glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
ŠTEVILKA 22 (584)
VELENJE, 5. JUNIJA
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
Pred 3. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije
Rudnik lignita Velenje
SO Velenje
Nesklepčni seji
Prejšnji teden je bila sklicana seja skupščine samoupravne kulturne interesne skupnosti, vendar je seja odpadla zaradi nesklepčnosti zbora uporabnikov. Od 55 delegatov konferenc delegacij jih je na sejo prišlo 26, ali 47 odstotkov, od 25 delegatov krajevnih skupnosti pa le osem, ali 34 odstotkov.
K temu naj dodamo še to, da je bil dnevni red zelo 'pomemben, saj bi morali delegati sprejeti delovni program in finančni načrt kulturne skupnosti za letos. Torej zelo pomembna vprašanja, zato je še toliko bolj nerazumljiva brezbrižnost in neodgovornost delegatov do tako pomembne naloge, pa tudi do delegatov, ki so prišli na sejo, pol ure čakali in odšli domov.
Dva dni pozneje bi morala biti tudi seja skupščine samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti s podobnim dnevnim redom. Zal tudi ta ni bila sklepčna.
Zakaj tako?
Zavodnje
Celjsko območje
Sis za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbe
Dve leti po podpisu družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva celjskega območja s kmetijsko živilskimi proizvodi je prišlo do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva osmih občin celjskega območja. Na prvi seji skupščine, kije bila 27. maja v Celju, so med drugim poudarili pomembnost te nove samoupravne interesne skupnosti za izboljšanje preskrbe s hrano, prav tako pa tudi za spodbujanje proizvodnje zelenjave in vrtnin. Za predsednika skupščine so izvolili velenjskega delegata Iva Gorogranca.
Doslej je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva podpisalo nad 80 % vseh predvidenih podpisnikov. Nova samoupravna interesna skupnost lx> spodbujala, med drugim, povezovanje kmetijske proizvodnje, živilske predelave, blagovnega prometa in potrošnikov, zagotovila naj bi stalnejšo in nemoteno oskrbo z živili, spodbujala razvoj trgovske mreže in obratov družbene prehrane, sprejemala pa tudi programe razvoja organizirane preskrbe v občinah, podpisnicah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sis. V obdobju 1981 —1985 bo razpolagala, kot računajo, z okrog 300 milijoni dinarjev, združenih sredstev.
Medobčinski svet ZSS Celje
Poimenovanje mesta Velenje
Zbori skupščine občine Velenje bodo na seji, ki bo prihodnji četrtek, 11. junija, obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL Velenje, da se mesto Velenje poimenuje po tovarišu Titu v Titovo Velenje. Na ta način naj bi trajno obeležili razvoj Velenja kot socialističnega mesta, ki je nastalo in se razvilo po zmagi socialistične revolucije.
V nadaljevanju sej bodo delegati zborov velenjske občinske skupščine obravnavali analizo izvajanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje v letu 1980 ter predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov.
Stanje družbenoekonomskih odnosov
Velenjski občinski koordinacijski odbor za pripravo 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je na svoji zadnji seji določil program razprav o osnutku resolucije za bližnji
Predstavitev projekta "Velenje 2000"
Skupščina občine Velenje, občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna skupnost so sklicale za danes razpravo o dolgoročni usmeritvi razvoja Šaleške doline in o projektu »Velenje 2000.« Poleg najodgovornejših gospodarstvenikov in družbenopolitičnih delavcev občine so na posvetovanje povabili tudi predstavnike izvajalcev tega projekta.
delovni dogovor jugoslovanskih samoupravljavcev.
V Šaleški dolini bodo osnutek resolucije obravnavali do 10. junija, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih. Ob tem bodo v slehernem samoupravnem okolju ocenili stanje družbenoekonomskih odnosov, pri čemer bodo namenili posebno pozornost uresničevanju delegatskega sistema ter informacijskemu sistemu kot sredstvu za samoupravne in poslovne odločitve. Sicer naj bi med razpravo opredelili podrobne in konkretne načrte za premagovanje sedanjih slabosti ter za hitrejše uvelja-
vljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter se opredelili do osnutka resolucije oziroma izoblikovali morebitne predloge za dopolnitev osnutka resolucije.
Razprave naj bi potekale, kot je poudaril občinski ko-
ordinacijski odbor, med delavci in občani, zaključne ugotovitve pa naj bi izoblikovali na razširjenih sejah samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter v zborih velenjske občinske skupščine.
8. Mala Napotnikova kolonija
V spomin na velikega kiparja Ivana Napotnika se bo jutri začelo v njegovem rojstnem kraju v Zavodjah. že tradicionalno srečanje mladih kiparjev. Na 8. Mali Napotnikovi koloniji bodo sodelovali učenci z vseh šol naše občine kot gostje pa bodo prišli tudi učenci osnovne šole I ranjo Vrunč
Celje in Slavko Slander Prebold.
Udeleženci kolonije se bodo najprej zbrali v Šoštanju. kjer si bodo ogledali Napotnikovo galerijo, nato pa skupaj odšli v Zavodnje ..Tudi letošnjo kolonijo organizira občinska zveza prijateljev mladine skupaj s podružnično šolo v Zavodnjah.
Ocene opravljenega dela
V Šoštanju seje sestal v torek na redni letni seji medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje. Člani sveta so podrobno ocenili delo v preteklem letu ter še posebej potek volilnih sej občinskih organizacij zveze sindikatov Slovenije in priprave na 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavi-
je-
Ocenili so. da so v predkongresnem obdobju že opravili večino nalog, prav sedaj pa v vseh okoljih potekajo razprave o osnutku resolucije 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ob
tem so poudarili pomembnost nalog, ki čakajo prav vse po kongresu. V javni razpravi o sprejeti kongresni resoluciji bo potrebno izoblikovati konkretne akcijske programe' za dosledno uresničitev dogovorjenih usmeritev. Temeljite ocene samoupravnih odnosov v posameznih okoljih pa naj skladno s sprejeto resolucijo prispevajo k odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti.
Podrobneje bomo o redni letni seji medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje poročali v prihodnji številki.
VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — Pred tednom dni so v Celju v dvorani Golovec odprli zvezno razstavo »Varnost in samozaščita«. Razstava prikazuje na nazoren način zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah, poleg tega pa je precejšen poudarek tudi na prikazovanju področja zatiranja kriminalitete, požarne in prometne varnosti.
Z razstave, ki je tudi v Celju izredno dobro obiskana, obiskovalci odhajajo z novimi spoznanji varnostnega in samozaščitnega osveščanja. Razstava bo v Celju odprta do 7. junija in je tudi iz Velenja organiziran prevoz.
Maja 410.000 ton lignita
Prejšnji mesec so velenjski rudarji nakopali v 21 delavnikih in 1/3 410.000 ton premoga oziroma poprečno po 19.220 ton na dan. Sicer pa znaša skupna letošnja petmesečna proizvodnja v Rudniku lignita Velenje 2,047.000 ton (v poprečju 17.749 ton na dan), kar je za 122.000 ton več, kot je zna-
šala v enakem lanskem obdobju. Letošnje petmesečne naloge pa so presegli za okrog 30.000 ton.
Z operativnim načrtom za mesec junij je predvidena proizvodnja 425.000 ton lignita, se pravi, da naj bi velenjski rudarji v 23 delavnikih nakopali v poprečju po 18.500 ton lignita na dan.
Pni junijski dnevi so nas obilno razveselili s toplim soncem, s tem pa se je začela tudi kopalna sezona, saj so v Šoštanju in v Velenju preteklo soboto oziroma v nedeljo že odprli bazena. V Velenju sicer v bazenu prvi dan ni bilo veliko kopalcev, ker je bila voda še precej hladna, ker je pač potrebno nekaj dni, da jo ogrejejo.
Upravljalec bazena v Velenju je moral opraviti veliko dela, preden so ga lahko odprli. Med dmgim so na novo položili plošče ob bazenu, obnovili garderobe idr. Za to so seveda bila potrebna velika sredstva. Že prvi dan pa so se na velenjskem bazenu
srečali z vandalizmom nekaterih posameznikov ali posameznika, ki je obsojanja vredno. Nekdo jim je uničil vsa nova električna stikala v garderobah in sanitarijah.
Objestni obiskovalec s tem ni naredil le škode, ampak je ogrozil tako svoje kot življenje drugih obiskovalcev kopališča. Ob vsem tem se delavci, ki upravljajo bazen, upravičeno sprašujejo, kaj lahko pričakujemo do konca letne sezone, če so pokazali kopalci (že prvi dan seveda ne vsi) takšen odnos do druženega objekta.
Ob tvorni izmenjavi dobrih in slabih izkušenj lahko oblikujemo nove smernice in napotke, ki bodo delegatskemu sistemu zagotovile pravi anoter, so menili razpravljalci na velenjskem delovnem posvetu o ure-sničevanju delegatskih odnosov v občinah celjskega območja. (Več o tem M 3. strani)
Sii za varstvo pred požarom
Sprejeli srednjeročni plan
V sredo pretekli teden je bila seja skupščine samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Delegati so na seji spregovorili o planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje ter o finančnem načrtu skupnosti. Posebno pozornost so namenili tudi spremembi statutarnega sklepa. Sprejeli so pomembno dopolnitev, in sicer, da se število delegatov skupščine s sedanjih 47 poveča na 73 tako, da bodo v skupščini zastopane vse delovne organizacije in delovne skupnosti ter vse krajevne skupnosti. Ta razširitev je bila sprejeta zato, ker so se dosedanje konference delegacij pokazale kot neučinkovite. Po novem bo izvršilni organ skupščine devetčlansko predsedstvo, seveda pa bo skupščina imela tudi. vse ostale potrebne organe. Na seji je bil potrjen predlog, da skupščino še naprej vodi Ivo Goro-granc, za namestnika pa je bil določen Jože Miklavc. Delegati in člani predsedstva ter drugi organi bodo izvoljeni na prihodnji seji skupščine.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila, kot smo že uvodoma omenili, razprava o planskih dokumentih za delo skupnosti v tem srednjeročnem obdobju. Posebno pozornost so seveda namenili delu v letošnjem letu.
Za delo skupnosti v tem letu bo zbrano približno 13 milijonov 700 tisoč dinarjev. Od tega bo nekaj sredstev namenjenih za odplačilo anuitet za najetje kredite. 2 mili-
jona 600 tisoč dinarjev pa bo skupnost prispevala za obnovitev in gradnje gasilskih domov v Bev-čah, Šentilju, Paški vasi, Velenju in Šoštanju 3 milijone dinarjev bo potrebno dodati k že zbranim sredstvom za nakup mehanične lestve, ki jo bodo predvidoma dobili konec tega leta. Ostala sredstva so namenili za popularizacijo gasilstva, različna strokovna usposabljanja, vzgojo, za stroške delovne skupnosti SIS ter za vzdrževanje opreme v gasilskih društvih.
30 odstotkov zbranih sredstev pa naj bi se z ustreznimi samoupravnimi sporazumi vrnilo v delovne organizacije za zagotavljanje potreb na področju požarne varnosti.
Delegati so imeli na predlog plana več pripomb. Tako so Skalčani opozorili, da načrtujejo gradnjo novega gasilskega doma, saj stari ne ustreza več, poleg tega pa je tudi na rušnem področju. Dogovorjeno je bilo, da se v najkrajšem času povežejo z rudnikom lignita Velenje ter ugotovijo, kakšne so možnosti za plačilo odškodnine. Na prihodnji seji skupščine pa bi se dogovorili (če bo prošnjo Rudnik lignita Velenje ugodno rešil) o sofinanciranju gradnje. Delegat iz Topolšice je opozoril, da obnavljajo gasilski dom in da za preureditev potrebujejo še 40 tisoč dinarjev; od tega jim SIS 20 tisoč dolguje še iz lanskega leta, 20 tisoč dinarjev pa bi bilo potrebno zagotoviti iz letošnjega finančnega načrta. Popravilo bo potrebno tudi v
gasilskem domu šaleku, kjer celotna električna napeljava zaradi kratkega stika, ki je nastal pred dnevi, ni uporabna in ne morejo sprožiti niti alarma. Del sredstev bo gotovo potrebno nameniti za popravilo edine velike lestve v občini, ki jo ima gasilsko društvo Šoštanj. Popravilo naj bi stalo približno 300 tisoč dinarjev. Na seji so se dogovorili, da je potrebno omenjene pripombe upoštevati ter s prerazporeditvijo sredstev urediti tudi te prošnje.
Jože Kandolf, vodja inšpekcijskih služb občine Velenje pa je ob koncu opozoril na neprimerno požarno varnostno opremljenost organizacij združenega dela v občini kar je pokazal tudi pred nedavnim opravljen pregled.
Boris Zakošek
Šaleška dolina
Večjo skrb varnosti pri delu
Nesreče pri delu so v organizacijah združenega dela v naši občini še vedno zelo pogoste. To dokazuje tudi statistično poročilo občinske zdravstvene skupnosti. V preteklem letu je bilo prijavljenih 1.950 primerov nesreč pri delu. Od tega seje ponesrečilo 338 žensk in 1.612 moških. Zaradi teh nesreč je bito izgubljeno kar 44.287 delovnih dni. V primerjavi s številom aktivnih zavarovancev lahko ugotovimo, da se je v preteklem
letu zgodila nesreča vsakemu trinajstemu aktivnemu zavarovancu, leta 1979, pa se je nesreča pripetila vsakemu enajstemu zavarovancu. Dve nesreči sta se končali s smrtnim izidom.
Številke dokazujejo, da v posameznih organizacijah združenega dela v občini na področju varnosti pri delu še premalo storili. Marsikatere organizacije uporabljajo tudi zastarelo tehnologijo in bi morale imeti zato še bolj poostrene varnostene
ukrepe. Seveda pa so nesreče pogosto tudi posledica malomarnosti delavcev, njihove premajhne pazljivosti in neupoštevanja varnostnih ukrepov.
Vsem tem vzrokom bi morali nameniti večjo pozornost, saj tako izgubljamo dragocene delovne ure in kar je bolj boleče in nenadomestljivo, ogrožamo lastno življenje in večamo število lažjih in težjih invalidov.
