1. Ant. Funtek: Čas — slikir. Pesem........449 2. Fr. Gestrin: Ostal je lep spomin . . . Pesem.....449 3. F. S.: Gospod s Preseka. Dramatična povest v petih de- janjih .................450 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 29. Zakleti oreh 461 5. Josip Starč: Prvi sneg. Povest. (Konec)......465 6. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. VlIL Mrkün in Onobol........476 7. J. K. Kalčič: V drevoredu. Pesem ........476 8. J. Cimperman: Krist&li. Soneti.........477 9. Josip Starč: Pisma iz Zagreba XIV....... . 478 10. J. Kržišnik: Mati in sin. Pesem.........483 11. I. Vrhovec: Iz domače zgodovine Vil. Kranjska zopet avstrijska................484 12. Ferd. Seidl: Osnovna toplina ljubljanska......491 13. J.Kersnik: Mohoričev Tone (Konec)........495 14. E. Lah: „Matica Slovenska" in „Družba sv. Mohorja". V. 499 15. L. Žvab: Knjižne redkosti slovenske.......502 16. Listek: Nove knjige slovenske. — Trubarjeva tristolet- nica. — Zupanova slavnost. — Jurij Šubic — Hrvat. — Gallus Jakob. — Philologie und Patriotismus. Llatnioa. "BI. g. dr. Fr. Zupančič, c. kr. polkovni zdravnik v Kl. na Č. Ako v priliki dopošljete še 1 gld. 26 kr., plača» bode Vaš lint do konca t. 1. — <3-, Ivan Gruhli, učitelj na Temenici. S poslanim zneskom je naročnina Vaga plačana do konca junija t. 1. — I «t ran. Lepa Vam hvala na Vaši prijaznosti! „Ossuda" francoskega vojnega sodišča v Reki z dnč 22. maja 1S10, tiskana v italijanskem in hrvaškem jeziku jo znamenita v jezikovnem in zgodovinskem oziru ter popolnitfo poročilo g. L. Ž vab a v zadnjem zvezku „Ljublj. Zvona" »a 37G. strÄni. Kogel nam jo tudi ,Kolomanov žegeu", za katerega smo Vam zlasti Jivaložni. — G! J03. Rustia v Kost. Za to loto imato vse plačano in vrhu tega Se prebitka 40 kr. za prihodnje leto. — Anonymus J- K. v Lj. JPiSejo nam z Dunaja, da se zvrSi, kar žolito Vi. Kaj naj počnemo /.poslanimi novci? — G. N. E. G. v G. Kako Vam moremo povedati, ugajajo li ..priliko" našemu listu ali no, ako nam jih no pošljete? — G- Feliks Stegnar v Lj. Danes »i mogoče. Oprostite! — G. J. v T. Hvala. — G. Fr. G. Lj. Lopa hvala! Vso pride, a danes ni bilo prostora, ker ima „Zvon" že mnogo starih dolgov. — Karambolčok v Gr. Umotvori? Za Boga ne 1 To so prvosolsko metriško vajo. Bojimo so, da so zgodi, kar sami pričakujete, da Vas namroč Begaz tako „odvrže", da ne sedete nikdar več nAnj. — G. Fr. 1>. v K. Oprosti, tega ni kriv ne urednik, ne korektor. G. L. Žv. nam ne dopušča pri svojem rokopisu nobenih poprav, zato se njegova pisava loči v nekaterih oblikah od navadne .„Zvonove". — G. J. K. K. Želeli bi nekoliko več do-vr&onosti v obliki, zlasti pri „Božiči". — G. j. b—r. Nisem šo probrati utegnil. Zakaj ne mislite na domače stvari? L J Štev. 8. V Ljubljani, 1. avgusta 1886. Leto vi. m Čas ^fori sredi kamenja Proge svoje čas je črtal, Proge črtal in izvrtal V skale svoja znamenja. Kaj li rišeš čas vrh gor? — V tem, kar roka tvoja snuje Pogled nemi občuduje Veličastne moči stvčr. Oh, morda je tod prestol, Kjer veluješ strog pri rod i. Koder roka tvoja vodi Svet. ležeč pod taboj dol! slikar. Prestol ta si stavil sam, Ali kar si sam iztesal, Sam iztesal in izklesal, To boš strmoglavil sam. Kaj iz znamenj čitam teh, Ki jih roka tvoja riše? Kaj li črta, piše, briše Tu po zračnih skalnih tleh? „Na skalovje sivi čas Pečat lastni svoj udarjam, Črtam, rišem, pišem, stvarjam Svojo sliko, svoj obraz!8 A nt. Funtek. Jjf(adar mi v mračni duši Spomin na te vsevete, Nebo cvetčče radosti Se v prsih mi razpne. Morflna noč izgine mi, Življenje novo sine mi, Kadar mi v mračni duši Spomin