LETO XXXI. — Štev. 39 27. septembra 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Bilcovs: pritisk na podpornike KEL? Kandidat KEL Karel Smolle ter dr. Robert Saxer sta bila predavatelja na informacijskem sestanku KEL v Bilčovsu. Sestanka se je udeležilo nadvse razveseljivo število domačinov, med njimi tudi župan in kandidat SPÖ Hanzi Ogris. — Smolle je v svojem nagovoru poudaril, da razen KEL nima nobena stranka koncepta za južno-koroški prostor. Zakaj bi volili kljub temu te stranke, ko v preteklosti ničesar niso napravile, da bi rešile južno Koroško iz gospodarske zaostalosti. Nobenega koncepta nimajo ne za turizem, ne za naselitev podjetij, niti ne za zazidavo. Smolle je poudaril, da so v vseh podjetjih, ki so jih doslej obiskali, tamkaj odgovorni kazali veliko zanimanje za gospodarski načrt KEL. Dr. Saxer je poudaril, da tudi med pripadniki večinskega naroda vlada veliko nezadovoljstvo nad položajem. V diskusiji je spregovoril tudi Hanzi Ogris, ki pa je narodnostno vprašanje gledal izolirano od socialnih in ekonomskih problemov, v ostalem je dejal, da ima pač vsak kraj in prostor svoje probleme. Na vprašanje, ali bo KEL razen besed tudi z denarjem pomagala pri gospodarstvu, je Smolle odgovoril, da so koroške stranke doslej zamolčale probleme na južnem Koroškem, kaj šele, da bi ga skušale načrtno reševati in da so šele dunajski politiki morali opozoriti na to obrobno problemsko področje in to tudi tako imenovati. V diskusiji je Smolle med drugim tudi poročal, da je Wagner grozil, da si bodo podpisnike za KEL po volitvah „natančneje ogledali“. Hanzi Ogris v diskusiji: kaj takega si ne morem predstavljati. Glede novega protimanjšinskega volilnega zakona pa je Ogris skomignil z rameni ter dejal, da je to ustava in da je ustava pač ustava. Po zaključeni diskusiji, ko so udeleženci kramljali pri mizah, pa je prišlo na dan, da so na podpisnike podpornih izjav izvajali pritisk celo v Bilčovsu. „Si res premislil, kaj s tem napraviš, saj hočeš pri KELAG napredovati,“ je v času odsotnosti župana Ogrisa vprašal podžupan in šef SPÖ. Ogris, ki so ga pozvali udeleženci zborovanja, naj zavzame stališče, je dejal, da je to privatna zadeva podžupana. POZOR! • DANES, ČETRTEK, 27. 9. 1979, ® OB 22. URI BO V „ZEIT IM • BILD 2“ TUDI PREDSTAVLJENA • KEL! Navdušenje na sestankih • Veliko navdušenje vlada pri udeležencih volilnih zborovanj Koroške enotne liste. Zadnjo nedeljo je občinstvo v Rožeku zelo odobravalo plakate KEL, ki se bistveno in predvsem zelo pozitivno razlikujejo od plakatov drugih strank, ki znajo prikazati le bolj ali manj nasmejane prve kandidate. V nasprotju s tem pa vzbujajo plakati KEL k razmišljanju o trenutni in bodoči gospodarsko-socialni problematiki, ki je bistveno povezana z narodnostnim vprašanjem. Udeleženci sestanka v Rožeku so poudarili tudi, da obstajajo glede potrebe samostojnega nastopa važne paralele med občinsko in deželno ravnjo ter da je samostojni nastop edini pravilni odgovor na tristran-karski sporazum večinskih strank. Ponovno je bilo ugotovljeno, da Rožek ni deležen — kljub dvema mandatarjema EL — uradne dvojezičnosti — in to pri „najboljšem zakonu za manjšine v Evropi“, kakor pravijo vladni politiki. Z obžalovanjem in ogorčenjem so v Rožeku tudi ugotovili, da po novem volilnem redu ni bilo možno zbrati podpise in kandidirati tudi v četrtem volilnem okrožju, ki zajema okraja Šmohor in Spittal. — V Rožeku sta predavala Karel Smolle ter mag. Filip Warasch. $ Na Radišah je bila udeležba volilnega zborovanja zelo dobra, tudi tukaj je bilo opaziti navdušenje za odločitev za samostojni nastop. Večina udeležencev je prišla iz vrst mladih, kar kaže, da ima samostojno gibanje KEL na Radišah dobre perspektive za bodočnost. Zastopani so bili vsi sloji, vendar so na sestanku manjkali najhujši kritiki KEL. Jim je primanjkovalo argumentov? — Prvi kandidat Karel Smolle se je dotaknil predvsem gospodarskega vprašanja, medtem ko je nemškogovoreči kandidat dr. Robert Saxer edinstveno analiziral mehanizem očrnitve koroških Slovencev — ravno v teh dneh zelo aktualna tema. % Dobra udeležba tudi na krajevnem sestanku v Veselah, kjer