagal. In tako pojde dalje, ker jej prokleja hiša. proklet rod. Sinu se* bo godilo tako kot njemu, vnuk boi trpel za svojega deda. Prokletstvo bo počivalo vekomaj nad rodom.j In božji blagoslov bo odvzet, po-1 lja ne bodo rodila in travnmi nt! bodo zeleneli kakor drugod. Tem ! ne misli se bi>do podilo po glavah! njegovih potomcev. Žalostni bodo! in težko jim ho v duši vse dni. Ža- j lost pa škodi človeškemu srcu ka-! kor mol shranjenemu oblačilu ali črv rodovitnemu sadju. Zaje se črv v osrčje in pika in grize, nikoli se ne nasiti. In žalost ne preneha. Sel* smrt jo prežene raz obličje. In sree se upokoji. In kriv j je vsega on. vsesa gorja, ki pade na rod in ga razje in razdene kakor vihar sadno drevje.
Zdelo se mu je, da je preganjan j od vseh. Nihče jra ne bo maral, vsakdo bo kazal s prstom za njim: "Olejte, očeta je zapodil od hiše. in sin je njega. Prav se Aiu *odi.' j Kako ho prenašal te poglede, te očitke t Kam naj pravzaprav gre! j K hratu! Ali ga sprejme, ga li ne j zapodi od hiše. eeš: "Prav ti je. i Zakaj si tako delai z očetom? Vse je dal tebi, jaz sem se priboril sam do kruha, zato tudi k meni ni hotel. ko si ca zapodil. Niti besedice ni hotel čuti o tem, dasi .sem «ra tolikokrat prosil." Naj gre mar k Tonetu, svojemu drugemu sinu t Po svetit je šel za kruhom. Bog ve, kje je. Morda je mrtev, mor^e, ( strada v tujini, morda ne mu je za- j sraejila «reča. Toda to ni mogoče j Njega je nroklel oče. in *>mklet je ves rod. Nihče ne bo srečen, ne more biti »rečen.	f
Tako je mislil in se je spomnili] Petrača. Davno je že bilo tisto;!' on je bil ie majhen. Ljudje so pra-« I • * i /
| vili, da ne bo brez kazni. Stal je menda PetraČ na skednju, pa je , prišel po lestvi njegov star oče. Sprla sta se bila prej, in jezen je (| bil Petrač. Sunil je starčka v glavo « čevljem, da mu je tekla kri in bi t se bil skoro prekucnil po lestvi na tla. In ros ni bilo brez kazni.
Zapravil jo Potrae vse premoženje in na starost jo moral beračiti. In žena in otroci so morali trpeti z njim in radi njega.
In zdelo se je Tomažu, kot bi videl Petrača preti seboj. ! Migal mu je in pretil. Strah ga jo začelo biti. Vsako drevo, mimo katerega je stopal, mu je vlivalo j v sree neprijetno bojazen. Spomnil se je tudi svojega očeta. Kaj. ko bi zdaj le stopil preden j in ga ; ogovoril. Pozno je, skoro bo polnoč. Ne: mogoče ni.
Zdrznil se jo ob takih mislih, lasje so mu stali pokonci, v srcu mu je bilo tesno. Vedno so mu je j zdelo, da nekdo stopa za njim. prav tik za petami jo.
Spomnil »o je tedaj Andrejčko-1 voga Tineta. Sel jo skozi gozd kot on noeoj. Tema je bila. Morda je hi I prej v veseli družbi, kjer so pili in peli. 11 ni pno je bilo veselje, zato so niso mogli dolgo ločiti. Trkali so s kozarci in peli ono zna no: "'Že dolgo nismo pili ga.'* Ko so se ločili, je šel vsak svojo pot. Tino je hotel še malo povasovati, pa jo je krenil h Koruznikovi hi-' ši. Skozi e-ozd je šel okrog polnoči. Tema je bila. pa ga je zapeljalo. In je padel v prepad in umrl na tako žalosten način. Mislil je nato T<»viaž. "Kaj. če bi tudi mene speljalo. Se Tihodolskoga župnika jo neslo tja za .Icrhašček. pa hi meno ne. Župnik ima s sebo j blagoslove in lat insko zna. jaz sem pa revež — nevednež in še zraven tak grešnik. Proklet!'" si je šepetal.