na te vsc.vcte. Ostal je lep spomin ... Ti bila si mi sreče, Ljubezni čiste vir, In v prsi burne lila si Nebeškotihi mir. Čarobno tvoje je o k» Sijalo v žizen mi temnč; Ti bila si mi sreče, Ljubezni čiste vir. Minila je ljubezen. Ostal je le spomin, V življenja breznadejnih dneh Mi tolažnik jedin. Kot cvet, če slana ga ožge, Na tl;\ se brez sadu ospe, Minila je ljubezen, Ostal je le spomin. Fr. 6 c str i n. Leposloven in znanstvei\ list: > Gospod s Preseka. Dramatična povest v petih dejanjih. Spisal F. S. Osebe: Gospod s Preseka. Veper, grajski pisar, bivši trenili. Ivan Žar, kovač na vasi. Podstenec, slobodcn kmet.. Mina, njegova hči. Lena, pri Podstenci dekla. Ciganka. Luka, kovaški pomočnik. Trije vitezi. Trije drvarji. Kmet, hlapci, vratdr, ljudstvo. Godi se za reformacije na Slovenskem, pred drugim kmetgkim uporom. Prvo dejanje. Prostor sredi vasi, v ozadji cerkev, spredaj kovačnica, ob hišah kr&marske prodajalnice; — semenj. Prvi prizor. Ivan Žar, Luka in kmet pred kovačnico. Kmet: Stari volk se je iztegnil in mladi volk je prišel. Ali ga nista še videla — mladega s Preseka? Luka: Jaz sem videl, ko so ga peljali v grad. Vsi nejevoljniki so imeli zelene veje. Ivan Zar: Veje v roki, ali srd v srci. Nič ne bode boljši, nego jo bil stari. Kmet: Stari nas je drl, a mladi nas bode na meh odri. Grad mu jo premajhen. Zidali bomo in tesali in poleg stradali, da se bomo od bolečin krivili, kajti včdita : denarja nima več in povedal je že, da bodemo kmetje grad zidali in plačali. Vse nam vzame, kar pridelamo, pa pojde na Laško za kras in tančico. Mi pa zobe v steno. Ivan Žar: Ker ste za nič. Da sem jaz njegov kmet.. . . . ! Kmet: Tiho, da te kdo ne čuje . . . .! (Odide.) Ivan Žar: Strahopeti ljud! Še govoriti se ne upa o stari pravdi, ko je graš&ik terjal od kmeta, kar je smel — ali zdaj terja, kar hoče. Vredni niste pravice, ker nimate srca, da bi jo na glas povedali. I Alka: Da bi vsi tako znali in mogli, kakor Vi, gospodar, lepo bi bilo na svetu. Zdaj Vas pa prosim, če smem v semenj. Kupil bi si rad kaj nase in tujega duhovna bi rad slišal, ki bode danes propovedo val o novi veri. Ivan Žar: Le pojdi! Najbolje bo, da si kupiš pridnih rok nase. če boš pa za novoverci letal, ne bodeš dolgo več mahal s kladivom po moji kovačnici. Postopačev ne maram. Luka: Precej se vrnem. (Odide.) Dragi prizor. Ivan Zar (sam): Niti jaz ne morem delati. Srd in ljubezen mi polnita dušo. Srdit sem na graščaka, ki ljudstvo odira, in na ljudstvo, ki se mu dreti da. A ljubim zopet to ljudstvo, življenje bi dal, da je osvobodim. In njo ljubim, Mino, ki je najlepše dekle, kar sem jih videl kdaj po širokem svetu. V Nemcih sem imel na ponudbo zalih mojster-skih hčera in sam bi bil tam mojster, da sem vzel kako tako zlato-laso nemškuto. Ali nobena mi ni hotela v srce. Ta krasna stvar božja pa mora biti žena moja. Potlej, kovač, bodeš koval, da bode pelo nakovalo od ranega svita do temne noči in nakuješ si denarja toliko, da bode Mina hodila v svilni obleki, kakor grajska gospa — a sam bodeš nosil gömbe od srebrnega in zlatega denarja. Ali prej moram pridobiti njeno prevzetno srce. Danes pride semkaj v semenj. Danes se mora odločiti. Da bi drugega ljubila, ni mogoče. A mene mora ljubiti. In ko bi jo potlej izkušal kdo odtrgati od mojega srca, prebodem mu prsi z razbeljenim mečem — naj si bode gospod, meščan ali kmet. Mina bode kovačeva žena. Se danes mora reči, da bode moja. Naproti ji grem. (Hoče oditi proti cerkvi v semenj.) Tretji prizor. Ivan Žar. Mina prihaja; čula je zadnje stavke. Mina: Ti jezni kovač, kaj sam s seboj govoriš ter