sta Predavala nosilec KEL Karel Smolle ter predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Tudi tukaj je bil gospodarsko-socialni načrt KEL v središču razprav. Udeleženci so ta papir zelo pozitivno odobravali ter ugotovili, da ima KEL na tem področju najaktualnejši načrt od vseh pri volitvah nastopajočih skupin. ♦ V Skocijanu se je videlo, da se nekateri sicer diskusije bojijo, da Pa so v duhu kljub temu za KEL, akoravno se bojijo to javno prikazati. Vsekakor velja v Skocijanu držati glasove in doseči rezultat, kakršen je bil pri uspešnejših vo-Utvah zadnjih let. Potencial obstaja, treba ga je le obdelati. ® Tudi v Kotmari vasi je navdušenje za KEL veliko. Na volilnem zborovanju v nedeljo, na katerem sta govorila dr. Robert Saxer in mag. Filip Warasch, so udeleženci izrazili upanje, da bo KEL prisotna tudi v naslednjih letih po volitvah, kajti KEL postaja, kakor se danes kaže — z globoko zasnovanim programom in široko platformo — dejansko resna alternativa za slovensko in nemškogovoreče Korošce. ® V torek, 25. 9. 1979, je Koroška dijaška zveza priredila v svojih klubskih prostorih predavanje o dežel-nozborskih volitvah. Predaval je dr. Robert Saxer, ki kandidira na tretjem mestu KEL. Predavanja se je udeležilo okoli 30 dijakov in dija- kinj Slovenske gimnazije. V svojem referatu je dr. Robert Saxer nakazal najvažnejše točke programa KEL. Poudaril je, da je južna Koroška ena od najmanj razvitih pokrajin v vsej Avstriji in da je to narodnopolitično gledano za Slovence velika obremenitev. Slovenci, ki živijo v teh predelih, so primorani, da se zaposlijo z redkimi izjemami v nemškogovorečem okolju in so tako izpostavljeni stalni asimilaciji. Zato zahteva KEL pospeševanje teh predelov, kar ni samo v interesu Slovencev, ampak tudi v interesu nemškogovorečega sodeželana, ki živi v teh področjih. Po predavanju se je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da Kandidati KEL so dobrodošli v številnih podjetjih južne Koroške. Težave zaradi lege so povsod iste. Berite obširno reportažo na 8. strani. se koroška dijaška mladina zanima za trenutno politično dogajanje na Koroškem. Waffen-SS vkorakala v kameradschafts-bund - kakšna je vloga socialista Galloba? Waffen-SS še zmerom maršira: tokrat v kameradschaftsbund, ki je vsaj po svojih štatutih nepolitično in neodvisno društvo bivših vojakov. Je tam prevzel krmilo? Da organizirana gojitev spominov in poveličevanje dogodkov slavnih časov seveda ni najboljši prispevek k zbliževanju v današnjem času ter za bodočnost, stoji zapisano na drugem listu. V tem poročilu se izrecno omejujemo na dogodke v zadnjem letu glede odnosov med kameradschaftsbundom ter zločinsko organizacijo Waffen-SS. Najbolj znani funkcionar uradno nepolitičnega in neodvisnega ka-meradschaftsbunda je socialistični deželni svetnik Rudolf Gallob, ki ima mesto podpredsednika. Kameradschaftsbund ima na Koroškem okoli 15.000 članov, ki jih sestavljajo razna vojaška združenja, pa tudi bivši avstrijski vojaki. Letos pa je funkcionar kameradschafts-bunda Themessl (svobodnjak) predlagal, naj bi sprejeli v kameradschaftsbund tudi „kameradschaft IV“, tradicijsko združenje bivše Waffen-SS. Takratni predsednik kameradschaftsbunda general Hol-zinger je dejal, da so bili člani Waffen-SS politični vojaki, ki so se razlikovali od navadnih vojakov v Wehrmacht in da Waffen-SS ne spada v nepolitični kameradschaftsbund. Pri tem je namignil na zgodovinske rivalitete med „navadnimi vojaki“ ter SS. Predvsem številni oficirji Wehrmacht z SS niso hoteli imeti opravka, saj je bila Waffen-SS predvsem dodeljena za množične pokole v zaledju, a v bojnih vrstah odpovedala. — Vsekakor je prišlo do vroče diskusije in nato do glasovanja: z 21:18 glasovi je bila kameradschaft IV Waf- fen-SS sprejeta v kameradschaftsbund. Na občnem zboru sicer bivši SS-ovci niso imeli glasovne pravice, kljub temu je isti Themessl dosegel, da je novi predsednik Josef Prislan bil izvoljen na njegov predlog. Socialdemokrat Rudolf Gallob, podpredsednik strešne organizacije, v katero je vključeno tudi tradicijsko društvo zločinske organizacije? Gallob vidi svoje poslanstvo