ČRNO»8ELFM
GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XII	18. oktober 1976	Številka 8
VSEBINSKA ZASNOVA IN USTANOVITELJSKI AKT
LJUBLJANSKI RADIO - NOVA TOZD
Že v prihodnjih dneh bodo delavci tiskarne LP in Ljubljanskega dnevnika razpravljali o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela Ljubljanski radio in njenem statutarnem sklepu
Zamisel o ustanovitvi Ljubljanske radijske postaje je stara že več kot pet let. Zdaj je oživela, mestna konferenca SZDL je pred dnevi sprejela njeno vsebinsko zasnovo in
ustanoviteljski akt. Kaj pomeni radijska postaja za Ljubljano in njeno okolje? Ljubljanski radio, ki se v teh dneh pripravlja na svoj start in ki je ustanovljen v okviru
klavna in odgovorna urednica Ljubljanskega Radia Ivica Bozovičar, novinar Igor Knez in tajnica Francka Jenko
Mestne konference SZDL Ljubljana, uredništva Ljubljanskega dnevnika in Radia Študent, bo moral s svojim programom, ki bo za začetek dve uri dnevno, objektivno, celovito in naglo seznanjati ljubljansko javnost o življenju v mestu in njegovih občinah, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, kakor tudi o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in dogajanje v mestu.
Programska zasnova bo sestavljena tako. da bodo v njej zajeli in-formativno-politično, kuhurno-izobraževalno in zabavno-glasbeno dogajanje v mestu. Organizacijo radijske postaje je ob prizadevanjih družbenopolitičnih dejavnikov v mestu omogočil kolektiv l jubljanskega dnevnika, ki je začasno odstopil prostore, poskrbel za kadrovsko zasedbo in zagotovil celotno zaslombo za delovanje v okviru samostojne temeljne organizacije združenega dela.
Kaj to pomeni? Že v naslednjih dneh bodo delavci TOZD Tiskarne Ljudske pravice in TOZD Dnevnik
razpravljali o ustanovitvi TOZD Ljubljanski radio in njenem statutarnem sklepu. Poleg splošnih členov o neposrednem odločanju, o delovni skupnosti, o programskem svetu in njegovi funkciji, je v členu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu poudarjeno, da bodo vse strokovne in tehnične funkcije opravljale za TOZD Ljubljanski radio skupne službe TOZD Ljubljanski dnevnik. Zlasti pomemben pa je 23. člen akta o ustanovitvi ustanoviteljskega razmerja med Mestno konferenco SZDL Ljubljana in TOZL> Ljubljanski radio, ki je bil sprejet na 13. seji predsedstva Mestne konference SZDL 8. oktobra. V tem členu med drugim piše, da se bo dejavnost TOZD Ljubljanski radio financirala iz sredstev, ki se bodo stekala po sklenjenem družbenem dogovoru med TOZD Ljubljanski radio, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela pa tudi z lastnimi dohodki, ki jih bo radio pridobival z reklamnimi obvestili.
PO SKLEPU ZADNJE SEJE DS LJUDSKE PRAVICE
10 ODSTOTKOV 00 V REZERVNI SKLAD NAMESTO V KUVERTE
Odslej izplačevanje osebnih dohodkov samo na hranilno knjižico ali pa na tekoči račun v banki
Zadnja seja delavskega sveta Ljudske pravice je potekala v znamenju razprave o gospodarskem položaju v tiskarni. Kljub ugotovitvam, Ti smo jih ponavljali skozi vse leto — da je stanje za skrbljujoče, da produktivnost ne nehno pada, da ne dosegamo do hodka, ki ga samoupravni sporazum grafične stroke in družbeni dogovor določata kot osnovo za oblikovanje mase osebnih dohodov — smo se skozi vse leto vendarle nadejali, da bo druga polo-Vlca leta boljša, celo toliko boljša, da bomo z uspešnim delom pokrili slabe rezultate prvega polletja.
, devetih mesecih pa smo na elavskem svetu lahko le ugotovili, a stanje ni boljše. Nasprotno: raz-°rak med ustvarjenim dohodkom n Vplačanimi osebnimi dohodki je
vedno večji in potrebno je bilo sprejeti ukrep, s katerim se bo osebni dohodek pričel usklajevati z ustvarjenim dohodkom. Poleg tega smo ugotovili, da 11 % sredstev, ki jih izločamo v rezervni sklad osebnih dohodkov, ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti, ki jih poravnavamo iz tega sklada (zlasti dopuste in druge plačane izostanke).
Zato je delavski svet sprejel sklep, da se zaradi uskladitve naših osebnih dohodkov z limitom, ki ga s svojimi instrumenti določa samoupravni sporazum stroke in družbeni dogovor, v zadnjem trimesečju letošnjega leta izloči 10 % osebnih dohodkov v rezervni sklad osebnih dohodkov, s čimer bomo dosegli dvoje:
1.	iz rezervnega sklada bomo lahko pokrili vse obveznosti.
2.	z zmanjšanjem akontacije osebnega dohodka se bomo približali limitu, ki ga postavlja samoupravni sporazum stroke.
Pričakujemo, da se bodo do konca leta rezultati gospodarjenja v tiskarni izboljšali, mogoče pa bodo zaradi splošnega gospodarskega položaja tudi družbene instrumente nekoliko omilili. V tem primeru bomo lahko pri obračunu osebnih dohodkov ob koncu leta izplačali tudi izločena sredstva v rezervni sklad.
Poleg gornjega sklepa, ki bo pri marsikaterem našem delavcu izzval negodovanje, pa je delavski svet sprejel še en sklep, s katerim bodo nekateri zadovoljni, pri drugih pa bo povzročil hudo kri. To je iz-
plačilo osebnih dohodkov na hranilne knjižice ali tekoči račun, kakor se bo pač vsak posameznik odločil. Prehod na izplačevanje osebnih dohodkov preko banke je bil praktično neizogiben. Predstavnica banke nam je zagotovila, da čakanja v vrstah ni več, ker je mogoč vpis v hranilno knjižico prav tako pa tudi dvig v vsaki banki in na vsaki pošti.
Vsi člani delavskega sveta so prejeli material, v katerem sta obrazložena oba načina izplačevanja osebnih dohodkov, prav tako so slišali precej podrobno obrazložitev predstavnice Ljubljanske banke in bodo lahko tistim članom delovne skupnosti, kijih bo zanimalo karkoli v zvezi z novim načinom izplačila osebnega dohodka pojasnili, kako bo to izplačevanje potekalo.
DEVETMESEČNO GOSPODARJENJE TISKARNE LP
NOV ZAKON O ZDRUŽENEM DELU PREDVIDEVA
NAJSLABSE POSLOVNO LETO?
Vrednost proizvodnje zostaja za 15 odstotkov za planirano, kar z drugimi besedami pomeni zaostanek dvomesečne realizacije
Z žalostjo moramo že sedaj ugotoviti, da bo letošnje leto zapisano kot najslabše poslovno leto, odkar obstoji naša tiskarna. Težave, ki so nastale že v samem začetku leta, nas spremljajo skozi vse leto in nič ne kaže, da bi jih bilo mogoče odpraviti v zadnjem četrtletju, ki je po dosedanji praksi veljalo za najbolj ploden del leta.
Količinski obseg proizvodnje v letošnjih devetih mesecih znaša 4526 ton proizvodov, kar predstavlja 96 % predvidenega obsega devetih mesecev, ali 72 % letne proizvodnje. Vrednostni obseg proizvodnje pa znaša 92,929.737 din, kar je enako 80 % planirane vrednosti za isto obdobje, ali komaj 60 % planirane letne proizvodnje. Iz gornjih podatkov je razvidno, da izkazujemo za 15 % nižjo vrednost proizvodov kot bi jo morali. Z drugimi besedami povedano: imamo zaostanek dvomesečne realizacije.
