Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 2, 81-86 (2000)H
© Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH

Vzpostavitev in ohranjanje svetovalnega odnosa:Hpostmoderno v terapiji in svetovanju#H

GABI EAEINOVIE VOGRINEIE
¶ 

Univerza v Ljubljani, Visoka .ola za socialno delo, Ljubljana, SlovenijaH

Povzetek: Koncept postmodernega razumevanja vzpostavitve in ohranjanja konteksta svetovalneg
 
in terapevtskega dela z dru.ino je predstavljen znotraj »eetrtega vala« (O.Hanlon) v razvojß 
psihoterapije. V konceptu etike udele.enosti (Hoffman) objektivnega opazovalca nadomesti sodelovanje
ž 
v katerem nihee nima in ne potrebuje konene besede, temvee razgovor, ki se lahko nadaljuje, tako d
 
razumevanje in dogovor doloeata naslednji korak. Udele.eni v razgovoru skupaj raziskujejo (osebno
ž 
lokalno) zgodbo in soustvarjajo novo. Svetovanje in terapija sooblikujeta kontekst razumevanja, ki sI 
ustvarja skozi socialno konstrukcijo in dialog. Vloga svetovalca in terapevta je, da (so)omogoe
o 
nastajanje odprtega prostora za pogovor v smeri skupne opredelitve in re.evanja problema (Lussi), pro 
eemer uporabi in razvija koncept osebnega vodenja in delovnega odnosa (de Vries)
o 

Kljuene besede: kontekst, etika udele.enosti, razgovor, dogovor, osebno vodenje, perspektiva moe
o 

Re-establishing and preserving the counseling relationship:HPostmodernism in therapy and counselingH

GABI EAEINOVIE VOGRINEIÇ 

University of Ljubljana, School for Social Work, Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The concept of postmodernist comprehension of the re-establishing and preserving of thI 
context of counseling and therapy with families is presented in terms of »the fourth wave« (O.HanlonÖ 
in the development of psychotherapy. In the concept of ethics of involvement (Hoffman) the objectivI 
observer is replaced with cooperation, in which no one has the right to the final statement (and doesn.
1 
need one), but conversation, which can continue in the way that uncerstanding and agreement deterN 
mine the next step in the relationship. Paticipants of the agreement (therapeut and client) togethe
. 
search for their personal or local story and create the new story. Through social construction and dialo
. 
counseling and therapy shape the concept of understanding. The role of the counselor or therapist is t
1 
enable an open space for conversation in order to find common definitions and problem solution
. 
(Lussi). He or she uses and develops the concept of personal leadership and working relationship (dI 

ries)
o 

*Naslov / address: red. prof. dr. Gabi Eaeinovie Vogrineie, Univerza v Ljubljani, Visoka .ola za socialno delo,HTopni.ka 33, 1000 Ljubljana, SlovenijaH

#Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u.H


G. Eaeinovie Vogrineie

Key words: context, ethics of involvement, conversation, agreement, and personal leadership, 
perspective of power 

CC=331
1 

Zamislila sem se ob opozorilu kolega, ki ga zelo cenim, ki meni pravi, da sem preve: 
nekritiena do postmodernizma, vendar sem v delih, kot so The Social ConstructioU 
of Therapy urednikov S. Mc Namee in K. Gergen (1994) ali poglavje PostmoderU 
Epistemology of Practice Donalda E. Polkinghornea v izredno zanimivem zbornikß 
Steinerja Kvale (urednik) Psychology and Postmodernism (1992) na primer, na.l
 
jasno pojasnjene koncepte, ki jih sama danes potrebujem, da bi mogla ueinkovit
1 
vzpostaviti in vzdr.evati projekte psihosocialne pomoei. Postmodernizem postavlj
 
v ospredje vpra.anje odnosa med udele.enimi v terapiji in svetovanju, redefinir
 
procese razgovora, sporazumevanja in dogovora
o 

O.Hanlon: eetrti valH

Pogosto citirane O.Hanlonove besede dobro umestijo tisto, kar hoeem povedati 
1 
postmodernem v svetovanju in terapiji. O.Hanlon (1993) pravi: » Prvi val 
. 
psihoterapiji je temeljil na patologiji. Drugi val je bil usmerjen v problem in njegov
1 
re.evanje. Tretji val se je usmeril v re.itve in iskanje re.itev. Eetrti val prihaja, venda
. 
nihee .e nima imena zanj« (str. 3)
o 