B. Z.
Delegati pred 3. kongresom
V Celju je bilo 27. maja območno posvetovanje delegatov za 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki ga je pripravil re-
Ohrid
Srečanje bratskih vrtcev
Naša beseda 81
Mladi so se predstavili
Prejšnji četrtek in petek je bila v Velenju področna prireditev Naša beseda 81. Te prireditve se je udeležilo 15 društev. Iz naše občine so tokrat sodelovali člani kulturno umetniškega društva osnovne šole Anton Aškerc z reci talno uprizoritvijo »Od Levstika do Župančiča,« kino klub Gorenje Velenje z izborom amaterskih filmov, učenci osnovne šole Veljko Vlahovič z igrico Anton Pompardon, mladinska skupina oddelka za izrazni ples pri glasbeni šoli ter člani kulturno umetniškega društva Oskar Hudales s šole Bratov Letonja iz Smartnega ob Paki, ki so predstavili gledališko uprizoritev Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna.
Tako kot vsako leto je bilo tudi letos od 21. do 23. maja srečanje bratskih vrtcev iz vseh jugoslovanskih republik in obeh pokrajin. Tokratno, sedmo srečanje je bilo na Ohridu. Iz velenjskega vzgojno varstvenega zavoda so se srečanja udeležile ravnateljica in dve vzgojiteljici, sodelovala pa je tudi sekretarka občinske skupnosti otroškega varstva.
Največ pozornosti so na tokratnem srečanju namenili prehrani predšolskih otrok. Vsak vzgojno varstveni zavod je pripravil referat o tem, kako rešujejo pri njih ta vprašanja. Velenjski vzgojno varstveni zavod je obdelal to vprašanje predvsem s pedagoškega vidika. Spregovorili pa so še o telesni vzgoji predšolskih otrok, pri čemer so Velenjčanke podrobno obdelale dodatne telesno vzgojne dejavnosti (športna značka).
Posebno veliko pozornosti so na letošnjem srečanju posvetili krepitvi bratstva in enotnosti. Pred osrednjim vrtcem v Ohridu so kot simbol bratstva in enotnosti zasadili drevesca, ki jih je iz svoje republike oziroma pokrajine prinesla vsaka delegacija. Velenjčanke so zasadile smrečico.
I
I I I I I I
I I
Predstavljamo vam
Poklice v kovinski stroki
To razmišljanje namenjam mladim, ki so pred pomembno odločitvijo, kam po končanem šolanju v osnovni šoli. Poklicna odločitev je zelo pomembna v življenju vsakega posameznika, zato vam svetujemo, da dobro pretehtate, za katere poklice imate tako velik smisel in sposobnosti, da boste v njih resnično nekaj dosegli. Odgovoriti si morate na vprašanje, kateri poklici vas tako veselijo, da boste v njih najlažje premagovali ovire in težave, ki se pojavljajo v vsakem poklicu. Vedeti pa tudi morate, v katerih poklicih imate najustreznejše možnosti izobraževanja, zaposlitve in napredovanje. Da bi vam vsaj pomagali odgovoriti na navedena vprašanja, smo se pri strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje odločili predstaviti posamezne poklice, možnosti vključitve v šolanje in pozneje v zaposlitev.
Tokrat vam predstavljamo poklice v kovinski stroki.
Nekdaj sta kovač in ključavničar izdelovala vse kovinske izdelke. Danes pa so potrebe in način obdelave kovin takšni, da se je razvila posebna veja industrije — kovinska industrija. Kovina se oblikuje na različne načine v izdelke, polizdelke, stroje in
konstrukcije. Z obdelovanjem, oblikovanjem in preoblikovanjem kovine se ukvarjajo strokovnjaki, ki bi lahko uvrstili v tri skupine poklicev. Prva skupina so oblikovalci kovine, to so tisti, ki različne vrste kovin mehansko oblikujejo v izdelke: ključavničarji, orodjarji, varilci, brusilci, ostrilci, graverji, kleparji, zlatarji in drugi. V drugo skupino sodijo monterji in instalaterji. Ti različne naprave, konstrukcije ali le dele teh montirajo oziroma vgrajujejo v stavbe in objekte. Tretjo skupino predstavljajo mehaniki. To so vzdrževalci strojnih naprav. Strojni ključavničar in fi-nomehanik sta univerzalna poklica med mehaniki, saj vzdržujeta vse vrste strojev. Glede na predmet njihovega področja dela razvrščamo mehanike v avto-mehanike, elektromehanike, telekomunikacijske mehanike, strojnike gradbene mehanizacije in mehanike kmetijskih strojev.
Na naslednji stopnji se šolajo tehniki, in sicer strojni, varilski ter ladijski strojni tehniki. Za razliko od prej naštetih poklicev imajo tehniki pri šolanju več teoretičnega pouka. Delovna področja strojnega tehnika so projektiranje in konstruiranje
strojnih naprav, tehnična priprava dela, tehnično vodenje, kontrola proizvodnje in podobno.
V skoraj vse navedene poklice se lahko vključijo tako fantje kot dekleta, saj ni utemeljeno prepričanje, da so kovinski poklici domena moških. Če se boste odločili za enega izmed navedenih poklicev, se boste vključili v skrajšan ali srednji program kovinarske usmeritve. Učenci iz naše občine imajo to možnost predvsem na rudarskem šolskem centru v Velenju. Za vse učence, ki so pri šolanju in pri delu v kovinski stroki zelo uspešni in želijo poglabljati teoretična znanja, je odprta pot na višje in visoke šole, kjer se šolajo inženirji strojništva in diplomirani inženirji strojništva.
Možnosti zaposlitve so zelo velike, saj so potrebe po delavcih s kovinarskimi poklici dvakrat večje od priliva iz šol. Zaradi tega so tudi velike možnosti za pridobitev kadrovskih štipendij, ki jih delovne organizacije razpisujejo za kovinarske poklice. Največje možnosti za zaposlitev delavcev kovinarske stroke so v TGO Gorenje, REK Velenje in Rudarskem šolskem centru Velenje.
•.NAŠ ČAS«, glasilo SZDL. izdaju C enter za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje cesta Františka Foita 10.
■iNAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja l%5: do I. januarja 1973 je izhaja! kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všck (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) X50-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ..NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje tcmcljnegud.iv k.i od prometa proizvodov.
V dneh, ko je bilo v Ohridu bratsko srečanje pa je bilo še vrsto srečanj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ohrida ter nekaterih delovnih organizacij. Ogledali pa so si tudi kulturne znamenitosti tega področja.
M. Zakošek
n
Štefan Rojnik
Zdenko Golob
Le hip, trenutek, ki je lahko brezkončen in za vedno sta se pretrgali niti dveh mladih življenj. Naša sodelavca in prijatelja, Štefan Rojnik in Zdenko Golob sta prevozila zadnji kilometer svoje poti.
Ž zadnje vožnje, iz Slavonskega Broda, smo ju pripeljali njuni tovariši. Vozniki smo včasih trdi ljudje, takšne sta nas naredila črni asfalt in dolge samotne vožnje, a v soboto, ko smo izvedeli za tragično smrt Zdenka in Štefana, nismo skrivali solza. V štirih letih, ki sta jih preživela med nami, med delavci Gorenja, sta prevozila na tisoče in tisoče kilometrov. Vsi smo vedeli, da se nanju lahko zanesemo. Sla sta na pot, če je bilo to potrebno. Tako kot drugi, sta tudi ona dva vedela, da ljudje v tovarni čakajo na njun tovor. Vedela sta, da trakovi ne smejo obstati in res, zaradi njiju niso nikoli obstali. V petkovi noči pa je bilo konec vseh njunih voženj, konec mladostnih načrtov in želja, ki bodo ostale za vedno neuresničene. Nikoli več ne bomo srečevali Štefana in Zdenka na vožnjah, ne bosta nam pomahala v pozdrav, ne borna jima mogli zaželeti srečne vožnje. Ob ponedeljkih ne bosta med vozniki, ki bodo za uro ali dve posedeli, da bi se pogovorili. Kajti v ponedeljek, 1. junija, smo se za vedno poslovili od obeh.
Vsako slovo je težko, še desetkrat huje pa je, ko se poslavljaš od mladih. Dve družini sta ostali brez skrbnih mož in očetov. Sami so ostali Zdenkova žena Jana, Boštjan in Tina. Sama sta ostala Jana in Gorazd, ki jima je Štefan tako zelo želel zgraditi tope! dom. Prav zaradi tega, zaradi mladih otrok, ki bodo morali ob prvih korakih v življenje spoznavati bolečo resnico o minljivem življenju, zaradi mladih žena, nam je še toliko huje. Izrekli smo jim naše iskrene sožalje, čeprav vemo, da besede v teh žalostnih dneh zvenijo pogosto brezosebno.
Delavci Gorenja smo izgubili dobra tovariša, vestna in marljiva delavca in tudi nam so številne organizacije, združenja šoferjev in avtomehanikov, posamezniki izrekali sožalje.
Vsi mi se bomo Štefana in Zdenka vedno spominjali!
Sodelavci iz A vtoparka
publiški koordinacijski odbor za pripravo 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije.
V razpravi so namenili posebno pozornost pripravam oz. aktivnostim do zaključka javne razprave o osnutku resolucije 3. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Poglavitna ugotovitev v tej zvezi je bila, da je osnutek resolucije preobširen, pa tudi preveč splošen. Se pravi, da ne predstavlja akcijskega poziva za spreminjanje razmer, manjkajo konkretne naloge. To pa seveda ne pomeni, da so lahko razprave o osnutku resolucije samo formalne, pač pa morajo biti vsebinske. Dobrodošel pa je osnutek resolucije vsem tistim mladim
delavcem, je bilo poudarjeno, ki družbene in samoupravne prakse še ne poznajo dovolj.
Celjsko območje
Sicer pa bi morali po 3. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije v sleherni samoupravni skupnosti tudi na celjskem območju pripraviti poglobljene razprave o gradivu in dokumentih tega delovnega dogovora jugoslovanskih samoupravljavcev, ugotoviti pomanjkljivosti dosedanjega dela in sprejeti konkretne akcijske programe za odpravo ugotovljenih slabosti.
Komisija za delovna razmerja
ZBORA DELAVCEV CENTRA ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
objavlja
dela in naloge
1.	NOVINARJA V UREDNIŠTVU NAŠEGA ČASA IN RADIA VELENJE
Pogoji: visokošolska izobrazba, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, zaželjeno vozniško dovoljenje B kategorije in znanje fotografiranja.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 90 dni.
2.	NOVINARJA V UREDNIŠTVU NAŠEGA ČASA IN RADIA VELENJE
(za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Pogoji: visokošolska izobrazba, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, zaželjeno znanje fotografiranja.
Dela in naloge se združujejo za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) in s poskusnim delom 90 dni.
3.	STROJEPISKE
(za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Pogoji: končana administrativna ali ekonomska srednja šola, 1 leto delovnih izkušenj.
Dela in naloge se združujejo za določen čas s polnim delov: tiim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) in s poskusnim delom 60 dni.
Kandidati za zasedbo del in nalog naj pošljejo ponudbe s potrebnimi dokazili na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, 63320 Velenje, cesta F. Foita 10 v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
Pomanjkanje pitne vode v Velenju in Šoštanju
V občini Velenje je iz leta v leto vse več težav pri oskrbi z zdravo pitno vodo. Leta 1978 je bil vključen v sistem vodooskrbe zadnji vodni vir. izdatnosti 10 litrov vode v sekundi. Poraba vode pa nenehno narašča. Komunalni center Velenje uspeva zato le ob velikih izdatnostih vodnih virov in neoporečnosti triadne vode iz jame Škale zadovoljevati vse potrebe uporabnikov.
Lani so bile hidrometeorološke razmere dokaj ugodne, prav tako pa tudi skozi vse leto neoporečna triadna voda. zato tudi ni bilo večjih težav pri oskrbi z vodo (razen prek noči. ko smo bili prisiljeni omejevati porabo vode).
Zaradi hude in dolge zime pa so letos vodni viri padli pod srednjo izdatnost, triadna voda pa je bila večkrat oporečna. Sicer je bilo v zadnjem obdobju zgrajenih okrog 300 novih stanovanj, kar tudi bistveno vpliva na povečano porabo vode. Tako je zdaj na voljo samo 185 litrov vode nasekundo, vključno s triadno vodo iz jame Škale in viški šoštanjskih Termoelektrarn (oziroma brez triadne vode samo 145 l/s). Za normalno zadovoljevanje potreb pa bi potrebovali 245 litrov vode na sekundo. S takšnim razkorakom med razpoložljivimi vodnimi viri in potrebami po pitni vodi pa ni mogoče zadovoljevati vseh uporabnikov. Najbolj so prizadeti uporabniki v višje ležečih objektih nižje tlačne cone.
Vse porabnike pitne vode na območju vodovodnega sistema Velenje — Šoštanj naprošamo, da uporabljajo pitno vodo res le za najnujnejše potrebe in s tem omogočajo, da bodo dobili pitno vodo vsi uporabniki. Istočasno pa jih opozarjamo, da takrat, ko ni vode, zapro vsa iztočna mesta, d;. ne bi prišlo do morebitnih poplav v stanovanjih, ko pride voda znova v sistem.
Težave pri oskrbi s pitno vodo bodo na območju Velenja in Šoštanja vse dotlej, dokler ne bodo v sistem vključeni novi objekti vodnih virov Topolšica ( 25 litrov v sekundi) in Ljubija (65 litrov v sekundi), ki sta v izgradnji.
KOMUNALNI CENTER VELENJE
Anka Melanšek, delegatka za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Po kongresu se začne naše delo
Misli, hotenja, želje delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo na bližajočem se 3. kongresu samoupravljalcev povedala delavka te organizacije združenega dela Anka Melanšek. Seznaniti sodelujoče z rezultati svojega dela in s težavami, ki v tej delovni organizaciji niso prav majhne, toda prisotne na vsakem koraku, gotovo ni lahka naloga posebno, če gre za tako veliko število delavcev, samoupravljalcev, kot jih je zaposlenih v Gorenju. In zakaj so tako odgovorno nalogo delavci Gorenja zaupali prav njej?