Izvoz predstavlja 4,98 % vrednosti celotne realizacije v devetih mesecih letošnjega leta. Plan izvoza ne bo realiziran v predvidenem obsegu, ker zaradi prevelikih izgub ne sklepamo novih pogodb. Fakturna vrednost izvoza znaša 4,625.648.15 din, kar predstavlja 62.23 % proizvodne cene. Tako izkazujemo izgubo v višini 2,807.834.55 din. Glavna krivda takega primanjkljaja je naša organizacija dela, kamor spadajo tudi neurejeni normativi. Seveda ima pri tem svoj delež tudi britanski funt, ki je nestabilen in venomer izgublja na svoji vrednosti. V bodoče bomo izvoz na to področje omejili. Povezali pa se bomo s
Švedsko, za katero so že izdelane kalkulacije, ki pokrivajo 90 % naše lastne cene. Izvoz v celoti ne smemo ukiniti zaradi devizne kvote, ki jo potrebujemo za nakup repromateriala.
Ob koncu tretjega trimesečja smo imeli 482 zaposlenih — in sicer v proizvodnih oddelkih 373 ter 109 v režijski enoti. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 3,2 %. Zmanjšanje števila zaposlenih je tudi eden od vzrokov, da nismo dosegli proizvodnje v predvidenem obsegu.
Od skupno 707.567 opravljenih ur odpade na stvarne izdelavne ure 347.689 ur. S tem smo dosegli iz-delavni količnik v višini 49,14 % namesto planiranega 49,88. Poprečni preseg znaša 110,98%, namesto planiranega 112%, kar je enako 385.975 norma izdelavnim uram. Za opravljene ure izkazujemo 134.447.902 točki ali 348 točk na 1 norma uro. Plansko predvidevanje je le 336 točk na 1 norma uro. Višina poprečne vrednosti točke znaša: dosežena vrednost 10,90 din, izplačana 11,43 din. Razliko je ustvarila korektuna lestvica, ki v prvem polletju ni služila svojemu namenu, temveč je le zviševala OD. Podatek, da je bilo v 9 mesecih evidentiranih kar 12.985
ur brez dela, služi za ugotovitev, zakaj ni bil dosežen planiran proizvodni uspeh.
Izkoriščenost tiskarskih strojev v dvoizmenskem deluje v letošnjih 9 mesecih večja kot v lanskem predvsem zaradi tega, ker so že nekaj časa vsi stroji v ofset tiskarski strojnici v dvoizmenskem pogonu. Proizvodna izkoriščenost ter produktivnost strojev pa je kot celota letos slabša zaradi pomanjkanja dela. V letošnjem letu znaša produktivnost 69,7 % medtem ko je v istem obdobju lanskega leta bila 73,5 %. Zaradi nižjih naklad se je razmerje priprava : tisk povečalo v korist priprave in je 47,8 : 52,2. Poprečno število odtisov na uro se je povečalo od lanskoletnih 4065 na letošnjih 4588.
Tudi največji optimisti ne bi mogli ob pregledu naših rezultatov trditi, da je možno zaključiti leto s poslovnim uspehom, kakršnega smo si zadali v začetku leta. Kje so vzroki, da imamo opravka s težavami, vsi dobro vemo. Vseskozi smo živeli na lovorikah nekdaj slavne tiskarne, pri tem pa pozabili, da nas je čas prehitel. Ko so se pričele pojavljati težave, jih nismo jemali resno. Nikoli nismo mogli poiskati pravega krivca za spodrsljaje, zato smo mi vsi krivi in odgovorni za nastali položaj. Z ukrepi, ki so bili sprejeti, bomo lahko le omilili posledice, oziroma z njihovim izvajanjem dosegli, da se podoben položaj ne bo več ponovil.
V DVEH LETIH UVELJAVITEV VSEH
SPREMEMB
Sprejem zakona o združenem delu je po poteku široke javne razprave na vseli družbenih ravneh predviden za konec meseca novembra letos. Za uveljavitev vseh sprememb, določenih z zakonom, je predvidena doba dveh let. Taka doba je predvidena za to, ker delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela sicer lahko uveljavijo spremembe v svojih internih aktih hitreje, vendar pa nikakor ne morejo čez noč zagotoviti delovanja in organizacije, ki je potrebna za takšno uveljavitev. Pač pa je za to potrebna daljša doba - seveda ob sodelovanju vseh delavcev.
Kot je znano, menda zakon ne vsebuje nobenega določila, kjer ne bi bili neposredno uveljavljeni interesi delavca. Tu pa je treba iskati odgovor, kakšen naj bo naš pristop do priprav, ki smo jih začeli in bodo s sprejemom zakona o združenem delu doživele šele prvo fazo in svoj začetek.
Pri nadaljevanju teh priprav bo treba uporabiti vse demokratične oblike odločanja in zbrati mnenja delavcev in njihove predloge ob konkretnih m jasnih ter kratkih obvestilih o spremembah, ki so predvidene. Seveda se takoj sama od sebe postavlja misel, da ne bodo zadostovali samo osnutki aktov, pač pa vprašalniki in s tem v zvezi tudi referendum o bistvenih vprašanjih, ki jih predvideva osnutek zakona. Torej o dohodkovnih odnosih, v zvezi s povečanjem produktivnosti, perspektivnim razvojem in vseh že znanih nalogah, ki so pred nami.
Pripravljamo način dela, ki bo tvoren in učinkovit ob sodelovanju vseh in hkrati tudi tako smotrno pripravljen, da se storilnost ne bo zniževala zaradi sestankov, pač pa bo obratno prišlo do poenostavljanja in učinkovitejšega opravljanja delovnih nalog.
POSLOVANJE DNEVNIKA V AVGUSTU
VEČJI DOHODKI IN STROŠKI
Za poslovanje Dnevnika v avgustu je značilno, da so se nasproti planu povečali tako dohodki (za 12 odstotkov), kot tudi stroški (za 5 odstotkov). Tako smo namesto planirane izgube 189.000 dinarjev, dosegli ostanek dohodka v znesku 228.000 dinarjev. Sicer pa je bila naklada naših dveh časopisov v tem mesecu takale: Dnevnika smo tiskali poprečno 53.965 izvodov, prodali pa 49.053 izvodov, Nedeljskega smo tiskali 207.450, prodali pa poprečno 191.688 izvodov.
V avgustu so se nekateri stroški pove-
čali nekoliko nad planom iz naslednjih razlogov: tiskarski stroški so narasli zaradi naknadne obremenitve za olim-piado in zaradi korektorskega dela, ki ga je prevzela tiskarna in ga nam seveda zaračunava, zaradi podražitve poštnega pavšala, več smo porabili tudi za osebne dohodke zaradi povečanja prispevkov in zaradi plačila nadomeščanja delavcev, ki so bili v tem mesecu na dopustu in še zaradi nekaterih drugih izdatkov.
Sicer pa je gospodarjenje v avgustu razvidno iz tabele dohodkov in stroškov v tem mesecu (v tisočih dinarjih):
	Avgust 1976		Reali-		Indeks
	reali-		zacija	R 76 :	R 76 :
Dohodki	zacija	plan	VIII. 75	plan	R 75
Dnevnik	2.696	2.454	2.332	110	116
Nedeljski dnevnik	2.423	2.123	2.453	114	99
Oglasi	1.161	1.000	819	116	142
IBM	350	200	239	175	146
Rotacija	63	143	—	45	—
Drugi dohodki	259	300	251	86	103
Skupaj dohodki	6.952	6.220	6.094	112	114
Celotno stroški	6.724	6.409	5.910	105	114
Ostanek dohodka	228	— 189	184	—	124
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA AVGUST 1976
Poprečni mesečni osebni dohodek 4.156,10 dinarjev.