Mislim, da eetrti val temelji na »etiki udele.enosti«, kot pravi Lynn HoffmaU 
(1994). Eetri val drugaee definira odnos med svetovalcem in svetovancem; govori 
1 
tem,
n 
kako vzpostaviti in vzdr.evati »odprte prostore za razgovor«. Svetovanje iU 
terapija se definirata kot raziskovanje in soustvarjanje zgodb, ki dajejo smisel .ivljenju
o 
Temeljita na razumevanju, sporazumevanju, dogovoru, spo.tovanju edinstvenosto 
eloveka in dru.ine. Lynn Hoffman nadomesti s konceptom etike udele.enosto 
objektivnega opazovalca z idejo sodelovanja, v katerem nihee nima konene besedee 
».kot nova osrednja vrednota socialne misli in akcije se pojavlja etika udele.enosto 
in ne vee iskanje »vzroka« ali »resnice« (Hoffman, 1994).

V moji interpretaciji se pozornost docela usmeri na proces razgovora 
. 
vsakokratni sedanjosti, v soustvarjanje razgovora, interpretacij, razumevanja in 
. 
soustvarjanje re.itev. Gre za drugaeno odgovornost, za odgovornost za soustvarjanjI 
pomenov in sporazuma. Raziskuje se zgodba, soustvarja se nova. Uporabljene besedI 
so sporazum, razumevanje, lokalni jezik, soustvarjanje realnosti, odkrivanje svet
 
drugega, dialo.ka produkcija nekega diskurza, soustvarjanje .ivljenjske zgodbe
o 

Dogaja se proces ustvarjanja in konfrontiranja pomenov in omogoeanjI 
alternativnih pomenov, ki dobijo smisel in uporabnost. Potrebni so spo.tljiv
 
radovednost, odprtost in sodelovanje za ustvarjanje novih interpretacij, noviO 


Vzpostavitev in ohranjanje svetovalnega odnosaH83H

razumevanj, novih dogovorov. Pomembna je sedanjost »tukaj in zdaj«, v njej sI 
soustvarjajo zgodbe za bodoenost, se odkrivajo in poimenujejo mo.ne spremembe
o 
Lynn Hoffman jasno opozori, da gre za to, da strokovnjak odstopi od moei, ki mu nI 
pripada: od moei, ki mu daje posedovanje resnic in re.itev. Nadome.ea jo subtiln
1 
skupno iskanje, raziskovanje, sointerpretiranje. Strokovnjak zdaj mora zdr.ato 
negotovost iskanja in osebno udele.enost, ki ostaja osebna udele.enost strokovnjak
 
in soiskalca ter hkrati sogovornika
o 

Ali ee to povemo z besedami Andersona in Goolishiana (1994): »Terapevtsko 
(dodajam svetovalni) razgovor se nana.a na prizadevanje, v katerem je skupn
1 
sporazumevanje in raziskovanje skozi dialog o problemih. Terapija in torej terapevtsko 
razgovor vsebuje » biti skupaj v tem«. Ljudje govorijo drug z drugim in ne dru
. 
drugemu. Gre za mehanizem, v katerem terapevt in klient participirata v sorazvijanjß 
vloge, strokovnih ugotovitev, novih resnienosti, novih zgodb. Vloga terapevta iU 
njegovih strokovnih ugotovitev je, da omogoei nastajanje odprtega prostora z
 
pogovor in olaj.a nastajajoei dialo.ki proces, v katerem se »novo« lahko zgodi« (str
o 

29)
o 
Delovni odnos in osebno vodenjeH

Ravnanje svetovalca, ki vzpostavi in ohranja svetovalni delovni odnos na postmoderno 
paradigmi, kot jo sama razumem, dobro oznaei formulacija »osebno vodenje«
o 
Svetovaleeva odgovornost je ustvarjanje odprtih prostorov za pogovor, ki omogoeaj
1 
dialog in soustvarjanje novih zgodb. Svetovalec je tisti, ki omogoei izku.njo etikI 
participacije, skrbno ravna s prispevkom vsakega elana dru.ine pri odkrivanju noviO 
pomenov in postavljanju dogovorov
o 