»Predkongresna dejavnost se je pri nas pričela dokaj zgodaj in že prinesla nekatere novosti. Toda, da bom delavce Gorenja na kongresu zastopala prav jaz, nisem nikoli pomislila. Zato me je novica prijetno presenetila, razveselila, hkrati pa mi naložila še več dolžnosti,« je začela pripovedovati.
V Gorenju seje zaposlila pred 15 leti. Prišla je iz Prebolda. Mislila je, da si bo lahko služila kruh na lažji način v takrat hitro razvijajočem se Gorenju. Toda, kako seje uštela, je spoznala že v prvih dneh. Tudi v takratnem Gorenju delovni pogoji niso bili tako rožnati kot si jih je predstavljala. Krepko je morala prijeti za delo, če je hotela malo več zaslužiti. »Od leta 1966 pa do danes so se delovni pogoji močno spremenili. Zaposlila sem se na delovnem mestu stiskalca in opravljala to delovno dolžnost 13 let. Ni bilo lahko. Veliko opravil je bilo treba narediti
Anka Melanšek
ročno. Pa še kako težka in zahtevna. Toda vse smo zmogli, saj je bila disciplina zaposlenih veliko večja. Kaj pa danes? Težka dela opravljajo stroji. Pred dvema letoma sem morala zaradi zdravstvenih razlogov na novo delovno mesto, in sicer v skladišče pralne tehnike, kjer opravljam delo evidentičarke. Delo z veseljem opravljam in bom ostala tu vsedo upokojitve,«je še dodala.
Sodelovati na kongresu samoupravljalcev Jugoslavije pomeni za slehernega sodelujočega veliko priznanje za preteklo delo. Tako tudi za Anico. » »Nalogo sprejemam z vso odgovornostjo, ponosom, čeprav mi nalaga nove obveznosti ter narekuje še večje prizadevanje
za boljše delovne rezultate. Pridobiti si zaupanje tako velikega števila delavcev kot jih je v Gorenju mi pomeni zelo veliko. Trudila se bom, da bom zaupanje upravičila še z boljšim delom in z nenehnim prizadevanjem za dosledno izvajanje sprejetih novih nalog. Od kongresa si obetam marsikaj, predvsem pa odkrito besedo o naših napakah, slabostih ter morda kakšno rešitev za njihovo odpravo. Sodelujoči na kongresu moramo kritično spregovoriti o vsem. Dolgo časa že govorimo o nagrajevanju po delu. Kakih boljših rezultatov pa še do danes ni. Nekatera proizvodna dela niso pravilno ovrednotena, čeprav smo ravno mi tisti, ki ustvarjamo dohodek.
O svobodni menjavi dela le razpravljamo, h konkretnim akcijam pa še vedno nismo najbolje pristopili. Na kongresu bo treba nekaj reči še o informiranju, disciplini in stabilizacijskih prizadevanjih ter še marsikaj drugega. Vem, da na kongresu ne bomo uspeli rešiti vseh težav, zagotovo pa bomo sprejeli nekaj novih nalog, dolžnosti, ki bodo pripomogle vsaj k delni odpravi teh. Delegati smo dolžni sprejete sklepe prenesti v svoje delovne sredine, pravilno seznaniti z njimi vse zaposlene in si prizadevati jih dosledno izvajati. Šele po kongresu se pravzaprav začne naše delo. Namen kongresa bo dosežen le takrat, če se bomo lotili uresničevanja sklepov z vso odgovornostjo prav vsi, določili nosilce in jih za neizpolnjene obveznosti tudi primerno kaznovali,« je poudarila.
Kako pa je s samoupravljanjem v Gorenju? Po besedah naše sogovornice ne najboljše. Vse preveč se delavci držijo mnenja poslovodnih organov in strokovnih služb. Kadar pa kje »zaškriplje« pa ni nihče kriv. Zaupanje je na ta način vse manjše, negodovanje vedno večja. Svoj delež gotovo prispeva tudi pogosto spreminjanje samoupravnih sporazumov, ki so čestokrat sprejeti le formalno. Sklepi s sej delavskih svetov, sindikata in osnovnih organizacij ZK ostanejo največkrat zapisani le na papirju. Takole je nadaljevala: »Stvari ostanejo nedorečene, o odgovornosti ne moremo govoriti. Večina bremena je naloženega le na rameh posameznikov. Kritike se danes vsi bojimo, še najbolj člani ZK, ki smo prvi poklicani, da izpolnjujemo dolžnosti do družbe. Osnova našega dela je ustvarjanje čimvečjega dohodka, kar najvišja produktivnost in kvaliteta dela ter s tem možnost za večji izvoz. Toda teh dolžnosti se marsikdo ne zaveda. Pa tudi z disciplino na delovnih mestih in informiranju, ne moremo biti zadovoljni!!«
Biti danes dober družbenopolitičen delavec ni lahko. Tega se Anica dobro zaveda. Pa kljub temu je njeno družbenopolitično življenje zelo pestro. Največji je njen prispevek v osnovnih organizacijah sindikata in ZK, svoje dolžnosti pa ji nalagajo še naloge odborov, katerih članica je-
T. Podgoršek
Množična inventivna dejavnost
Večjo pozornost lastnemu znanju
Na problemski konferenci slovenskih komunistov o vlogi znanosti in nalogah v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju Slovenije — konferenca je bila v začetku tega leta — so med drugim posebej poudarili, da je razvoj znanosti in inovacij poglavitna osnova rasti produktivnosti in razvoja družbe v prihodnje. Na podlagi teh sprejetih sklepov so se vse občine oziroma družbenopolitične organizacije in ozdi obvezale, da bodo storili vse za razvoj invetivne dejavnosti, jo materialno in moralno podpirale in razvile v množično gibanje. To je še zlasti pomembno sedaj na začetku novega srednjeročnega obdobaj, ko smo si s sprejetimi plani zadali zahtevne naloge v zvezi s postopnim prestrukturiranjem gospodarstva.
V skladu s temi izhodišči so občinska raziskovalna skupnost,
občinski svet zveze sindikatov, izvršni svet skupščine občine Velenje in gospodarska zbornica organizirali skupaj z delavsko univerzo Kranj enodnevni seminar o organizaciji spodbujanju množične inovacijske dejavnosti. Seminarja se je udeležilo 30 delavcev, zadolženih v ozdih občine Velenje za razvoj invovacihke dejavnosti. Na seminarju so govorili o metodah za spodbujanje tehnične ustvarjalnosti, pomenu tehničnega napredka in množične inovacijske dejavnosti za uspešno gospodarjenje ter o pravilniku za organizacijo in pospeševanje množične inovacijske dejavnosti.
Po končanem seminarju so organizirali še posvet, katerega so se udeležili tudi poslovodni organi ozda, predsedniki organov upravljanja v delovnih organizacijah in pred-
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje
Senat disciplinske komisije
V 220. členu zakona o združenem delu je med drugim določeno, da sestavljajo disciplinsko^komisijo tudi člani izven organizacije združenega dela, vendar teh ne more biti več kot četrtina vseh članov komisije.
To določilo ustvarja v delovnih kolektivih določeno zmedo. Nekateri mislijo, da mora komisija zasedati v polnem sestavu, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bo zunanjih članov več kot četrtina vseh članov komisije. To pa ni res.
Pri obravnavi določene kršitve delovnih obveznosti namreč določi predsednik disciplinske komisije senat iz vrst članov disciplinske komisije.V tem senatu pa mora
biti obvezno član iz tozda, iz katerega je kršitelj delovne obveznosti, nadalje član. ki je predstavnik javnosti, ter še en član iz organizacije združenega dela.
Se pravi, daje treba ločiti med številom članov disciplinske komisije in številom članov senata disciplinske komisije. Takšno stališče je poudarjeno tudi v zaključkih 6. skupne seje delegatov sodišč združenega dela republik in pokrajin 9. decembra 1980.
V podkrepitev takšnemu stališču navajamo, da tudi pri sodiščih zaseda tričlanski senat; petčlanski senat pa samo v primeru, ko ugotavlja odgovornost za najtežja kazniva dejanja.
stavniki družbenopolitičnih organizacij. Na posvetu so se seznanili z množično inventivno dejavnostjo v občini Velenje v preteklih treh letih. Zal, je bila na posvetu zelo skromna udeležba, saj se ga je od 60 vabljenih udeležilo le sedem predstavnikov. Ali kaže to na ne-zanimanje ali na prezaposlenost!?
Med razpravo so se seznanili s stanjem, uspehi pa tudi ovirami za še večji razmah inovacijske dejavnosti v občini.
Posebej so poudarili, da mora inovacijska usmeritev v ozdih temeljiti na lastni ustvarjalnosti in na nakupu le nujno potrebnih licenc oziroma tujega znanja. Končni cilj vsake inovacije pa mora biti poslovna uspešnost na trgu.
V naši državi zelo zaostajamo pri razvijanju lastnega znanja, saj so lani podelili le 43 patentov ali poprečno dva na milijon prebivalcev. Ta podatek nas uvršča na dmo evropske lestvice. Ob tem je treba ugotoviti, da imamo dovolj sposobnih kadrov in tudi sredstev, ni pa ustreznega dolgoročnega družbenega koncepta.
Tudi v občini Velenje v nobenem ozdu niso dovolj dobro organizirani. V množično inventivno dejavnost se v poprečju vključuje manj kot en odstotek zaposlenih. Ob tem pa izkazani gospodarski prihranki v višini 180 milijonov dinarjev v zadnjih treh letih gotovo opravičujejo družbena prizadevanja, da moramo nameniti tej dejavnosti več pozornosti. V občini Velenje delajo trenutno profesionalno na področju množične inventivne dejavnosti le štirjede-lavci.
Čeprav so od leta 1960 inovacijski pravilniki obvezni za vse ozde so tudi v letošnjem letu še delovne organizacije brez sprejetih pravilnikov. Takšno stanje je skrajno neodgovorno, omenjene po-mankljivosti so ozdi dolžni odpraviti v treh mesecih, sicer bo sledil ukrep družbenega varstva.
Glede na to, da so tudi člani občinske konference ZK Velenje na eni izmed sej ugotovili oziroma poudarili, da je inovacijska dejavnost ena od rezerv za še boljše gospodarske rezultate in povečan dohodek ozdov, so poslovodni kadri dolžni storiti dosti več kot doslej za njeno uveljavitev v praksi. Njihova naloga je, da spremljajo razvojne tendence v svetu. Tehnični-poslovodni kadri so odgovorni za razpise javnih tečajev s povabili
I I I I I I I I I
Delovanje delegatskega sistema na celjskem območju
Dosedanje izkušnje - napotek za volitve
71 i
Na pobudo in v sodelovanju z republiško skupščino, republiško konferenco SZDL in republiškim svetom ZS se po Sloveniji vrstijo delovni posveti, na katerih udeleženci obravnavajo delovanje delegatskega skupščinskega sistema. Posveti za celjsko območje so bili prejšnji četrtek v Velenju. Za zbore krajevnih skupnosti in za zbor občin republiške skupščine je bil posvet dopoldne v stavbi skupščine občine Velenje.
Udeležence delovnega srečanja je najprej pozdravil predsednik zbora krajevnih skupnosti velenjske skupščine Tone Hladin. Poudaril je, da je namen posveta izmenjava dobrih in slabih izkušenj, s katerimi so se v posameznih okoljih srečali v dosedanjem uveljavljanju delegatskega sistema. Razprava o skupnih in posameznih izkušnjah naj bi navrgla tudi nova razmiš-
Iljanja, ideje in napotke, kako delegatskemu sistemu čimprej za-
ont oviti niponv nravi cmntpr
strokovno usposobljenim delavcem, da predlagajo rešitve. Sedaj takšnih nalog ni, kot da bi se bali, kdo jih bo pravočasno in strokovno obdelal.
Sedanji inovacijski pravilniki so pogosto obsežni in nerazumljivi, zato jih je treba skrajšati, prav tako pa tudi pospešiti postopek reševanja predlogov. Vsako idejo je treba takoj uresničiti v praksi, prav tako pa pohiteti tudi z moralnimi priznanji in denarnimi nadomestili. To je najboljša pot za napredek na tem področju.
Pomoč pri postopkih uvajanja in koriščenja patentne informatike lahko vsem zainteresiranim ozdom posreduje Gorenje. Tudi poslovna poročila ozdov bi morala obvezno vsebovati podatke o inventivni dejavnosti. Program množične inventivne dejavnosti bi morali vsebovati tudi letni in srednjeročni načrti ozdov in družbenopolitičnih skupnosti.
Da bi inventivna dejavnost resnično postala množična, bi morali v ' vseh delovnih organizacijah z nad tisoč delavci ustanoviti službe za spremljanje rezultatov inovacij, v drugih organizacijah pa zaposliti referente. Banka bi morala omogočiti ugodnejše kreditne pogoje, na področju davčne poiitikepa znižati stopnje. V vsakem ozdu naj bi ustanovili aktive izumitelje. Takšen aktiv imajo sedaj le v Elektro-strojni opremi. Nujno je tudi materialno vrednotenje inovacij z ustreznimi lestvicami za izplačila posebnih nadomestil. Vsak ozd mora upoštevati specifičnost proizvodnje pri izdelavi kriterijev za posebna nadomestila in. enkratne nagrade. Zavedati se moramo dejstva, da še tako dobro izdelan pravilnik oziroma samoupravni sporazum ne bo veliko prispeval k množični inventivni dekavnosti, če ne bo prilagojen okolju, ki ta akt sprejema.
Če bomo v prihodnje nekoliko spremenili naša sedanje ravnanje, navade pa tudi razvade (vključno s škodoželjnostjo), lahko pričakujemo, da bo množična inventivna dejavnost veliko več prispevala k resnični stabilizaciji pa tudi k večji motivaciji delavcev za boljše delo.
Ob podatku, da gre v občini Velenje za nagrade delavcev komaj 2 odstotka gospodarskega prihranka inovacij, preostalih 98 odstotkov pa v korist povečanja dohodka ozd, se to gotovo izplača.
I I I I I I I I I
1 gotoviti njegov pravi smoter.
