M 11ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 Andreja Krajnc Vobovnik Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: andreja.krajnc@izum.si UVOD Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je pojavil nov pogled na univerzalno bibliografsko kontrolo, ki je priznaval, da morajo uporabniki videti pisave, ki jih znajo brati. Normativne zapise nacionalnih bibliografskih agencij bi lahko povezali, pri tem pa bi različne pisave in predpise za strukturo lahko ohranili ter uporabili za prikaz v uporabniku najljubšem jeziku ali pisavi (Tillett, 2004). Na tej podlagi so osnovali Virtualno mednarodno normativno datoteko (Virtual International Authority File, VIAF); le-ta vključuje normativne zapise različnih knjižnic v globalni VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ZA OSEBNA IMENA V VIAF ENTRY OF SLOVENIAN AUTHORITY RECORDS FOR PERSONAL NAMES INTO VIAF Izvle~ek Z vpisom normativnih zapisov za osebna imena v sistem VIAF (Virtual International Authority File) se je Slovenija novembra 2018 pridružila nacionalnim knjižnicam in drugim ustanovam, ki oblikujejo normativne podatke. S tem so slovenski normativni podatki objavljeni na globalnem nivoju. V članku so prikazani sistem VIAF, oblikovanje zapisov v skupke in njihov prikaz na spletu. Nadalje so predstavljene poglavitne prednosti članstva v VIAF-u. Razen opisa identifikatorja ISNI, ki identificira identiteto oseb in organizacij, je opisan tudi identifikator ORCID, ki se uporablja v raziskovalni sferi. Predstavljena je slovenska normativna baza podatkov CONOR.SI, ovrednotena sta izbor normativnih zapisov za osebna imena in njihov vpis v VIAF. V članku so predstavljene možnosti dopolnitve algoritma za izbor normativnih zapisov in možnosti izboljšanja kakovosti normativnih zapisov v bazi podatkov CONOR.SI. Klju~ne besede normativni zapisi, osebna imena, CONOR.SI, VIAF, ISNI, ORCID, Slovenija Abstract In November 2018, with the entry of authority records for personal names into the VIAF (Virtual International Authority File) system, Slovenia joined national libraries and other institutions that form authority data. Thus, Slovenian authority data is published at a global level. The article presents the VIAF system, the combining of records into clusters and their appearance in the web. Also, major advantages of the VIAF membership are presented. In addition to the description of the ISNI identifier that identifies the identity of persons and organisations, the ORCID identifier that is used in the research field is described. The Slovenian CONOR.SI authority database is presented, and the selection of authority records for personal names and their entry into VIAF are evaluated. The possibilities of improving the algorithm for selecting authority records and of enhancing the quality of authority records in the CONOR.SI database are presented. Keywords authority records, personal names, CONOR.SI, VIAF, ISNI, ORCID, Slovenia bazi podatkov, ki je prosto dostopna na spletu. Omogoča lažjo identifikacijo normativnih oblik, predvsem za osebna imena in imena korporacij ter za geografska imena, dela in pojavne oblike. Tudi Slovenija se je pridružila članicam sistema VIAF, ko sta v imenu slovenskih knjižnic IZUM (Institut informacijskih znanosti) in NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica) novembra 2018 z OCLC-jem (Online Computer Library Center) podpisala pogodbo o sodelovanju v VIAF-u. Slovenski normativni zapisi za osebna imena so bili vpisani v VIAF že decembra 2018. S članstvom v VIAF-u sodelujoče ustanove brezplačno pridobijo tudi identifikator ISNI (International Standard Name Identifier), ki identificira identiteto oseb in organizacij. https://doi.org/10.3359/oz1812011 1.04: STROKOVNI ČLANEK 12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 V ta namen smo podrobneje raziskali različne mednarodne sisteme za identifikacijo osebnih imen, kot so VIAF, ISNI in ORCID. Sistema VIAF in ISNI se medsebojno dopolnjujeta in sodelujeta. Nastanek sistema ISNI temelji na podatkih iz VIAF-a, kakovost VIAF-a pa se veča z vključevanjem identifikatorja ISNI v normativne zapise. V raziskovalni sferi se je uveljavil identifikator ORCID (Open Researcher and Contributor ID), ki je podvrsta identifikatorja ISNI. Z vključitvijo identifikatorjev VIAF ID, ISNI in ORCID v normativne zapise za osebna imena se izboljša identifikacija osebnih imen slovenskih avtorjev v mednarodnem okolju. V Sloveniji imamo vzpostavljeno normativno bazo podatkov z osebnimi imeni samo petnajst let in šele oktobra leta 2018 smo začeli uporabljati normativne zapise za korporacije. Zavedati se moramo, da je normativna kontrola najzahtevnejši del katalogizacije in zato sodelovanje v VIAF-u omogoča širjenje našega znanja pri delu z normativnimi bazami podatkov. Čeprav so normativne zapise nekaterih slovenskih avtorjev v VIAF vpisale že druge nacionalne knjižnice ali druge ustanove, so poglavitne prednosti našega vpisa slovenskih zapisov v VIAF naslednje: • enakopravna vključitev normativnih podatkov slovenskih avtorjev in slovenskih oblik imen tujih avtorjev (predvsem iz ciriličnih pisav) na mednarodni nivo, s čimer postanejo najširše točke dostopa za osebna imena; • oblika imena je preverjena (predvsem šumniki), saj slovenski knjižničarji najbolje poznajo domače