mahaš z rokami, kakor bi bil obnorel? Zgodaj je še, a ljudje že prihajajo in lehko bi te kdo čul in se ti smijal, tebi in meni, ki me imaš na jeziku. Da moram nekaj, takisto si rekel. Kaj pa moram jaz, povej, in kdo je tebe postavil, da mi ukazuješ? Ivan Žar: Mina, ti veš, da te ljubim in si zdaj zopet čula, ko me je misel sama, da bi te mogel izgubiti, razburila, da sem glasno povedal mlademu jutru, kaj čuti zate to srce. Mina: Nu, in ti me hočeš primorati, da i jaz tebe ljubim? Ivan Zar: Krivo sodiš. Rekel sem, da moraš biti žena moja, ne da bi te primoral jaz ali kdo drug — samo zato sem rekel, ker bi no mogel vstrpeti, da bi ti vzela drugega moža. Mina, videl in poznal sem lepili in bogatih deklet. Ali ljubil nisem nobene. Ti pa se mi prikazuješ med iskrami, ki lete izpod kladiva, da te vidim, kakor svetinjo, ki je priplavala iz neba mimo mene, in ko si potlej pred menoj tako, kakor zdaj-le — prisezam, da mora biti moja ta svetinja. Sicer, Mina, sicer ugasne ogenj na tem ognjišči in ž njim ugasne moje oko. A potem potegne vihar in razruši te črne stene in pokoplje pod njimi mojo srečo in tvojo. Mina, bodi moja! Mina: Aha, da bi potlej bivala tukaj notri v ti temni kovačniei ier se sušila, kakor meso v dimu in umazana hodila med svet, kakor ti. Beži, kovač! Ti si tudi prehud, govoriš, da je človeka groza. Bojim se te in ljudje se te boje, jaz imam pa ljudi rada. Z Bogom, kovač! (Hoče iti.) Ivan Zar (jo ujame za roko): Mina! Mina: Pusti me, novo obleko mi zamažeš! Ivan Zar (si sname prstan): Glej Mina, ta-le prstan sem hranil za svojo nevesto, ko še nisem vedel, da bodem tebe rad imel. Z nemške dežele sem ga prinesel domov. Prelat mi ga je dal, ker sem mu rešil življenje. Mina, ti daš meni novo življenje, ako vzameš ta prstan v znamenje, da bodeš moja. Češ? Mina: Kaži (vzame mu ga) — to je zlato, prav čisto zlato, ker se tako lesketa. In meni ga daš? Veš ti, kovač, saj vendar nisi tako hud in oduren, kakor pravijo ljudje in se delaš. Precej ga nataknem na prst. Kako lepo pristoja roki moji! Kovač, če te ne vzamem, dobodeš prstan nazaj. Sedaj pa grem očeta iskat, ki so tudi v semnji. (Odide v ozadje med ljudi, s prizorišča pa šele začetkom četrtega prizora.) Ivan Zar: Vzela ga je. Da me nima nič rada, gotovo bi ga ne bila vzela. Moja bode, lepa Mina. — Da mi ga nazaj, če me ne vzame ? Nemara me vendar rajši vzame, nego vrne zlati okrožec. Nečimerno, ali vrlo in krasno dekle! Jaz moram za njo. (Odide za njo in oba s prizorišča.) Četrti prizor. Gospod s Preseka sam. pozneje Veper. Gospod (ki je med zadnjim Zarovim govorom Mino opazoval): To je bilo krasno dete! Takih nima mnogo sveto rimsko cesarstvo! Predolgo sem hodil po svetu, da sem skoraj pozabil domovine, ki ima tako lepa dekleta. Sedaj ne poznam ljudij in ljudje ne poznajo mene. Mogoče celo, da je ta lepotica izmed mojih nejevoljnikov. Ta bode moja, kakor sem gotovo na Preseku gospod. Ali sedaj za njo ne smem. oplašil bi jo, kakor neroden deček ptico, katero misli uloviti. Ce ne bode drugače, dam jo ugrabiti. Pisarja poiščem! (Hoče iti. pride Vcper.) Veper: Iščem Vas. gospod. Tuji duhovnik bode danes z leče sejal ljudstvu novo vero, katere resnico ste Vi spoznali z mano vred. Ugoden dan je. Ljudstvo iz okolice je tukaj na semnji. Gospod, ukažite, da se to po semnji okliče, in da se kmet prisili, naj bo čul besedo božjo. Gospod: Z jezika se ti zna, da si ušel iz samostana. Stori, kakor •si rekel. Ali predno greš. moraš mi nekaj razjasniti. Ti vse poznaš, vse veš. Videl si tukaj na semnji nenavadno lepo in zalo opravljeno kmetsko dekle. Jaz hočem vedeti, kdo