Predsednica zbora občin republiške skupščine Silva Jereb je uvodoma poudarila, da je treba razpravo razmejiti na delovanje delegatskega sistema med temeljnimi delegatskimi skupnostmi in občinsko skupščino ter med njo in republiško skupščino. Kljub nekaterim dobrim dosežkom je namreč jasno, da so delovni programi usklajeni le na posameznih ravneh, še vedno pa ni zaupanja v samoupravne inte-šepajo vezi od republiške do ob- resne skupnosti zato je tudi zbor činske skupščine in od nje do temeljnih skupnosti. Zato bo treba poiskati več podrobneje opredeljenih programskih usmeritev in v krepitev tega povezovanje tvorneje vključiti socialistično zvezo. Dejala je tudi, da je delo skupščinskih zborov dokaj dobro, konference delegacij
mov s področja gospodarskih interesnih skupnosti. V Velenjski občini so opazili tudi vse več pojavov stalnih delegatov, pa tudi njihovo večkratno nepopustljivost pri zagovarjanju stališč svojih delegacij, ne glede na nove utemeljitve in obrazložitve. Skoraj izključno predlagatelj dnevnega reda je izvršni svet. Kljub vsem pobudam in napotkom od drugod ni odziva. Zbor krajevnih skupnosti vse preveč obravnava problematiko samoupravnih interesnih skupnosti. Občani namreč na tej ravni nemalokrat ne uspevajo, zato vse bolj zaupajo izvršnemu svetu in zborom občinske skupščine.
Razpravljala so tudi poudarili, da je odgovornost socialistične zveze preozka in je omejena le na ocenjevanje delovanja delegatskega sistema, pri njenem delu pa manjka spodbujanja in usklajevanja aktivnosti znotraj skupščinskega sistema. Prav ta sistem je v krajevnih skupnostih premalo prisoten, vloga socialistične zveze pa preveč izpostavljena. Premalo je tudi sodelovanja med delegacijami in sveti krajevnih skupnosti, predvsem z delegacijami za interesne skupnosti, ki tudi sicer slabše delujejo.
Tudi predstavniki občine Mozirje so poudarili, da se je delo zborov z ločenimi sejami znatno izboljšalo, še zlasti, če so seje v dopoldanskem času. Prav tako
krajevnih skupnosti večkrat v vlogi prometnika, ki občane usmerja na pravi naslov. Ne glede na to ostaja dejstvo, da je zaupanje v skupščino in njene zbore precej večje. Slabost sisov je tudi v tem, da odgovore na delegatska vprašanja dajejo pozno, pomanjkljivo, ali sploh ne. doslej še niso dobile domovinske Dokaz za premajhno mero pravice. Niso namreč zaživele in usklajevanja v temeljnih skupno-
se uveljavile v takšni vlogi, kot jo je predvidel Edvard Kardelj, saj v tem primeru ne bi zaostajale za ostalimi sestavinami delegatskega sistema, ne po vsebini in ne po sestavi.
V	prihodnjem mandatnem obdobju naj bi se spremenila tudi vloga skupin delegatov. Danes namreč večino vsakovrstnih nalog opravljajo same, zato naj bi jih v prihodnje odpravili, ali pa, kar je bolj verjetno, oblikovali kot koordinacijsko in usklajeval-no telo. V tem primeru bi jih volili vsako leto sproti. Pri tem bi se
■ morali nasloniti na delovni program in v zvezi s tem načrtno izbirati njihovo kadrovsko sestavo. Kot delovna in usposobljena telesa bi torej lahko skupine tvorno sodelovale pri delu občinskih skupščin, pa tudi pri delu republiške in celo zvezne skupščine. Posamezni razpravljalci so bili glede na dosedanje izkušnje z delom skupin delegatov proti spremembam, končna odločitev pa bo seveda znana po temeljiti oceni dosedanjega dela.
Verjetna novost bo tudi dvakratno sestajanje delovnih teles zborov republiške skupščine, vsaj pred pomembnejšimi zadevami. Na drugih sejah bi namreč ta telesa že lahko obravnavala odziv iz vseh občin in bi za zasedanje zborov lahko pripravila jasnejše opredelitve. Prav teh so na dosedanjih zasedanjih, tudi zaradi preobširnih dnevnih redov, najbolj pogrešali. Posej na sejah zborov republiške skupščine torej ne bi več izgubljali časa z razpravami o enotnih stališčih. Zaradi takega postopka bodo podaljšali tudi časovne roke sklicevanja sej na 45 in 60 dni.
V	nadaljevanju posveta so svoje izkušnje najprej razgrnili domačini. Rečeno je bilo, da se je uspešnost dela zbora krajevnih skupnosti po uvedbi samostojnih zasedanj bistveno izboljšala, pomemben prispevek na tej poti pa bi bile tudi krajše in vsebinsko bolj zaokrožene seje. Pokazalo se je namreč, da aktivnost delegatov po predlogih zasedanjih znatno upade. Na zavzetost njihovega dela vpliva tudi nedosledno izvrševanje sprejetih sklepov in sta-lišč, pa tudi velika mera nemoči
I I I I I I I I
I
I I I I I I I I I
I
I I I I I I I I I
stih so tudi stališča delegacij za samoupravne interesne skupnosti, za zbor krajevnih skupnosti in svetov krajevnih skupnosti, ki so večkrat povsem različna.
Podobne izkušnje so navedli tudi drugi razpravljalci, ki so obenem poudarili, da delovanje delegacij v zadnjem času delno slabi. Vzrok za to zagotovo ni v nezaupanju v sistem sam, pač pa v tem, daje ta sistem močno razvejan, zahteven in terja veliko usposobljenih ljudi, ki jih nedvomno primanjkuje. O poenostavitvi bi torej veljalo razmisliti. Poleg problema uresničevanja sprejetih sklepov se pojavlja tudi ■ vprašanje odgovornosti predla- ■ gateljev predpisov, odlokov in drugih aktov, ki se vse prehitro ■ in neprestano menjavajo in do- | polnjujejo.
Ze leta so dnevni redi zasedanj pretežno ustaljeni, brez novih pobud in osvežitev. Prav tako bi morali seje v kar največji meri vsebinsko zaokrožiti in ob razumljivem gradivu pripraviti še kakovostne povzetke. Premalo je zborov krajanov, pa tudi socialistična zveza bi morala pripraviti več interesnih razprav in s tem olajšati delo delegacijam. Vse preveč je nepotrebnih točk na sejah skupščin interesnih skupnosti. Marsikaj bi lahko opravila delovna telesa, seveda ne v škodo vsebine in možnosti odločanja. Enako velja za izvršne svete, ki bi s samostojnim odločanjem o prenekateri zadevi odpravili prekrivanje, olajšali delo delegatom, o svojem delu pa seveda poročali skupščinskim zborom.
Napaka je bila tudi v tem, da so v prenekaterem primeru pri kadrovanju dosledno zadostili zahtevam po kadrovski sestavi delegacij, pri tem ..pozabili" na dolgoletne in prekaljene aktiviste ter s tem oslabili delo delegacij. Sestava seveda ne sme biti zakon, čeprav je tudi res, da se bodo morali pri sedanjem kadrovanju prilagajati možnostim in potrebam ter pri tem poskrbeti tudi za prihodnji mandat. Razprava je navrgla še veliko izkušenj, ki bodo v pripravah na naslednje volitve prišle še kako prav.	J.P.
I I I I I I I I I
Naši osnovnošolci v šolskem letu 1980/81
8. a osnovna šola Miha Pintar Toledo — razredničarka Ljudmila Gržina Prva vrsta: Janez Potočnik, Zlatko Suzič, Vili Kajzer, Anton Plazar, Alenka Aplinc; druga vrsta: Biserka Valenčak, Darja PristovSek, Karolina Mravljak, Lilijana Sledovšek, Mateja Jevšenak; tretja vrsta: Magda Jurko, Olga Uršej, Romana Cafuta, Vlasta Brešar, Branka Kvartič; četrta vrsta: Karti Cevzar, Damjan Glinšek, Marta Tamše, Darko Repnik, Franc Grobelnik, Miran Potrč, Jože Dren; peta vrsta: Jože Brilej, Emil Ževart, Andrej Breznikar, Oto Mravljak.
8. d osnovne šole Miha Pintar Toledo — razredničarka Jožica Emeršič, ravnatelj Emil Hartner
Prva vrsta: Peter Mlinar, Zlatko Podgorski, Darko Stanko, Janez Hiršel, Munib Veha-bovič, Jože Stanko; druga vrsta: Edita Razdevšek, Lili Šimunkovič, Zora Kumer, Srečko Szabo, Izidor Pečnik, Milko Golčman; tretja vrsta: Marina Konec, Erika Juijovec, Romana Leskošek, Zdenka Avberšek, Sabina Boh, Zoran Plešnik; četrta vrsta: Valentina Juijovec, Alenka Mokotar, Biserka Povše, Tone Založnik, Ivan Sobočan; peta vrsta: Miran Gračner, Ervin Crnodolski, Zorica Mrkonič. Katica Čosič.
8. b osnovne šole Miha Pintar Toledo — razredničarka Magda Žist Prva vrsta: Katica Tamše, Milena Razgoršek, Sonja Krk, Biserka Zadnik; druga vrsta: Metka Gošnjak, Slavica Delič, Andreja Ariič, Sonja Uranjek, Rebeka Ferarič; tretja vrsta: Davorin Pokržnik, Dževad Mujkanovič, Stanka Frigelj, Mejra Ajanovič, Marko Kričej, Tomaž Knez; četrta vrsta: Robi Murkovič, Marko Palir, Srečko Ledinek, Vito Simonišek, Martin Kopušar; peta vrsta: Stojan Fajmot, Edi Kodrun, Nemanja Lubarda, Branko Kelher, Franc Ariič.
8. c. Miha Pintar Toledo, razrednik Karti Valažič
Prva vrsta: Marija Borovnik, Zdenka Šopar, Ismeta Ikič, Marjana Lesnik, Suada Pezič, Renato Šterman; druga vrsta: Melita Lindner, Zdenka Begovič, Zorica Rodič, Jolanda Krajnc, Bojana Škarja, Damjana Rednak; tretja vrsta: Tanja Poličnik, Duška Vrečar, Mirko Pisanec, Ivan Dominevič, Igor Stropnik, Bernard Terbovšek; četrta vrsta: Franci Abram, Stane Berič, Roman Kunterič, Zvone Muršič, Milan Melanšek; peta vrsta: Matjaž Gerbanc, Andrej Pajenk, Jože Petrič, Marjani Kotnik, Stojan Ošlak.
8. a osnovne šole Gustav Šilih Velenje, razredničarka Magda Krašovec Prva vrsta: Boža Potočnik, Branka Cvikl, Jožica Ocepek, Ivica Jelen, Melita Zemljak, Gregor Kaiser, Blaž Dolinšek, Roman Lesjak, Boris Lesjak; druga vrsta: Ida Jelen, Martina Rebernik, Renata Vranjek, Jožica Jelen, Tanja Jezernik, Erna Potočnik, Branko Znidar, Branko Lemež, Alojz Sešel; tretja vrsta: Irena Kokalj, Tatjana Rednjak, Silvo Pustinek, Oto Kuhar, Jože Koren, Matjaž Kuhar, Srečko Sevšek, Tomo Verstovšek, Štefka Hepič; četrta vrsta: Jože Kortnik, Stanko Rednak, Tone Šmerc, Ciril Žnidar.
8. c osnovne šole Gustav Šilih, razredničarka Maijana Štumberger Prva vrsta: Jure Cirar, Mitja Cretnik, Robert Sisja, Marko Podgoršek, Rado Suhovršnik, Dejan Štukovnik, Danilo Praprotnik, Tomo Krošl, Peter Koren; druga vrsta: Zdenka Bračič, Marina Zidar, Sladžana Miloševič, Mihaela Verboten, Irena Oblišar, Jožica Lipičnik, Danica Novinšek, Marija Vuzen, Istok Melanšek, Vojko Avberšek, Rado Avberšek; tretja vrsta: Romana Vajde, Sonja Avberšek, Tatjana Skriin, Andreja Gradišnik, Jolanda Kreslin, Aleksandra l!ršič, Marjan Hriberšek. Manjkajo: Marjan Tandara, Marjan Knap, Albin Rošer, Bojan Trnovšek.
Fotokronika • Fotokronika • Fotokronika
Medobčinsko srečanje invalidov
Velenjčani dobili društveno zastavo
Zadnjo nedeljo jc bilo na Graški gori prvo srečanje invalidov celjske regije, katerega so se poleg invalidov udete&li še številni borci narodno osvobodilne vojne, med njimi tudi namestnik komandanta XIV. divizije in narodni heroj Tone Vidmar-Luka, Stane Lavrič ter Konrad Pavlin, predsednik zveze društev invalidov Slovenije. Na priložnostni slovenosd pa je govoril Jože Globačnik, podpredsednik
Med invalidi
Ko so invalidi na Graški gori posedli ob partizanskem golažu in se zapletli v prisrčne pogovore, smo prisluhnili nekaterim izmed njih.
JOŽE ERMENC, Ljubno ob Savinji: »Invalid sem od leta 1957. Bil sem poklicni šofer in tega leta sem imel težko prometno nesrečo, katere posledice bom vedno nosil. Zelo rad sodelujem na srečanjih invalidov. Poklepetamo o svojih težavah in drug drugega spodbujamo in tako tudi pridobivamo nove moči. Z invalidi celjske regije sem bil že na izletu v Baru. današnje srečanje pa je prvo tako obsežno. Na Graški gori je zelo prijetno in upam. da se bomo odslej videvali na takšnih srečanjih vsaj enkrat letno.«
slovenske skupščine. V uvodu svojega govora je pozdravil pobudo velenjskih invalidov za organizacijo takšnega srečanja s katerim so počastili tudi štiridesetletnico vstaje jugoslovanskih narodov in 40. letnico ustanovitve OF. Jože Globačnik je spomnil prisotne na težke boje, ki so jih bUi partizani na področju Graške gore, orisal je pohod XIV. divizije na Štajersko ter govoril o graditvi naše domovine. Govoril pa je tudi o mednarodnem letu invalidov.