avtorje; • dodane so različice imen, psevdonimi, opombe o delovanju, področje delovanja, knjižničarji pa lahko vse to preverijo v slovenskih virih in tudi pri avtorju; • brezplačna pridobitev ISNI-jev, ki jih bomo programsko vpisali v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI; • normativni podatki se povezujejo z bibliografskimi podatki, tudi s tistimi, ki jih v nacionalnem sistemu ni, s tem pridobimo informacije o avtorjevem delovanju na globalnem nivoju; • slovenski normativni podatki bodo postali del semantičnega spleta. S tem bomo postavili tudi smernice za prihodnji razvoj normativne baze podatkov CONOR.SI. VIAF Različne skupine v okviru Ifline Sekcije za katalogizacijo so leta 1998 prepoznale potencial Virtualne mednarodne normativne datoteke (v nadaljevanju VIAF). Glavna cilja VIAF-a sta zbiranje in povezovanje normativnih zapisov za isto entiteto različnih nacionalnih bibliografskih agencij. VIAF predstavlja širitev koncepta univerzalne bibliografske kontrole, ker omogoča soobstoj nacionalnih in regionalnih variant, ki uporabnikom po vsem svetu prikazujejo normativne oblike imen v različnih jezikih, pisavah in črkovanjih. Razen tega je VIAF, v kombinaciji z drugimi kontroliranimi slovarji in normativnimi datotekami iz drugih virov, eden izmed osnovnih gradnikov semantičnega spleta (Bennett, et al., 2006). Na spletu se namreč združujejo podatki iz različnih vrst virov, med njimi se vzpostavljajo odnosi, omogoča se tudi njihova ponovna uporaba za različne namene. Konzorcij VIAF so leta 2003 ustanovile Kongresna knjižnica (Library of Congress), Nemška nacionalna knjižnica (Deutsche Nationalbibliothek) in OCLC, kasneje se jim je pridružila še Francoska nacionalna knjižnica (Bibliothèque nationale de France) (Bennett, et al., 2006). Januarja 2019 je bilo vanj vključenih več kot 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Partnerstvo se je razširilo tudi zunaj knjižničarskega sveta, saj so vključeni tudi baza podatkov z imeni umetnikov Union List of Artists Names, ki jo upravlja Getty Research Institute, baze podatkov o glasbenih virih (RISM, Répertoire International des Sources Musicales) in podatki iz Wikipedie. VIAF je javno dostopen na povezavi https://viaf.org/. Sprva je vključeval samo normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, v zadnjih letih pa dodajajo tudi normativne zapise za geografska imena in za dve entiteti (dela in pojavne oblike) modela LRM (Library Reference Model), pred letom 2017 poznanega kot model FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records). Zapisi se v VIAF-u ne kreirajo, ampak se združujejo podatki, ki jih pošiljajo sodelujoče ustanove. VIAF sprejema zapise v formatu UNIMARC/A ali MARC 21/A v naboru znakov Unicode, saj je za nelatinične pisave zaželeno, da se v zapisih ohrani izvirni zapis znakov. V imenu konzorcija vse postopke izvaja OCLC; le-ta enkrat mesečno na strani http://viaf.org/viaf/data/ objavi datoteko skupkov celotnega VIAF-a v različnih formatih (MARC 21 XML, MARC 21, RDF idr.), ki jih je možno brezplačno prevzeti in uporabljati v okviru odprte licence Open Data Commons Attribution License (ODC-By) v1.0 (VIAF Guidelines, 2015). Značilnosti zapisa v VIAF-u VIAF vključuje podatke iz normativnih zapisov in tudi iz pripadajočih bibliografskih zapisov, kar zelo izboljša postopek povezovanja zapisov, zato je zaželeno, da sodelujoče ustanove pošiljajo obe vrsti zapisov. Pri postopku vključevanja zapisov v VIAF se najprej za vsak par normativnega in bibliografskega zapisa kreira izpeljan normativni zapis (angl. derived authority record). V njem so podatki iz normativnega zapisa, dodajo pa se tudi nekateri podatki iz pripadajočih bibliografskih zapisov; le-ti se obravnavajo kot dodatni elementi za identifikacijo entitete, ki jo opisuje normativni zapis. Iz vsakega bibliografskega zapisa se dodajo: naslov, imena vseh soavtorjev, založnik, Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 13ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 ISBN, vrsta vira, jezik, kraj in leto izida, ID bibliografskega zapisa itd. Ti podatki se v izpeljanem normativnem zapisu prenesejo v polja 9XX, ki so definirana samo za potrebe VIAF-a. Z uporabo različnih algoritmov dobijo set izpeljanih normativnih zapisov, in sicer za vsako entiteto in za vsako ustanovo posebej. Nato se ti zapisi med sabo primerjajo in združijo v obogaten normativni zapis (angl. enriched authority record) za vsako ustanovo posebej. Naslednji korak je združevanje obogatenih normativnih zapisov vseh ustanov (Bourdon in Boulet, 2011). Združevanje zapisov temelji na primerjavi pomembnih (angl. strong matching points), srednjih (angl. moderate matching points) in šibkih atributov (angl. weak matching points). Močni atributi so: naslovi, ISBN, letnica rojstva in smrti, soavtorji. Srednji atributi označujejo dejavnost entitete; sem spadajo: založniki, predmetno področje in vrsta odgovornosti (npr. ilustrator ali skladatelj). Šibka atributa pa sta jezik in država objav. Končni rezultat celotnega postopka so skupki (angl. clusters) obogatenih normativnih zapisov, ki jih med sabo povezuje isti VIAF-ID (Bennett, et al., 2006). V skupkih so prikazani naslednji podatki: • VIAF ID, • vse sprejete oblike entitete (osebe, korporacije itd.), ki so jih oblikovale sodelujoče