v kameradschaftsbundu takole: namesto da bi izstopil, raje ostane v njem. Tako vidi vsaj možnost, da obdrži dogajanje v tej organizaciji pod kontrolo. Gallob: kameradschaftsbund tudi ni bil udeležen na tafelsturmu in tudi ni včlanjen v heimatdienst. Ostane seveda odprto vprašanje: kako bo uspelo deželnemu svetniku Gallobu obdržati svoj vpliv v kameradschaftsbundu, ko svoj vpliv niti ni segel tako daleč, da bi zabranil anschluß bivših SS-ovcev v strešno organizacijo. Gallob velja za enega od „zadnjih socialistov“ v koroški SKÖ. V ostalem koroška SPÖ v odnosih z bivšimi nacisti doživlja nepretrgan poraz. Po vojni je SPÖ sicer rekrutirala bivše naciste v svoje vrste. Če je ponekod v SPÖ bila temu povod pobožna želja, da bi tako bivše naciste lažje „spreobrnili“ v socialdemokrate, je pokazala politika od leta 1945 naprej do danes, da so se morala socialistična načela vedno bolj umakniti nacionalnim. Sprva je SPÖ snubila bivše naciste, potem so bivši nacisti dali koroški SPÖ svoj pečat. Bati se je treba, da bo z Waffen-SS v kameradschaftsbundu ravno tako. Politični procesi gredo dalje Politični procesi se nadaljujejo proti koroškim Slovencem ter postavijo na laž izjave koroških politikov, po katerih je na Koroškem vse v najlepšem miru in redu. Akoravno bi moralo biti državno tožilstvo po ugotovitvi ustavnega sodišča, da koroški policaji in žan-darji ravnajo s koroškimi Slovenci protizakonito ter nečloveško, državni tožilec raje verjame policajem kakor poškodovani priči oz. obtožencu. Eden od obtožencev je časnikar NT Borut Sommeregger, 24, ki ga je žandarmerija aretirala ob uradnem tafelsturmu 1977 v Pliberku, ko so varnostne oblasti z varilno napravo odstranile privaten dvojezičen napis. Po aretaciji se je Sommeregger pustil preiskati od zdravnika, ki je ugotovil več poškodb. Kljub temu nobeden od žan-darjev ne bo sedel na zatožni klopi, namesto tega pa Sommeregger, ki, akoravno po štaturi ni pretepač in je bil tudi v lisicah, je menda hudo poškodoval dva policaja ter se upiral državni oblasti. Proces bo v petek, 5. oktobra. Velikovec bombni atentat pred razjasnitvijo? „Vseeno, kdo se bo izkazal kot storilec velikovškega atentata: za koroško javnost bodo storilci vedno Slovenci,“ je na tiskovni konferenci KEL prejšnji četrtek dejal dr. Robert Saxer. In: doslej je policija mogla razjasniti le en atentat, namreč tistega na Robežah. V vseh ostalih primerih policiji ni uspelo dokazati, da storilci ne prihajajo iz nemškonacionalnih krogov. KEL se je odločila, tako dr. Saxer, da sledi pozivu deželnega glavarja, pomagati pri razjasnitvi atentatov. Zaradi tega KEL poziva deželnega glavarja in notranjega ministra, naj posredujeta Koroški enotni listi kopije dosedanjih aktov. Varnostni organi naj postopajo pri pojasnjevanju atentatov nepristransko in točno, da ne bodo kakor v primeru Warasch škodovali ugledu Koroške v Avstriji in tudi mednarodno. Heimatdienst je kmalu po atentatu začel razdeljevati letake, v katerih so skušali predstavljati Celovec kot umetno slovensko središče ter da se koroška prestolnica slovenizira. Na neke vrste zemljevidu mesta so bile z jugoslovanskimi barvami označene vse slovenske pisarne, vse šole, domovi in druge institucije. Je bil to načrt za razstreljevanje? Heimatdienst bo moral vzeti na znanje, da leži mesto Celovec na avstrijskem teritoriju, in sicer docela (glej tudi str. 2). Medtem so varnostne oblasti izpustile tudi 19-letnega Karla Peč- nika iz Podjune. Mladi fant je prišel v vso zadevo kakor Pilat v čredo: medtem se je izkazalo, da z atentatom nima najmanjšega opravka. Kakor je pripovedoval Našemu tedniku, so mu policaji v bolnišnici stalno prigovarjali, naj končno že prizna atentat. Vprašali so ga tudi, ali pozna Warascha ... Pečnika so izpustili, obdržali pa so v svrho nadaljnje raziskave Pečnikovo obleko: čevlje, srajco in hlače. Medtem so jugoslovanske oblasti ponudile svoje sodelovanje pri razjasnitvi atentata. Ranjena ženska je Mira Blaj iz Maribora; tam manjka nekaj dni istoimenska oseba, so sporočile jugoslovanske oblasti. Medtem je Mira Blaj alias Lorger priznala sodelovanje pri atentatu. Graški študentje: KEL resna alternativa Senzacija: Protopopovi pobegnili j'z|SZ Prava politična senzacija: svetovnoznani drsalni par u.eg m Ljudmila (43) Protopopov sta izrabila turnejo po Švici za beg iz Sovjetske zveze. Zakonca Protopopov nadaljujeta serijo velikih umetnikov in športnikov, ki zapuščajo Sovjetsko zvezo. 