"Naj me! Čemu mi bo pravzaprav življenje. Proganjali me ho t« in zaničevali. Proklet sem. Ko; muha v pajeevino sem zadelan v mrežo nesreče in prekletstva. Nikjer ni rešilne poti."
Mislil je zopet na to, kako ga bodo prezirali, kako bodo kazali s prstom za njim. "Očeta je zapodil od hiše, in sin jo njega. Prav mu jo, starcu."
Potok jo biieal pod njim. Nara stel jo ob deževju in valil s seboj skale, ki so bobnele s turobnimi glasom. Deževalo je vedno goste-je. —
Sinila jo tedaj grda misel preko možgan. Vabljiva je bila in vdat se ji jo za trenotek z vso dušo. —
"Samo en skok in konec bi bile vsega!" Zagrmelo je nad njim iz-nova. Bliski so propregali ozračje, v krvavih črtah so švigali po oho du in razsvetljevali temoto. Zi. njimi se ie oglašil grom, mogočni. glasni grom. kot hi ropotale skale po obronku gore, in se pola goma izgubljali v daljavi.
"Kaj pa krivda? Da so popravi, jo treba pokore."
Zasvetila se je za hip v starčevi duši. Nekaj velikega je vstalo \ njegovi duši. in zahrepenol je kvišku. —
Vlila se jo ploha, in kmalu je I bil premočen do kože. Naposled je los pel do ogljiirske bajte poleg poti. Stopil je vanjo in bil je varen prel dežjem. Zeblo ga je, toda tega ni čutil, mislil je samo na eno. Kako naj živi. da popravi krivdo? Pot pokore je strma, to da mora jo nastopiti. Glej, na gori raste zeleno drevo, do katerega mora dospeti, čeravno jo ob pobočju mnogo prepadov m jarkov. Na jaso tja gori mora. Ustvari si Človek cilje, ustvari svoj svet. in krepka narava jih doseže. Čo- J prav je človek kakor vzdih, ki pluje po vesoljstvu, črvič. ki pleza ' na Triglav, kaplja na neskončni { morski gladini, trenotek med več 3 nostjo pred njim in večnostjo za i njim, malenkosten cvet, ki plove 1 po morju, vendar je velik v svojih Hljih, velik, ko si ustvarja svet.I1 Tomaž se je udobno zleknil po 1 klopi, zatisuil oči in mislil, kako 1 uaj začne.	•
Na misel mu jo prišel Zavetni- ' kov Peter. Tudi njega .so zapodili od doma. Trda narava je. in ne 1
-. i
>	mara dosti za to, vsaj ne kaže te-j 'iga. Napravil si je tam za vasjo! . za silo bajto. Po leti je ne rabi.
' po zimi pa plete koše pri ognju. t ln obiskujejo ga ljudje in ga radi i poslušajo. Peter veliko ve. ker be-i re knjige. Pravijo, da je demokrat. Naj bo. kar hoče. Dober člo-- vek je. Za bolezen hrani petak. Ce . začuti, da bo tako hudo. da pri-i de trkat smrt na duri, pa ukaže, naj ga peljejo v Ljubljano v bol-i nieo. Drugo bo že občinna plačala.
K njemu pojde in ga naprosi, naj i mu tla kotiček. Gotovo ga usllši
>	Peter, .saj se njemu ne godi nič »j boljše, reveža sta oba.
Tomaž je sklenil, da bo delal .i sam. dokler bo mogel. Star je že. za silo so bo še preživljal. Ko pa ne pojde več in bo prisiljen hoditi | od hiše do hiše, tedaj mu bo tež-. j ko, ker bodo kazali za njim. Toda ! to bo vse za pokoro. Sel bi daleč : proč, kjer bi ga nihče ne poznal in , prosil tam za miloščine, a tega n«. mara. Od domačega kraja se ne more ločiti v starosti. Lahko bi si tudi iskal pravice pri sodni j i. a tega noče. tudi njegov oče ni iskal pravice pri sodniji. ko ga je zapodil on od hiše. Živel jo kot berač do smrti.