je in od kod. Če je nisi videl, pokažem ti jo. Pojdi! Veper: Ni treba, gospod, vem o kateri govorite. Srečal sem jo, predno sem prišel semkaj-le k Vam. Te ni mogoče izgrešiti. Ko bi je že od prej ne bil poznal, zagledal bi se bil vanjo, kakor ste se Vi — ne zamerile! A meni je znanka iz samostana. Takrat sem bil še trap in stare vere svečenik. Ali sedaj sem mož zakonski in Vam privoščim 9 vse sladkosti v njenih mehkih objemih. Gospod'. Govori, vrag, kdo je, kje jo morem zopet videti? Hitro! Veper: Precej zveste. Mina je, slobodnega kmeta hči izpod Stene. Kovač iz te vasi jo hoče v zakon — ali ona je Iehkih mislij glavica, ne mudi se ji možiti. Diči se in kiti in veseli življenja. Gospod, če se lotite stvari od pravega konca, ne more izpodleteti. Gospod: Kako storiti? Tukaj ž njo o tem ne morem govoriti, in ugrabljena ljubezen je samo pol ljubezni. Vcper: Seveda, iz proste volje Vas mora ljubiti. Gospod, jaz vem, kako se vse najlože splete. Pošljem Vam ciganko, ta naj ji srečo pove. l)eklč je tako babjeverno, kakor nečimerno — prišla bode, kamor porečete. Gospod: Razumem, tebe je sam vrag učil hudobnosti. Ciganka pridi. Ta misel peklenska je vredna svetlih nebes! Idi po babo! (Veper » odide, gospod sam): Ta človek je bil prej menih, predno se je popisaril na Preseku. Zakaj se je menihom skujal — ne vem. Mogoče da zavoljo žene. ki jo zdaj ima, ali zavoljo pijače, ker on ga sila popije. Bodisi, kakor hoče! To pa je gotovo: staro vero je pustil za posvetno stvar. In on je bil nanjo učen. Vedel je, kaj je vera, vedel, kaj ta svet; pa si je svet izvolil in pustil menihe, ko je prišla z novo vero prilika prostemu, razkošnemu življenju. Zakaj bi jaz ne užival tega življenja, ko me ne zadržava nobena obljuba, ki sem rojen za svet in za njegovo gospostvo? Da — jaz sem novoverec, ker nova vera mi kaže svetlejšo stran življenja, nego stara — in samostalnost v presoji človeških stvarij. Nu, in jaz te stvari sodim tako, da je dvojbeno, kaj pride. ko umrje telo. Gotovo mi je samo to življenje, in gotovost je moja. To pa držim z vso dušo svojo. Veseliti se hočem in vse, kar dosežem, mora služiti veselju mojemu. Gospodovati hočem in brez ozira uničiti, kar bi se protivilo gospostvu mojemu. To je in bode vodilo življenju mojemu. In nova včra mi bode dobro sredstvo, da se veselim in gospodujem. Resnica je uživanje — drugod je ne najdem. V cerkvi bode propovedoval danes navdušen mož o istinitosti nove vere, ali ta moj pisar, ki je bil tudi svečenik, ne čisla niti stare, niti nove vere. Tam apostel, tukaj nevernik — a nikjer resnice. Nemara mi jo pove ciganka. — Evo pisarja z babo! Peti prizor. Gospod. Ciganka, od kraja Veper. Veper: Evo, gospod, že ve, o katerem dekletu je posla in kaj mora storiti. Čas in kraj določite Vi. Sedaj pa dam oklicati, da bode pridiga o naši veri. V imeni Vašem, gospod. I hlapce vzamem, da bodo bičali. (Odide.) Ciganka: O — gospod milostivi — služiti Vam hočem, kar uka-žete, poznam ono dekle, le ukažite, gospod — a krajcar, gospod, krajcar — o tako smo sirotni! Gospod: Prej moraš zaslužiti, potlej dobiš. Če dobro opraviš, dobiš srebrn denar, sicer te dam bičati in izženem od tod tebe in tvojo druhal, da se mi nikdar več ne smete pokazati pod mojo oblast. Vas, ciganska pošast, toliko vas ježe kakor kobilic. Kradete, toda ne delate nič, življenja niste vredni. Tedaj, če ne opraviš dobro, dobiš samo bati ne. Ciganka: Milost, gospod — jaz sem pokorna, vse storim, samo recite! Gospod : Torej ti poznaš ono dekle in veš, kaj imaš storiti ? Zapomni si: kvaterni petek po Marijinem zvonjenji pri studenci za