43 let stara Ljudmila Bjelusova-Protopopov in njen šitri leta starejši mož sta postala leta 1964 v Innsbrucku olimpijska prvaka, njun naslov sta uspešno branila štiri leta kasneje v Grenoblu, od leta 1965 do 1969 sta nosila naslov svetovnega prvaka v konkurenci parov. 1962 sta si prvič priborila naslov mojstra Sovjetske zveze, za njune zasluge sta prejela več sovjetskih odlikovanj. Sovjetska enciklopedija piše, da sta znana po „eleganci, eksaktnosti programa in izraza“ njunega drsalnega stila. Reakcije po atentatu Klub slovenskih študentov v Gradcu je že ob občinskih volitvah podal stališče glede volitev na-splošno, predvsem z ozirom na to, kakšno vlogo v strankarskem sistemu igra manjšina. Zavedamo se dejstva, da se politika na občinski ravni bistveno razlikuje od politike na deželni ravni. Vseeno pa smo prepričani, da je naše takratno stališče prav tako veljavno tudi za deželnozborske volitve. Kot takrat, tudi sedaj mislimo, da je za naše nadaljnje politično delo nujno potrebna preusmeritev politične strategije in taktike — v vse večji meri bo treba graditi možnosti za politično udejstvovanje izven strankarskega sistema, kateri je največja ovira pri izdelavi skupnega akcijskega programa za reševanje družbenih problemov. Mislimo pri tem na učinek ustanov, ki niso vezane na nobene strankarske strukture, ki pa nudijo vsakemu možnost sodelovanja. Takšne ustanove imajo večje možnosti, da zastopajo velik del prebivalstva ne glede na strankarsko in narodno pripadnost. Menimo, da je ena naših primarnih nalog, da spolitiziramo čim več ljudi in s tem ustvarimo širšo politično opozicijo, na ka- tero smo do sedaj polagali premalo pozornosti. Z ozirom na to, da ni izgleda, da bi dobila katerakoli majhna politična skupina svojega lastnega zastopnika v deželnem zboru, se to naše stališče vedno bolj potrjuje. Novi volilni red za Koroško, katerega lahko označujemo kot nedemokratičen ukrep, potrjuje enkrat več „demokratično usmerjenost“ koroških vodilnih sil. Predvsem delu koroških Slovencev, ki je formiral z nemškimi demokrati lastno volilno stranko KEL kot tudi KPA je ta ukrep, katerega duhovni oče je koroška SPÖ z njenim voditeljem Leopoldom Wag-nerjem na čelu, zaprl pot v deželni zbor. Kaj naj torej napravimo kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in kaj naj napravijo tisti, ki s trenutnim političnim stanjem niso zadovoljni? Ali naj molčimo in potrdimo politiko obstoječih struktur, ali naj kljub temu dokumentiramo našo željo po soodločanju, in če, kako? Po vseh izkušnjah s politiko integracije bi morali končno priti do spoznanja, da ne moremo več podpirati vladajočih struktur. Med te strukture šteje jasno tudi SPÖ, ki je postavila na „izgledno mesto“ Hanzija Ogrisa, pripadnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se z njim napravila na lov na slovenske glasove. Politična praksa SPÖ nam narekuje, da po vseh izkušnjah, ki smo jih imeli s to stranko (preštevanje, zakon o narodnih skupinah), za nas ona ne more priti v poštev kot zastopnica naših specifičnih interesov. Mislimo, da nam ni treba posebej omenjati našega stališča do obeh ostalih strank FPÖ in ÖVP. Preostaneta tako le še KPA in KEL. Kljub okamneli politiki KPA le-tej ne moremo odrekati, da se resnično zavzema, poleg drugih političnih skupin, za interese slovenske narodne skupnosti. Njena sektaška politika, ki jo je vodila v zadnjih letih, pa jo je pripeljala v slepo ulico, iz katere poskuša priti s tem, da se na področju splošnega političnega udejstvovanja poskuša profilirati kot boljša SPÖ. Ravno tako je treba pozitivno oceniti razvoj KEL, ki je popustila svojo zgolj strankarsko orientacijo in se poskuša, kot gledamo na ta razvoj mi, uveljaviti kot gibanje „nezadovoljnih“ s trenutnim političnim položajem in svoje politično delovanje usmerja v to smer. Mislimo, da