ustanove in so označene s simbolom, • vse variantne oblike imena, • vse sorodne oblike imena, • države izida del entitete, • pomembnejši založniki, ki so izdali dela entitete, • spol, nacionalnost in jezik delovanja entitete, • povezave do drugih virov (ISNI, WorldCat Identities in Wikipedia), • povezave do prikaza zapisov v drugih formatih (MARC 21 XML, VIAF cluster v XML in RDF). Na sliki 1 je primer skupka za osebno ime France Prešeren; vidimo lahko, da za eno osebno ime obstaja kar pet različnih normativnih točk dostopa. Prva je z letnicami (med njimi je tudi zapis iz CONOR.SI), druga brez letnic, četrta z drugačnim črkovanjem priimka (Prešern), peta v cirilici, ker gre za zapis iz ruske nacionalne knjižnice. Posebnost je tretja oblika, ki ne izvira iz knjižničnega okolja in pri kateri se osebno ime izpiše v naravnem vrstnem redu in s kratkim opisom delovanja osebe; ta oblika vodi do zapisa v bazi Wikidata, tj. do baze s strukturiranimi podatki iz Wikipedie. Vir podatkov in frekvenco predstavljajo ikone, običajno je to nacionalna zastava. Največ ustanov (14) ima sprejeto obliko Prešeren, France, 1800–1849. Slika 1: Primer skupka za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF s petimi različnimi točkami dostopa; frekvenco sodelujočih ustanov razberemo iz števila ikon (Vir: VIAF, 2019) V oknu Preferred Forms (slov. Priporočene oblike) so prikazani izpeljani normativni zapisi vseh ustanov in njihov grafični prikaz s povezavami med njimi ter oznako vira podatkov (slika 2). Večina zapisov je v formatu MARC 21/A (tudi zapisi iz baze podatkov CONOR.SI), manjšina pa v formatu UNIMARC/A (npr. zapisi francoske, portugalske, ruske in litvanske nacionalne knjižnice). Ikona s slovensko zastavo je imela v času priprave članka rumeno oznako, ker je naše članstvo v VIAF-u še v testni fazi. Slika 2: Seznam normativnih zapisov sodelujočih ustanov v skupku za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF (Vir: VIAF, 2019) Obsežna je raznovrstnost variantnih oblik imena, ki se izpisujejo v oknu 4xx's: Alternate Name Forms (slov. Oblike variantnih imen) (slika 3). V skupku je kar 142 različnih variantnih oblik v različnih jezikih, različno okrajšanih, z različnimi črkovanji in v različnih pisavah. V oknu Works (slov. Dela) je seznam pripadajočih bibliografskih zapisov avtorja Franceta Prešerna (slika 4). Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 Slika 3: Seznam variantnih oblik za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF (Vir: VIAF, 2019) Slika 4: Seznam del v skupku za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF (Vir: VIAF, 2019) Iz opisanega primera se vidi, da je pri oblikovanju skupkov res možno združevati normativne zapise ne glede na razlike med nacionalnimi katalogizacijskimi pravili in formati, jeziki, pisavami in črkovanji. Frekvenca ustanov, ki imajo v svoji bazi podatkov določeno normativno obliko, pa katalogizatorjem po vsem svetu znatno olajša oblikovanje normativnih točk dostopa, ker jim ni treba preverjati sprejetih oblik v posamezni nacionalni normativni datoteki. VIAF IN ISNI Sistem ISNI so leta 2011 vzpostavili kot odgovor na večletno potrebo po enotnem, globalnem, standardnem, stalnem identifikatorju v različnih strokovnih okoljih za osebe in organizacije, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem vsebine. Prednosti uporabe enoličnega identifikatorja sta preprečevanje nastanka podvojenih zapisov za isto entiteto ter neodvisnost od jezika in sistema (Angjeli, et al., 2014). ISNI je kratica za mednarodni standardni identifikator imen (angl. International Standard Name Identifier) za identifikacijo javnih identitet oseb in organizacij, ki sodelujejo pri ustvarjanju in pri distribuciji (vključno s pisatelji, umetniki, ustvarjalci, izvajalci, raziskovalci, producenti, založniki, zbiralci in drugimi) medijskih vsebin, kot so knjige, članki v revijah, TV-programi, objave na spletu, v glasbeni industriji ipd. Je del družine mednarodnih standardnih identifikatorjev, ki vključuje identifikatorje del, zapisov, izdelkov in imetnikov pravic, kot so DOI, ISAN, ISBN, ISRC, ISSN in ISWC. ISNI se lahko dodeli vsem posameznikom in organizacijam, ki ustvarjajo, izvajajo, proizvajajo, upravljajo, distribuirajo ali vsebujejo ustvarjalne vsebine, vključno z naravnimi, pravnimi ali izmišljenimi identitetami (ISNI for Libraries, 2013). Sestavlja ga 16 znakov, petnajstim številkam sledi kontrolni znak (številka ali znak X). Za uporabnike je ISNI prikazan tako, da je razdeljen na štiri dele, med seboj ločene s presledkom, pred njimi pa stoji kratica ISNI. Dodeljujejo ga v ustanovah za dodelitev identifikatorja ISNI po centraliziranem sistemu in v skladu s standardom ISO 27729. Identifikatorji ISNI so objavljeni v bazi podatkov ISNI na povezavi http://www.isni.org. Vsak dodeljeni ISNI je dostopen kot trajni URI v predpisani obliki (npr. http://www.isni.org/isni/0000000108861129) in spada med gradnike povezanih podatkov (angl. linked data). Osnovni koncepti oblikovanja ISNI temeljijo na principih normativne kontrole v knjižničarskem okolju (Angjeli, et al., 2014). Tudi baza podatkov ISNI je inicialno osnovana na knjižničnih podatkih, ki so jih pridobili iz VIAF-a. Trenutno kar 85 % dodeljenih identifikatorjev ISNI izvira iz VIAF-a. Razen VIAF-a prispevajo podatke