V ročni stavnici znaša poprečni osebni dohodek 4.215,75, v strojni stavnici 5.127,90, časopisni enoti 5.354,75, reprodukciji 4.432,60, knjigo tiskarski strojnici 3.818,85, litografiji 3.425,90, knjigoveznici 2.992,60, mehanični delavnici 4.198,95 in v režijski grupi 4.467,25.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.026,10, najvišji pa 1.499,10.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU SEPTEMBRU 1976
Poprečni osebni dohodek je bil 5.975,27 dinarjev.
V redakciji znaša poprečni osebni dohodek 7.144,85, BEP 5.995,83, IBM 4.955,39, pravnik ZP 7.176,85, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.129,85, prodajnem oddelku 5.809,30, naročninskem oddelku 4.609,94, ekspeditu 5.842,30, adremi 4.206,10, podružnice 5.138,41, šoferji pa so prejeli 5.334,16 dinarjev poprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.132,10 dinarjev (snažilka).
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 14.212,80 dinarjev (urednik rubrike).
SLUŽBENO POTOVANJE NA ŠVEDSKO
NAŠI IZDELKI NA EVROPSKI SEVER?
Temeljito bo treba pretehtati, katero ofset rotacijo bomo nabavili — Spet švedsko solno, ali nemško compacta
Potovanje na Švedsko sta pogojevala dva činitelja: Prvi: iz trošenost naše ofset rotacije in drugi — iskanje novega tržišča za naše proizvode, saj so prodajni pogoji pri izvozu v Anglijo iz dneva v dan slabši.
Izrabljenost naše petčlenske ofset rotacije in onemogočanje tiska na 32 strani zaradi zgibalnika narekuje nujno obnovo tega stroja, saj so potrebe po tisku časopisov in večji hitrosti vse večje in večje.
Že ob nabavi naše prve ofset rotacije smo lahko ugotavljali, da ni vseeno, kaj nabavljamo. Z odločitvijo, da nabavimo rotacijo tipa „Distributor“, smo vsekakor dosegli znatno prednost pred podjetji, ki so nabavila rotacijo fimre Mihle-Goss. Da to prednost obnovimo, je vsekakor potrebno, da pri nabavi upoštevamo vse tehnične Izboljšave, ki so jih pri svojih strojih osvojili posamezni proizvajalci.
Po analizi dosegljivih prospektov Prideta v poštev za nabavo predvsem dva stroja: „Compacta“ od firme Koenig in Bauer iz Wuertz-burga ali pa izpopolnjeni „Distri-butor“ Solne iz Stockholma.
„Compacto“ smo si ogledali že v juniju, do ogleda „Distributoija“ Pa je prišlo šele sedaj. Kakšne so razlike in kaj nabaviti? Vsaka ima svoje prednosti. „Compacta“ je skoraj za 25 % hitrejša, ima zelo dober zgibalni aparat in vse pridobitve dosedanjih izkušenj izdelave ofset rotacij. „Distributor“ je izboljšana inačica našega dosedanjega stroja, kije v svojem teku veliko
tišji, ima ojačane ležaje, izpopolnjene zavore in popolnoma novo konstrukcijo agregata s tremi valji za nanos barve, kar omogoča tribarvni odtis na enem agregatu. Njena šibka točka je hitrost (22.000) in pa vsekakor še vedno zgibalni aparat.
Ker je razlika v ceni precejšnja — približno 25 % v korist Solne, bo treba vsekakor dobro pretehtati kvalitete enega in drugega stroja, preden se bomo dokončno odločile kaj bomo kupili.
Že uvodoma je bilo rečeno, da smo se hkrati ob pomoči Solne in Grafiskfaerga ozrli tudi, kako in kam prodati naše proizvode. Z obiskom dveh velikih založb, to je Bonnier in Almqvist smo uspeli dobiti večje število ponudb za izvoz naših storitev, pri čemer so cene, ki jih nudijo švedski založniki, neprimerno ugodnejše od angleških in pričakovati je, da bomo že letos konec leta od premili prve naše proizvode na dalj nji sever.
Če ob koncu ocenimo rezultate tega potovanja moramo ugotoviti, da je bilo eno najkoristnejših za naše podjetje, saj je ne glede na to, ali kupimo švedsko rotacijo ali ne, uspel komercialni del, to je naš izvoz, s tem pa prepotrebna naročila za naše proste kapacitete.
ZAHVALA
MESTNE KONFERENCE SZDL
Delovni skupnosti Tiskarne Ljudske pravice in nekaterim najzaslužnejšim delavcem, ki so s svojim delom prispevali k hitri izgradnji INDOK CENTRA v prostorih Tiskarne Ljudske pravice, je Mestna konferenca SZDL izrekla naslednjo zahvalo:
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Mestna konferenca Ljubljana,
Komenskega 7/1 telefon 310062, 311424
Dne:	15/9-1976.
Številka:	IC-9/1976.
IZVRŠNI ODBOR
izreka
sz dl
Delovnemu kolektivu
Temeljne organizacije združenega dela Tiskarne "Ljudska pravica"
zahvalo
za vsestransko razumevanje, gmotno podporo in vloženo strokovno delo pri preurejanju delovnih prostorov,-odstopljenih za redno dejavnost Informacijsko dokumentacijskemu centru mesta in ljubljanskih občin pri MK SZDL Ljubljana.
Obrazložitev:
S tako zavestnim solidarnostnim ravnanjem je imenovani delovni kolektiv bistveno prispeval h krepitvi, utrjevanju in poglabljanju indok sistema na ljubljanskem območju, s čemer je izpričal svojo visoko politično zrelost, dejavni čut solidarnosti ter -izjemno razumevanje za nujne potrebe na področju informiranja v Ljubljani. trav zaradi te: a zasluži, da se mu izreče rosebro

Sekretfr MK OfLL Tone KLEMEN j
Poleg celotne delovne skupnosti so prejeli pismeno priznanje še tovariši Ivan Cizelj, Jakob Košenina, Lado Perpar, Roman Stergel in Božo Sintič.
LETOS SEDEM NOVIH NAJEMNIH STANOVANJ
Ljubljanski dnevnik je omogočil nakup in gradnjo stanovanj v skupnem znesku okoli 5 milijonov
dinarjev
Letos je Ljubljanski dnevnik kupil za člane svoje delovne skupnosti Sedem najemnih stanovanj. Justi in Vinko Borišek sta marca dobila tri-s°bn« stanovanje v Štepanjskem naselju, Ivanka Rupnik in Stanko Golja sta dobila v juniju prav tako v Štepanjskem naselju — prva enosobno stanovanje, drugi pa dvosobno stanovanje, Tine Stiplovšek je v juliju dobil en°s°bno stanovanje v Kosezah, Ema Lampret in Ante Smoljo sta ta mesec dobila vsak dvosobno stanovanje na Viču, Janez Alič pa bo te dni Prevzel v Novi Gorici v imenu Ljubljanskega dnevnika dvosobno stano-Va,1Je’ ki je določeno za novinarja — dopisnika na tamkajšnjem področju.
svojih delavcev s pomočjo odobravanja posojil za nakup ali gradnjo stanovanj je letos Ljubljanski dnevnik oročil po zaključnem računu za leto 1975 1.200.000 din. Na podlagi oročitve tega zneska bodo lahko prosilci za posojila najeli v banki za skupno 2.100.000 din posojil. Doslej je Ljubljanski dnevnik omogočil najetje posojil sedmim svojim delavcem v skupnem znesku 1.773.000 din (Slavku Drljetu, Rafku Trušnovcu, Nataši Rogač, Cirilu Kavčiču, Ireni Cunder, Zalki Kavčič - dodatno posojilo zaradi podražitve stanovanja po
, ža nakup šestih najemnih stanovanj v -jubljanj je Ljubljanski dnevnik vplačal col ''668 din lastnih sredstev (48 % lotne kupnine), za razliko do polne .	2.369.957 din pa je iz združenih
, . s,ev vlagateljev ljubljanskih občin !c'!)e;/ posojilo v višini 1.232.291 din Nn ■ „cel0fne kupnine). Stanovanje v °'II Gorici je kupil v celoti iz lastnih sredstev. Zanj je plačal 442.200 din. k„aPna. vrednost vseh sedmih letos -> )C1j’,!g stanovanj torej znaša
^4 reševanje stanovanjskih potreb
sklenitvi pogodbe - in Štefanu Golu bu.)