so zastopniki KEL le prišli do spoznanja, da je treba spremeniti taktiko in strategijo, da kot stranka za zastopanje določenih interesov v našem sistemu nimajo dovolj moči, ampak da je treba oritentirati delo v izvenpar-lamentarni prostor. Na ta način lahko nakazujejo in zastopajo družbene interese in s tem tudi interese slovenske narodne skupnosti. Mislimo, da je ta pojav treba podpreti kot gibanje in ne kot stranko, ki se bori za izboljšavo položaja vsakega posameznika. Prepričani smo, da se mora vsak sam svobodno odločiti, komu bo dal svoj glas, če ga bo sploh oddal, vsak posameznik naj premišlja, na kakšen način bomo mogli uveljavljati naše interese kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in tudi kot del avstrijske družbe. Za Klub slovenskih študentov v Gradcu: Stern Danijel, predsednik Čertov Toni, tajnik „V zvezi z atentatom na muzej v Velikovcu je tudi KEL izrazila svojo pripravljenost, da sodeluje pri razkrinkanju dejanskih atentatorjev,“ je poudaril v posebni izjavi za tisk njen govornik dr. Robert Saxer. „Saj,“ tako Saxer, „dosedanja praksa kaže, da je javnost takoj obsodila koroške Slovence, čeprav dosedaj niso niti enemu Slovencu moigi dokazati, da je bil soudeležen pri kakršnemkoli atentatu.“ Vzrko več, da se čimprej razčisti napad na muzej, pa je tudi zadnji letak koroškega Heimat-diensta, ki bi rad izrabil atentat v svoje hujskaške namene proti manjšini. Kratko časa po atentatu je namreč koroški Heimatdienst izdal poseben letak, ki v jugoslovanskih zastavah označuje podjetja in ustanove avstrijskih državljanov kot teritorij SFRJ. Proti tej provokaciji je KEL vložila pri notranjem ministrstvu in koroški deželni vladi PROTEST in bo proti izdajatelju letaka uvedla ustrezne korake. Tudi vest, da je „Beograd“ uradno označil atentat kot delo posameznikov, ki bi lahko motili dobrososedske odnose in da je manjšinsko vprašanje rešeno, se je izkazala za nepravilno. Vest, ki jo je avstrijsko časopisje prevzelo od ORF-a, je baje privatna informacija nekega dopisnika. Tudi ambasadi SFRJ o tej vesti nič ni znano. Iz Salzburga so javili, da je vrhovno sodišče zavrnilo predlog dr. Grilca, ki nastopa kot odvetnik dr. Mirka Messnerja in Janka Malleja, da se sodni postopek proti njima premesti iz Salzburga v Celovec. Obema očita državno tožilstvo upor proti državni oblasti oziroma ti- varnosti“ premeščen iz Koroške v Salzburg. Na obravnavi 11. julija letos v Salzburgu sta obtoženca z odvetnikom predlagala, da se proces spet preloži v Celovec. Argumentirala sta tudi s tem, da jima je v Celovcu zagotovljena po členu 7 pravica po uporabi slovenščine, da pa Proces bo v Salzburgu stim žandarjem, ki so po spoznanju vrhovnega sodišča 8. septembra 1976 v Škocijanu hudo kršili zakonske predpise, ravnali protizakonito in obtoženca omejili v njunih človekovih pravicah. Kljub temu so proti njima uvedli zakonski postopek, proces pa je bil „iz vzrokov javne tudi najavljenih 30 prič stane precej denarja. Z utemeljitvijo, da ima prednost „javna varnost“, je prišlo vrhovno sodišče do svojstvenega spoznanja, ki bo zanimalo lahko tudi deželnega glavarja Wagnerja. Saj ne mine dan, ko samozavestno govori o „rešitvi in pomiritvi v manjšinskem vprašanju. tecUtikov Uatnevdac - tednikov Uomentae - tednikov kotneniae - tednikov kotno KAREL SMOLLE, 1. kandidat KEL: DC j c $0 &sitaLl deicutSikl fLV&- hlemi? tednom, tokrat je prihajala konfrontacija iz Koroške, ista pesem z obratnimi predznaki. Tokrat očita prvi koroški ÖVP-jevc Knafl poglavarju vseh socialistov Wagnerju, da za „črnega“ nastavljenca v deželnem uradu ni prostora. Tudi Knafl je predložil dokaze. V Nižji Avstriji že dolgo pravijo, da lažje postaneš zvezni predsednik kot cestni pometač, če nimaš prave knjižice. Javni nastavljene! prav dobro vedo, da brez prave knjižice bolje sploh ne zaprosijo za službo. Ena možnost še obstaja — da menjajo zvezno deželo. Rezultat te „kaj mi daš — da ti dam“ igre je splošno znan: politična prostitucija in nenačelnost do kraja. Za ta produkt „zrelosti“ tudi zadostujejo volilni plakati s folklorističnimi izjavami, zato ni čuda, da lahko Ferrari oznanja prek Koroške „Kärnten über alles“. Saj, če bi slučajno zmagal, bomo pa preskočili na drug vlak, do tedaj pa imamo doma še rdečo ali pa črno izkaznico, bi skoraj opisali mentaliteto teh ljudi, ki so produkt naših državno-tvornih strank. Človek bi se še smejal, če celotna zadeva ne bi bila tako resna. Teden za teden doživljamo v nedeljah dopoldan isto farso, menjajo se le nastopajoči. Gre za tako imenovane „televizijske konfrontacije“ glavnih kandidatov za deželnozborske volitve. Tako pred štirinajstimi dnevi zagrenjeno očita prvi gornjeavstrijski socialist Hartl svojemu nasprotniku Ratzenböcku, da za „rdeče“ učitelje v Gornji Avstriji ni prostora — kot dokaz mu je predloži! pismo predsednika deželnega šolskega sveta. Pred dobrim Tako tudi ni bilo pričakovati bistvenih izjav z nedeljske konfrontacije. Zaman je poskušal vodja diskusije Wilner pripraviti kontrahente do tega, da bi govorili o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Da o narodnostni problematiki sploh ne govorimo. Tu pač velja načelo tristran-karskega sporazuma, da je itak že vse v redu. Tako je preostala KOROŠKA ENOTNA LISTA edina volilna skupnost, ki se je začela poglabljati v dejanske težave človeka, ki živi in dela na Koroškem in ima upravičeni strah za svoje delovno mesto. KEL je postala glasilo človeka, ki je narodno zatiran in ga večinske stranke po tri-strankarskem sporazumu, ki je dejansko diktat Heimat-diensta, rinejo v izolacijo in narodno smrt. Zaradi tega je po mnenju KEL nastop pri deželnozbor-skih volitvah življenjsko potreben za slovensko narodno skupnost; samo tako se more le-ta čutiti in izoblikovati kot politična sila in samo tako tudi ne bo pozabila, zavzemati in bojevati se za svoje ustavno zagotovljene interese in se upirati proti politični praksi, ki je samo navidezno demokratična, v resnici pa prezira načela avstrijske ustave. KEL je spoznala v bojih za pravice slovenske narodne skupnosti, da je narodna diskriminacija zaradi neprenehne propagande KHD tesno povezana s socialno diskriminacijo in z diskriminacijo demokracije; tako so npr. gospodarska revščina in nizke plače na spodnjem Koroškem neposredno v zvezi z nemškonacionalno propagando, kot se je to tudi pokazalo pri sporih okoli Rebrce. Zaradi tega so Slovenci spoznali, da je boj za njihove pravice hkrati boj za socialni razvoj na Koroškem in boj za avstrijsko demokracijo in njeno ustavo. Vsa ta razmišljanja kažejo, da KEL ne gre v prvi vrsti za naslednje volitve, temveč za izgradnjo dolgoročnega političnega alternativnega koncepta v korist Koroške, za zagotovitev interesov slovenske narodne skupnosti in za sodelovanje z nemškogovorečimi Korošci oz. Avstrijci. Seveda pa je upoštevanja vreden uspeh pri volitvah važna podlaga za politično težo njenega prigodnjega dela. r 25 LET ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMC — SPORTVEREIN ACHOMITZ Orli iz Zahomca slavijo obletnico M ACHOMITZ D ZAHOMC V r „Orli iz Zahomca“, kot je označila ilustrirana revija STERN leta 1975 skakalce iz Zahomca, so ponesli ime in čar male ziljske vasi v širni svet, začelo pa se je delo že pred 26 leti. 25. septembra leta 1953, dve leti pred podpisom državne pogodbe, se je zbralo pet mladih navdušenih Zahomčanov, brata Janko in Franc Wiegele, Hanzej Millonig, Franc Schnabl in Franc Zwitter. Polni zanosa so pisali pristojni oblasti, da hočejo ustanoviti „Športno društvo Za-homc/Sportverein Achomitz“ in so dobili 13. oktobra dovoljenje za ustanovitev omenjenega društva. Še isto zimo so pripravili smučarski tečaj, ki je doživel lep odmev, 14. februarja 1954 pa so prvič tekmovali na novi 30-metrski skakalnici, ki so jo bili postavili tik pred Za-homcem. Franc Wiegele je na tem otvoritvenem skakanju zasedel tretje mesto. JUBILEJNA RAZSTAVA Pretekli konec tedna se je lepo število strokovnjakov in navadnih obiskovalcev odzvalo trijezičnemu vabilu Športnega društva Zahomc na jubilejno razstavo v novo zgrajeno šolo — pripravil jo je ob sodelovanju društvenikov Ludvik Druml, berg-cupu na odlično deveto mesto. NARAVNI TALENT KOT TRENER Prvemu Zahomčanu v ÖSV-moštvih, Janku Zwitterju, je kmalu sledila cela vrsta: Karl