< e pride sin skesan k njemu, mu odpusti. Ne, sam pojde k sinn, in mu pove, da je prokleta hiša. naj dela tudi on pokoro, naj uči svojo deco pravice. Otroci so kot njive, seješ žito, pa vzraste osa t. Zato je treba plcti in iznova sejati in seme zbirati ter ga čistiti. Morda izgine prokletstvo in pride zopet sreča, polja zopet obrode o-, bilno in raz sadnega drevja se po trese bogat pridelek. Svet bo tako lep kot je bil. Prakrasen oltar bo, v njem bo naslikano vse bujno pisano življenje, v ozadju hribi, doli in logi.
Zaplalo je po njeni in zaželel si je takega življenja.
Na očetov grob poroma velikokrat in pomoli na njem. morda za-dobi mir in morda oo oftvzeto pro- ' kletstvo.
Nevihta je prenehala. Le redke kar> Lie so še čepa le izpod neba, o blaki so so redčili, tuintam se -je prikazoval moder pas. segajoč od gore tja do gozda, porast lega z; vitkimi smrekami in šibkimi hoj-^ kami. ili veter je vzel skozi gozdič m stresal raz drevja vodne kaplji-1 ee. Po umazanih jarkih se je odtekala žolta voda v deroč potok. Šumel je potok, razburkani valovi so so zaganjali ob bregove, trgali korenike stoletnih dreves, od-naš ili s seboj vlažno prst, «ame j nje in d račje. Pripogibale so se vrbe in tresle. Okrog in okrog jih je obdajala voda in pretila, da jih izdere s koreninami iz tal.
Tomaž je zaspal. — Nebo se je vedno bolj jasnilo. mesec se je prikazal na obzorju. -lasno je bilo! na nebu, jasno je bilo v Tomaževi duši.
Tako je sklenil Tomaž, in je sklep tudi izvršil. tJeial je pokoro do smrti. Na trdi postelji je spal in delat je hodil po vasi. Za-vetnikovemu Petru jo po zimi pomagal plesti koše.
Ob zadnji uri je prišel k njemu! sin, in Tomaž uiu je odpustil, in! zdelo se mu je, da vidi odprto ne-i ho in da prihaja ponj oče. da ga blagoslavlja. Z nasmehom na ustnih je umrl.
In tedaj je bila zunaj pom!a<i' in veselje je vladalo povsod.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusijnn Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči i pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar -ujetniku, pošljite ga takoj, ko / sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na tem mestu * in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSJBR, ] 82 Cortlandt St.. Mew Vortr K v 1
t l Topničarji med živalmi.
Narava je knjiga polna čude-jžev; žal, da jih človek ne opazuje zadosti. Kar je videl včeraj, vidi danes in vsakdanje mu je postalo: :tako hodi po zemskih tleh kakor
> I	m m ^
kraljevič po kraljevi palači, ne
•	meneč se za skrivnostne zaklade, ki ga vsepovsod obdajajo. — In vendar je v naravi vse ustvarjeno z namenom.
Stavbenik, ki zgradi veliko palačo. v zgradbi ne sme porabiti ne . enega kamna po nepotrebnem, ali mora kamen nositi; ali kinčati: če ne dela ne enega, ne drugega, ni ; več stavba lepa ter ne bo v čast u-
' metiiiku. Tako v naravi ničesar ni i:,-- • , slučajno, vse je namenoma tako
ustvarjeno, kakor vidimo, vse ima
•	hližnj! in zadnji svoj namen.