Pletrskim gradom. Ciganka: O gospod, lepo ji hočem povedati, vse po vrsti. A na kvaterni petek gotovo pride, zanesite se name, zaslužim srebrnjak. Gospod: Pazi, baba, pisar bode ogledoval, ali bodeš storila vse, kakor ti je naročeno, ali ne. Od njega dobiš denar. Toda molči o tem, kakor da imaš prehoden jezik, sicer ti ga dam prebosti jaz. Ciganka: Mrtva sem, če hočete — krajcar, krajcar — o srebrn denar — hvala, gospod, Bog Vam plati! Gospod: Ta vrag niti ne ve; kaj je Bog! (Odide.) Ciganka (sama): Niti ti ne veš, kaj je Bog! Ali vse jedno. Dobro opravim. Srebrn denar — srebmjak! O, pa še Mina mi da krajcar. Mina, o presrečna Mina — gospod te ima rad. Mehke so njegove roke. a trde tvoje. Pa te bode učil, kako se mehko živi. Dobro se ti bode godilo, zalo dekle. A samo malo časa — potem, hu . . . Rajša sem ciganka, nego bi bila Mina. Naša dekleta ti silni gospodje puščajo v miru, četudi so gorša, nego kmetska — in naši možje so gorši nego ti . . . Tiho! (Med tem govorom cigankinim pride ljudstvo iz ozadja na sprednje prizorišče.) Šesti prizor. Cig-anka. Veper. Veliko ljudij sejmarjev se gnete semtertja. Veper (pride): Kaj še tukaj stojiš, starka? Si li že opravila, kar ti je ukazal gospod? Ciganka: Precej grem. Vi mi daste potlej srebmjak. Tako je rekel gospod. (Odide.) Veper (ljudstvu govoreč): Kaj pa še vi postavate tod okoli? Taki ste kakor zlo vestni psi in čakate biča. Niste li čuli, da bode v cerkvi nauk o pravi veri? Pa zijate tukaj meni nič tebi nič. Po semnji hodite z odprtimi usti in mižečimi očmi, kakor da nimate nič opravka. Več kot pol vas je prišlo samo na dobro voljo, na pijančevanje in na pretep, da ste z izgovorom pustili delo. Prava sodrga ste to, slabši od živinčet, katera so danes semkaj prignali naprodaj. Kajti vi ste prišli prodajat sami sebe in duše svoje hudiču - Bog nas varuj! Svojih dolžnostij ne poznate, služite, samo poželjivosti svoji. Poleti ležiš na trebuhu pod drevesom v senci ter si z dlanjo podpiraš leno butico — po zimi tiščiš hrbet k peči — da bi za delo prijel — Bog ne daj, če te z bičem ne prižene. V cerkve še greste, a molit ne — zijala prodajat in popoludne po krčmah posedat. To vam je slast. In kadar je treba prinesti desetino v grad, takrat greste tako počasi, kakor bi bili odre-veneli. Še to, kar prinesete, ni vredno ni suhe kletve. Trebuh vam je vse — duša nič, dolžnost nič! Ali čakaj, kmet, hočemo te učiti dela in dolžnosti — hrbet ti bode kriv in čelo mokro, ko bodeš nosil v grad, kar si pridelal po našem polji! A sam bodeš požiral sline, o kvatrih tako, kakor o veliki noči. Ce se pa spreobrneš k novi veri, hočemo ti pustiti pol tlake in pol desetine in kruh boš jedel pšeničen, ko zdaj tolčeš ovsenino — a pil bodeš dobro vino, ko si moraš zdaj z vodtf prati grlo. To pa samo zato, da ti rešimo grešno dušo pogubljenja. Precej v cerkev, že propoveduje. (Hlapci pridejo od obeh stranij ter bijejo kmete z biči v cerkev. Vse odide.) Sedmi prizor. Podstenec in kmet. vsak od svoje strani. Kmet: Kaj se ti zdi — ta nova vera. to priganjanje? Podstenec: I, gospoda nas v nebesa sili. Kmet: Jaz bi rad tja prišel. Podstenec: Če nj eg a tam ne bode. Menda ne, saj živi, kakor sam zlodej — prav za pekel. Kmet: Bel kruh nam obeta in vino. Podstenec: Jaz takisto mislim, da hote zopet novih naklad. Kaj bi sicer za naše duše skrbel in nam dobro obetal, cene, da nas zvabi? Si li kdaj cul, da je graščak poskrbel za kmeta, razven takrat, ko je bilo treba desetek odmeriti in TurČina zapoditi iz dežele? To bode gotovo taka vera, da bomo še tam na onem svetu tlako imeli. Zato nas silijo. Kmet: Kaj še, saj tam ni gradov! Podstenec: Vse jedno, jaz ostanem tako, kakor sem. Z gospodom s Preseka ne maram biti skupaj niti na onem svetu. Malo časa je tukaj, ni ga videti, ali čuti se povsod. Ce bode on z novo vero v nebesih — pa jaz svetega Petra poprosim, naj me pusti pred nebeškimi vrati — klical bom in trkal na rajske duri, ko bodo prihajale duše — ti pa kakor hočeš. Kmet: Jaz grem poslušat. (Odideta vsak na drugo stran.) Osmi prizor. Mina. Ciganka pride za njo. Ciganka: Čakaj nu, ne hodi tako hitro,- zala Mina. V Egiptu sem čula o tvoji lepoti in v zvezdah se bere tvoja sreča — pa sem prišla, da ti jo povem. Daj mi levico! Na levi dlani je natanko zapisano, kar zvezde kažejo. Mina: če zvezde kažejo, ni ti treba dlana. Ciganka: 0 dete nevedno, zvezde kažejo, da bodeš srečna, ker si pod srečno zvezdo rojena, ali kako bodeš srečna, to je zapisano na levi dlani. Mina: Če je prav zapisano, saj ne znaš brati. Kako bi vedela, kaj je zapisano! Ciganka: To ni tako zapisano, kakor se bere v masnih knjigah, kar so ljudje zapisali. Na dlani so zapisale srečo rojenice s takim pisanjem, daje znamo brati samö ciganje, ker smo se temu v Egiptu naučili od modrih iz jutrovih dežel. Le poglej, da so črte in črtice na vsaki dlani drugače postavljene, kajti vsak človek ima svojo srečo. Mina: In vi ciganje imate tako srečo, da ste iz Egipta semkaj k nam prišli? Zakaj pa niste v Egiptu ostali? Tam mora biti dobro, ko so tako modri ljudje. Zakaj ste prišli k nam, ki smo neumni? Ciganka: Oj, ti dete radovedno! Da te nimam rada. pustila bi te in ne bi ti povedala sreče, ker si tako trdoumna. Mina: Saj te nisem prosila. Nu, pa da kaj zaslužiš, hočem ti pokazati dlan in dati krajcar, ako mi prej poveš, zakaj ste se ciganje iz Egipta, kjer je tako dobro, pritepli semkaj k nam, kjer ste berači ? Ciganka: No slušaj — tako je bilo! Mi ciganje smo bili kraljeva rodbina, kateri je bila znana preteklost in prihodnost zemlje in vsega, kar je na zemlji. Ali smeli smo rabiti to znanje samo v korist človeštvu. Tedanji starejšina našega rodu pa se ni ravnal po tem povelji. Prerokoval je mirno in rodovito leto, ali vedel je, da pride velik potres. In potres je prišel ter razdejal vse mesto in pokončal vse ljudi. Se sedaj se vidi kamenita razvalina na tistem kraji. Svojo rodbino pa je starejšina že prej odpeljal na varen kraj. Za to hudodelstvo ga je izgnal Bog iz Egipta — njega in njegov rod. Zaničevani se moramo potikati po vsi zemlji deset tisoč let. A potlej se povrnemo zopet v prejšnjo slavo. In glej, jaz, kraljeva lici, hočem ti povedati srečo. Pokaži mi dlan! Mina: Kaj pa, če me ukaniš. kakor tvoj ded tisto ljudstvo? Menda ste to hudobnost podedovali po njem vsi ciganje. Naj bo, vse jedno. Saj ti itak ničesar ne verjamem, povej kar hočeš. Na dlan, umazana ti kraljica! (Pomoli ji roko, katero ciganka prime.) Ciganka: O, zvezde ne lažejo. Da gremo po vrsti. Najprej, kar je bilo, potlej pa, kar šele bo. Nu, preteklost ni kaj posebna. Ti si vrlo, pobožno dete in še nisi bila nikdar zaljubljena. Ne, zaljubljena nisi bila, čeravno te nekdo rad ima in bi te za ženo vzel. Tisti človek ima umazane roke — to pride od rokodelstva. Vsa tvoja srečna prihodnost bi se ti skvarila, če se temu udaš. Glej, to kažejo te-le črte. (Razkazuje s prstom po dldni.) Reci, če ni res — nu vidiš. Zdaj ti povem prihodnost. Glej, te-le črte tukaj. Te govore, da boš velika gospa. Lep, mlad gospod te ljubi, akoravno te še ne pozna — ti si mu namenjena. On te išče po svetu, ali kmalu te najde, popelje te na svoj grad in vzame za ženo. In ti bodeš gospodinjila po gradu