382
Listek.
samičnih nasvetih, naj se tudi poleti poučuje v dramatiški šoli; pouk naj bi poleg g. Borštnika oskrboval g. Nolli. — G. notar Ivan Gogola želi prav takšne šole za pevce. Oba predloga se vzprejmeta.  —
Za poročilom blagajnikovim se je zvršila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili ti-le gospodje: dr. Ivan Tavčar (predsednik), dr. K. vitez Bleivueis, Fr, Drenik, M. Hubad, dr. V. Krisper, G. Pire, dr. J. Stare, dr. V. Supan in J. Subic. Novi odbor se je precej konstituiral in si izvolil za podpredsednika g. dr. viteza Bleivveisa, za tajuika g.  Pirca in za blagajnika g. dr.  Supana.
Obči zbor »Pisateljskega podpornega društva« se je vršil dne" 13. m. m. po običnem redu. Predsednik dr. J, Vošnjak se je v svojem nagovoru s toplimi besedami spominjal pokojnega pisatelja "Jožefa Cimpermana, in predlagal, naj se pokojniku postavi dostojen nagrobni spomenik. V ta namen so že darovali gg. deželni poslanci Ivan Hribar 5 -ghl., Janko Kersnik 5 gld , Anton Klein 2 gld., J. Lenarčič 3 gld , dr. Ivan Tavčar 5 gld., Fr. Višnikar 2 gld. in dr. Jožef Vošnjak 5 gld., skupaj 27 gld. — Tajnik prof. R Perusek je poročal o društvenem delovanji v minulem letu. Odbor se je sešel trikrat, da je rešil tekoče društvene stvari; zabavnih večerov pa je priredilo društvo tri. Društvenikov je bilo vsega vkupaj 75, in sicer je štelo društvo I častnega člana, 8 usta-novnikov, 19 rednih in 47 podpornih članov. — Iz poročila blagajuika A. Funtka je razvidno, da je bilo leta 1892. dohodkov 185 gld. 98 kr., troškov pa 88 gld. 76 kr., izmed teh 85 gld. za podpore; ostanka v blagajnici je bilo torej dne I. januvarja t. 1. 97 gld. 22 kr. Vsa društvena imovina je znašala koncem minulega leta 1237 gld. 94 kr. Za Prešernov spomenik se je nabralo doslej 935 gld 50 kr ; ako se k tej glavnici pri-štejejo obresti 51 gld. 20 kr. in odbijejo troški 16 gld. 35 kr., pokaže se glavnica 970 gld. 35 kr., ki je naložena v mestni hranilnici ljubljanski in v »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice«. — V odbor so se vzklikoma izvolili dosedanji odborniki, namesto prof. V. Bežka, ki je med letom odšel v Gorico, pa A. Trstenjak. — Kar se tiče nagrobne ploče Jožefu Cimpermanu, prepusti se skrb zanjo odboru, in potem se obči zbor sklene.
Narodni Dom. Odboru »Narodnega Doma« je došlo na svoječasni razpis 17 projektov za zgradbo »Narodnega Doma« v Ljubljani, izmed katerih je posebna porota v seji dne" 7. m. m. priznala prvo darilo v znesku tisoč kron načrtu arhitekta in stav-binskega mojstra Frantiska Skabrouta v Pragi, drugi dve darili po petsto kron pa arhitektu Antonu Wolfu v Ljubljani in skupno arhitektoma Karlu Maschku in Rudolfu Tonniesu na Dunaji. Izmed obdarovanih načrtov ni sicer nobeden neposredno uporaben za grajenje, vender bode na podlagi prvoimenovanega načrta moči primerno rešiti dano nalogo.
Iz muzejskega društva. Dne' 25. aprila t. 1. je predaval g. J. Pecnik v slovenskem jeziku o starinah, katere je izkopal na gradišči pod cerkvijo Sv. Magdalene pri Smariji na Dolenjskem. Skoro vse izkopine spadajo v hallstattsko dobo. Iz njih le"že vidimo, kako so pokopavali mrliče in nasipavali gomile. Občo pozornost je vzbudila situla, okrašena s peterovrstnimi podobami, in poleg te druga s pridvigi, ki kažejo može" s širokimi klobuki. Slavui angleški starinar, g. A. E. Evans, voditelj oksfordskega muzeja, ki si je dne" 7. aprila t. 1. osebno ogledal gradišče, dognal je, da je napdsled imenovana situla iz ilirske dobe, zakaj podoba klobuka se popolnoma ujema z ono, katero je videl na ilirskih penezih. Predavatelj je potem razkazoval zapeujačo (fibulo), ki nima sebi jednake. Na dvekolesnem vozu sedi mož, ki vodi tri konje, spredi je golob z razpetimi krili. Vrhu tega je g. Pečuik predložil še mnogo drugih redkih starin iz istega gradišča: dva šlema,  koralde (zavratnice),   zapestnice,   obnožnice,   obeske,   zlato  peno in   razne na-
Listek.                                                                 383
krasniue. Vse to kaže, da je takrat na Kranjskem živel narod, ki se je rad lepotil in se veselil gizdave oprave. G. predavatelj je vpletel v svoj govor razne refleksije, iz katerih smo razvideli,   da je   zveden starinar.    Mnogobrojni poslušalci,   med njimi nekateri
deželni poslanci,  pohvalili so g.  Pečnika z živahnimi   dobroklici.