v bazo podatkov ISNI tudi druge ustanove, februarja 2019 jih je bilo čez 50. Sodelujejo različne ustanove – od nacionalnih knjižnic (npr. norveške, francoske, britanske, nizozemske) ter univerzitetnih knjižnic iz Zahodne Evrope, ZDA in Avstralije do ustanov, ki zbirajo podatke o raziskovalcih, ustanov, ki popisujejo vire s področja glasbe, ter ustanov za upravljanje z avtorskimi pravicami. V bazi podatkov ISNI je bilo februarja 2019 več kot 10 milijonov zapisov za javne identitete, od tega 9,6 milijona za osebe (2,88 milijona za raziskovalce) in okrog 834.000 zapisov za organizacije (ISNI, 2019). Po pravilih, definiranih v standardu ISO 27729, se identifikator ISNI dodeli samo za eno javno identiteto osebe ali organizacije. Zato ima lahko ena oseba ali organizacija več kot eno identiteto in vsaka je identificirana s svojim ISNI-jem. Alternativno črkovanje, alternativne predstavitve, različni nabori znakov, pisave ali jeziki sami po sebi ne upravičujejo dodelitve različnih ISNI-jev (ISO, 2013). Pri obravnavi psevdonimov se pravila v sistemu ISNI bistveno razlikujejo od pravil v knjižničnih normativnih bazah podatkov, kjer se za isto osebo kreira en normativni zapis za psevdonim, pravo avtorjevo ime se obravnava kot variantna točka dostopa, v bazi podatkov ISNI pa je za vsako identiteto kreiran en zapis. Tako je na primer za psevdonim Prežihov Voranc kreiran en zapis (slika 5), še en zapis pa za Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 15ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 pravo ime Lovro Kuhar, čeprav gre za isto osebo (slika 6). Slika 5: Zapis za identiteto Prežihov Voranc v bazi podatkov ISNI (Vir: ISNI, 2019) Slika 6: Zapis za identiteto Lovro Kuhar v bazi podatkov ISNI (Vir: ISNI; 2019) Baza podatkov ISNI je podobna drugim knjižničnim normativnim bazam podatkov, kot je na primer LC/NACO, vendar na globalnem nivoju. Algoritme, odkrivanje napak, analizo podatkov in poročila pripravlja in razvija skupina, ki je v okviru OCLC zadolžena za ISNI. Za kakovost baze ISNI pa skrbijo strokovnjaki za normativno kontrolo iz Francoske nacionalne knjižnice (Bibliothèque nationale de France) in Britanske knjižnice (The British Library) (Angjeli, et al., 2014). VIAF in ISNI sta dve različni bazi podatkov; med njima potekajo dopolnjevanje, sodelovanje in redna izmenjava podatkov (Angjeli, et al., 2014), kar je strateškega pomena za objavo knjižničnih podatkov v globalni mreži podatkov o identitetah in za njihovo povezavo z zbirkami podatkov zunaj knjižničnega okolja. Glavna cilja sistema ISNI sta določitev javne identitete osebe ali organizacije in dodelitev enotnega, zanesljivega identifikatorja ISNI. V bazi podatkov ISNI je vzpostavljena povezava do zapisa v VIAF-u in do drugih nacionalnih normativnih baz podatkov. In obratno: v bazi podatkov VIAF je vzpostavljena povezava do zapisa v bazi ISNI pri možnosti About med Zunanjimi povezavami (angl. External links). Na sliki 7 je primer zapisa v VIAF-u za osebno ime Prežihov Voranc, v katerem je povezava do baze ISNI vzpostavljena samo za normativno točko dostopa, za variantno točko dostopa pa ne. Slika 7: Za osebno ime Prežihov Voranc je iz baze podatkov VIAF vzpostavljena povezava do zapisa v bazi podatkov ISNI (Vir: VIAF, 2019) Nadaljnji razvoj baz ISNI in VIAF bo šel v smeri popolne interoperativnosti med njima z večjo vključitvijo ISNI-jev v VIAF oziroma še dlje, z vključitvijo identifikatorja ISNI v knjižnične normativne datoteke (Angjeli, et al., 2014). Pri tem procesu aktivno sodeluje sistem VIAF, ki na strani http://viaf.org/viaf/data/ enkrat na mesec javno objavi datoteke skupkov celotnega VIAF-a v različnih formatih (MARC 21 XML, MARC 21, RDF idr.) in datoteko s pari VIAF ID in ISNI. Prav brezplačna pridobitev identifikatorja ISNI je tudi eden izmed glavnih razlogov za vključitev knjižnic in drugih ustanov v servis VIAF. ISNI IN ORCID Z identifikatorjem ISNI je povezan tudi sorodni identifikator ORCID (Open Researcher and Contributor ID), ki je uveljavljen v raziskovalni sferi in smo ga začeli uporabljati tudi v sistemu SICRIS. ORCID rešuje problem, ki se pojavi, ker je določenega avtorja v znanstveni literaturi včasih težko prepoznati, saj osebna imena večinoma niso enovita, lahko se spremenijo, obstajajo kulturne razlike v vrstnem redu imen, poleg tega se okrajšave osebnega imena uporabljajo različno, navedene so oblike s šumniki in drugimi diakritičnimi znaki ali brez njih. Možno je tudi, da ima ista oseba dodeljen tako ISNI kot ORCID (IZUM, 2019). ORCID je namenjen izključno za identifikacijo raziskovalcev in organizacij. V bazi podatkov ORCID, ki je dostopna na strani https://orcid.org/, je bilo januarja 2019 za osebe dodeljenih okrog 937.000 identifikatorjev ORCID. ORCID je podvrsta identifikatorja ISNI. Sistema ISNI in ORCID med sabo sodelujeta, a imata vsak svoj pristop za vzpostavitev enotne identifikacije raziskovalcev. Oba sistema imata enaka cilja: dodelitev samo enega skupnega identifikatorja za isto entiteto (če je to le možno) in javno dostopnost metapodatkov (ISNI for Libraries, 2013). Identifikator ORCID je prav tako oblikovan v skladu s standardom ISO 27729. V sistemu ISNI pa je blok identifikatorjev v razponu od 0000-0001-5000-0007 do 0000-0003-5000-0001 Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 