—    348   —
Slovo od mojih prijatlov na Štajarskem.
Višji poklic me je odpeljal iz mile moje domovine v drugo> deželo, tudi drago in ljubo. Vendar s težkim sercom sem zapustil tiste kraje, kjer je zibelka moja tekla, kjer počivajo moji ljubi stariši, kjer sem preživel vesele čase mladosti. Britko mi je bilo Ormuž in Ormužane zapustiti, kjer sem skoz poltretje leto toliko prijaznost vžival, da je vse svoje žive dni pozabil ne bom. Ker pa ni bilo mogoče toliko easa si odtergati, da bi bil, kakor sem želel, se osebno poslovil od vsih svojih ljubih prijatlov in znancev , naj to pismo velja vsim za presercno slovo ! Oglasil pa se bom, če Bog da. iz drage horvaške zemlje tudi prihodnje večkrat v „Novicah" *). Z Bogom krasna štajarska dežela ! z Bogom mila domovina!
Iz Pregrade poleg Krapine.                      Franjo Hrašovec.
*) Nam bo jako drago.                                                       Vred.