Sk a tam ni debela, in če parkrat vanjo ustrelite in jo dobro zadenete, se mora razkrušiti Povest iz petnajstega stoletja. -- Feti natis. L j ub Ij a n a. Založil in prodaja Janez Giontini v Ljubljani. 1896. 40059 Tiskal R. Milic v Ljubljani. Uvod. K a severni strani Jadranskega morja vzdigajo se iz v belega apnenika na- gromadene planine. Čeravno je svet daleč tj4 v Dalmacijo pust in nerodoviten Kras in se na iztočnej strani Jadranskega morja na široko in dolgo razteza, vender se zove Kras prav za prav le oni oddelek slovenske zemlje, ki se razprostira med Gorico, Trstom, Postojino in Reko. Pred mnogimi stoletji so neki te gore zeleni bukovi in hrastovi gozdi pokrivali, a brezvestnih Benečanov nemila sekira jih je — tako se govori — ugonobila ter tako odprla pot grozovitej burji. Ta in močni nalivi so rodovitno zemljo s časom odnesli, da je sedaj ondotni svet malodane gol in pust. Znamenit je vender kraški svet radi prečudnih podzemeljskih otlin, ki so prava naravna čuda. Te jame so tu pa tam jako dolge in prostorne ter čestokrat okrašene z lepimi kapniki. V teh otlinah naslonjen je strop na močne stebre iz kapnika; tu nam i* 4 zakriva čarobne prostore krasno kameneno zagrinjalo, da bi ga tako ne pogodil naj¬ slavnejši kipar; tam meniš; da je podrtina starega gradu; tu zopet so razvrščeni kri¬ stali kakor piščali v orgijah itd. Se bolj se pa čudiš, ko čuješ v teh podzemeljskih ot- linah globoko pod seboj šumenje vode, ki moti grobno tišino teh prostorov in se pe¬ neča drvi po strmem skalovji v strašen prepad, da te ob samem pogledu že groza spreletuje. V teh podzemeljskih vodah živi neka čudna živalica, ki nikdar na beli dan ne pride; zove se močarilec ali človeška ribica {proteus). Nikjer drugod je še niso našli, le v jamah na Notranjskem je doma. Daši je mnogo pustega in golega na Krasu, razprostirajo se vender sem ter tja rodovitne doline, kjer si pridni kmetič z velikim trudom zemljo ogradi in pridela po¬ trebnega živeža. Vode, ki teko po teh dolinah, imajo večjidel le kratek tek; vale se nekaj časa po dolih, dokler se v kako podzemeljsko otlino ne izgube. Tako na pr. se izliva Reka pri Skocijanu v brezdno, a se prikaže kmalu zopet na dan ter se skrije potem iz nova v zemljo. Istotako potok Pivka, ki izvira pri Št. Petru in teče do Postojine; tu se izteka v svetovnoznano Postojinsko jamo; pri Pla¬ nini pride pod ,,Malim gradom“ zopet na 5 dan, a se kmalu zopet izgubi, da pride pri Vrhniki pod imenom Ljubljanica zopet na svitlo. Tudi potok Lokva izgine v Predjami pod zemljo ter priteče v Vipavski dolini kot Vipava na piano. Burja razsaja na Krasu tako silno, da prevrača časih težko naložene vozove. Za¬ tegadelj je i železnica, vodeča po teh krajih, zavarovana na mnogih krajih z visokimi zidi ali lesenimi stenami. Daši je svet tudi večinoma gol in pust, ima vender tudi svoje dobre lastnosti. Trava, ki raste tu med skalovjem, služi živini v tečno hrano. Kraški konji so trdne postave ter se jako čislajo; ni jih boljših za delo v gorah. Cesarski dvor ima v Lipici in Pre¬ stranku kobilarijo, iz katerih pošiljajo mnogo konj na Dunaj. Kraški koštruni in ovce so okusnega mesa; jagnjeta večjidel prodajajo v Benetke, Trst, Ljubljano in druga mesta, kjer jih primeroma drago plačujejo. Tužen je sicer pogled na kraške pokra¬ jine, kakeršne so dandanes; toda koliko ža- lostnejše morale so biti ti kraji v preteklih stoletjih, ko so gospodovali po njih ropaželjni, samopašni in kruti plemiči. Zgodovina na¬ vaja nam mnogo tacih, ki so ob cestah obo¬ roženi prežali na plen in mirnega trpina — kmeta celo v njegovem domovji oropali, ne poznavši niti usmiljenja niti pravice. Med 6 temi opisuje nam zgodovina tudi moža, ki je bil, dasiravno so ga šteli med razbojnike, zaradi žalostnega konca svojega vender vsega pomolivanja vreden, in ta mož je bil — Erazem Luegar ali Erazem Predjamski. I. Grad Predjamski. Mali dve uri od Postojine v strani proti Nanosu, na notranjem Kranjskem, stoji kakor orlovo gnjezdo v otlini orjaškega skalovja Predjamski grad. Svet okolu njega je jako samoten in pust; visoke skalnate stene in globoki prepadi ga obkrožujejo. Kraj ta, kakor i okolica je bolj podobna pustinji, ko človeškemu bivališču. Mati priroda jo je brez vse krasote pustila, kakor bi bila razlila ves svoj srd ndnjo. Kamorkoli se ozreš, ne ugledaš druzega, kakor skalo poleg skale. Iz srede tega skalovja kipi siva pečina ua- vpik v sinji zrak, kakor velikan izmed pri¬ tlikavcev. Pod to skalino pa zija globok prepad, v katerega se vali potok Lokva z glasnim šumenjem in ravno pred izlivom goni mlin in žago. Zgubivši se v zemljo teče več ur pod njo, da pride potem v Vi¬ pavi zopet na dan pod imenom Pivka. Kadar se napravlja k deževnemu vremenu, dviga se gosta megla iz tega brezdna. 7 Na desnej, visoko nad tem prepadom vodi pot do vhoda v grad, v katerem narava dela človeških rok tako rekoč s zasmehovanjem oponaša. Pečina ima tri otline: v prvo se izliva ome¬ njeni potok Lokva, na to je druga, v ka¬ tero vodi brv čez prepad; ta je blizu jedno uro dolga, nahaja se v njej mnogo krasnih kapnikov. Na drugej strani jame vodi iz nje drug pot, po katerem se pride na desnej strani grada zopet iz nje. Na sredi strmega skalovja je tretja, ne zelo dolga in globoka otlina, o kateri si človek ne more druzega misliti, nego da jo je priroda namenila v bivališče kakemu sovražniku vsega človeštva: kajti tak je mogel biti mož, ki si je izvolil v tej samoti stanovanje svoje, sezidavši si grad. Grad, ki še dandanes stoji, nima več prvotnega lica, ker se je večkrat predelaval in popravljal, a je v istini spomina vredno znamenje iz nekdanjih silovitih časov. Leži v otlino tako potisnen, da bi strehe ne trebal, ko bi bilo zaradi mokrine, ki kaplji od skalovja nad gradom. Pot do njega je ozek, čez grapo pred gradom pelje most. Pred časom sta bila dva mostiča na vretenih in tečajih; če sn grof ji novi