rezerviran samo za uporabo identifikatorja ORCID (IZUM, 2019). Za razliko od identifikatorja ISNI, ki se osredotoča predvsem na združevanje in konsolidacijo podatkov iz različnih zbirk podatkov ter določitev zanesljivih identifikatorjev, ORCID deluje na osnovi registracije raziskovalcev (ISNI for Libraries, 2013). Slovenski raziskovalci lahko svoj ORCID sami vpišejo v bazo podatkov SICRIS (slika 8), kjer je imelo februarja 2019 395 raziskovalcev vpisan ORCID, kar predstavlja 2,5 % vseh raziskovalcev. Slika 8: Prikaz ORCID za raziskovalca Matjaža Perca v bazi podatkov SICRIS (Vir: SICRIS, 2019) VPIS NORMATIVNIH ZAPISOV IZ BAZE PODATKOV CONOR.SI V VIAF Normativna baza podatkov CONOR.SI V bazi podatkov CONOR.SI so vpisani samo zapisi za avtorje in korporacije, ki se pojavljajo v bibliografski bazi podatkov COBIB.SI, saj normativna kontrola temelji na povezavi med bibliografskimi in normativnimi zapisi. Normativni zapisi vsebujejo sprejeto oblika imena, ki je enotno določena za uporabo v celotnem sistemu katalogizacije, in druge podatke, kot so variantne in sorodne točke dostopa, opombe itd. Baza se dnevno dopolnjuje za potrebe vzajemne katalogizacije v sistemu COBISS.SI. Ob vzpostavitvi normativne kontrole leta 2003 je baza podatkov CONOR.SI vsebovala nekaj več kot 24.000 normativnih zapisov za slovenske avtorje slovenske knjižne produkcije monografskih publikacij in slovenske raziskovalce. Na začetku je bila v bazi podatkov COBIB.SI in v vseh lokalnih bazah podatkov programsko povezana približno ena tretjina vseh polj za osebna imena (Seljak, et al., 2004), konec leta 2018 pa se je ta delež povečal na 75 % (IZUM, 2019a). V petnajstih letih uporabe baze podatkov CONOR.SI se je število normativnih zapisov za osebna imena povečalo na skoraj 1.233.000. Produkcija zapisov je zelo velika, prav tako tudi povezovanje normativnih zapisov z bibliografskimi, tudi za zapise, ki so bili kreirani pred vzpostavitvijo normativne kontrole. Zasluga za to pripada slovenskim katalogizatorjem iz različnih knjižnic, od nacionalne, ki ima nosilno vlogo pri normativni kontroli avtorjev, do visokošolskih, specialnih in splošnih knjižnic. Izbor normativnih in bibliografskih zapisov Po dogovoru s kolegi iz NUK-a smo se odločili, da v VIAF pošljemo normativne zapise za slovenske avtorje in slovenske oblike osebnih imen tujih avtorjev. S podpisom pogodbe za sodelovanje v VIAF-u pa smo se obvezali, da bomo pošiljali samo zapise za sprejeto obliko osebnega imena, zato smo morali algoritem za izbor normativnih zapisov prilagoditi tej zahtevi. Po pravilu v COMARC/A je normativni zapis dokončno popravljen, ko je v podpolju 001a – Status zapisa vpisana koda c – popravljen zapis in v podpolju 100b – Koda za status normativne točke dostopa koda a – sprejeta. Ker pošiljamo samo zapise za osebna imena, smo izbor omejili na zapise z oznako za osebno ime (koda a – osebno ime v podpolju 001c – Vrsta entitete) in na podatek, da se zapis nanaša na eno osebo (koda a – razlikovalno osebno ime v podpolju 120b – Razlikovalno ali nerazlikovalno osebno ime). Normativne zapise smo iz formata COMARC/A konvertirali v format MARC 21/A in pri tem izločili podatke, ki so občutljivi glede varstva osebnih podatkov (190 – Datum rojstva in 191 – Datum smrti), in podatke, ki niso za javno rabo (820 – Podatki o rabi ali pomenskem obsegu, 830 – Splošna katalogizatorjeva opomba), ter podatke v bloku 9XX – Blok za nacionalno rabo, ki niso namenjeni mednarodni izmenjavi. Nato smo za vsak normativni zapis, ki ustreza zgornjim pogojem, v bazi podatkov COBIB.SI poiskali pripadajoče bibliografske zapise (po številki normativnega zapisa v podpoljih 70X3). Pri tem smo izločili normativne zapise, ki v bazi COBIB.SI nimajo nobenega bibliografskega zapisa, zapise za dogodke, zapise, označene za brisanje, prve vnose zapisa, CIP-zapise in zapise za raritete. Odločili smo se tudi, da ne bomo pošiljali zapisov za avtorje, katerih edina dela predstavljajo diplomsko delo na različnih stopnjah izobraževanja (vse kode, ki se v podpolju 105b – Kode za vrsto vsebine začnejo na m, razen kode m – doktorska disertacija) in/ali raziskovalne naloge od osnovne šole naprej (kode od p1 do p5 v podpolju 105b – Kode za vrsto vsebine). Nato smo tudi bibliografske zapise konvertirali v format MARC 21/B. V izbor smo 20. novembra 2018 dobili 61.360 normativnih zapisov z 1.992.349 pripadajočimi bibliografskimi zapisi. V bazi podatkov CONOR.SI je bilo na isti dan 1.232.766 normativnih zapisov za osebna imena, kar pomeni, da je bilo za vpis v VIAF ustreznih le 5 % normativnih zapisov. Zagotovo je zaskrbljujoč podatek, da imamo v bazi CONOR.SI samo 5 % sprejetih točk dostopa za osebna imena. V bazi podatkov COBIB.SI je bilo isti dan 5.232.283 bibliografskih zapisov, kar pomeni, da smo poslali 38 % bibliografskih zapisov. Z izborom zapisov smo torej lahko zadovoljni, ker smo samo s petimi odstotki Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 17ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 normativnih zapisov zajeli skoraj dve petini bibliografskih zapisov. Analiza izbora normativnih zapisov Pri preverjanju poslanih zapisov sta nas predvsem zanimala nacionalnost in jezik delovanja avtorjev v zapisih za osebna imena. Opozoriti je treba, da se oba podatka v normativnih zapisih lahko ponavljata, če