Ti delavci bodo lahko prejeli posojila šele^ po izteku 10-mesečnega roka po oročitvi, to je konec leta, vendar pa lahko tisti, ki sredstva nujno potrebujejo, najamejo dotlej premostitveni kredit, in so to nekateri že napravili.
Za rešitev stanovanjskega problema svoje delavke Marije Depoli se je Ljubljanski dnevnik povezal z Delom, kjer dela njen mož. Delo je temu svojemu delavcu kupilo najemno stanovanje, Ljubljanski dnevnik pa je ta nakup olajšal s tem, da se je-zavezal posoditi DELU znesek 190.000 din najpozneje do 1. 4. 1978, in sicer za 10 let po 2-odstotni obrestni meri.
Letos je po nekajletnem presledku Ljubljanski dnevnik spet začel odobravati kratkoročna posojila za dograditev in adaptacijo stanovanj. Doslej je odobril Nataši Jero ve c 50.000 din, Marku Jerebu pa 10.000 posojila. Drugi interesenti morajo za sedaj počakati,
ker je sklad za stanovanjsko gradnjo izčrpan. Do konca februarja 1977, ko bo delovni kolektiv Ljubljanskega dnevnika po zaključnem računu spet lahko nakazal za reševanje stanovanjskih potreb določen znesek, se bo v skladu nabralo iz stanovanjskega prispevka in v obliki vrnjenih anuitet delavcev za poprej odobrena posojila blizu 200.000 din. Če k temu prištejemo še 307.000 din, ki jih je še moč najeti v Ljubljanski banki kot posojilo, vidimo, da stanovanjska komisija sedaj lahko računa pri reševanju stanovanjskih potreb na dobrih 500.000 din. V pripravi pa je izdelava plana dotoka sredstev v prihodnjih letih in bo stanovanjska komisija dobila pregled o finančnih možnostih, tako da bo lahko predvidoma do konca leta izdelala predlog prioritetnih list za najemna stanovanja in za posojila za nekaj let vnaprej, tako da bo vsak prosilec imel perspektivo, kdaj predvidoma lahko računa na pomoč podjetja pri reševanju njegovega stanovanjskega problema.	R. V.
V ZADNJEM ČASU VEDNO BOU POGOSTO
ZAMUDE PRI TISKANJU ČASOPISOV
Pri tiskanju časopisov je v zadnjem času, zlasti v zadnjih dveh mesecih, prišlo večkrat do zamud, zlasti pri tiskanju Dnevnika. To nedvomno povzroča gospodarsko škodo in se negativno odraža na prodajo časopisa. Problem je zato zelo pereč in uredništvo glasila je skušalo poiskati vzroke, zakaj prihaja do tega. Problem so vsak s svoje strani osvetlili trije vodilni oziroma vodstveni delavci iz obeh TOZD, katerih prispevke objavljamo.
NAROČILA SO, MATERIALA PA NI!
Papir je tista naša osnovna surovina, brez katerega naša organizacija združenega dela pač ne more v redu poslovati. Podobno je tudi z ofset ploščami in kemikalijami, saj si danes ne moremo zamisliti sodobne tiskarne brez ofset tiska.
V zadnjem času pa se prav okoli teh nujno potrebnih repromateria-lov kopičijo različne težave, ki jih^ običajno premostimo le za silo, toda brez negativnih posledic vseeno ne gre.
Težave nastopajo pri dveh dobaviteljih. O krivdi ne bi govorili, ker so težave bolj ali manj objektivne narave in nanje ne moremo vplivati.
Zaradi izrednega povečanja porabe papirja v naši tiskarni papirnica v Vevčah ne more zadovoljiti potreb vseh porabnikov v takšni meri, kot bi bilo potrebno. Rok dobave papirja se vse bolj daljša in traja 2 meseca in celo več od dneva naročila.
Posebno težko je pravočasno dobiti premazni VELUX papir, ki ga potrebujemo za koledarje, prospekte, ovitke, revije in drugo. Dobavni rok 135 g velux papirja so nam podaljšali od konca septem-
bra, na drugo polovico oktobra in še to ni zanesljivo, da ga bomo sploh dobili, ker količinsko enostavno ne morejo zadovoljiti celotnega jugoslovanskega trga. Še težje je s 120 gramskim velux papirjem, saj bomo morali nanj čakati do srede novembra. Ves ta papir pa je bil naročen že v avgustu. Delo v tiskarni je, toda osnovnega materiala ni. Tudi z drugimi vrstami papirja ni mnogo bolje, saj je nekatere vrste gramatur in kvalitet papirja zelo težko dobiti in z velikim zamudami seveda.
Če bi imeli na razpolago dovolj deviz, bi lahko uvozili zelo kvaliteten papir, ki nam bi ga dobavili najkasneje v roku 14 dni. Nekaj možnosti je, da bomo dobili nekaj dodatne devizne kvote in takrat bi si lahko pomagali z uvozom, kar bi nam zelo olajšalo delo.
Podobne težave nastajajo tudi pri dobavi ofset plošč. Dobavlja nam jih Cinkarna Celje. S ploščami nam dobavlja tudi kemikalije. Cinkarna se ne drži dobavnih rokov, pa tudi kvaliteta ni vedno ustrezna. Zaradi zapoznele dobave so nekateri časopisi že izšli z zamudo. Zaradi slabe kvalitete pa je
pred kratkim nastala okvara na enem od agregatov. Ena od plošč se je namreč med tiskom zdrobila, delci pa so prišli med zobčenike, kar je imelo za posledico večmilijonsko škodo. Rezervne dele smo takoj naročili na Švedskem, dokler jih ne dobimo, pa seveda ta agregat stoji. Posledica tega je manjši obseg
nekaterih časopisov. Kdaj bomo dobili rezervne dele, sedaj še ne vemo.
Vse te težave, ki nam jih povzročajo zunanji dobavitelji in seveda tudi nekatere naše težave se odražajo na proizvodnji. Nekateri naši kupci in naročniki so nezadovoljni, manjši je ustvarjalni dohodek naše delovne organizacije, da ne omenjamo osebnih dohodkov, na katere te težave in neprijetnosti tudi vplivajo.
Vse te težave z dobavitelji bo treba v bližnji prihodnosti rešiti kompleksno.
JANKO GREBENC
REDNO DOBAVO ZAGOTOVITI S POGODBO
MED ČASOPISNIMI HIŠAMI
ZANIMIVA PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva o gibanju osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu, smo v prvem polletju v Dnevniku presegli dovoljena sredstva za OD za 6 odstotkov, to pa zaradi tega, ker smo morali zmanjšati dohodek po zakonu o plačani realizaciji za vse račune, ki niso bili plačani do 30. junija letos, medtem ko smo morali stroške obračunati v celoti. Po obračunu za tretje tromesečje pa bržkone ne bomo več prekoračevali sredstev po samoupravnem sporazumu.
Zanimiva je tudi primerjava podatkov o izplačanih neto osebnih dohodkih v posameznih časopisnih hišah v prvem polletju ietos. Žal manjkajo podatki za Delo. In zdaj k primerjavi:
ge dejavnosti, kjer so potrebne manjše kvalifikacije. Sama naša redakcija pa je na primer v septembru imela poprečni mesečni neto osebni dohodek 7144 din.
Zadnje čase zopet nastajajo vsakodnevne zamude pri tiskanju Dnevnika, kar je še posebej občutljivo v času, ko se začenja bralna sezona in želi kolektiv Dnevnika povečati naklado. Kljub temu, da dnevno ugotavljamo zamude pri tisku, ne moremo mimo ugotovitve, da tem zamudam botrujejo zelo neredne dobave ofset plošč iz Cinkarne Celje, kar bi bilo treba urediti s pogodbo in si pri tem zagotoviti povračilo vse nastale škode za obe temeljni organizaciji.