Subjektivnost postmodernista se ka.e v osebni zavzetosti in osebnem odzivanjß 
na »tu in zdaj« situacije pomoei. Kot pravi Rosenau (1992) gre za »afirmativneg
 
postmodernista«, ki ne zanika neskonene raznolikosti subjektivnih resnic, temve: 
jih redefinira, preokviri v iskanju re.itev tako na ravni prevajanja v jezik stroke ko1 
na ravni prevajanja v osebni jezik. Po eni strani gre za dopu.eanje raznolikih naracij
ž 
po drugi strani pa za usmerjeno prizadevanje za sporazum in dogovor. To navidezn
1 
protislovje zaostri H.-U. Pfeifer-Schaupp (1995), ko pravi »Ee ne ve., kam hoee6 
priti, se ti ni treba bati, da bi tja prispel« (str. 263)
o 

Svetovalec raziskuje zase in za udele.ence »kam hoeemo priti«. On je tisti, ko 
v razgovoru vedno znova zagotovi prostor za tovrstno iskanje, on »zna« odgovorito 
na vpra.anje in raziskovati tistega, za katerega se lahko dogovorimo. Odgovoren jI 
za vzdr.evanje procesa. Zdi se mi, da je Kemplerjevo (1991; cit. po Parton in Marshall
ž 
1998 ) »osebno, konkretno in tukaj in zdaj« .e bilo »postmoderno«, saj je zadr.al
1 
svetovalca in uporabnike v nenehnem sooeenju na naein, da je bilo mogoee soustvarito 
spreminjanje, ki ga potrebujemo v svetovalnem sistemu
o 


84HG. Eaeinovie Vogrine
.


Prvi strokovni korak svetovalca je definicija problema skupaj z udele.enci
o 
Navodilo »tukaj in zdaj« nalaga svetovalnemu delavcu, da se loti problema 
. 
sedanjosti. V sedanjosti in za sedanjost se definirajo problemi in i.eejo re.itve, 
. 
sedanjosti lahko naertujemo za prihodnost. Zdi se mi izredno pomembno poudarito 
sedanjost. Zavzemam se za eas, da se razgovor lahko zgodi, za izku.njo o spo.tovanjß 
in kompetentnosti. Pripovedovanje zgodbe, pravita Anderson in Goolishian (1994)
ž 
je v dobesednem pomenu re-prezentacija izku.nje in pomeni konstrukcijo zgodovinI 
v sedanjosti. Ponovna predstavitev vsebuje ponovni opis in ponovno razlago izku.njI 
terapevtu ali svetovalcu. Njegova vpra.anja in klientovi odgovori vplivajo drug n
 
drugega. »Elovekov spomin je imaginativen. Pripoved o preteklih dogodkih odkriv
 
ne.tete nove mo.nosti in tako ustvari novo zgodbo in novo zgodovino. Domi.ljij
1 
oplaja inventivna moe jezika, ki jo udejanja razgovor in iskanje ..e neizreeenega..
a 

Koncept soprisotnosti (co-presence) Toma Andersona (1994) sodi v prieujoe
o 
zagovor sedanjosti: Po Andersonu je to prisotnost v poslu.anju, ki pomeni hkrato 
tudi biti na razpolago za soeutje in za razgovor. »Poslu.alec ni le sprejemnik zgodbe
ž 
temvee s svojo prisotnostjo tudi spodbujevalec za dejanja ustvarjanja zgodbe. In t
1 
dejanje je dejanje konstituiranja sebstva« (Anderson1994). »Konkretno« usmerj
 
svetovalne delavce v to, da govorijo o konkretnih situacijah, dogodkih, naertih tako
ž 
da se lahko med pogovorom o njih sporazumemo, da pojasnimo nepojasnjeno iU 
odkrijemo nove prilo.nosti, ki so uresnieljive
o 
»Osebno« poudari udele.enost svetovalnega delavca, delavke v dialogu
ž 
razgovoru, sodelovanju. Osebno se ka.e v zavzeti neposredni komunikaciji za iskanjI 
re.itev, v odzivu na dogajanje »tu in zdaj«, v skrbi za ohranjanje odprtih prostoro
. 
za pogovor, v osebnem prispevku k novim izku.njam v delovnem odnosu
o 

Perspektiva moei (Strength perspective)H

Koncept perspektive moei v procesu psihosocialne pomoei je moj dodatek in ploB 
osebne interpretacije postmoderne. Koncept je nastal v socialnem delu in po moje
. 
mnenju dodaja izredno dragocen prispevek k procesu pomoei
o 
Dennis Saleebey (1997) pravi: »Praksa, ki temelji na perspektivi moei, pomeni
ž 
da bo. vse kar dela. (kot socialni delavec), na nek naein utemeljeno s tem, da pomaga6 
odkriti, olep.ati, raziskati in izkoristiti klientovo moe in vire, ko mu pomaga., d
 
dose.e svoje cilje, uresniei svoje sanje in razbije okove oviranosti in nesree..Formul
 
je preprosta: mobiliziraj klientovo moe ( talente, znanja, sposobnosti, vire) s ciljem
ž 
da podpre. njihova prizadevanja, da dose.ejo svoje cilje in vizije in klienti bod
1 
imeli bolj.o kvaliteto .ivljenja, tako, ki bo v skladu z njihovimi koncepti kvalitete
o 
Eeprav je recept preprost, mu sledi trdo delo« (str. 3-4)
o 

Koncept perspektive moei izostri tisto, kar je postmoderno razumevanjI 
procesov .e nastavilo: brezpogojno spo.tovanje edinstvenosti vsakega klienta iU 
konteksta njegovega .ivljenja in spo.tljivo ravnaje z njegovo resnienostjo, kliento
. 

Vzpostavitev in ohranjanje svetovalnega odnosaH85H

dodaja moe. V procesu svetovanja oziroma psihosocialne pomoei je vir moei najpre
. 
izku.nja, da je elovek kompetenten za svoje .ivljenje, izku.nja o spo.tovanju iU 
dostojanstvu. Dialog, ki razskuje, dialog, ki odkriva uresnieljive alternative, je vi
. 
moei. V tem kontekstu lahko zgolj navedem »leksikon moei«, kot ga opredeli D
o 
Saleebey (1992). Gre za sedem naeel, kot pravi: dodajanje moei ozirom
 
opolnomoeenje (empowerment), velanjenost (membership), moe okrevanj
 
(reselience), zdravljenje in celostnost, (healing and wholeness), dialog in sodelovanjI 
(dialogue and collaboration), odpovedati se temu, da ne verjamemo v moe ljudo 
(suspension of disbelief)
o 

Prav »ne verjeti klientu« je globoko vkoreninjeno v kulturi poklicev, ko 
pomagajo ljudem, kot je globoko zasidrano prieakovanje, da strokovnjaki vemo boljI 
za stranko in namesto nje. Postmodernizem prina.a novo pojmovanje koncept
 
pomoei
o 

Postmoderna epistemologija prakseH

D. E. Polkinghorne (1992) pravi: »Postmodernizem in piholo.ka znanost o praksi st
 
se razvijali loeeno, brez neposrednega medsebojnega vpliva. Postmodernizem je odraX 
splo.nega obeutenja neuspeha projekta moderne.. Psihologija prakse je odgovo
. 
na .eljo, da slu.imo ljudem v du.evnih stiskah na najbolj.i mo.ni naein. Psihologij
 
prakse se izra.a v razlienih ravnanjih .olanih praktikov in v njihovih sporoeilih 
1 
tem, kaj je ueinkovito v terapevtski intervenciji. Eeprav sta se ti dve gibanji razvijalo 
neodvisno, sta pri.li do podobnega razumevanja eloveka in epistemologije. Psihologij
 
prakse, eeprav se ne definira kot postmoderna, demonstrira ueinkovito uporab
1 
postmodernih principov« (str. 162)
o 

Teza, ki jo avtor razvija v prieujoeem elanku, je teza o nastajanju psiholo.kI 
znanosti, ki bi zajela tudi tako imenovano »drugo« psihologijo, psihologijo praksI 
in torej tudi znanost o psiholo.ki praksi. Medtem ko se je akademska psihologij
 
ukvarjala z odkrivanjem splo.nih zakonitostih elovekovega vedenja, je bila psihologij
 
prakse usmerjena v pragmatieno akcijo za pomoe. Tudi psihologija prakse je ustvarjal
 
nova znanja, ki so nastajala v konkretni interakciji med psihologom in klientom
o 
Druga psiholo.ka znanost . the second science of psychology . je nastajala ob razvojß 
svetovanja in terapije. Najpomembnej.i vir znanja za znanost o psiholo.ki praksi jI 
reflektiranje izku.nje dela s klientom. Tako obstajata dve psiholo.ki znanostiç 

akademska psiholo.ka znanost in znanost, ki jo ustvarjajo praktiki
o 
Po Polkinghorneu je epistemologija psiholo.ke prakse v temelju postmoderna
o 
To pomeni, da se zaveda fragmentiranosti znanja; spo.tuje individualne razlikee 
razumevanje ustvarja v sreeanju in sooeenju s klientom, sprejema koncep1 
ekvifinalnosti; konstruktivizem; neopragmatizem. Gre za soustvarjanje iU 
soudele.enost v nastajanju znanja, ki omogoea ugodne razplete, pomoe klientu
o 
Terpevt mora vedeti, kako dati klientu izku.njo, ki mu bo omogoeila spreminjanje
o 


8
. 
G. Eaeinovie Vogrinei

Zavzemanje za psiholo.ko znanost o praksi ali drugaee, za postmoderno v terapijo 
in svetovanju, zakljueujem s citiranjem Garfieldovega (cit. po Polkinghorne, 1992Ö 
»seznama« .estih znaeilnih izku.enj klientov, ki definirajo uspe.no terapijo. To soç 
izku.nja smiselnega odnosa s terapevtom; nara.eanje samorazumevanja in razumevanj
 
te.av; izku.nja terapevtove podpore pozitivnemu vedenju; izku.nja o zmanj.evanjß 
te.ave; osvobajanje eustev; konfrontacija z lastnimi problemi
o 

In tako smo na zaeetku: kako omogoeiti dobre izku.nje iz svetovanja in terapijeE 
Postmodernizem postavlja v ospredje vpra.anje odnosa med udele.enimi v terapijo 
in svetovanju, redefinira procese razgovora, sporazumevanja, dogovora, tako da jI 
odnos med svetovalcem in svetovancem kljuenega pomena. V razgovoru, ki sI 
vzpostavi se raziskuje zgodba, soustvarja se nova. Kljueno je, ali omogoea za.eljenI 
razplete za klienta in zato terapevt vzdr.uje etiko udele.enosti
o 

To je O.Hanlonov .eetrti val.. In psiholo.ka znanost o praksi ga je zaeel
 
proueevati
o 

LiteraturaH

Anderson, T. (1994). Reflections on reflecting with families. V S. McNamee in K
o   o 
Gergen (ur.), Therapy as social construction. London: Sage
o 
Anderson, H. in Goolishian, H. (1994). The client is the expert. V S. McNamee in K
o   o 
Gergen (ur.), Therapy as social construction. London: Sage
o 
Hoffmann, L. (1994). A reflexive stance for family therapy. V S. McNamee in K.V. GergeU 
(ur.), Therapy as social construction. London: Sage
o 

Kvale, S. (ur.) (1992). Psychology and Postmodernism. London: Sage
o 
Lussi, P. (1992). Systemische Sozialarbeit. Bern: Haupt
o 
McNamee, S. in Gergen, K. (ur.) (1994). Therapy as aocial construction. London: Sage
o 
O.Hanlon, A. (1993). Possibility therapy: From iatrogenic injury to estrogenic healing. V
S. Gilligan, inR. Price (ur.), Therapeutic conversations. New York: Norton
o 
Parton, N. in Marshall, W. (1998). Postmodernism and discourse approaches to sociaŚ 

work. V R. Adams, L. Dominelli in M. Payne (ur.), Social work, themes, issues andH

critical debates. London: Mc Millan
o 

Pfeifer.Schaupp, H.-U. (1995). Jenseits der Familientherapie. Freiburg im Breisgauç 
Lambertus
o 
Polkinghorne, E.D. (1992). Postmodern epistemology of practice. V S. Kvale (ur.), Psy-Hchology and postmodernism. London: Sage
o 
Rosenau, P.M. (1992). Post-modernism and the social sciences: Insights, inroads andHintrusions. Princeton: Princeton University Press
o 
Saleebey, D. (1992). The strength perspective in social work practice. New Yorkç 
Longman
o 

Prispelo: 10.3.2000 
Sprejeto: 9.6.2000