Schnabl, Sepp Gratzer, Norbert Fritzer, Hans Schnabl, Anton Kaiser in Hans Millonig. Jeseni leta 1968 piše KTZ: „Bradi lobt Nachwuchs aus Achomitz. Naturtalent als Trainer: Franz Wiegele“. (Bradi hvali, naraščaj iz Zahomca. Naravni talent kot trener: Franc Wiegele). Mož prve ure „zahomškega poleta“, Franc Wiegele je brat predsed-nika-pionirja društva dr. Janka Wiegele in se je zapisal športnemu podvigu „njegovih“ mladincev. Naslovi na športnih straneh koroških in tudi izvenkoroških Predsednik ŠD Zahomc, dr. Janko WIEGELE, je vodil po razstavi ob 25-letnici društva. — Piva slika razstave prikazuje skupino zahomških smučarjev pred 50 (!) leti. Smučanje ima v Zahomcu torej že dolgoletno tradicijo. študent prava. Že kar ob začetku tega poročila, ki bo zaradi raznih pomanjkljivosti pač bolj bežen zapis, moram priznati, da je razstava zelo temeljito in vestno pripravljena in je dala obiskovalcu lep pregled življenjske poti najuspešnejšega društva Koroške na športnem področju. Škoda le, da je bila razstava dostopna samo pretekli konec tedna. Kaj, če bi jo pokazali tudi vsaj v Celovcu, če že ne v večjih vaseh južne Koroške. Razstava je pripravljena vzorno dvojezično. Leta 1954 torej so zgradili 30-metrovko, 7 let pozneje je opozoril nase prvi sad tega društva, Janko Zwitter, v Bad Goisernu pri avstrijskem prvenstvu v skakanju. Zasedel je pri mladincih četrto mesto. Leto navrh je dogradila zahomška mladina v prostovoljnem delu 60-metrovko, katere načrte je naredil znameniti inž. Stanko Bloudek. Pri otvoritvenem skakanju je zasedel Janko Zwitter četrto mesto. Serija odličnih uspehov Janka Zwittra je dosegla enega svojih viškov leta 1965 v Cha-monix-u, kjer je skočil v Kongs- časopisov, ki poročajo o napredku skakalcev iz Zahomca, se množijo in so tudi vedno večji: „Achomitzer Nachwuchs trumpfte in Bayern auf“ (Zahom-ški naraščaj se je postavil na Bavarskem), „'Österreichs bester nordischer Nachwuchs in Kärnten, Achomitzer Springergarde, ist einsame Klasse“ (najboljši nordijski naraščaj Avstrije je na Koroškem, zahomška garda skakalcev je vrhunski razred). To je bil čas Hanzija Wallnerja. Leta 1970 je bil „največji dan Hanzija Milloniga“ (Volksblatt), zmagal je v skupini juniorjev v Kongsbeg-cupu, dve leti navrh mu je sledil Karli Schnabl pri mladincih, ki je postal istega leta pri nordijskih igrah v Lahti na Finskem senzacionalni drugi. Na razstavi je tudi dokumentiran neljubi spor med Zahom-čani in deželno športno zvezo, ki je prestavila Karlija Schnab-la v B-kader, Hanziju Millonigu pa dala ukor, ne da bi se moglo društvo zagovarjati. „Ravnajo z nami kot z ljudmi drugega razreda,“ je tedaj izjavil dr. Janko Wiegele in izrazil ogorčenje Zahomčanov nad ravnanjem LSVK, brat in trener Franc pa je dal pridobljeno mesto deželnega trenerja skakalcev na razpolago. PRVO SVETOVNO PRVENSTVO Poglavje razstave se bavi s prvo turnejo štirih skakalnic (Vier-Schanzen-Tournee) Zahomčanov, katere so se udeležili Karl Schnabl, Hans Wallner, Hans Millonig in Seppi Gratzer leta 1972. Drugi najboljši Avstrijec turneje je postal Karl Schnabl (prvi Avstrijec je bil Reinhold Bachler, ki je zasedel 8. mesto turneje). Na prvem svetovnem prvenstvu, na katerem so sodelovali Zahomčani, je zasedel leta 1974 Hans Wallner kot najboljši Avstrijec 13. mesto, pri nordijskih smučarskih igrah na Finskem (Lahti) pa odlično četrto mesto. Istega leta je uspel Hanziju Wallnerju polet na 156 m (na Planici), moštvo iz Zahomca je prestrašilo svet skakalcev. Vodilni naslovi to nazorno prikazujejo: Sportaktueel: „Thriller op ski’s, hat geheim zal be-waard blijven“ — Kleine Zeitung: „ÖSV hat ein neues Wunderteam. Schnabl und Co. bestätigten die ,Explosion'. — Volkszeitung: „Achomitzer Festival auch in Innsbruck“. — Delo: „Korošci na čelu". Športno društvo Zahomc je postalo najmočnejši klub sveta na inter-sport-turneji 1974/75. Delo dvajsetih let se je obrestovalo, ljubljanski dnevnik Delo je zapisal januarja 1975: „JUNAKI SO SE VRNILI POD DOMAČO LIPO, Zahomčani so navdušeno pozdravili svoje fante, ki so tiho odšli na tekmovanje, vrnili pa so se ovenčani s slavo“. VIŠEK: INNSBRUCK V letih 1975 in 1976 