in sto dekel bode slušalo na besede tvoje. Mina: Vidiš, lažnivost ciganska! Ne veš. da gospod ne jemlje kmetskih deklet v zakon? Niti jaz bi ga ne hotela, ko bi me tudi snubil — kdo me more siliti ? Ciganka: Sama pojdeš rada, ker si mu usojena. Lepša si od vsake grajske hčere. Kaj bi se ne znala sukati po visokem dvoru, kakor gospa? Nu, vidiš, gotovo hi se! In vitezi se ti bodo priklanjali in vitezi bodo sinovi tvoji. Mina: (hoče iti): Pojdi, ciganka, na krajcar! Kdo bi verjel tvojim lažem ! Ciganka: Stoj! Nisem še povedala vsega. Lehko se prepričaš, da ne lažem. Kvaterni petek po Marijinem zvonjenji vidiš lehko njegov obraz, ako prideš k studencu za Pletrski grad. Zdrava bodi, srečna Mina! (Odide.) Deveti prizor. Mina, pozneje Veper. Mina: Ko bi bilo pa res? Pa zakaj bi jaz ne mogla biti gospa? Kaj nisem lepa dovolj? Kaj nimam gladkih rok — pa če no bom delala, bodo še lepše. Oh, kako bi bilo lepo gledati z visokega gradu po ravnem polji! Pa kmetje bi nosili desetino, in vitezi bi prihajali v svetlih oklepih — a jaz bi bila v svilo oblečena — vsem gospa! In polno takih svetlih prstanov bi imela. Kvaterni petek — rekla je. Nemara pojdem gledat. (Hoče iti.) Veper (pride): 0 zala Mina, še jedenkrat lepša si postala, kar te nisem videl. Taka si, kakor gospa. Nehote bi se ti priklonil in skoraj se te ne upam več tikati. Tako nekaj visocega ti sije iz očij. Mina: Zato ste slekli menišjo obleko, ker so Vam ženske tako všeč. Saj zdaj imate pa svojo ženo. Lehko se nji uklanjate, meni se ni treba. Vepw: Nu, nu, ne bodi huda! Da si lepa, vč vsak; jaz pa ti to zaradi tega še jeden pot pravim, ker bi bilo škoda, ko bi se ti kako zavozlala s kovačem. Ta zveza bi se mi baŠ taka zdela, kakor da kdo belo rožo črnemu mesarskemu psu naveže na rep. Mina: Za to priliko zahvali naj se Vam kovač. (V ozadji hrup.) Veper: Kakor se vidi, ne bode utegnil. (Kovač umikajoč se hlapcem, ki z biči za njim pritiskajo, prihaja korak za korakom na prizorišče.) Ali ga vidiš, kako se mu mudi? Naši hlapci so dobri poganjači. Deseti prizor. Prejšnja. Ivan Žar majhen kolec v roki, mahajoč ž njim, umikajoč se proti kovač-nici, trije hlapci z bičem za njim. Ivan Zar: Vas li ni sram, deset vas gre na jednega; kakor gladni psi ste! Kdor se mi približa, temu razbijem glavo! (Ivana imajo v sredi.) Prvi hlapec: Dobro, da vidite, gospod pisar! Ta-Ie kovaški meh ni hotel iti k nauku, pa smo mu stegna oflikali, ali nepokoren je bil, vzel je kol ter jel udrihati po nas. To je vstaja — upor! Kaj ne gospod pisar, treba ga uloviti, pa nam daste pijače — a njemu batin po plečih. Veper: Alo, le nanj, kdor ga prvi spravi na tla, dobi po vrhu še trdo dvajsetico. I van Žar: Čakaj, pes, pride ti čas plačila — trdo železo dobiš takrat po butaci. Ali vas se me nihče ne dotakne, dokler mi giblje mazinec. Drugi hlapec ('zamahne): Na! Ivan Žar (odbije udarec): Slabo znaš! (Ivan skoči z jednim korakom h kovačnici, kjer stopi k žclezju s hrbtom proti steni.) Zdaj pa le sem, kar vas je! Veper: Za njim, ujemite ga, ubij te ga! Mina (pristopi): Pustite človeka, ničesa Vam neče! Kovač, reci, da jim ničesa ne storiš — pa ga bodete pustili, kaj ne? Ni junaško, če vas je toliko na jednega. Ivan Žar (jo ugleda): Mina! Zdaj imam še jedenkrat toliko moči. Le sem, kar vas je! Mina: Saj ti ničesa ne store; le prosi jih, pa te pustč. Ivan Žar: Jaz — da bi jih prosil? In to še vpričo tebe? Nikdar — ne, ko bi ležal na tleh! Zdaj pa sem močan in prost. Ne prosim, ali zahtevam — ukazujem vam: pustite me svojim potem, in vi pojdite svojo pot! Veper: Nanj, žugal mi je. Ivan Žar: Stojte