avtor ustvarja in živi v več državah (oz. ima dvojno državljanstvo) ali objavlja v več jezikih. Po pričakovanju smo v izbor (tabela 1) zajeli največ zapisov za Slovence (59,5 %), sledijo Američani (8 %) in Nemci (7 %). Presenetilo nas je visoko število zapisov avtorjev s Hrvaškega (2,5 %). Tabela 1: Prikaz najpogostejših nacionalnosti avtorjev v normativnih zapisih za osebna imena, ki smo jih poslali v VIAF Država Koda v podpolju 102a Delež (%) Slovenija svn 59,5 ZDA usa 8 Nemčija deu 7 Velika Britanija gbr 4,5 Avstrija aut 3 Hrvaška hrv 2,5 Italija ita 2 Francija fre 1,8 Srbija srb 1,5 Madžarska hun 1 Švica che 0,8 Češka cze 0,6 Rusija rus 0,6 Bosna in Hercegovina bih 0,4 Srbija in Črna gora scg 0,4 Španija esp 0,3 Makedonija mkd 0,25 Jugoslavija yug 0,09 Črna gora mne 0,07 Bolgarija bgr 0,05 Albanija alb 0,01 druge države 5,6 Med jeziki, v katerih avtorji najpogosteje ustvarjajo (tabela 2), je na prvem mestu seveda slovenščina (58 %), sledita ji angleščina (16 %) in nemščina (11 %). Zanimivo je, da je na visokem četrtem mestu hrvaščina (3 %) in da je latinščina (0,9 %) celo pred ruščino in španščino. Tabela 2: Prikaz najpogostejših jezikov, v katerih avtorji ustvarjajo, v normativnih zapisih za osebna imena, ki smo jih poslali v VIAF Jezik Koda v podpolju 101a Delež (%) slovenski slv 58 angleški eng 16 nemški ger 11 hrvaški hrv ali scr 3 francoski fre 2 italijanski ita 1,8 madžarski hun 1,1 srbski srp ali scc 1 latinski lat 0,9 ruski rus 0,6 španski spa 0,35 bosanski bos 0,2 makedonski mac 0,2 bolgarski bul 0,05 albanski alb 0,03 drugi jeziki 3,75 V našem vzorcu smo preverili tudi kreatorje in redaktorje normativnih zapisov, pri čemer se je pokazalo, da so na prvem mestu zapisi katalogizatorjev NUK (36 %), sledijo zapisi, ki so bili leta 2003 inicialno vpisani v bazo CONOR.SI (26 %), in zapisi katalogizatorjev UKM (14 %). Presenetljivo so na visokem šestem mestu zapisi katalogizatorjev MKL (2,7 %). Tabela 3: Prikaz števila zapisov po kreatorju ali zadnjem redaktorju normativnih zapisov za osebna imena, ki smo jih poslali v VIAF Knjižnica Delež (%) NUK 36 inicialna baza CONOR.SI 26 UKM 14 FFLJ 4,5 SAZU 3 MKL 2,7 KTFMB 1,9 CTK 1,7 CEKLJ 1,2 ODKLJ 1 druge knjižnice 8 Ustreznost izbora normativnih zapisov Ustreznost izbora normativnih zapisov smo preverili na osnovi treh parametrov (nacionalnost in jezik delovanja v zapisih za osebna imena ter kreatorji oz. redaktorji normativnih zapisov) še v celotni bazi podatkov CONOR.SI, da bi ugotovili ujemanje s podatki v normativnih zapisih, ki smo jih poslali v VIAF. Po pričakovanju je največ zapisov za Slovence (39 %), sledijo zapisi za Američane (11 %) in za Nemce (9 %). Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 Tabela 4: Prikaz najpogostejših nacionalnosti avtorjev v normativnih zapisih za osebna imena v bazi podatkov CONOR.SI Država Koda v podpolju 102a Delež (%) Slovenija svn 39 ZDA usa 11 Nemčija deu 9 Velika Britanija gbr 6 Italija ita 5,5 Francija fre 3,2 Hrvaška hrv 2,8 Avstrija aut 2,5 Srbija srb 2 Madžarska hun 2 Rusija rus 1,8 Češka cze 1,4 Poljska pol 1,3 Srbija in Črna gora scg 0,6 Bosna in Hercegovina bih 0,5 Makedonija mkd 0,4 Bolgarija bgr 0,3 Jugoslavija yug 0,1 Črna gora mne 0,1 Albanija alb 0,06 druge države 10,45 Med jeziki, v katerih avtorji najpogosteje ustvarjajo, je na prvem mestu seveda slovenščina (36 %), sledita ji angleščina (29 %) in nemščina (12 %). Zanimivo je, da je na šestem mestu hrvaščina (2,8 %). Tabela 5: Prikaz najpogostejših jezikov, v katerih avtorji ustvarjajo, v normativnih zapisih v bazi CONOR.SI Jezik Koda v podpolju 101a Delež (%) slovenski slv 36 angleški eng 29 nemški ger 12 italijanski ita 5 francoski fre 3,5 hrvaški hrv ali scr 2,8 madžarski hun 2 ruski rus 2 srbski srp ali scc 1,8 češki cze 1 španski spa 1 poljski pol 1 latinski lat 0,3 bosanski bos 0,3 makedonski mac 0,3 bolgarski bul 0,2 albanski alb 0,1 drugi jeziki 1,7 Pri kreatorjih in redaktorjih normativnih zapisov so na prvem mestu katalogizatorji NUK (12 %), sledijo katalogizatorji FFLJ (7,5 %) in katalogizatorji UKM (5 %). Tabela 6: Prikaz števila zapisov po kreatorju ali zadnjem redaktorju normativnih zapisov za osebna imena v bazi CONOR.SI Knjižnica Delež (%) NUK 12 FFLJ 7,5 UKM 5 SAZU 2,8 CTK 2,8 ODKLJ 2,3 CEKLJ 2,2 MKL 2,1 FSLJ 2,1 KTFMB 1,9 IJS 1,9 inicialna baza CONOR.SI 1,5 SIKMB 0,9 druge knjižnice 55 Vpis zapisov v VIAF in vpis povratnih podatkov V VIAF so vpisani vsi normativni zapisi, ki smo jih poslali. Zapisi za osebna imena, ki že obstajajo v VIAF, so se samo dodali v obstoječi skupek (na primer France Prešeren). Za zapise za osebna imena, ki še ne obstajajo v VIAF-u, pa se je v VIAF-u oblikoval nov skupek (na primer profesorica Metoda Vranjek). V grafičnem prikazu (slika 2) se slovenski zapisi prikazujejo z imenom NUK/COBISS.SI, Slovenija, in akronimom SIMACOB, ki mu sledi CONOR.SI-ID. Pri preverjanju povratnih podatkov smo ugotovili, da je ISNI z vpisom v VIAF pridobilo kar 48 % poslanih zapisov. Identifikatorja VIAF ID in ISNI nameravamo vpisati tudi v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI in na osnovi tega vpisa v COBISS+ prikazati povezave (URI) do servisov VIAF in ISNI. VIAF ID bo vpisan v vseh poslanih normativnih zapisih v polje 035 – Kontrolne številke zapisov iz drugih sistemov. ISNI pa bo vpisan samo