Med drugim je dejal:" Popolnega sodelovanja invalidov ni mogoče uresničiti, če so problemi invalidov omejeni na ozka strokovna vprašanja organizacij in ustanov, tudi ne, če so invalidi ozko omejeni le v krog svojih invalidskih organizacij in če njihova vprašanja ne najdejo svojega odziva v samoupravnih in političnih organizacijah ter ne nazadnje, če ne najdejo svojega mesta tudi v tisku, radiu in televiziji." Govoril je o organiziranju invalidov na posameznih področjih in nadaljeval:" Iz prikaza vaše društvene organiziranosti je mogoče sklepati, da ste organizirani tako, da vam je ob vsakem vprašanju mogoče izraziti posamezne in posebne interese ter jih v odnosih samoupravnega usklajevanja preverjati in uveljavljati. Vem, da ste pri tem strpni in da spoštujete načelo, da ni demokrat tisti, ki drugemu enostavno vsiljuje svoje mnenje in rešitve. Resnični demokrat in samoupravljalec je namreč le tisti, ki zna spoštovati enako pravico do drugačnega mnenja in predloga vsakemu udeležencu — nosilcu tudi drugega interesa, ko skupno iščemo odgovore za reševanje osebnih in družbenih vprašanj. Samoupravni način reševanja
družbenih zadev bo namreč polno zaživel, ko bomo v naši zavesti in praktičnem obnašanju do kraja dojeli to resnico, ki dandanes v posameznih družbenih in samoupravnih sredinah, še ni postala prevladujoča." Govoril je o številnih še ne razrešenih vprašanjih, pri čemer je posebej omenil tista vprašanja, s katerimi so neposredno povezani invalidi. Poudaril je, da smo pri nas po vojni zgradili sodoben, human sistem družbenega varstva invalidov. Kljub vsemu pa nas čaka na tem področju še veliko dela. Letošnje mednarodno leto je spodbuda, da kritično ocenjujemo dosežene uspehe in slabosti ter skupno snujemo programe in dejavnosti za naslednje obdobje. V bodoče bo potrebno bolj upoštevati izvirne potrebe invalidov, storiti pa bo potrebno tudi še marsikaj, da dosledno uveljavimo družbeno vlogo invalidov kot delavcev in
občanov. Sprejeti bo potrebno učinkovitejše ukrepe za preprečevanje invalidnosti, poiskati boljše možnosti za rehabilitacijo invalidov in še bi lahko naštevali.
Na svečanosti je govoril tudi Teodor Jelen, ki je pozdravil udeležence v imenu Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in podprl pobudo, da se podobna srečanja organizirajo tudi v prihodnje. Društvu invalidov Velenje je predal prapor, katerega pokrovitelj je bil Sozd REK Velenje.
Za to priložnost so pripravili kratek kulturni program z recitalom in nastopom invalidskega pevskega zbora iz Celja. Invalidi pa so pred spomenik na Graški gori položili venec in se z minuto molka spomnili vseh padlih na tem področju. Po končani svečanosti pa so prijetno kramljali do poznega popoldneva.
Mira Zakošek
Tekmovanje mladih gasilcev
Zgledno delo z mladimi
Občinsko gasilsko zvezo Velenje sestavlja 14gasilskih društev, v katerih je včlanjenih približno 1350 občanov in občank. Od tega je 452 pionirjev pionirk, mladink in mladincev. Prav delu z mladimi namenjajo posamezna društva in seveda tudi občinska zveza kar največjo skrb. Tako so preteklo soboto organizirali tudi občinsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin na pomožnem nogometnem igrišču pri jezeru. Tekmovanja v gasilskih veščinah se je udeležilo kar 37 gasilskih desetin oziroma 370 mladih ga-
silcev in gasilk. Največ prijavljenih ekip sta imeli gasilski društvi Šentilj in Gabrke. Tekmovanja jc bilo nadvse skrbno in vzorno pripravljeno, za kar so poskrbeli člani občinske gasilske zveze in Industrijskega gasilskega društva Rek Velenje, katerim je bila zaupana organizacija. Pionirji A (od 7. do 10. leta starosti) so tekmovali v vaji s hidrantom in vaji z ve-drovko. pionirji B (11. do 14. leta) v trodelnem napadu in štafeti, mladinci in mladinke pa v trodelnem napadu in štafeti.
Na tekmovanju so bili po
Pionirji iz Šentilja. Za nagrado bodo odšli za deset dni na morje, (foto: LO)
Varnost v cestnem prometu
mnenju sodnikov doseženi zelo dobri rezultati, kar najbolje ponj uje skrbno delo z mladimi.
Med pionuji A so bili najboljši mladi gasilci iz Šentilja. 2. Velenje. 3. Paška vas. 4. Škale. 5. Pesje. 6. Šmartno ob Paki. 7. Gabrke. 8. Pesje II. 9. Šalek. 10. REK. 11. Lokovica. Pionirji B: I. Šoštanj. 2. Škale. 3. Šmartno ob Paki. 4. Gaberke. 5. Šalek II. t* Šalek 1,7. Šentilj. 8. TUŠ.9 Rek. Mladinke: 1. Šentilj. 2. Lokovica. 3. Gaberke. 4. Bevče; mladinci: I. Šmartno ob Paki. 2. Šentilj. 3. Velenje, 4. Gabrke. 5. Topolšica. 6. Salek. 7. Lokovica. 8 TUŠ. 9. Škale. 10. Gabrke. II. Pesje. 12. REK. 13. Bevče.
Pioniijc iz Šentilja, ki so tokrat zmagali že četrtič zapovrstjo, je občinska gasilska zveza nagradila z desetdnevnim letovanjem na morju.
Takšna tekmovanja pa niso edina oblika dela.z mladimi. Poleg tega je občinska gasilska zveza organizirala še dodatna tekmovanja za mladince-gasilce v plavanju. streljanju z zračno puško, šahu in namiznem tenisu. Tudi tega tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh društev v občini. Najboljše so bile mladinke GD Šentilj, pri mladincih pa GD Šalek. Ta tekmovanja bodo v prihodnje organizirali tudi za pioni-ije in pionirke, vključili pa bodo še druga da bi tako pridobili med gasilce še več mladih, in s tem še pov ečali udarno gasilsko moč. kot je dejal predsednik občinske gasilske zveze Velenje Tone Berlo-žnik.
V nedeljo bo na nogometnem igrišču pri jezeru še tekmovanje članov. Začelo se bo ob 7. uri.
POSTALI SO MLADINO — V teh dneh so na osnovnih šolah pripravili sprejem pioniijev v Zvezo socialistične mladine Slovenije. Ob tej njihovi starostni prelomnici jim je bilo izrečeno veliko toplih besed, nageljni in knjižice pa so dogodek naredili še svečanejši. Tudi kulturnih programov ni manjkalo, konec pa je marsikje popestril še ples.
NAJBOLJŠI FLIPERAŠ — Na prvem slovenskem fliperaškem prvenstvu, ki ga je organiziral tednik Mladina iz Ljubljane v Hali Tivoli, je zmagal Franc Bercko, 34.letni delavec iz Gorenje v Velenju. Med 23. tekmovalci je dosegel najboljši rezultat v super finalu. Drugi je bil Jasmin Rakovič, tretji Jan Samec, oba iz Ljubljane. Mladi tekmovalci so bili navdušeni nad tekmovanjem in so izrazili željo po čim večjem številu takšnih in podobnih tekmovanj. Velik problem tega mladega športa je ta, da ga odgovorni ne jemljejo resno, pa čeprav se z njim ukvarja veliko število mladih, (foto M. Skulj)
SODELUJEJO S SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIMI UČENCI — Učenci in učitelji osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje so sklenili, da bodo v letu invalidov navezali stike z mladimi iz Ljubljane, ki so slušno in govorno prizadeti. Med zimskimi počitnicami so jih obiskali in jih takrat povabili na obisk v Velenje. Mladi iz Ljubljane pa so bili pred nedavnim na obisku pri učencih osnovne šole Miha Pintar Toledo. Ob tej priložnosti so jim gostitelji pripravili kratek kulturni program, pokazali pa so jim tudi znamenitosti našega mesta.
»GALERIJA MESNICA« — Velenjski foto klub je v minulih dneh popestril svojo dejavnost z otvoritvijo »galerije mesnica« na Cankaijevi cesti v centru Velenja. Domiselno izbrano mesto jim je odstopila ERA Velenje ter tako pripomogla k poživitvi kulturnega utripa našega mesta.
O otvoritvi galerije je bila manjša slovesnost z recitalom, ki se je je udeležil tudi Vlastja Simončič mednarodni mojster fotografije. Vlastja Simončič, ki je kasneje pripravil predavanje članom foto kluba, je tudi prvi razstavljalec v novi galeriji. Njegove slike so vsekakor vredne ogleda.
:
FRANC TERČE, Konovo »Zaposlen sem bil v bolnišnici Topolšica. sedaj pa sem upokojen. Tri leta sem invalid, invalid-kinja pa je tudi moja žena. Prav rada oba sodelujeva na srečanjih, ki jih organizira naše društvo, ato tudi upava, da se bomo v prihodnje srečevali še bolj pogosto.«
Seznanjanje občanov z novim zakonom
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje in združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje organizirata v sodelovanju s postajo milice in avto moto društvom Velenje razlago novega temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu za občane občine Velenje. Nov zakon namreč prinaša številne novosti in spremembe, ki so zelo pomembne za voznike in ostale udeležence v prometu.
Predavanj so se doslej že udeleži1' vozniki iz delovnih organizacij
Vegrad, KOC, ERA in HPH. Uspešno je bilo tudi predavanje namenjeno gasilcem.
Vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki bi želele delavcem in občanom omogočiti sodelovanje na teh predavanjih lahko prijave pošljejo združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje, Efenkova 61 ali avto moto društvu Velenje, Prešernova 9.
Takšno izobraževanje bo vsekakor koristilo vsem udeležencem v prometu.
Mozirski šoferji dobri kegljači
V vrsto športnih srečanj, ki jih prirejajo člani združenja šofeijev in avtomehanikov iz Moziija. je sodil tudi kegljaški dvoboj z vrstniki iz Žalca. Na kegljišču v Mozirju sta se v borbenih igrah pomerili po dve šestčlanski ekipi obeh združenj. To je bilo že tretje srečanje le vrste. Zmagala je prva ekipa Moziija s 763 podrtimi kcglji. druga je bila prva ekipa Žalca, kije podrla 751 kegljev, tretja druga ekipa Žalca s 711 in četrta druga ekipa Moziija s 695 podrtimi keglji Ža zmagovalno ekipo so tekmovali Kovač. V. Kranjc. P. Kranjc. Kovašak. Opalin in H rova i.	j p
MARIJA BOGATIN, Slovenske Konjice: »Tudi jaz sem postala invalid v prometni nesreči. ki se mi je pripetila pred 11 leti. Takoj sem se včlanila v društvo invalidov in se redno udeležujem vseh srečanj. Na današnjem srečanju, kjer smo zbrani invalidi celotnega celjskega območja, je še posebej prijetno. Graška gora je za to zelo primerna, srečo pa smo imeli tudi z vremenom.«
SLAVICA SMREKAR,Vele-
nje: »Takšna srečanja so za invalide prijetna, za organizatorje pa so seveda velika obveza. Organizator tega srečanja je letos društvo invalidov Velenje. Kljub temu. da je bilo mnogo težav pri organizaciji, sem prav rada sodelovala. Danes sem nad vse zadovoljna. saj vidim, da smo srečanje dobro pripravili in da so vsi udeleženci zadovoljni. Menim, da je takšno srečanje pomemb-nen prispevek ob praznovanju mednarodnega leta invalidov.«
6r£	Zanimivosti	Številka 22 (584) - 5. junija 1981
		
Iz izleta po poteh AVNOJ
Pot, ki je ne bom nikoli pozabila
Končno se je le pripeljal avtobus. Nemudoma smo se usedli in odložili prtljago. Sedela sem ob oknu in opazovala naravo. Tudi šal in petja ni manjkalo. Skozi Laško, Zidani most in Zagreb smo se pripeljali do Novske.
Željka nam je po mikrofonu povedala nekaj o ustaškem taborišču Jasenovac. Govorila nam je o vseh grozotah in zločinih, ki so bili v njem storjeni med vojno. Tudi to taborišče, ki je sedaj preurejeno v muzej, smo si želeli ogledati. Ker pa so ravno tisti čas popravljali cesto do njega, smo morali nadaljevati pot naprej. Res je žalostno, da prav med turistično sezono popravljajo ceste, saj bi bili lahko to storili že prej. No, kar je je. Gremo naprej.
Vozili smo se med širnimi gozdovi in planotami. To je Kozara. Z avtobusom smo se pripeljali na Mrakovico, najvišjo točko Kozare. Enkraten, veličasten občutek je bil v meni, ko sem stala pred ogromnim spomenikom, ki je ponosno kipel proti nebu. Besede niso bile potrebne. Imena tisočev so dovolj zgovorno pričala in tudi svarila, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Ogledali smo si tudi film o Kozari, si kupili razglednice in značke. Počasi smo se odpravili dalje.
Naslednja postaja je bila Banja Luka. To je staro mesto, ki leži ob Vrbasu. Na vseh straneh ga obdajajo na pol golo hribovje in sive skale ter planote. Prvi znaki kraškega sveta. Ker pri nas v Sloveniji ni muslimanskih cerkev, smo se ustavili v starem delu mesta, da si jo ogledamo. Seveda je ni bilo težko najti, saj jo opaziš takoj po značilni kupolasti strehi in visokem, vitkem zvoniku.
In že smo v avtobusu, pa veselo naprej.
Bližamo se glavnemu cilju našega izleta — mestu Jajcu. Že nekaj časa se vozimo ob reki Plivi, nekaj časa po soteski, nato se dolina razširi in spet zoži. Na reki Plivi je tudi elektrarna, šs en večji ovinek in pred nami se je razgrnila prekrasna panorama. To zgodovinsko mestece sem si predstavljala kot majhen kraj, ki ga poznam z razglednic. Joj, sem se motila. Saj to je pravo mesto. Bloki, nove hiše... Stari del mesta je povsem drugačen. Hišice z značilnimi strehami. Na vrhu hriba je trdnava. Vsi smo se ozirali po Plivi, da bi videli slapove. Toda ni jih bilo. Ko pa smo
prispeli do starega dela mesta, smo zagledali značilno podobo, ki nam je tako znana. Ustavili smo se v bližini muzeja, v katerem je bilo II. zasedanje AVNOJ. Vse naokrog je bilo polno avtobusov in osebnih avtomobilov. Ljudje prihajajo z vseh koncev in krajev, da bi videli to zgodovinsko mesto.