Narava je vsa polna čudežnih pojavov. Temeljita spoznanja so v zadnjem času dala spoznati naravoslovcem. da se nahajajo med ži valmi tudi neki topničarji, ki za svojim plenom — streljajo! Razume se, da pri tem ne rabijo ne smodnika in ne svineenk, a vendar streljajo. Tak topniear je riba "Toxote.s jaeuhor". ki se najde v Sijamskih potokih iu rekah. Ka kor gredo lovci trumoma na lov. ter se postavijo eden za drugim v primerni razdalji, rako plavaj« Toxotes strelci v tViunah. lepo eden za drugim in skrbno opazujejo z velik lmi. rumeno obrobljenimi očmi obrežje. Posebno opazujejo iz vode rastoče močvirne rastline. ; Ko lovec zapazi muho sedečo na listu, ali pa zagleda kako drugo žuželko, obstoji ter pomeri in \ trenotku brizgne kapljico vode na svoj plen. Le redkokedaj ustreli mimo, navadno zadene svoj plen zelo natančno in ta se zvrne v vodo. ali pa vsaj pade s sedeža. Med tem poskoči ribica T/. vode ter za-. grabi svojo žrtev. Med tem posko-či ribica iz vode ter zagrabi svojo i žrtev. Za to streljanje ima Toxotes posebne mišico v grlu. ki se stisnejo in brizgnejo vodo na prav ;onak način, kakor se brizgne voda iz hrizgalmee.
Drug strelec je že dalj časa i znan. namreč mravljinčji lev. Ta | žtvaliea ni rjoveč lev, ki hodi o-| krog ter išče. koga hi požrl. Mravljinčji lev je mala žuželka in sicer niti ::užolka, marveč le ogere neke žuželke; v mehkih tleh si na-, pravi jamico. Stvarca koplje t-janu"-o zadnjiški gredoč: najprej na reže v okrožju brazdo, potom drugo manjšo in obenem globljo, r.izrito prst pa meče z glavo črez' rob. Ko je jama dosti velika, skri-T jo se žival oh vznožju ter preži na mravljo ali drugo žuželko, ki bi padla v jamo. ("e pa tuja živaliea noče v jamo, ali če je padla vanj; in hoče zbežati. zajame lev z glavo i in kleščami peščico peska ter ga krepko zažene za begunom, ki zadet od strela pade nazaj, ter tako; postane žrtev zvitega in spretnega roparja.
Tretji strelce v vrsti topničarjev; je neka gosenica Sfingida. Da se ta zelo škodljiva golazen preveč ne namnoži, je Bog ustvaril neko. muho i lehneiunonidae). ki gosenice preganja in uničuje. Samica lehnoumonido polaga namreč svo-iii jajca v mastni špeh žive gosenice, kjer so razvijajo ogrei. Oo-
Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes!
V nalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c. Pegam in Lambergar . 35c.
Sherlock Holmes: j V rakvi kraj bombe 15c.!, Zaklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka 15c. Sna sama kapi ja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s lraiiAfirjiifl bri-
ljantom	15c. i
Londonski ponarejalci de- .
narja	15c. i1
Kako so vjeli Jacka ras i parača	15c. ,
Skrivnost mlade vdove 15c. j j Plemič	15c. <
SLOVENIC PUBLISHING j CO.,
82 Cortlandt 8L j ffew York.	M.Y.i'
jseuiea jih minut prenaša, a ko se 'zaplete v bnbec. mora poginiti, ker so ji ogrei lehneumonide požrli 1 vso maščobo. Pa gosenica pozna j svojega sovražnika. Ko se ji približuje, ga opliuje z želodčnim sokom, ker ga misli tako pregnati; včasih se ji posreči, včasih pa seveda tudi ne.
Dar.
Berlin, Nemčija. 14. decembra. Roekefellerjeva pomožna komisija je naročila v Švici osemdeset toi. 1 kondenziranega mleka, katerega bo poslala ubogim otrokom na Poljsko. — Mleko bodo prevažali nomški vlaki brezplačno.
Gost.
Neko. ki je tiščal v žepu komaj par grosev. je prišel v eno najbol jših restavracij ter naročil le steklenico sode.