za tista osebna imena, ki imajo v VIAF-u dodeljen ISNI, in sicer v polje 010 – Mednarodni standardni identifikator imen (ISNI). RAZPRAVA IN NA^RTI ZA PRIHODNOST Z vpisom normativnih zapisov za osebna imena v VIAF se je Slovenija pridružila nacionalnim knjižnicam in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z normativnimi podatki. Poleg vključitve slovenskih normativnih podatkov na mednarodnem nivoju je glavna prednost pridobitev enoličnih identifikatorjev VIAF ID in ISNI, ki jih bomo programsko vpisali v normativne zapise v bazi CONOR.SI, v COBISS+ pa bomo vzpostavili povezave do servisov VIAF in ISNI. Skladno z določilom v pogodbi za članstvo v VIAF-u smo poslali samo zapise za sprejete točke dostopa. Poslali smo samo 61.360 normativnih zapisov, kar predstavlja le 5 % vseh normativnih zapisov za osebna imena, s katerimi pa Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 19ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 smo zajeli kar 38 % vseh bibliografskih zapisov. Tako majhen delež sprejetih normativnih točk dostopa za osebna imena je zaskrbljujoč, ker pomeni, da katalogizatorji posvečajo premalo pozornosti preverjanju in urejanju normativnih podatkov. Večina jih kreira zapise z nesprejeto obliko osebnega imena ali t. i. kratke normativne zapise. Z deležem bibliografskih zapisov pa smo lahko zadovoljni, ker to pomeni, da smo zajeli avtorje z veliko frekvenco bibliografskih zapisov v bazi podatkov COBIB.SI. Ustreznost izbora normativnih zapisov smo primerjali z zapisi v bazi podatkov CONOR.SI po treh parametrih. Po nacionalnosti smo v izbor zajeli skoraj 60 % zapisov za Slovence, kar je precej višji delež kot v celotni bazi podatkov CONOR.SI (39 %). Podobno smo po jeziku delovanja v izbor zajeli 58 % zapisov za slovenski jezik, kar je precej višji delež kot v celotni bazi podatkov CONOR.SI (36 %). Menimo, da smo dosegli zadani cilj, da v VIAF pošljemo čim več zapisov za slovenske avtorje. V VIAF-u so slovenski normativni zapisi označeni s slovensko zastavo in imenom NUK/COBISS.SI, Slovenija. Zato smo preverili tudi, katere knjižnice so kreirale ali redigirale zapise. Pri analizi se je pokazalo, da so 36 % zapisov kreirali ali redigirali katalogizatorji iz NUK-a, kar je trikrat več kot v vsej bazi podatkov CONOR.SI (12 %). Pri preverjanju možnosti izboljšanja izbranega algoritma smo ugotovili, da je v bazi podatkov CONOR.SI skoraj 178.000 zapisov, ki sicer ustrezajo algoritmu za pošiljanje v VIAF, a imajo v podpolju 001a – Status zapisa vpisano kodo n – nov zapis, ki je privzeta v vsakem novem zapisu, in jih zato nismo poslali v VIAF. Po pravilu v formatu COMARC/A je normativna točka dostopa verificirana šele takrat, ko je v podpolju 001a – Status zapisa vpisana koda c – popravljen zapis, in ne samo takrat, ko je v podpolju 100b – Koda za status normativne točke dostopa vpisana koda a – sprejeta. Za te zapise nas čaka še preverjanje ustreznosti in odločitev, ali so primerni za vpis v VIAF. Jeseni leta 2019 načrtujemo vpis novih normativnih zapisov za osebna imena in ažuriranje normativnih zapisov, ki smo jih že poslali v VIAF in so jih slovenski katalogizatorji medtem dopolnili ali popravili. Vzporedno s pripravami na ažuriranje v VIAF-u pa mora potekati redakcija normativnih zapisov z nesprejeto obliko osebnega imena ali t. i. kratkih normativnih zapisov ali zapisov, ki imajo v podpolju 100b – Koda za status normativne točke dostopa kodo c – začasna. Redakcija zapisov bo usmerjena predvsem na slovenske avtorje z največjim številom bibliografskih zapisov v COBIB.SI. Glede na to, da smo normativno kontrolo korporacij vzpostavili šele leta 2018, načrtujemo vpis normativnih zapisov za korporacije v letu 2020. Katalogizatorje čaka sprememba miselnosti pri kreiranju in redigiranju normativnih zapisov, ki velja za najzahtevnejše delo v postopkih katalogizacije. Da lahko normativna točka dostopa pridobi status sprejeta, je treba preveriti identiteto avtorja, poleg tega pa tudi urediti normativni zapis, da je dokončno popravljen, tj. brez slovničnih in vsebinskih napak. Poleg programskega vpisa identifikatorjev (VIAF ID in ISNI) imajo katalogizatorji možnost vpisa različnih identifikatorjev v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI. Z razvojem različnih identifikatorjev, ki se uveljavljajo na različnih področjih, imajo slovenski raziskovalci tudi možnost spletnega vpisa ORCID v bazo podatkov SICRIS. Zato sta bili leta 2018 v format COMARC/A dodani dve novi polji, ki sta do zdaj ostali še neizpolnjeni. Za ISNI je predvideno polje 010 – Mednarodni standardni identifikator imen (ISNI), za ORCID pa polje 017 – Drugi standardni identifikatorji. Kljub temu da se sistema VIAF in ISNI ukvarjata z normativnimi podatki, se med sabo bistveno razlikujeta v tem, da VIAF združuje zapise za entitete različnih normativnih datotek in prikazuje vse različne normativne oblike te entitete, ISNI pa vzdržuje zapise javnih identitet in zagotavlja, da so podatki pravilni. Identifikator ISNI se dodeli samo, če so zbrani podatki dovolj zanesljivi. Identifikator ISNI je poleg identifikatorja ORCID aktualen tudi v raziskovalni sferi, saj je v sistemu ISNI vpisanih skoraj 29 % zapisov za raziskovalce. ZAKLJU^EK V VIAF smo decembra 2018 prvič vpisali slovenske normativne zapise iz baze podatkov