Najprej smo šli v muzej. Z zanimanjem smo prisluhnili tovarišici, ki nam je podrobno opisala dogodke iz novembra leta 1943. Vpisali smo se tudi v spominsko knjigo. Po ogledu muzeja smo odšli k slapovom, ki dajejo mestu svojstveno podobo in čar. Voda se je penila in bobnela ter padala v globino. Hoteli smo oditi še na staro trdnjavo, na vrhu mesta, vendar nam je dež to preprečil.
V Jajcu smo tudi prenočili. Čeprav smo bili utrujeni, smo šli pozno spat, saj smo ta dan doživeli veliko novega.
Naslednje jutro smo zgodaj vstali, kajti pred nami je bila še dolga pot. Krenili smo proti Mrkonjič gradu, Ključu ter prispeli v Bosanski Petrovac. Od tam smo se odpeljali proti Drvarju. Bilo je izredno toplo in sončno. Kraške planote so se vrstile ena za drugo, med skalami so se pasle črede ovac in mulile travo. Odprla se je široka dolina z mestom Drvarjem.
Najprej smo se odpravili proti Titovi votlini. Bili smo tik pod njo, vendar koče nismo videli, ker jo dobro zakriva drevje. Nato smo se po skalnati poti povzpeli do koče. Z velikim zanimanjem smo si jo ogledali in se vrnili nazaj v mesto, kjer smo šli tudi v muzej, v katerem so ohranjene fotografije in predmeti, ki so jih uporabljali Tito in Vrhovni štab. Pozabila sem povedati, da nam je tukaj vodič podrobno opisal in priklical v spomin nad 25. maj 1944 v Drvarju.
Pot smo nadaljevali nazaj proti Bosanskem Petrovcu in od tam
Jajce
proti Bihaču. Tudi v tem mestu smo si ogledali muzej o I. zasedanju AVNOJ. Vpisali smo se v spominsko knjigo. Zatem smo se odpeljali proti Slunju in naprej proti Zagrebu. Nato pa smo nadaljevali pot proti Sloveniji.
V avtobusu je bilo vseskozi veselo. Peli smo, se šalili, ustavili smo se še v gradu Mokrice ...
Hitro smo se bližali Šmartnemu in čeprav je začelo deževati, smo bili vsi
dobre volje. Pripeljali smo se domov. Malce smo bili žalostni, ker je bilo izleta kar prehitro konec, pa vendar srečni, saj smo skupaj lepo preživeli dva lepa dneva. Te poti v naše zgodovinske kraje iz narodnoosvobodilne vojne se bom zmeraj spominjala.
Jelka Jašinsky, 8. b. razred o. š. bratov Letonje Šmartno ob Paki
Vzgojno varstveni zavod Velenje
Najmlajšim zlate značke
Prejšnji teden so v velenjskem vzgojno varstvenem zavodu svečano podelili zlate športne značke 216 malim šolarjem. Tekomo-vanje za to športno značko je trajalo dve leti, vanj pa so bili vključeni otroci od petega do sedmega leta. Tekmovanje obsega izlete, kotalkanje, smučanje, plavanje,
Podelitve zlatih športnih značk našim najmlajšim so se udeležili poleg otrok številni starši in drugi občani in napolnili dvorano kulturnega doma do zadnjega kotička. Ob tej priložnosti so pripravili otroci s svojimi vzgojiteljicami prisrčen kulturni program.
(mz)
drsanje, vožnjo s kolesom ter spretnosti z žogo. Če otrok obvlada vsaj štiri veščine iz tega programa, osvoji zlato športno značko. Program tekmovanja izvajajo v okviru rednega programa telesne vzgoje. S tekmovanjem za športne značke lahko otroci nadaljujejo v osnovni šoli, pa tudi v srednji šoli in celo v delovni organizaciji.
Otroci, ki uspešno opravijo vse predpisane naloge, dobijo poleg značke še diplomo dobrega športnika, planinska zveza Slovenije pa jim podeli še nalepko ciciban planinec, v kolikor uspešno opravijo izlete. Vsi otroci, ki so dobili značke, so osvojili vsaj po pet veščin. Posebno dobro so se izkazali v plavanju. Vsi znajo plavati, kar 42 otrok pa je dobilo posebno priznanje bronasti delfin, ker so preplavali 25 metrov.
Del denarja za izvedbo tega programa je prispeval vzgojno varstveni zavod Velenje nekaj denarja, predvsem za nakup rekvizitov' je prispevalo ZTKO Velenje, del stroškov pa so krili starši.
Pri izvedbi tega programa sta vzgojno varstvenemu zavodu Velenje pomagala plavalni in smučarski klub Velenje. Pomagajo pa jim tudi starši otrok.
M. Z.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Komisija za inventivno dejavnost
RAZPISUJETA NAGRADNI NATEČAJ
za najuspešnejše inovacije leta 1980 v občini Velenje s področja:
a)	množične inventivne dejavnosti v OZD;
b)	ustvarjalnosti mladih;
c)	ustvarjalnosti društev (LT, DIT...) in posameznikov izven OZD.
Nagradni sklad sestavljajo: pod a)
—	denarna nagrada 10.000.00 din,
—	dve nagradi po 5.000,00 din,
—	dve nagradi po 3.000,00 din.
pod b)
—	nagrada 5.000,00 din,
—	nagrada 3.000,00 din,
—	nagrada 2.000,00.
pod c)
—	nagrada 5.000,00 din,
—	nagrada 3.000,00 din.
Vsi nagrajeni prejmejo tudi pismena priznanja.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci v OZD in skupnostih, dijaki srednjih in poklicnih šol, študentje, društva in posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letu 1979 prispevale k
—	povečanju produktivnosti dela,
—	porastu dohodka,
—	povečanju varnosti pri delu,
—	izboljšanju delovnih pogojev,
—	izboljšanju organizacije dela,
—	varstvu okolja,
—	ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju.
Inovacije predlagajo: pod ai
komisije za inovacije iz OZD, ki predhodno interno opravijo ožji izbor med možnimi kandidati (maksimalno 3); pod b)
Predavatelji oziroma mentorji; pod c)
UO društev in posamezniki.
Ob prijavi naj predlagatelji dostavijo naslednjo dokumentacijo:
—	osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja in morebitnih sodelavcev, izobrazbo, opis del in nalog — delovno mesto);
—	kratek opis in skico inovacije z naslednjimi podatki:
a)	izvirnost — inventivnost predloga; opisati stopnjo izvirnosti predloga
b)	dohodek; letno ustvarjena gospodarska korist, navesti prihranek preračunan na enoto proizvoda (izdelka)
c)	varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev, (preprečevanje ali zmanjševanje možnosti nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjševanje ali odprava hrupa ter prepiha itd.) ter
d)	pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oziroma mnenje šole ali UO društva.
Posamezniki izven OZD ali skupnosti morajo prijavi priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti, na osvojitev predloga pa bo vplivalo tudi poročilo komisije, ki bo preverjala, ali te inovacije izpolnjujejo pogoje razpisa.
Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru praznovanja dneva inovatorjev Jugoslavije, 12. 10. 1981 in praznika občine Velenje.
Odbor in komisija bosta obravnavala vse predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet ZSS Velenje do 10. 9. 1981 in bodo ustrezali pogojem razpisa.
MARJAN BREGAR
2. Z enim samim skokom se je pognal z ležišča. Vratno krilo je odletelo navzven in mladenič je dobesedno padel na sivo gmoto v snegu pred vrati...
Volk!
Grgrajoč glas se je izvil iz grla zveri, topot bosih človeških nog in živalskih šap je odmeval po zaledenelem snegu. V bledi zimski mrak se je zarisal nenavaden prizor: dve pojavi — človeška in živalska, zagrizeni druga v drugo na življenje in smrt.
Za hip sta pojavi obstali. Pol na tleh, pol v zraku — kot bi krogla obstala pred cevjo puške ali kot bi reka okamenela sredi slapa. Potem so se človekovi prsti zagrebli v golta-nec in zviška je udarilo rezilo noža. Bela pena, ki je lila prek zobovja zveri, se je pobarvala rdeče. Vroč curek črne tekočine je omočil krzno živali, obrizgal sneg. Jeklene strune mišic so druga za drugo pupuščale in zver se je zamolklo zrušila na tla.
Ken se je opotekel h koči. Naslonil se je na podboj — enega samega koraka ni zmogel več in ene same misli!
Stal je tako kdove kako dolgo, in ko je končno dvignil nogo čez prag, je bila ta težja od svinca.
Koča je bila zdaj ledeno mrzla, polna jutranjega hladu in motne, bele svetlobe. Ken je stal pred očetovim ležiščem. Bolnik je bil tak kot vse dni: negiben, prsteno siv v obraz.
In vendarle ni bil tak!
Ken seje spustil na kolena. Nežno je prijel hladno očetovo roko. To, ki ga je pred mnogimi mnogimi leti tu pred kočo dvignila prvič v zrak, visoko pod drevesne krošnje, ga varno vodila skozi vsa leta otroštva in ga nevsiljivo oblikovala v odraslega moža ...
Ken se je z ustnicami rahlo dotaknil te roke.
To je bilo slovo — oče je bil mrtev.
Petek, 5. junija — VALERIJA Sobota, 6. junija — NORBERT Nedelja, 7. junija — ROBERT Ponedeljek. 8. junija — MED-ARD
Torek, 9. junija — PRIMOŽ Sreda, 10. junija — MARJETA Četrtek, 11. junija — SREČKO
Zdravniki v zdravstvenem domu Velenje
Petek, 5. junija — dr. Kopitar (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Sobota, 6. junija — dr. N a tkova (dežurna), dr. Kralj (pmmožni dežurni)
Nedelja, 7. junija — dr. Natko-va (dežurna), dr. Kralj(pomožni dežurni)
Ponedeljek, 8. junija — dr. Grošelj (dnevni), dr. Lešnikova (nočna)
Zobozdravniki v zdravstvenem domu Velenje Sobota, 6. junija — dr. Ana
Jevšek, Velenje, Kidričeva 17 Nedelja, 7. junija — dr. Ana Jevšek, Velenje, Kidričeva 17
Dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti ZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma)
Zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj
Petek, 5. junija — dr. Pirtovšek Sobota, 6. junija — dr. Pirtovšek
Nedelja, 7. junija — dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 8. junija — dr. Lazar
Torek, 9. junija — dr. Lazar Sreda, 10. junija — dr. Pirtovšek
Četrtek, ll.junija — dr. Pirtovšek
Veterinarji v Veterinarski postaji Velenje — sedež Šoštanj
Od petka, 5. junija do četrtka, 10. junija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Velenje, Vrnjačke banje 7, telefon 852-381.
Kino
REDNI KINO VELENJE
5.6—petek oblO., 18.in20uri: ABC OD LJUBEZNI DO SF.XA
—	avstralski zabavno-vzgojni dokumentarni
6. in 7.6. — sobota in nedelja ob 18 in 20. uri: ABC OD LJUBEZNI DO SEXA — avstralski zaba-vno-vzgojni dokumentarni
8. in 9. 6. — ponedeljek, torek ob 18 in 20 uri: VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV — ameriški: V glavni vlogi: Ron Howard in Na-nsy Morgan
10.6.— četrtek ob 18 in 20 uri: LAŽNE HČERKE LAŽNEGA DOKTORJA — zahodnonemška komedija. V glavni vlogi: Peter Steiner
12. 6. — petek ob 10., 18 in 20 uri: LAŽNE HČERKE LAŽNEGA DOKTORJA — zahodnonemška komedija
KINO DOM KULTURE VELENJE
8. 6. — ponedeljek ob 20 uri: FILMSKO GLEDALIŠČE: ČAROVNIK — ameriški glasbeni V glavni vlogi: Diana Roos in Mi-chael Jackson
11.	6. — četrtek zaradi druge prireditve filmska predstava odpade
KINO ŠOŠTANJ
6.	6. — sobota ob 19,30: INVAZIJA TRETJIH BITIJ — ameriški znanstveno fantastični V glavni vlogi: Donald Suther-land, Brooke Adams
7.	6. — nedelja ob 17,30 in 19.30: VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV - ameriški
8.	6. — ponedeljek ob 19.30: ABC OD LJUBEZNI DO SEXA
—	avstralski zabavno-vzgojni dokumentarni
10. 6. — sreda ob 19,30: ČAROVNIK — ameriški glasbeni
KINO ŠMARTNO OB PAKI
5. 6. - petek ob 20 uri: VISOKA NAPETOST — domači V glavni vlogi: Božidarka Frait. Ljubiša Samardžič
9.6. - torek ob 20 uri: ABC OD LJUBEZNI DO SEXA — avstralski zabavno-vzgojni dokumentarni
12.	6. - petek ob 20 uri: LADJA SMRTI — ameriški V glavni vlogi: George Kennedy. Richard Crenna
TOMOS 4 — NERABLJEN PRODAM 15% ceneje. Telefon 840-027, popoldne.
PRODAM RAZNE DELE ZA PEUGEOT 204. Tel. 852-046.
UGODNO PRODAM VEČJO HIŠO V SLOVENJ GRADCU. Tihi, Sejmiška 18, Slovenj Gradec.
ODLIČNO OHRANJEN ŠOTOR »INDUPLATI« ugodno prodam. Pusovnik, Aškerčeva 5 a. Šoštanj.
UGODNO PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, ža-
VOZNIKI PRIPRAVITE SE ZA LETNI ODDIH!
Ob cesti Velenje — Šoštanj, nasproti Gorenja, vam je na voljo vulkanizerska delavnica, kjer vam lahko elektronsko in direktno na vozilu uravnovesimo kolesa, menjamo avto plašče, olje, filter... v popoldanskem času, vsak dan od 15. do 19. ure.
Se priporoča Franc Mas-tnak. Partizanska 5, Velenje.
met ter lesorez v modernem stilu. Rotovnik, Kidričeva 55/11, Velenje.