Res je tudi, da je zaradi nekvalitetnih plošč prišlo do loma enega agregata, ki bo te dni popravljen, da pa pri tem ne moremo pričakovati čudežev, ker se bodo zamude ob sedanji praksi nadaljevale. Ob tem moramo posredovati vsem članom DO podatke o tisku v mesecu avgustu in septembru letos. Po zamudah v mesecu juliju in ob olimpiadi se je začelo tiskanje Dnevnika v avgustu na prvem stro-
ju poprečno od 9.37, na drugem stroju pa ob 9.47. Zamudili smo trikrat v tem mesecu, in sicer minimalno pri tisku treh ponedeljkovih številk. V septembru se je poprečen začetek tiska premaknil na prvem stroju na 9.45 in na drugem stroju na poprečno 10.07. V mesecu oktobru pa se začetek tiska pomika vedno bolj proti 10. uri na prvem stroju in čez 10. uro dopoldan na drugem stroju.
Ce upoštevamo, da je bilo kot vedno doslej v mesecu avgustu največ delavcev v obeh TOZD na dopustu, da se je to stanje delno nadaljevalo tudi v mesecu septembru, ko je bilo še nekaj delavcev odsotnih, potem moramo ugotoviti, da so v mesecu oktobru skoraj vsi v službi in bi se stanje glede začetka tiskanja Dnevnika moralo urediti. Dejansko pa so ugotovitve ravno nasprotne in se upravičeno sprašujemo, koliko časa bo to še pereč problem?
DRAGO BITENC
GLAVNI PROBLEM: OFSET PLOŠČE
	Prekoračitev OD	mes. izpl. neto OD na zaposl.
Glas, Kranj	138	6034
Ljubljanski dnevnik	106	5383
Pavliha	103	4841
Dolenjski list	100,5	4710
Večer	140,8	4189
Delavska enotnost	135,1	6980
Primorske novice	133,1	4752
Gospodarski vestnik	131,5	6768
Tiskarna Lj. pravice	129,8	3871
Pri teh pokazateljih je treba upoštevati tudi kvalifikacijsko strukturo. Medtem ko so pri nekaterih drugih TOZD upoštevane le redakcije, ker drugih oddelkov nimajo, ima naš TOZD tudi dru-
Pri tiskanju časopisov prihaja v zadnjih dveh mesecih večkrat do krajših zamud, za katere pa krivda ne zadene tiskarne. Problem, ki nam povzroča največ težav, so ofset plošče. Dobava je zelo neredna — največkrat zadnji trenutek. Tako se je že zgodilo, daje bil Dnevnik že ves na filmih, plošč iz Cinkarne pa niso pripeljali do 9.30 ure. (Dnevnik pričnemo tiskati ob 9.30 uri). Ko so plošče pripeljali, smo ugotovili, da je debelina 0,40 mm, morala pa bi biti 0,35 mm. Ker drugih plošč nismo imeli, smo pač tiskali s temi ploščami. Zaradi teh plošč pa je prišlo na ofset rotaciji do hudega loma.
Po tem lomu nam je Cinkarna na našo urgenco poslala druge plošče debeline 0,30 mm, kar je sicer nekoliko boljše, vendar pa se nam te plošče med tiskom brišejo in porabimo za to dvojno količino
plošč, s tem pa tudi zamudimo pravočasen izid. Nekoliko bolje je z ostalim materialom iz Cinkarne, vendar se jim dogaja, da ga ne morejo dostaviti pravočasno, ali pa ga sploh nimajo. Poslali so nam na primer, namesto C-16, to je pufer, C-21, to je super pufer, ki je še enkrat dražji itd.
Drug problem, zaradi katerega tudi prihaja do zamud, je slab papir. Zgodi se, da so v zvitkih papirja smeti, ki med tiskom z veliko hitrostjo priletijo v stroj. Stroj je potrebno ustaviti, očistiti, ponovno narediti pripravo in to je že polurna zamuda. Dobimo tudi zvitke, ki niso zlepljeni. Posledica je enaka — ustavitev stroja, ponovna priprava in seveda zamuda.
Sicer takoj izvršimo reklamacijo tako za plošče kakor papir. Do-
bimo nove plošče, druge, dobre zvitke papirja, vendar nam to pri samem tisku ne pomaga dosti, kajti zamuda je že tu, naši naročniki pa se na naše težave ne ozirajo.
Slabe izkušnje in zamude smo imeli tudi zaradi stroja ACM 9000. Okvar smo imeli na tem stroju zelo veliko, popravljali pa so ga zelo počasi, ker so tehniki iz Švice pa tudi iz Ljubljane prihajali prepozno. Morali smo pač delati vse naslove ročno, poleg tega pa še obremenjevati strojno stavnico z dodatnim delom naših nadnaslovov, oglasov itd., kijih sicer stavijo na ACM 9000. Jasno je, da gre ročno delo počasneje kot delo na stroju.
Z raznim pomožnim materialom iz uvoza, kot je lepilni vosek. quick stick spray, selotejp, filmi itd, pa še nismo imeli težav.
RAJKO ČEBULAR
r
KADROVSKE
NOVICE
v________________________y
LJUDSKA PRAVICA
PRIŠLI V TISKARNO
V	MESECU SEPTEMBRU 1976
Franc Polak, delavec v odpremi, Miroslav Heric, voznik viličarja Vladimir Beržan, delavec v skladišču Anton Kožuh, delavec v kurilnici Pavel Juras, kurjač Marija Hlače, knjigoveška delavka Majda Prešeren, knjigoveška delavka Nevenka Krempl, knjigoveška delavka
Majda Bakan, knjigoveška delavka Abdurahman Kadič, strežnik v ofset-strojnici
Janko Lah, ročni stavec - iz JLA Marija Jeločnik, čistilka Milan Markovič, strežnik v ofset-strojnici.
Dne 14. 9. je bil ponovno sprejet kot štipendist II. letnika — knjigovez Marjan Friškovec.
ODŠLI
V	MESECU SEPTEMBRU 1976
Rudi Platinovšek, strežnik v ofset-strojnici - sporazumno
Marjan Tomažič, knjigovez - sporazumno
Milka Hudnik, knjigoveška delavka -sporazumno
Anton Francelj, strežnik v ofset-strojnici - sporazumno
Andrej Zagmajster, kurjač - umrl Branislav Pajnič, knjigotiskar - sporazumno
Milan Šubic, monter-kopist - sporazumno.
ljublj andski dnevnik
V mesecu septembru se je v Ljubljanskem dnevniku na novo zaposlila Marija Djuričič, v oddelku IBM na delovnem mestu operaterka na vhodni enoti IBM
Iz podjetja ni odšel nihče.