CONOR.SI. V izbor smo zajeli 61.360 normativnih zapisov za osebna imena, kar predstavlja le 5 % celotne baze podatkov CONOR.SI. Delež je res majhen, a z njim smo zajeli 38 % vseh bibliografskih zapisov iz baze podatkov COBIB.SI. To pomeni, da smo zajeli avtorje z veliko frekvenco bibliografskih zapisov. Z objavo slovenskih normativnih zapisov v VIAF se na globalnem nivoju prikazujejo slovenske oblike osebnih imen predvsem slovenskih avtorjev in slovenske oblike tujih avtorjev, različice osebnih imen, psevdonimi, opombe o biografiji in delovanju ipd. Poleg tega smo pridobili mednarodno uveljavljena identifikatorja VIAF ID in ISNI. Oba bosta v naslednji fazi programsko vpisana v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI. Na osnovi tega vpisa bomo v COBISS+ vzpostavili povezave do zapisov v VIAF in ISNI, ISNI smo pridobili pri 48 % poslanih normativnih zapisih. V prihodnje nameravamo v VIAF redno pošiljati nove in dopolnjene zapise iz baze podatkov CONOR.SI, in sicer letos samo za osebna imena, naslednje leto pa tudi za korporacije. Naš skupni cilj je, da v VIAF pošljemo čim več normativnih zapisov in čim boljše normativne zapise. Pri tem se moramo zavedati možnosti in priložnosti za obogatitev Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ... 20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1-2 normativnih zapisov z različicami imena, psevdonimi ter s podatki o biografiji in delovanju, ki jih knjižničarji lahko preverijo v slovenskih javnih virih ali pa tudi pri avtorju. Biografski podatki in podatki o zgodovini ali delovanju se zdaj prenašajo na globalni nivo; razen formalnih podatkov v normativnem zapisu resnično obogatijo normativni zapis in omogočajo vpogled v avtorjevo delovanje in njegov pomen na nacionalnem nivoju in za nekatere tudi na globalnem nivoju. V VIAF-u je v skupek dodana tudi povezava na opis v Wikipedii; le-ta se prikazuje za avtorje, ki so že znani na globalnem nivoju. Za manj znane slovenske avtorje teh podatkov v Wikipedii ni, zato imamo katalogizatorji enkratno priložnost, da jih povežemo s spletnimi biografskimi leksikoni, kot je npr. leksikon Štajerci (http://www.štajerci.si/), ali da te podatke poiščemo v enciklopedijah, leksikonih in biografskih leksikonih, ki zdaj malce zaprašeni stojijo na kaki visoki polici v knjižnici. Zahvala Zahvaljujemo se sodelavcem NUK-a in IZUM-a za pomoč pri pripravi in izvedbi projekta. Reference Angjeli, A., Mac Ewan, A. in Boulet, V., 2014. ISNI and VIAF – Transforming ways of trustfully consolidating identities. V: IFLA, World Library and Information Congress: 80th IFLA General Conference and Assembly. Lyon, France, 16–22 August 2014. [online] Dostopno na: http://library.ifla.org/985/1/086-angjeli-en. pdf [7. 1. 2019]. Bennett, R., Hengel-Dittrich, C., O’Neill, E. T. in Tillett, B. B., 2006. VIAF (Virtual International Authority File): Linking Die Deutsche Bibliothek and Library of Congress Name Authority File. V: IFLA, World Library and Information Congress: 72nd IFLA General Conference and Council. Seoul, Korea. 20–24 August 2006. [online] Dostopno na: https://archive.ifla.org/IV/ifla72/papers/123-Bennett- en.pdf [7. 1. 2019]. Bourdon, F. in Boulet, V., 2011. VIAF: A hub for a multilingual access to varied collections. V: IFLA, World Library and Information Congress: 77th IFLA General Conference and Assembly. San Juan, Puertorico, 13–18 August 2011. [online] Dostopno na: http:// conference.ifla.org/past-wlic/2011/79-bourdon-en.pdf [7. 1. 2019]. ISNI for Libraries, 2013. [online] Dostopno na: https://www.loc.gov/aba/ pcc/documents/ISNIs%20for%20libraries%202013-08-26.docx [7. 1. 2019]. ISNI, 2019. Dostopno na: http://www.isni.org/ [19. 2. 2019]. ISO (International Organization for Standardization), 2013. Slovenski standard. SIST ISO 27729:2013. Informatika in dokumentacija – Mednarodni standardni identifikator imen (ISNI) = Information and documentation – International standard name identifier (ISNI) = Information et documentation – Code international normalisé des noms (ISNI). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. IZUM, 2019. COBISS/SciMet. Identifikatorji avtorjev. [online] Dostopno na: https://scimet.izum.si/auid [18. 1. 2019]. IZUM, 2019a. Letno poročilo o delu IZUM za leto 2018. Priloga 4: Statistika bibliografskih zapisov, povezanih z normativno bazo podatkov CONOR.SI. Maribor, Institut informacijskih znanosti. Seljak, M., Brešar, T., Curk, L., Zalokar, M., Tominac, A., Popović, G., et al., 2004. Vzpostavitev normativne kontrole v knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI, Slovenija. Organizacija znanja, [online] 9(2), pp. 37–53. Dostopno na: https://www.cobiss.si/oz/ HTML/OZ_2004_2_final/6/index.html [7. 1. 2019]. SICRIS, 2019. [online] Dostopno na: https://www.sicris.si/public/jqm/cris. aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1 [26. 2. 2019]. Tillett, B., 2004. AACR3: opis vira in dostop. Organizacija znanja, [online] 9(4), pp. 172−178. Dostopno na: https://www.cobiss.si/oz/HTML/ OZ_2004_4_final/18/index.html [7. 1. 2019]. VIAF Guidelines, 2015. [pdf] (1. 3. 2018) Dostopno na: https://www.oclc. org/content/dam/oclc/viaf/VIAF%20Guidelines.pdf [7. 1. 2019]. VIAF, 2019. [online] Dostopno na: https://viaf.org/ [26. 2. 2019]. Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ...