548
E. Gangl: Monolog umirajočega samca.
govih proizvodih zastopniki resnice navadno ljudje nižjih razredov. V »Vojni in miru« najde Pierre po dolgih blodnjah resnico v ječi, v družbi preprostega Platona Karatajeva, ki ga je »ohranil za vselej v svoji duši kot najsilnejši in najdražji spomin in poosebljenje vsega ruskega, dobrega in dovršenega.« V »Ani Karenini« pomaga Ljovinu povsem slučajno kmet Fjodor rešiti najmučnejša vprašanja: »No da — ljudje so vsake vrste: eni žive samo zase, recimo Mitjuha, on samo svoj trebuh tlači — a Tokanič je pravičen starec. On živi za dušo, misli na Boga.« — »Kako misli na Boga? Kako za dušo  živi!« je Ljovin skoraj  zakričal.                    (Dalje prihodnjič.)
Monolog umikajočega samca.
J   rešla so leta ... Vi pa ste gospa . . . In k svoji materi ste prišli spet od tam, kjer je sedaj Vaš novi dom . . . Kako ste krasni! . . .  Toda lepši je ta Vaš otrok, ta Vaš nebeški cvet, ki bi takoj ukral Vam ga . . . Ah, Bog, moj dom je grob, moj dan je temna noč, in roža ta zvenela bi pri meni.
In skrivoma ko tat, ko hudodelec, ki se polagoma mori, mori, navajam svoja pota tja, odkoder odhajate, kamor prihajate . . .
Kako ste krasni, lepa mlada mati! Ponosno hodite po drevoredu: pred Vami zdaj kot sreča dni bodočih, za Vami zdaj kot sreča dni preteklih, ob Vas sedaj kot sreča dni sedanjih ta skače angelček — to dete Vaše!
In jaz Vas gledam tu iz mrzle sence . . . Na Vas pa sije solnce, solnce, solnce, in v temo Vam ne gledajo oči!
Laščan: Čarovnik.                                        549
Nekoč pa vendar sva se srečala.
In Vi ste pobledeli, saj pred Vami
smrt stala sama živa je takrat . . .
Upadla moja lica, bleda lica,
moj  suhi kašelj  tam iz bolnih pljuč,
oči te vdrte, sama kost in koža . . .
Kako umirajočega človeka senca
na luč je padla Vaših solnčnih dni!
Morda ste občutili v tistem hipu,
da ste mi bili včasi vse, vse, vse,
da sem uničil mlado to življenje
zavoljo Vas le, da  Vam s poti grem . .  .
». . . Gospa! . . .« A dalje nisem mogel več . . . In šel sem s poti ... V meni neizmernost solza in bolečin je zakipela in me je zadušila, zadušila!
In res! Umrl sem tisti dan . . .
A Vi kropit me niste prišli.
In prav! — Morda pogledi Vaši
zbudili bi mrliča me,
da vstal bi, da bi vstati moral
v življenje novo, v staro neizrazno bedo.
E. Gangl.
Čarovnik.
L
ako smo vsi se veselili,                Čarovništvu se več ne čudim,
kadar raznesel se je glas,             ko čare druge sem doznal;
da potujoči je čarovnik                sedaj se čudim drugi  moči —
dospel čarovat v našo vas.          nedavno baš sem jo spoznal.
Kako potem smo vsi zijali,         Jaz čudim dandanašnji, draga,
se njega palici čudeč;                   se krasnim tvojim le očem.
strmeli smo, ko z njo začaral      Kako začarala si mene?
je, kar je hotel, vsako reč.          Povej, ker' tega še ne vem!
Laščan,