ZA CESTE SE NISMO PREVEC ODREZALI
Uredništvo glasila je tokrat pripravilo tabelami pregled, koliko so posamezni oddelki obeh naših TOZD vpisali kot posojilo za ceste. Kot osnovo za izračun smo vzeli republiško načelo, naj bi vsakdo prispeval v ta namen polovico svojega mesečnega osebnega dohodka. Kljub temu, da so nekateri člani vpisali več, celo cel enomesečni osebni dohodek, v obeh TOZD vsaj za zdaj še nismo dosegli vsote, ki bi jo morali vpisati, pri čemer so se delavci Ljubljanskega dnevnika skoraj približali tej meji, medtem ko vsota vpisanih posojil v Ljudski pravici zaostaja za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz obeh tabel, so nekateri oddelki svoje obveznosti celo močno presegli, medtem ko so drugi daleč pod mejo. Pri tem velja morda kot posebno „zanimivost“ omeniti, da so v obeh TOZD najmanj prispevali za ceste prav tisti, ki jih vsaj službeno največ uporabljajo — to so naši šoferji. Sicer pa ni še ničesar zamujenega, saj rok za vpis traja še do konca meseca.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
	Vpisano	50 % OD	
Oddelek	posojilo Število	(predvidenega	
	do 7. X. 1976	vpisn.	vpisa posojila)	Indeks
Redakcija	176.200,00	58	159.618,00	110
BEP	45.000,00	20	47.383,00	95
IBM Splošni oddelek, računovodstvo	14.200,00	8	15.489,00	92
in analitski oddelek	35.200,00	13	42.595,80	83
ZP	2.900,00	1	2.900,00	100
Prodajni oddelek	21.200,00 8	20.497,50	103
Naročninski oddelek	26.700,00	15	26.685,00	100
Šoferji	8.000,00	5	15.705,00	51
Ekspedit	24.000,00	11	25.987,50	92
Adrema	11.000,00 6	9.607,50	114
Podružnice	13.200,00	6	19.192,50	69
Skupaj	377.600,00	151	385.660,80	98
LJUDSKA PRAVICA			
VPISANO POSOJILO ZA CESTE NA DAN 29. IX. 1976			
	Vpisano	Število	Doseženi	
Oddelek	posojilo	vpisnikov	%
Ročna stavnica	30.000	18	75,9
Linotype	42.700	21	100,8
Časopisna enota	148.200	80	99.6
Reprodukcija	65.500	35	88,5
Knjigotisk Ofisettisk	59.600 96.000	40 62	77,3 99,9
Knjigoveznica	114.600	91	91,8
Mehanična delavnica, kurjači	24.600	15	54,0
Odprema	11.300	9	81,6
Skladišče, šoferji	9.300	6	50,2
Nameščenci	132.600	63	98,2
Skupaj	734.400	440	90,0
Iz tabele je razvidno, da so delavci tiskarne Ljudske pravice v poprečju 90 odstotno izpolnili svojo obveznost do družbe. Pri tem velja poudariti, da so zaskrbljujoči podatki za delavnice (54 %), za ročno stavnico (75,9 %) in knjigotisk (77,3 %), ki po poprečnem izplačanem osebnem dohodku niso v tako kritičnem stanju in je verjetno le zavest delavcev v teh oddelkih kriva za tako slab rezultat vpisanega posojila. Vprašamo se lahko, kaj so predstavniki družbenopolitičnih organizaciji v teh oddelkih storili, da bi bil rezultat boljši?
Vso pohvalo pa zaslužijo strojni stavci s 100,8 % vpisanega posojila in pa ofsettisk z 99,9 % ter časopisna enota z 99,6 % vpisanega posojila.
ROK ZA VPIS POSOJILA JE ŠE DO KONCA MESECA!
USPEŠEN IZLET INVALIDOV V BERNARDIN
AKCIJA 76 V VESELEM RAZPOLOŽENJU
. V ponedeljek, 4. oktobra 1976 Je NEDELJSKI popeljal invalide iz Vse Slovenije na izlet na morje — v novo turistično naselje Bernardin.
Sedem avtobus, ki je rano zju-lraJ odpeljalo invalide z zbirnih ntest v Mariboru, Celju, na Jese-"lcah, v Škofji Loki, Trbovljah, Novem mestu in Ljubljani, seje ob ■ uri zbralo pred ljubljansko halo ,v°li in skupaj nadaljevalo pot Proti slovenski obali. Karavana avtobusov z okrog 250 invalidi je v lepem vremenu prispela v Bernar-dm ob 12. uri.
S pozdravnimi nagovori urednikov Boža Kovača in Marjana emica se je pričel program, v ka-erem so sodelovali ansambel bratov Arnol iz Železnikov, Tone For-ezzi-Tof ter Janez Hočevar-Rifle. n anf ^ knjig, ogrlic in prtičkov no 'i0 .čokolade, sokov in nagelj-so jih prispevala slovenska P jetja (29 po številu) so samo še
podkrepila veselo razpoloženje vseh izletnikov. V večernih urah so invalide, nasmejane in srečnih obrazov, odpeljali prijazni šoferji avtobusov spet domov - nas vse konce Slovenije.
Tako smo zaključili letošnji (že dvanajsti po vrsti) izlet, ki pomeni invalidom več, kot si mi zdravi ljudje predstavljamo. „To so zlati fantje, to so zlata dekleta!11 je bilo slišati iz ust številnih invalidov.
Res! Nesebična pomoč vseh naših deklet in fantov je pripomogla k tako rekoč brezhibnem poteku Akcije 76. Uredništvo, prodajno-naročninska služba, BEP ... — vse to je bila celota — enotno telo! Upati je, da bo tako tudi v bodoče. To sodelovanje oziroma homogenost pa ne želimo samo ob tovrstnih izletih, ampak sploh v delovanju ČP Ljubljanski dnevnik.
Lahko sklenemo, da je bil le-
tošnji izlet invalidov uspešen, med prihodnji (Akcija 77), ki bo še najboljšimi doslej, in slabši kot boljši!
KARAVANA AVTOBUSOV JE PRISPELA V BERNARDIN. „To so zlati funtie to so zlata dekleta!11	J
STRUPENJAK
IN
TELEFONSKA
CENTRALA
V zadnji številki našega internega glasila Črno na belem je bila med bodicami Strupenjaka objavlje ra tudi bodica na moj račun.
Ne vem, po kakšnem kriteriju izbirate snov za bodice: če naj bi bile med bodicami takšne stvari oz. službe, ki v podjetju ne delajo vedno najbolje, potem sem prepričana, da telefonska centrala in z njo „sitna telefonistka" še dolgo ne bi prišla na vrsto.
Želela pa bi vsem, ki delajo v naši hiši, to je v vseh treh podjetjih, vsaj v grobih številkah seznaniti obremenjenost telefonske centralo. Upam, da boste potem laže razumeli, da človek, ki je kljub vsemu samo človek, tudi s svojimi težavami in skrbmi, ne more biti vedno najbolje razpoložen, da pa tudi nima dovolj časa, da bi se spuščal v prijateljske ali zgolj vljudnostne pogovore z vsemi, ki želijo posredovanje ali pomoč telefonske centrale.
Oba dopoldanska telefonista posredujeva dnevno poprečno 700 zunanjih pozivov, poprečno 20-krat kličeva na željo naših delavcev ljubljanske številke, ker zaradi obremenjenosti centrale sami ne morejo dobiti proste linije, dnevno imava od 30 do 40 medkrajevnih (tudi meddržavnih) pozivov in zgodi se, da ima vsak od naju tudi po 50 pozivov v 30 minutah.
Ce Stmpenjak tega ne verjame, se lahko sam prepriča. Ni mu treba posebej izbirati dneva, saj so dnevi enaki dnevom in najinih osem ur mine ob nenehnem vrtenju številk. Vsi, ki imamo opraviti z drugimi ljudmi vemo. da tudi sogovorniki niso vedno najbolje razpoloženi in če sc sredi napornega dela dogodi, da te nekdo, ki ni posebno potrpežljiv, nestrpno ,,nahruli", potrebuješ nekaj časa. da se umiriš in zbereš in tako se ti lahko zgodi, da si včasih bolj odrezav, kot bi si sam želel.
Ob koncu bi želela Strupe-njaku vrniti nekoliko strupa: če b: telefonist pogosteje našel delavce Dnevnika v svojih pisarnah in jih ne bi bilo treba iskati po obeh nadstropjih, bi tudi ostalo več časa za prijazen ali vsaj vljuden pogovor.
Dopoldanska telefonistka
KAKO IZRAČUNAMO OSEBNE DOHODKE
NI VEČ DOPUSTNO RAČUNATI BRUTO IZ NETA
Marsikdo, ki je sam skušal izračunati svoje osebne dohodke, je ugotovil, da je dobil manj denarja, kot mu pripada. Zakaj pride do razlike med njegovim izračunom ter izplačilom? Zato bi rad na kratko obrazložil sistem obračunavanja, ki je še marsikomu neznan.
V	letu 1974, ko smo začeli v tiskarni ugotavljati vrednost točke po obratih, je bila stopnja prispevkov 30,10 % bruto OD. Takrat smo ugotavljali neto vrednost točke, katero smo morali z obračunskim količnikom 1,4306 spremeniti v bruto vrednost. Obračunski količnik je razmerje med neto in bruto vrednostjo OD. Izračuna se ga tako, da število 100 delimo s stopnjo prispevkov, v tem primeru s 30,10. Kdor je takrat skušal izračunati svoj OD, je to lahko storil s preprostim računom v neto sistemu. Vsem tistim, ki si sami ne znajo izračunati, pa naj služi naslednji primer: vzemimo, da ima nekdo 210 točk + 8 % za minulo delo, da je mesečno opravil 184 ur, daje vrednost točke 11,63 starih dinarjev ter znašajo prispevki 30,10 %. Preprost račun bi bil takle: 210+ 8% = 210+ 17 = 227 točk x 184 ur x 0,1163 = 4.857,62 din. Na obračunskem listu je to izkazano na naslednji način: 227 točk x 0,1163 x 1,4306 = 37,77 (bruto vrednost 1 ure) x 48 ur = 6949.68 (bruto OD) -2091,85 (30,10 % prispevki) =4857,83 din. Razlika med enim in drugim izračunom je minimalna ter nastane zaradi zaokroževanja števil, ki jih uporabljamo pri izračunu.
V	letošnjem letu je stopnja prispe/-kov večja in znaša 30,79 %. V tem primeru bi bil obračunski količnik 1,4448, ki pa ga ne smemo uporabljati zato, ker bi z njegovo uporabo povečali bruto OD in tako dosegli, da bi kljub povečani stopnji prispevkov delavec dobil nezmanjšane mesečne prejemke. Višina prispevkov je za vsako občino različna in se vsako leto spreminja. Lestvica prispevkov z vsemi podatki je bila objavljena v majski številki našega glasila „ČRNO NA' BELEM". Višino prispevkov morajo delavci predhodno tudi sprejeti na zboru obrata.
Novost v letošnjem letu je ta, da ni dovoljeno računati bruto iz neta. Mi smo do sedaj vedno prikazovali neto vrednost točke. Ta neto smo še vedno izračunali po prispevni stopnji 30,10 % in tako dobili višjo vrednost neto točke, kot bi morala biti. V bodoče bomo za-
strojna stavnica (12,78) 12,65, časopisni obrat (11,52) 11,41, obrat reprodukcije (11,48)	11,36, knjigotisk
(11,82) 11,70, ofsettisk (11,61) 11,49, knjigoveznica (11,71) 11,59, režijska enota (11,74) 11,62.
To ni nikakršno umetno zniževanje vrednosti točke, temveč le pravilen prikaz, ki bi ga morali uporabljati že od
V času, ko v tiskarni vlada na področju športne rekreacije manjša aktivnost, je bil v Športnem parku na Kodeljevem zanimiv teniški turnir. Pobuda za ta prijateljski dvoboj je prišla od Cankarjeve založbe. Predlagali so, da bi poleg dobrih poslovnih odnosov krepili tudi prijateljske športne odnose. Tako smo 23. septembra ob 3. uri popoldne na teniških igriščih Slovana začeli dvoboj v postavah:
CANKARJEVA ZALOŽBA:
-	Kazimir Rapoša
-	Marko Resnik
-	Zoran Povalej
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE:
-	Jože Suhar
-	Janko Žehelj
— Boris Ogrizek
Igrali smo po sistemu na pet dobljenih iger.
Ko sta začela prva dva para z igro, je
radi lažje primerjave še vedno prikazovali neto vrednost točke, ki pa bo služila le za interno uporabo. Na obračunskem listu pa bo samo bruto vrednost.
Zaradi primerjave poglejmo, kako bi morala biti prikazana vrednost točke v mesecu avgustu: ročna stavnica — namesto 12,23 bi moralo biti 12,11, meseca aprila, ko so pričele veljati nove vrednosti prispevkov. Vsakdo lahko na omenjeni način tudi izračuna pravilnost izplačanih osebnih dohodkov.
STANE TRŠINAR
pričelo deževati, toda igri smo kljub dežju odigrali do konca. Prva dva para sta bila Rapoša : Ogrizek 2:1 in Resnik : Žehelj 0:2. Nato je Suhar odigral dve igri s Povalejem in Resnikom in obe dobil z 2:0, Rapoša pa je premagal Zehlja z 2:0. V zadnji igri tega dne sta se srečala Povalej in Ogrizek, rezultat 2:0 v korist Povaleja. Tako je bil rezultat prvega dne 3:3 v igrah.
Ko smo se naslednji dan spet zbrali na Kodeljevem, močan dež ni hotel prenehati, tako da smo dvoboj preložili do ponedeljka. Odigrati smo morali še tri srečanja. Prvo je Suhar dobil z Ra-pošo 2:0, drugo je Povalej dobil proti žeblju prav tako z 2:0 in tako je bilo sedaj stanje dvoboja 4:4. Zadnjo in odločilno igro sta odigrala Resnik in Ogrizek, po znanju najslabša igralca vsak v svoji ekipi. To srečanje je gladko dobil Resnik z rezultatom 6:1 in 6:2 in tako svoji ekipi pridobil odločilno točko. Končni rezultat srečanja je bil torej 5:4 za Cankarjevo založbo.
TENIŠKI DVOBOJ
CANKARJEVA ZALOŽBA: LJUDSKA PRAVICA
5:4
VSAKOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV
Za letošnje srečanje z upokojenci tiskarne smo izbrali Gorenjsko. Imeli smo srečo, saj je bilo v prekrasnem vremenu. Srečanja se je udeležilo 87 naših upokojencev od 128 povabljenih. Tako sta zjutraj izpred tiskarne odpeljala dva avtobusa do Zgornje Bele, odkoder smo se po krajšem postanku in malici odpeljali prek Preddvora do mejnega prehoda na Jezerskem. Od tam smo se vrnili do Planšarskega jezera in po postanku pri hotelu na Jezerskem nazaj v Zgornjo Belo. Ta del izleta je bil za mnoge naše upokojence enkratno doživetje, saj mnogi izmed njih še niso bili v tem lepem delu naše Gorenjske.
Drugi del srečanja je imel bolj družabni značaj in se je nadaljeval s kosilom v gostilni v Zgornji Beli. Po kosilu se je ob doori kapljici razvil živahen razgovor med našimi upokojenimi sodelavci, v katerem so se spominjali preteklega dela v tiskarni in si pripovedovali, kako preživljajo zaslužen počitek. Za mnoge je to vsakoletno srečanje edina prilika, da se srečajo in medsebojno pogovorijo. Veliko je bilo tudi zanimanje, kako se tiskarna razvija danes, kaj novega investiramo v posamezne oddelke, kar je razumljivo, saj so vložili mnogo svojega dela za razvoj tiskarne.
Celo popoldne je tudi neumorno igral
godec, tako da se je precej naših upokojencev zavrtelo. Po večerji in obdarovanju so nas avtobusi odpeljali proti Ljubljani. Poslovili smo se in si zaželeli,
da se prihodnje leto spet vidimo in ohranimo to obliko srečanja, saj smo jo dolžni za njihov dolgoletni trud, vložen v napredek naše tiskarne.
87 upokojencev se je udeležilo izleta Ljudske pravice
ŠPORT IN REKREACIJA
USPEŠEN START
KOŠARKARJEV TISKARNE
niziral Zavod Tivoli. Naši so izgubili že v prvem kolu predtekmovanja z Optimisti s 4:1. Omeniti
med slovenskimi novinarji
POGAČNIK NAJBOLJŠI ŠPORTNIK
Na prireditvi v Zrečah pri Slo-venskih Konjicah, kjer so izbirali najboljšega slovenskega športnika J? športnico so izbrali tudi naj-°Ušega športnika Združenja slovenskih športnih novinarjev. Ta askavi naslov je pripadel našemu >°vinarju Jožetu Pogačniku, biv-emu svetovnemu novinarskemu mučarskemu prvaku, ki se bo P^bodnje leto skupaj s Silvom ateličem udeležil svetovnega ^mučarsicega prvenstva v Moskvi član jugoslovanske novinarske Prezentance.	Jože Pogačnik je prejel priznanje iz rok Zdeneta Vahtarja
Združenje športnih novinarjev Slovenije se je v prijateljski nogometni tekmi na centralnem stadionu za Bežigradom pomerilo z moštvom Antene. Po zanimivi in izenačeni tekmi sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom. V reprezentanci sta igrala tudi naša športna novinarja Jože Pogačnik in Janez Alič (na sliki v sredini) ter sodelavca Pepe Perčič in Franci Rozman.
SPET DNEVNIK: ANTENA
Novinarji Dnevnika in Antene so se ponovno pomerili v kolesarski dirki. Tokrat je bilo tekmovanje v Preddvoru. Doslej so se dnevni-kovci in antenarji srečali dvakrat rezultat je 1:1. V prvi dirki v Pol-
PLAVANJE
Za zimske mesece smo spet rezervirali termine v zimskem kopališču v Tivoliju. Dobili smo 150 žetonov, ki smo jih razdelili po oddelkih. Izkoristite jih lahko takrat, ko imajo v Tivoliju rezerviran prostor za rekreacijo. Natančen urnik si lahko preberete na zadnji strani Dnevnika.
NAMIZNI TENIS
Tako kot lani bomo tudi letos Dnevnikove! imeli dve uri tedensko prosti mizi v dvorani na Kodeljevem (nad kegljiščem). Kdor se zanima za tovrstno rekreacijo, naj pride v športno redakcijo k tovari-
hov Gradec je bil najboljši Dnev-nikovec Jože Pogačnik, na drugem merjenju moči v Kočevju pa je bil hitrejši Tone Fornezzi. O rezultatih tretjega dvoboja bomo poročali v prihodnji številki.
šici Mariji Vončina in ji ,,zaupa“ svoje želje. O natančnem urniku treningov vas bomo pravočasno obvestili na oglasni deski.
KAJ VAS ZANIMA?
Čeprav smo pri Dnevniku v zadnjem letu precej naredili za dobro počutje zaposlenih in smo se vključili v številne zvrsti rekreacije, pa vsi prav gotovo še niste zadovoljni. Zato nam sporočite vaše želje in pripombe. Nekateri bi morda radi kegljali, drugi streljali, tretji igrali šah itd. Na vaše želje bo čakala Marija Vončina v sobi 75 v četrtem nadstropju.
Rekreacija je pri Dnevniku in Ljudski pravici že zaživela tako kot je treba. Košarkarji Ljudske pravice so uspešno startali v košarkarski TRIM ligi, nogometaši Dnevnika in LP so presenetljivo dobro končali tekmovanje v občinskem tekmovanju, vedno več Dnevnikovcev se hodi „na-makat“ v tivolski bazen, prav tako pa tudi bovvling dobiva vse več pristašev. V zimskih mesecih pa bodo ponovno zaživeli tudi namizni tenis, odbojka in šah. Organizirali bomo vrsto tekmovanj, ki bodo že nekakšna priprava za prihodnje sindikalne igre, ki bodo v Novi Gorici.
NOGOMET
Naši nogometaši so po ne najboljšem startu v spomladanskem delu v finišu zaigrali izredno in osvojili visoko tretje mesto. V jesenskem nadaljevanju so dosegli same zmage. Med drugim so premagali tudi Ljubljansko banko, ki je osvojila prvo mesto v ligi. Zadnjo tekmo s Skupščino mesta Ljubljana so nogometaši Dnevnika in Ljudske pravice dobili brez borbe, ker nasprotnikov ni bilo.
Končni vrstni red v III. skupini: Ljubljanska banka, Papirografika, Dnevnik, Kemofarmacija, Vjesnik itd.
Moštvo Dnevnika in Ljudske pravice se je udeležilo tudi turnirja v malem nogometu, ki ga je orga-
MARIJA
NAMESTO JANEZA
Ker dosedanji referent za šport in rekreacijo Janez Alič odhaja za dopisnika v Novo Gorico, bo glavno breme pri vodenju rekreacije in organiziranja tekmovanj prevzela sodelavka v športni redakciji Dnevnika Marija Vončina. Zato se lahko za vsa vprašanja, ki vas zanimajo v tej zvezi, obrnete v športno redakcijo.
velja, da so se naši nogometaši pred to tekmo prvič zbrali po dopustih in vrste niso delovale tako kot bi bilo potrebno. Optimisti so na koncu tekmovanja osvojili visoko drugo mesto.
KOŠARKA
Začelo se je spet tekmovanje v TRIM košarkarski ligi, ki ga je organizirala telesnokulturna skupnost Ljubljana Center. Dnevnik in Ljudska pravica nastopata z ločenima ekipama. V prvem kolu so imeli več uspeha predstavniki tiskarne, ki so visoko premagali predstavnike Iskra Commerca, medtem, ko so Dnevnikove! začeli tekmovanje neresno. Ob napovedani uri so bili v telovadnici na Taboru samo štirje igralci in novinec v ligi, ekipa Železniških tiskarn, je tekmo dobila brez boja z 20:0.
BOVVLING
V Tivoliju pri pokritem bazenu imamo za Dnevnik vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure rezervirano eno stezo za bovvling. Obisk še ni največji, kljub temu pa ta igra dobiva iz dneva v dan več pristašev. Dovolj je samo da pridete. Copate dobite brezplačno v Tivoliju, kjer se boste lahko pod strokovnim vodstvom hitro naučili te zanimive igre.
BRALCEM,
ČLANOM
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavile odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
CRNO^BELEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica — Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda Tičar m Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljub
Ijani
Samogovor v telefonski centrali: „Hvala bogu, da so se bodice skopale le na mojo sodelavko. Če bi bile bolj dosledne, bi verjetno ugotovile, da je za kritiko njenega dela kriva tudi moja večna odsotnost in sprehajanje po tiskarni."
•
Cene malic v naši menzi, da o drugih cenah ne govorimo, že marsikdaj presegajo cene enakih malic v gostinskih lokalih okoli tiskarne.
Strah nas je, da bo gostinsko podjetje, ki nam malice dobavlja, v bodoče priračunavalo tudi naše stroške (prostor, kurjavo, razsvetljavo, inventar itd.), saj jih pri sedanjih cenah očitno ne odračunava!
V naši zobni ambulanti je resnično čutiti vpliv od spodaj.
Zobozdravnik je tiho, inštrumentarka pa komandira.
(Kolektiv pa si misli svoje.)
ČRNOT3ELEM V LJUDSKI PRAVICI
Kolikor nam je znano, je direktor tiskarne naročil tajnici, da ga posebej opozori na vsak članek v Dnevniku, ki govori o Somaliji.
Verjetno pričakuje, da bo iz časopisa zvedel o rezultatih potovanja našega predstavnika v to daljno deželo.
Gledano skozi prizmo osebnih dohodkov, so rezultati v tiskarni vse boljši in boljši. Toda žal samo pri osebnih dohodkih.
Storilnost dela in štednja pa sta vsak dan večji pastorki tako organizacije dela kot oddelkov.
•
Pregovor trdi: Čistoča je vir zdravja. Po ogledu oddelkov, stopnišč, dvorišč in okolice pa mi je bilo takoj jasno, zakaj imamo toliko bolezenskih izostankov.
Ali pa pregovor ne drži?
STRUPENJAK
LEPO BI BILO, ČE BI OB 25-LETNICI POLEG NOVEGA AVTOMOBILA V NEKATERIH ODDELKIH DNEVNIKA DOBILI TUDI UREJENA STRANIŠČA