A. Kaspret.
»Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500.« »Kmetovalec« je v svoji 9. letošnji številki začel priobčevati to razpravo, katero je v našem listu leta 1891. objavil g. prof. A. Kaspret. C. kr. kmetijska družba, ki v svojem uradnem glasilu po dveh letih ponatiskuje Kaspretov spis, daje s tem najlepše priznanje, da je gori omenjena razprava temeljita, poučna in zanimljiva   sosebno za   zgodovino   kranjskega kmetijstva.
Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog družtva u Zagrebu. — Došla nam je I. in 2, številka letošnjega ,,Stenografa", katerega izdaja prof. Fr. Magdič v Zagrebu. List prinaša mimo drugih zanimljivostij tudi oddelek o slovenski stenografiji, in zato bodi toplo priporočen našim stenografom v izdatno podporo. Iz poročila o četrtem shodu čeških steuografov leta 1891 posnemljemo, da sta dotičnemu znanstveno-brzopis-nemu odboru, v katerem čitamo poleg drugih imeni gg. Bezenška in Magdiča, došla tudi dva nova stenografska sestava; jednega je poslal g. Plichal (Ig. Zeplichal), drugega g.  Zupan.
Novo hrvaško gledališče v Spletu se je otvorilo dne* 6. m. m. s predstavo Demetrove tragedije „Teute", pri kateri so sodelovali odlični umetniki zagrebškega gledališča. Otvoritev se je zvršila jako slovesno vpričo mnogoštevilnih gostov iz vseh pokrajin hrvaških.
¦j" Radoslav Lopašič. Omenili smo že, da je dne" 25. malega travna umrl Ra-doslav Lopašič, znameniti hrvaški zgodovinar in nabiratelj hrvaških spomenikov. Porojen leta 1835. v Karlovci, služil je po dovršenih študijah za kotarskega pristava, prišel kesneje za sodnika v Severin, leta 1875. pa v Zagreb, kjer so ga imenovali za vladnega tajnika. Pred tremi leti je bil umirovljen. Lopašičeva pridnost je bila neumorna. Najrajši se je bavil s hrvaško zgodovino in je v tridesetih letih svojeročno prepisal in zbral preko desettisoč važnih starih listin. V književnosti se je oglasil leta 1862. s spisom ,,Smrt Petra Zrinskoga i njegova druga Franje Frankopaua«, ki je izšel v ,,Leptiru", potem pa je sodeloval pri raznih listih in pridno pisal za „Matico", ki je objavila njega krasno monografijo ,,Karlovac", ,,Dva hrvatska junaka: Marko Mesic i Luka Ibrišimovic" in „Bihač". Spis ,,Gradovi u bivšoj lirvatskoj Krajini" da „Matica" skoro v tisek. Leta 1883. je bil Lopašič izbran za dopisujočega člana jugoslovanske akademije, za katero je sestavil svoje največje delo »Acta historiam Confinii militaris croatici illustrantia«. Izročil ji je tudi važne ,,Hrvatske spomenike" in preznamenite „Hrvatske urbare" od srednjega veka do XVIII. stoletja, ki skoro izidejo v tisku. — Lopašičeva smrt je bridka izguba  za hrvaško znanstveno književnost;   bodi  mu blag spomin!
f Mirko Bogovič. Dne 4. m. m. je umrl v Zagrebu jeden naj plodov itejših pisateljev nekdanje ilirske dobe, Mirko Bogovič, v 77. letu svojem. Izmed njegovih del navajamo sosebno pesemske zbirke: „Ljubice", ,,Smilje i Kovilje", ,,Domorodne glase", ,,Vinjage" in ,,Strelice". Mimo tega je spisal drame „Frankopan", „Stjepan, poslednji kralj bosanski" in ,,Matija Gubec", katera se prišteva najboljšim hrvaškim dramam. Za absolutizma je ustanovil list „Domobran", katerega so mu ,pa ustavili ; leta 1852. je ure-doval zabavnik ,,Neven". Dasi se je na stara leta izneveril prvotnim svojim nazorom, v književnosti si je venderle pridobil častno ime. Bil je član jugoslovanske akademije od nje ustanovitve, t   j. od leta  1867.