PRODAM MOTOR-JAVA, Mihevc, Veljka Vlahoviča 47, Velenje.
GLOBOK VOZIČEK, HOJI-CO IN KOŠARICO opremljeno s kolesi in baldahinom prodam. Informacije 851-065.
PRODAM BARITON AMA-TI KRIŠTALICE, leto star (4 klap). IVO MATKO, Dobrovlje 11. Nazarje.
KUPUJEM PARCELO 1000 m2 v okolici Velenja. Tel. 851 -640.
ŽENSKO SREDNJIH LET. pridno in pošteno, vzamem na stanovanje. Naslov v uredništvu.
PROFESOR — INŠTRU-1RAM NEMŠČINO. Naslov v uredništvu.
KUPIM RABLJENO OTROŠKO SOBO. ali posamezne elemente. Telefon 850-030, od 6. do 14. ure.
OTROKA VZAMEM V VARSTVO do 1. decembra. Mihevc, Veljka Vlahoviča 47, Velenje.
MLADINSKA KNJIGA Knjigarna in papirnica
VELENJE
RAZPISUJE prosta dela in naloge
PRODAJALCA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je VK ali KV prodajalec
—	3 leta delovnih izkušenj
Za opravljanje navedenih del in nalog sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Mladinska knjiga, Trgovski center Velenje.
Kmetijski kombinat PTUJ TOZD TRŽNICA VELENJE
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
naslednja dela oziroma naloge
1.	POSLOVODJA PRODAJALNE MESA IN MESNIH IZDELKOV
Pogoj: VKV mesar
2.	MESAR - sekač
Pogoj: KV mesar sekač
3.	SKLADIŠČNI DELAVEC
Pogoj: končana osemletka in sposobnost opravljanja težjih del v skladišču in v prodajalnah z živili in šoferski izpit B kategorije.
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Tržnica Velenje, Cankarjeva 1d. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Komisija za delovna razmerja upravnih organov SKUPSČINE OBČINE VELENJE
objavlja
prosta dela in naloge
pomočnik vodje davčnega knjigovodstva in knjigovodje SIS
Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano ekonomsko srednjo ali višjo šolo in 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave sprejema kadrovska služba Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi.
dolo-
GRADBENO-OBRTNA ZADRUGA p. o. VELENJE
RAZPISUJE
mesto individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, čenih z zakonom, še naslednje pogoje:
—	5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih oz. nalogah; 1
—	sposobnost vodenja v komercialni ali tehnični dejavnosti;
—	primerna strokovna izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Gradbeno-obrtna zadruga p. o., Velenje, -•Trg mladosti 3.
O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Drevi ob 19.30 bo v knjižnici kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje kulturni večer, na katerem bodo nastopili mladinci osnovne šole iz Šmartnega ob Paki z recitalno uprizoritvijo Miroslava Antiča: PRVA LJUBEZEN.
V	razstavnem prostoru kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje je odprta razstava grafik in ilustracij Iveta Subica.
V	petek, 12. junija ob 20. uri bo v razstavnem prostoru kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje otvoritev razstave plastik Alojza Pongrašiča iz Celja. Ob tej priložnosti bo koncert dunajskih solistov: Floriana Kitta, violončelo in Carlosa Rivere, klavir.
TOZD OS GUSTAV SlLIH VELENJE Komisija za delovna razmerja	s
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
-	1 HIŠNIKA
poklicna šola (strojni ključavničar ali električar oziroma vodovodni instalater ali mizar), za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1. julij 1981.
-	1 ČISTILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1. julij 1981.
(Prednost pri izbiri imajo zakonski pari). Stanovanje po dogovoru.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa, rok za obvestilo kandidatom pa 10 dni po preteku roka za prijavo. Prijave pošljite na naslov: VIZ VELENJE - TOZD OS GUSTAV SlLIH, Vodnikova 3, 63320 Velenje, komisija za delovna razmerja.
Pozornost pomaga lajšati bolečine
Bilje oktober pred petimi leti. Takrat je nenadoma ostal prazen stolček na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh. Branko je umrl. Slovo je bilo neizmerno težko, čeprav so nam mnogi pomagali v tistih težkih trenutkih. Med njimi ste bili tudi Brankovi sošolci, tovariši učitelji in tovariš ravnatelj.
To leto Brankova generacija končuje osmi razred. Odhajate. Vsak po svoji poti. Mnogi se boste še srečali, saj tovariške vezi, stkane v šolskih klopeh ob skupnem doživljanju lepih in manj lepih trenutkov ostanejo. Ostali so tudi spomini na Branka. To ste dokazali njegovi sošolci, tovariši učitelji in tovariš ravnatelj, ko ste skupno prihajali vsa ta jeta na Brankov grob v Zavodnji. To je pozornost, ki pomaga lajšati bolečine, to je pozornost, ki daje moči in poguma in pomaga živeti.
In ko se v tem juniju, dragi Brankovi sošolci, poslavljate od šole, učiteljev in ravnatelja, vam želimo srečno v življenju, da bi ohranili vse tisto dobro, kar so vam dali vaši vzgojitelji.
Vsem pa ISKRENA HVALA za vse misli in dejanja, ki ste jih v teh letih posvetili šošolcu — našemu Branku.
Družina Hrastnik iz Topolšice
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, žene in sestre
Frančiške Napotnik
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in
cvetje.
Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom, zdravniku dr. Pirtovšku, duhovniku za opravljen obred, vsem govornikom, KS Lokovica, lokoviškim-pevcem ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Marica z družino, sestri Cilka in Angela ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame
in sestre
Angele Stropnik
iz Sela pri Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako icpem številu pospremili na njeni
zadnji poti.
Iz srca se zahvaljujemo duhovniku Stanetu Prazniku, pevcem, govorniku, sosedama Pavli in Štefki ter vsem sodelavcem.
Žalujoči: sinova Ivan in Stane, hčerke Ivica, Gelca, Ančka, Marija in Štefka z
družinami.
ZAHVALA
V maju. najlepšem mesecu, nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in dedek
Jože Bačovnik
4. II. 1925—25. 5.1981 kmet iz Belih vod
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, soborcem V. prekomorske brigade, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in zasuli grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo govornikoma, tovarišema Meleju in Vranjeku za poslovilne besede in
duhovniku za opravljen obred. Zahvala velja tudi DO TGO Gorenje Vzdrževanje, vodji obrata Danilu Toreju za vsestransko pomoč. TEŠ TOZD I in TOPER Šoštanj.
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Marija in Anica z družinama, hčerka Jožica, sinovi Zdravko z Martino, Andrej, Alojz in Štefan, mama Marija, sestra Marica, brata Alojz in Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo.
Jugoslovanska alpinistična odprava Lhotse 81 (8)
™"J S skupščine TVD Partizan Šmartno ob Paki
ISamota, ki napoveduje konec I
TABORI
Tišino snežne luknje motijo le kapljice, ki vztrajno padajo s stropa. Tu in tam me katera tudi zadene, da potem izustim kakšno sočno.
Piše: Ivč Kotnik
Zgoraj sta ostali le Se dve navezi in potem je v glavnem konec.
Da, konec, ki zna biti drugačen, kot pa smo si ga želeli. Začno prihajati prijatelji, in na koncu je že gneča. Navzgor pridejo Iztok, Rok in Slavko, navzdol pa Viki in Vanja.
Vanja pravi, da je zgoraj sodni
GORA NAS JE PREMAGALA, TODA VSI SMO ZlVI, KAR PA JE BILO TUKAJ, V TEJ BITKI S TAKO MOGOČNO IN NEVARNO STENO KOT JO IMA LHOTSE, NAJPOMEMBNEJŠE! ZATO SE VSAK PO SVOJE VRAČA KOT ZMAGOVALEC!
Tako bi najpravilneje in iz srca končal to zgodbo, ki se je videla od marca do konec maja in žal ni taka, kot smo si jo želeli in bili prepričani, da bo. Vrha ni in ga tudi ne bo, vsaj to pot ne. Če ga bomo hoteli imeti, se bomo morali vrniti Se enkrat in dokončati to delo. Toda sedaj se že takih misli bojim. Bi prišel sem še enkrat?
Sedaj je treba vse skupaj najprej preboleti in preživeti, toda NE pozabiti. Ob takih pogojih, kot smo jih imeli sedaj, je nemogoče doseči vrh.
Saj smo imeli le tri dni lepega vremena in iz stene smo lahko opazovali cdo EN sončni zahod. In to v dobrih dveh mesecih garanja! Bile so res popolnoma
I I I I
I I
I
I I I I I
I I I I I I
mm '"Ji H
L.	_
Trim akcije v juniju
dan. Če bo kdo prišd na vrh, bo to čisto po naključju, kajti razmere so nemogoče. Marjan je tudi malce ozebel! Luknja pa je oživela, samota je odšla, osamljenost pa ostane. Samota, ki za njo prihaja konec in od njega nas loči le še nekaj dni, v katerih pa lahko le še malo vplivamo na razplet dogodkov!!
Tišina žre in gloda, ji kot termit. Kako naveličan sem že te gore.
Včeraj smo s Petrom in Jova-nom prišli v T 1, zadnjih sto metrov pod taborom nas je neprestano zasipalo, plazovi so drveli le dober meter od nas. Danes sta prijatlja sestopila v bazo, ker se ne počutita dobro. Sam si ne upam naprej, pa saj tudi dovoljenja ne bi dobil. To je preveč nevarno. Tako bom v luknji počakal naslednjo skupino, ki pa je v bistvu že zaščitnica in je tako praktično že vsaka možnost za vrh zapravljena. Aleš sicer še računa na naju z Iztokom, da bi kot zadnja imela 18. maja možnost za vrh, 20. maja pa bi potem odšli iz baze v dolino globoko pod nami.
2e nekaj dni se tudi sam slabo počutim, nagaja zdravje in tako sploh ne vem, ali naj še garam in se borim še s svojim slabim počutjem ali pa naj se tudi sam umaknem.
Vrha pa še vedno ni in svet tam gori proti koncu Lhotseja se nam kar naprej postavlja pokon-d.
Vhod v snežno luknjo mi počasi zasiplje, saj se gora nikakor noče umiriti. Tu jn tam si ga malo odkopljem, pa saj nič ne pomaga.
Vklopim radio postajo in vprašam bazo, kaj je novega na gori. Samo zato, da preženem samoto. Sam s seboj kockam in se pogovarjam. Misli mi spet bežijo domov, toda tokrat je najtežje, zato jih skušam odgnati! Janez je imel danes zgodaj zjutraj spet zvezo z Ljubljano, odkoder nas vsevprek pozdravljajo. Sam pa si tako želim domov. Vanja in Franček sta bila v T5 brez vsake posode tako, da sta v žlički topila sneg in srečno preživela noč. Danes bosta poskušala naprej proti šestid. Nekomu mora uspeti priti na vrh! Vreme pa je vedno bolj muhasto in tako začenja že dopoldan snežiti. Neobičajno toplo postaja, sneg je težak in še bolj nevaren, še vedno sem sam in le sneg, ki mi vztrajno zasipava vhod v luknjo, mi je prijatelj. Spet kličem bazo in zvem, da se Viki in Marjan vračata, vračata pa se tudi Vanja in Franček ter Aleš. Prvi je pri meni Franček. Kar vesel sem družbe, pa čeprav je prijatelj kmalu odšel naprej v bazo, ki si jo je prav gotovo zaslužil.
Zgoraj se ne da delati. Sneg se vdira do pasu, plazovi neprestano drve v dolino. Tudi nad T6 ni nič bolje. Viki je za petdeset metrov vrvi, ki jo je napel včeraj, potreboval dve uri.
Spet sem sam!
Konec zgodbe -jugoslovanski Lhotse 8t
nisi uspel, pa čeprav si morda garal tisočkrat bolj kot pa tisti, ki je dosegel vrh. Tako pač na to gledamo ljudje!
Počasi se odpravljamo, slovo je tiho, oči povešene, gore ne pogledam več. Oči iščejo dolino, ki je nekje pod nami. Z njo smo povezani po ozki stezid, ki se tu in tam čisto izgubi na ledeniški moreni. Se dan ali dva in odkorakali bomo.
In potem se nekaj dni še obrnil ne bom, kajti za menoj bo še vedno kot ogromna senca, bariera naše gore, katere se še vedno bojim in jo obenem tudi sovražim! Lhotse na nasvidenje!
Pred pristankom na Brniku se je spraševal, kako nas bo sprejela slovenska javnost. Pa je vse v redu, srečanje je bilo takšno kot smo si ga želeli in najbrž tudi zaslužili. Steno smo premagali in to je bil tudi naš osnovni dlj in počasi bo treba na himalajske odprave gledati drugače, saj je vedno več takih, ki premagajo steno, na vrh pa potem niti ne poizkusijo več.
nenormalne vremenske razmere in te so nam tudi onemogočile dokončati praktično že opravljeno delo.
Pa smo kljub vsemu poraženi, j kajti takšen je pač alpinizem in ljudje tako gledajo nanj: če se obrneš le pol metra pod vrhom,
Kljub vsemu pa je konec odprave najlepši in kar ne morem si odpočili oči med zelenjem, ki ga je tukaj toliko, saj sem že preveč navadil zime, ki je trajala zame letos kar sedem mesecev.
Upam, da ne bom nikoli pozabil v kako lepih krajih živim!
KOLESARJENJE
V nedeljo, 7. junija bo v organizaciji ZTKO Velenje potekala velika trim akcija kolesaijenja. Tako kot prejšnja leta bodo udeleženci vozili po krožni progi, ki je dolga 20 kilometrov.
Start tega trima bo pred Rdečo dvorano ob 8. uri, do cilja, ki 6o prav tako pred Rdečo dvorano pa se bo potrebno pripeljati do 12. ure.
Pridite, čakata vas tudi nelepka in značka.
COOPERJEV TEST ALI TEK VZDRŽLJIVOSTI
Na igrišču ob jezeru bo v sredo, četrtek in petek prihodnji teden od 17. do 19. ure trim akcija preverjanja vzdr žljivosti. Za odličen rezultat bo po-
trebno v 12 minutah preteči 2400 metrov. Če tega rezultata ne boste dosegli, morate svoji telesni vzdržljivosti posvetiti več pozornosti in se pričeli bolj načrlno ukvarjati s športno rekreacijo.