—	Oprostite gospod, kako pa je 'to. da ste se vsedli k glavni mizi.
pri kateri sedč vedno najbolj odločni gospodje, in naročili le steklenico sode ?
—	Kdo pa ste vi. ki govorite z menoj /
Menežer te restavraciic.
—	O ravno vas sem si želel. — Hočem vas vprašati, kako je to. da godba ne isrra?
Sadno žganje.
Trdi se, da se v tej deželi ne more dobiti sadno žganje enako > onemu, ki se ga dobi doma pri kmetu; sadje nima enakega okusit; ljudje ne znajo kuhati itd. Le resnice pa nobeden ne pove, da tako imenovano sadno žganje v Ameriki še sadja nikdar ni videlo.
Kako so gornje trditve neres-l nične se bodete najlažje prepričali ako naročite zdaj sadjevec, do-j kler se ga še dobi. Prepričali se i bodete, da se kuha v tej deželi vsaj tako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni davčni urad je vsakemu na razpolago da izve, da je spodaj oglašeno blago iz čistega sadja.
JabolČnik, Tropinjevec, Persi-mon, vse vrste po $3.50 ga Iona.
Pravi sadjevec se priporoča kot zdravilo v mnogih bolezuih.
Ako pijete vino, potem povem, da se v Missouri dobi dobra naravna vina, kot nikjer Wljsa. Mnogo rojakov jo, ki so stalni naročniki zadnjih 6 let.
CENE VIM; SO SLEDEČE:
ga Iona
Claret ali (Vwirord oha rdela____55r.
Elvira, rmeno .................. fur.
Ives, fino......................SOc.
Riesling, belo .................. 73f.
Sod 50 galon damo zastonj, manjši sod je treba plačati.
Vsa naročila pošljite na: FRANK GRAM. __Naylor. Mo.
Brezplačen nasvet in pout priseljencem.
"THIS BUREAU OF INDU& TREES AND IMMIGRATION'' as državo New York varuje pri-aeljence ter jim pomaga, če so bill oalepaijeni, oropani ali če so > njimi slabo ravnali.
brezplačna navodila ln pouk v naturalizacijskih sadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer ae oglasiti sa državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljenee na Kllis TfWrai sil pri Barge Office.
Oglasite se ali pilite?
STATE DEPARTEMXNT
OF LABOR, BUREAU OF INDU8TRIR8 AND IMMIGRATION, NewyoriHd urad:
280, 5th Are., Boom 2011
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob •redah od osme do devets ure sveder.
Urad t Buffalo: 704, D. 8. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do Jevets ors sreftev.
j Dr.LORENŽ, f
I specialist no&kih holezni. I
I	Jaz soui edini hrvaško govore- S
a	ei .specialist moških bolezni v a
I	Fittaburghu. Pa. f
f	DR. LOKENZ. f
I	644 Fcod Ave. II. madU. m bUco. A
m	Uradne are: dnevno od 0. do- i
Z	poldne do & ure zvečer. V pet- Z
I	Idh od 0. dopoldne do 2. popoldne, f
F jj^11^ jg j^ do 2. pdpol. f
MODERNO UREJENA
mmn ghs mom
— VSAKOVRSTNE TISKOVINE SE —"" IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. # * *
DELO OKUSNO. * •* *
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. ♦ * ♦
UNIJSKO ORGANIZIRANA. * • #
rOSEHNOST Sti
DRUŠTVENA PRA v i 1» A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila poSuite na:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kadar Je kako draStvo namenjeno knpltl bandere, native, regal)«, godbene Instrumente, kape ltd., aH pa kadar potrebujete uro, verižico, prlveak«, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas ca ceue vprašate. Upra&anJ* Vaa •tane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljamo brezplačno. PlUte poni
IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA.
Kadar gro /.a obstoj naroda, ni noluMia >:rt< v prrvo-lika!
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne j so njene grozote.
Največja zlotinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev-! ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj j čakajo rešitve.	i
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo se vedno največjo be- j sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe j o, kar je
slabo za narod.
i
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.