so doživeli vrhunec skakalcev iz Zahomca. Hans Wallner je poskočil v Vi-kersundu 153 metrov, v Kulmu (svetovno prvenstvo v smuških poletih) je dominiral Karli Schnabl, predskakalec Hanzi Millonig pa je „osramotil konkurenco" (Volkszeitung). KTZ je tedaj vzkliknila: „Preimls Vogelmenschen setzen neue Maßstäbe“, Stern je objavil večstransko reportažo o orlih iz Zahomca („Die Adler von Achomitz"). Višek Innsbruck in olimpiada! Karl Schnabl je zmagal na veliki skakalnici in zasedel 3. mesto na normalni, šesti pa je postal Hanzej Millonig. Karl Schnabl, ki je bil rojen 6 mesecev po ustanovitvi Športnega društva Zahomc, se je vrnil pozlačen domov pod domačo streho. 1500 ljudi s predsednikom in očetom društva dr. Jankom Wiegeletom na čelu ga je navdušeno pozdravilo. Kleine Zeitung tedaj: „1500 jubelten dem Gold-Charly zu!“ Istega leta še, 1976, je zmagal Karl Schnabl na znameniti skakalnici Holmenkollen pri Oslu na Norveškem, Hanzi Wallner pa je skočil v Oberstdorfu koroški rekord (168 m). Leto navrh je dobilo Športno društvo Zahomc „Bloudkovo plaketo“. NT se je ob priliki razstave pogovarjal s trenerjem Zahomčanov, Francem Wiegeletom. NT. Kdaj in kako trenirate? Fr. Wiegele: Treniramo kar celo leto, bi rekel. Ker pa imamo zdaj same mladince, nimamo problemov s kondicijo, tile mladinci je imajo dovolj. Odbojka je najboljši trening za skakalce. Letos smo že začeli prav intenzivno z delom, ker je šel Kaiser v športno gimnazijo v Stams, nakar smo ga dobro pripravili. NT: Kako je s treningom na snegu? Fr. Wiegele: Te dni gremo na sneg, da se malo navadimo na ta element. Gremo se smučat, skakanje pride pozneje, da ga ne bodo prehi- tro siti. Treniramo pa sicer vsak torek in četrtek, zdaj se bomo najbrž smeli poslu-žiti tudi telovadnice v šoli, da bomo mogli tudi v mraku trenirati. NT. Kako je z glavnim poklicem tako pri Vas kot tudi pri skakalcih, ki tako rekoč dorastejo? Fr. Wiegele: Pri skakalcih gre vse dobro do 14. leta, ko se odloči pot slehernega fanta. Če ne pride v gimnazijo športa v Stams, gre pač v poklic ali kako drugo šolo izven domačega kraja. Potem je vsega konec, ker tako šole kot tudi delodajalci nimajo več razumevanja za toliko športnega udejstvovanja kot je to potrebno za dosežek vrha samega. NT: In pri Vas, kako je pri Vas s poklicem? Fr. Wiegele: Srečen sem, da imam delo, pri katerem se morem tu in tam opravičiti. Doma pa imamo kmetijo, na kateri pomagajo moji ženi mati, oče in 5 otrok. Torej povsod sama sreča, čeprav obiskuje hčerka gimnazijo v Celovcu. NT. Vaši gojenci, če smemo imenovati Vaše skakalce tako, so postali svetovnozna-ni. Še kaj pridejo v Vaše vrste? Fr. Wiegele: Tudi naše „zvezde" so ostale prijetne. Imajo veliko veselje z naraščajem, Wallner in Millonig stalno prihajata tudi gledat na „ta mihne“. Ko so doma, pridejo k nam tudi zelo radi trenirat in se pomerijo z najmlajšimi tudi v skakanju. NT: Na jubilejni razstavi je razstavljena cela vrsta pokalov. Koliko, mislite, da so jih „zahomški orli“ nabrali v teh 25 letih obstoja Vašega društva? Fr. Wiegele: No, šteli jih še nismo. Bilo pa bi jih okoli 2000 do 3000, če bi vsi naši skakalci prinesli vse svoje s seboj. NT. Razstavljene imate tudi smuči raznih fabrikatov in let. Kako ste tu začeli, saj je material gotovo že vedno igral važno vlogo? Fr. Wiegele: Začeli smo na „jasanovih" domačih smučih, ki jih je izdeloval tedaj nekdo blizu Pliberka. Potem nam je prinesel vedno kdo kak par smuči, tako je postal naš „material“ zelo pester. Zdaj skakajo vsi z ELAN-smuči dokler ne pridejo v avstrijski kader, kjer dobijo pač smuči fabrikatov, ki so v tako imenovanem „poolu". NT: Ob koncu še vprašanje po najbiižjih načrtih. Fr. Wiegele. Skakati bomo začeli doma še pred Božičem. Januarja bomo imeli tukaj v Zahomcu koroško prvenstvo, potem gremo na koroško turnejo. Itd. NT: Hvala za pogovor. Želimo Vam obilo uspehov tudi v bodoče, nam in našim bralcem pa želimo, da bi prišla Vaša tako zanimiva in z ljubeznijo pripravljena razstava „25 let Športno društvo Zahomc/ Sportverein Achomitz“ vsaj tudi v Celovec, če že ne tudi v Rož in Podjuno. FK noš te Šmihel: koncert cerkvenih pesmi #