Pridite torej v sredo, četrtek in petek na stadion ob jezeru.
TRIM TEDEN NA .>TRIM STEZI*
Od 17. do 20. junija bo vsak dan od 17. do 19. ure še ena,zanimiva trim akcija. Ste že bili na trim stezi? Pridite prvič, pridite ponovno v gozdiček nad bazeni. Če boste želeli, vam bomo nudili tudi strokovne nasvete.
Na vseh akcijah bo organizirana tudi zdravstvena kontrola vašega utripa. Dobili boste osvežilne pijače in značko ali nalepko v spomin na udeležbo.
Plezalna sezona
Malo več kot mesec dni in odprava Pamir—81 Šaleškega alpinističnega odseka bo odšla na naporno pot. Velenjski alpinisti se vneto pripravljajo nanjo. Preteklo soboto in nedeljo so plezali v steni Križevnika in Štajerske Rinke.
V soboto 30. maja sta Vovk in Lihtineker ponovila Centralno (VI), Vid in Rok Preložnik pa Šaleško (IV) v severozahodni steni Križevnika. V nedeljo, 31. maja pa sta Vovk in Lihtineker ponovila Ruško (VI), Kukovec, Jošt, Prelog in brala Preložnik pa Domnovo (IV) prav tako v Križevniku, Avberšek in Cerjak pa sta ponovila Direktno (VI) v Štajerski Rin-
ki"	A. I.
Skrb za množičnost in kakovost
Delo društva za telesno vzgojo Partizan iz Smartnega ob Paki v preteklem mandatnem obdobju, bi po skupščini, ki so jo pripravili pred dnevi, na kratko lahko ocenili z besedami predsednika izvršilnega odbora občinske telesno kulturne skupnosti Maijana Gaberška. Na skupščini v Šmartnem je zbranim športnikom in športnim delavcem med drugim dejal: »Organiziranost telesne kulture v Šmartnem in rezultate, ki jih na tem področju dosegate, bi marsikje lahko postavili za zgled, za kar so s svojim delom zaslužni številni amaterski delavci « Da je ocena nedvomno objektivna, najbolje povedo rezultati, doseženi na različnih področjih tele-snokulturnega delovanja. Seveda pa na skupščini niso govorili le o dosežkih. ampak so kritično opozorili tudi na vse pomanjkljivosti, ki naj bi jih v bodoče odpravili in s tem prispevali k še velji kakovosti in množičnosti telesne kulture v krajevni skupnosti.
Društvo šteje blizu 250 članov različnih starosti, delo v njem pa je razdeljeno na več sekcij. Najstarejša, najbolj množična in najuspešnejša je vsakakor nogometna. Klub šteje v vseh starostnih kategorijah 120 članov in že več let uspešno nastopa v
Nogomet
republiški ligi. Letošnja tekmovalna sezona bo gotovo ena najuspešnejših doslej, saj je članska ekipa osvojila naslov jesenskega prvaka, odlična uvrstitev pa se ji obeta tudi ob koncu prvenstva. Šest let že v Šmartnem deluje tudi ženski rokometni klub z več kot 40 članicami. Dekleta prav tako uspešno nastopajo v republiški ligi. čeprav imajo, kot je bilo slišati na skupščini, nemalo težav pri treniranju predvsem zaradi šolskih obveznosti igralk. Člani smučarske sekcije se v delo občinske smučarske selekcije vključujejo preko smučarskega kluba Velenje, v zadnjem času pa je v društvu močno zaživela tudi rekreacijska sekcija. Ta skuša z raznovrstnimi športnimi dejavnostmi in organizacijo trim akcij telesno kulturo približati čimvečjemu krogu občanov, predvsem pa vključiti večje število žensk.
Med sklepi skupščine so med drugim zapisali, da bodo povečevanju množičnosti telesne kulture v kraju še naprej namenjali vso skrb, prav tako pa tudi vzgajanju strokovnih kadrov in podmladka za vse športne panoge, kijih gojijo v društvu. Kvalitetno delo z mladimi se jim je doslej bogato obrestovalo, zato ta usmeritev ostaja prednostna še naprej. Čeprav so z
družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju že doslej dobro sodelovali, bodo te stike še utrjevali, še posebej pa s šolskim športnim društvom in drugimi športnimi klubi v Šaleški dolini. Več pozornosti bo veljalo delegatskemu povezovanju v krajevni skupnosti in občini proučili pa naj bi tudi možnosti za zaposlitev profesionalnega treneija za delo z mlajšimi selekcijami v nogometnem klubu. Pri vseh sekcijah želijo us poviti svete staršev ter mladinsko komisijo, ki naj bi spremljala delo najmlajših. Kot eno najpomembnejših nalog pa so si zastavili čimprejšnjo izgradnjo športnih garderob, ki so spričo vse večjega razcveta športne dejavnosti več kot potrebne, saj sedaj gostujejo v osnovni šoli.
Na skupščini so izvolili nov izvršilni odbor in vse ostale organe, za novega predsednika skupščine pa Jožeta Ari-stovnika. Za zaslužno delo so podelili tudi več priznanj in plaket, vsi udeleženci skupščine pa so ob koncu navdušeno zaploskali pismu, ki so ga Šmarškim nogometašem poslali vojaki vojne gimnazije »Bratstvo-jedin-stvo« iz Beograda in jim zaželeli, da tudi ob koncu prvenstva SNL ostanejo na čelu lestvice. J. Krajnc
Nogomet ali zabava?
Borbenost premagala izkušenost
V	drugi zvezni nogometni ligi zahod sta do konca tekmovanja še dve koli. V neddjo gostujejo Velenjčani v Ljubljani. Srečanje je pomembno tako za domačine kot goste, saj so oboji še vedno v nevarnih vodah. Zato je tudi tokrat pričakovati trdo in zagrizeno borbo igralcev obeh moštev, kjer bo še kako potrebna podpora gledalcev. Velenjčani v Ljubljani ne bodo osamljeni, saj bo uprava organizirala prevoz z avtobusi za navijače.
V	nedeljo je na igrišču pri jezeru gostoval Osijek, vodilno moštvo na lestvici. Gledald so še prihajali na tribuno, ko je Prelogar z lepim strelom (v tretji minuti) premagal gostujočega vratarja. Toda že v 10. minuti so gostje nepričakovano po napaki domače obrambe izenačili. V tem ddu smo gledali zdo dobro igro obeh moštev, polno dinamičnosti in lepih akcij, kar še zlasti velja za domače igralce, ki so imeli vseskozi pobudo in v 30. minuti zasluženo povedli. Zadetek je dosegd Kikič.
V	drugem polčasu je igra nekoliko izgubila na tempu, kar je razumljivo in domačini so uspešno čuvali minimalno vodstvo, pa obenem poskušali s hitrimi protinapadi doseči še kakšen zadetek. Kljub temu do spremembe rezultata ni prišlo in gostje so tako po sedmih kolih, v katerih so kar šestkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, prvič klonili. Treba je povedati, da so skoraj ves drugi polčas igrali z igralcem manj, saj je sodnik povsem upravičeno pokazal rdeči karton enemu od njihovih igralcev, ki je namerno udaril Prelogarja.
Smarčani
spet v vodstvu
V	20. kolu so igralci Smartnega premagali na domačem igrišču moštvo Kladivarja s 3:0. Rezultat pa bi bil lahko še višji, če Prašnikar ne bi bil zastreljal enajsmetrovko. Po tej zmagi in po porazu Železničatja na domačem igrišču z Muro so Smarčani spet v_ vodstvu. Sedaj imajo 28 točk. Železničar na drugem mestu pa 27.
V	nedeljo gostujejo Smarčani v Mariboru proti Železničarju. Ob morebitnem neodločenem rezultatu bi Smarčani startali v zadnjem kolu z velikimi izgjedi, da osvojijo republiški naslov.
V nedeljskem kolu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so igralci Elkroja na domačem igrišču visoko premagali nedorasle nasprotnike Unioija iz Slovenskih Konjic. V prvem polčasu je vse tri zadetke dosegel Kolenc, in sicer v 1„ 31. in 33. minuti. V nadaljevanju je v 47. minuti na 4:0 povišal Tratnik, Smonkar pa je v 76. in 88. minuti dosegel končni rezultat. Zmaga je več kot zaslužena, domačini pa bi lahko dosegli vsaj še dvakrat toliko zadetkov, če bi izkoristili vsaj del izrednih priložnosti, ki so si jih ustvarili v nadaljevanju igre. Žal, so proti povsem neresnim nasprotnikom zaigrali premalo zbrano in odločno, kar je po svoje tudi razumljivo.
Prav ob tem velja zapisati še nekaj besed. Vse bolj se namreč postavlja vprašanje smiselnosti obstoječega sistema tekmovanja. Štirikrožni sistem tekmovanja, igranje zaostalih srečanj
Rokomet
V 20. kolu v RRL so rokometaši Soštanje nepričakovano klonili na domačem igrišču v zelo pomembnem srečanju s Prulami. Gostje so slavili z rezultatom 30:29 (16:14).
Po začetnem vodstvu gostov so Šoštanjčani najprej izenačili in nato do približno deset minut pred koncem prvega dela tekme vodili z enim ali dvema goloma razlike. Zadnje minute prvega polčas^ so pripadle gostom, ki so dobili prvi polčas z dvema zadetkoma razlike.
Gledalci, ki so bučno navijali za svoje, so v nadaljevanju pričakovali preokret. Domači igrald so se resda nadvse borili, toda njihova akcije pri podaji v napadu so bile
Streljanje
Konec preteklega ledna je bil v Karlovcu strelski turnir republiških reprezentanc. Za Slovenijo je nastopila tudi Velenjčanka Saša Bola in v disciplini 3x20m malokalibrska puška proste izbire zasedla tretje mesto. Pri tem je s 521 krogi izenačili republiški rekord za članice in dosegla novi rekord za mladinke.
V	Postojni je bilo republiško prvenstvo pionirskih odredov v akciji Jugoslovanske pionirske igre. Tudi na tem tekmovanju so se zelo izkazali mladi strelci velenjske družine Mrož. Rezultati: — ekipno: Mrož 502.2. Postojna 455 krogov. Posamezno: 1. D. Bola 173,2. Perhač 168.4. Močivmk 161 krogov. Ostali tekmovalci iz Velenja so se uvrstili takole: 6. Zilič. 11 Šafarič, 17. Črnivec. Pionirji — ekipno: I. Ilirska Bistrica 509, 3. Mrož 488 Posamezno:3. Hiršel 171. 11. Fortunat Legner. 15. Renato Šterman, 16. Mu-nib Vehabovič, 18. Sandin Jovanovič.
V	Mariboru je bilo republiško prvenstvo za invalide. Skupina B: 2 H Bola 177. 4. Zager 158: skupina C: 1 Jovanovič 176: skupina D: Žučko 183 krogov — to je bil tudi najboljši rezultat prvenstva —. 5. Šafarič 178. V skupini G (odprta disciplina) je v streljanju z zračno serijskoj>ištolo I mesto osvojil Bola 174. 2. Šafarič. 4. Jovanovič.
Član velenjske strelske družine Mrož Trstenjak pa seje udeležil pozi-
iz jesenskega dela ob sobotah in rednih kol ob nedeljah, je ob že dalj časa znanem vrstnem redu močno načelo moči in predvsem voljo posameznih ekip. Pred nekaj koli so številni gledalci v Mozirju zaman čakali goste iz Rogaške Slatine, saj se jih je pred odhodom v Mozirje ob avtobusu zbralo le nekaj. Tudi v nedeljo so Konjičani zaigrali le z desetimi igralci. Po visokem vodstvu domačinov so zaigrali na drugo karto. Na srečanju ni bilo niti enega samega težjega prekrška, vseeno pa so gostje »hudo poškodovani« pričeli po vrsti zapuščati igrišče, računajoč na prekinitev in poraz s 3:0. Na koncu se je srečanje vendarle končalo normalno, vendar je v drugem polčasu pri gostih nogomet igral le en sam igralec, ostali so se zabavali na tak ali drugačen način in čakali konec srečanja. Zanimanje gledalcev je skoraj povsem upadlo, stroški pa niso nič manjši. Naj torej še mine teh nekaj kol. J. P.
Spodrsljaj Šoštanja
pogosto ,,na pamet", saj so precej žogo izgubili, slabo pa so igrali tudi v obrambi, kjer niso in niso znali zaustaviti izkušena Firsta in Jdovčana. Sredi drugega polčasa je bil rezultat celo že 20:15 v korist gostov. Tedaj so Šoštanjčani le zaigrali bolj zbrano in izenačili na 27:27 in nato na 28:28, toda igrala Prul so zaradi napak domačinov spet dosegli dva zadetka zapored in zmagali.
Po tem kolu je vodstvo prevzela Jelovica (30. točk), Šoštanjčani pa so drugi s točko manj. Jutri bo za rokometaša Šoštanja prav tako zelo pomembno srečanje v boju za prvo mesto s TUS v Slovenj Gradcu.
Dobri nastopi
vnih tumnjev za sestavo državne reprezentance v Splitu in Novem Sadu. S 540 in 528 nastreljenimi krogi je osvojil 10. oziroma 17. mesto in se uvrstil v B-ekipo reprezentance Jugoslavije.
Tokrat bron
V počastitev dneva mladosti je karate klub Ruše 23. maja 1981 organiziral ekipni republiški turnir za pokal »Dneva mladosti« za mladince v borbah.
Velenjčani so nastopili v postavi: Žiček. Korošec. Pejkunovič, Jeseničnik in Vrebac ter osvojili tretje mesto. Kljub temu.da so bili velenjski mladinci v polfraalni borbi oškodovani pri dosojanju točke, so z u\ rstitvijo zadovoljni Prvo mesto je zasedla ekipa Maribora. drugo pa ekipa iz Ruš.
Na preteklih prvenstvih so velenjski mladinci osvojili po eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Tokrat so znova dokazali. da sodijo v vrh slovenskega mladinskega karateja.
Veleblagovnica 110111(1
VELENJE