malo! Čujte hlapci! Glejte semkaj! Zdaj mi ne morete ničesa. Nič se vas ne bojim — pa nekaj vam hočem povedati. Ce vam ne bo všeč, lehko me potlej še lovite — vsak ostani na svojem mestu. Prvi hlapec: No, torej čujmo! Ivan Žar: Če imate kaj česti v sebi, mora vas biti sram, da ste takövi, kakor psi. Ce vas kdo naščuje, kakor grajskega sultana na človeka, ubogate, kakor grajski sultan. Hlapčevi hlapci ste! Tega pisarja ubogate, ki je za babo zatajil vero, in ni vreden, da se plazi po zemlji. Jutri pa da vas katerega pretepsti, če se mu zljubi. Ako pobijete take svoje gospodarje, sami ste lehko gospodarji! Rajši po njem udarimo in potlej po graščaku. Veliko nas je! Veper: In to poslušate? Nanj, pravim, sicer bo vaša smrt. V temno ječo vas da prikleniti gospod, da boste od lakote umirali, kajti moč njegova je silna. Z vseh gradov pridejo na vas, ako bi kovača ubogali in se mene doteknili. Naprej, pravim, ujemite živega, da se mu naloži kazen, kakor jo je zaslužil. Prvi hlapec (vsi hlapci proti Ivanu): Udaj se, kovač, ne moreš nam uiti. Ivan Zar: Psi ste, psi ostanete, druzega niste vredni! (Mahne z železom po hlapcih, da odskočijo): V pekel z vami! (Pobivši jednega na tla, uide.) Jednajsti pri zo r. Prejšnji brez Ivana. Veper: Za njim! Če ga ne ujamete, izgubite glavo. Hlapci: Za njim, za njim! (Odidejo, razven jednega, ki leži na tleh.) Veper: Ha! Take preklete nauke kriči po svetu ta kovač! Nevaren človek je, izginiti mora. Da se naleze ljudstvo fakih mislij, po nas bi bilo. Gospodu zatožim, da ga sodi; obešen mora biti. (Odide.) Tretji hlapec (na tleh ležeč): Prav že pravi kovač — pa si pomagaj, ker se ga vsi boje. (Splazi se strani.) Dvanajsti prizor. Mina, potlej Podstenec. Mina: 0 groza, ta pisar je hujši nego sam „Bog nas varuj". Podstenec (pride od druge strani): Iskal sem te po sem nji, pa si tukaj, kjer se ljudje pobijajo. Mina: Poj diva, oče, to so strašni ljudje. Ubogi kovač — in je hotel, da bi bila jaz njegova. Sedaj mu pa še prstana ne morem dati nazaj. Podstenec: Kovač je preočiten. Hudo je sedaj na svetu živeti. Ali tudi tem zverem pravični Bog ustavi grozno početje, kadar se bode zdelo milosti njegovi. Pojdiva, Mina! (Odideta.) Trinajsti prizor. Luka (gre čez oder mimo kovačnice): Ho, halo, kovač je sojen, ubežen! Zdaj bom pa tukaj kovač jaz, na mojo vero, da bom. Pomagam ga iskati in vrag ni, da bi ga ne izvohal, ker meni bode zaupal, saj sem mu bil pomočnik. Kazal se mu bodem prijatelja. HoI<«, mojster, odslej bodem mojster jaz! (Odide.) (Dalje prihodnjič.) Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal Ivan Trdina. 29. Zakleti oreli. jSSIKHrirochi jo podarila gospodu Kotlinu prelepo sposobnosti. V .šolali ^llpffe' se je učil prav lehko in si pridobil razne in obširne znanosti. Ali ilÄfiÄ ta učenost mu je ostala jalova, koristil ni ž njo ni sebi 111 bližnjemu svojemu, ker se j« vedel tako, kakor ne bi bilo nobenega Boga, nobene večnosti. Brigal se je samo za to, kako bi se veselil in užival dobrote in naslade tega sveta. Iz krčme mu se ni mudilo nikoli domov, pijančeval in igral je dostikrat do belega dne. Njega trdemu srcu se niso smilili ni jokajoča žena, ni stradajoči otroci. Boljši znanci so se bali in ogibali družbe njegove, kajti Kotlin ni bil le brezdušen razuzdanec, ampak tudi zadirčen, hudoben jezičnik. Žalil in obre-koval je po gadje vsakega poštenjaka in tudi največje svoje dobrotnike. Kakor je bil sam ves blaten, poganil je neprenehoma druge ljudi z najgršimi pridevki in lažmi. Dohodki so mu tekli dovolj obilni, da bi bil zdeloval brez težave, ko bi se bil držal količkaj kakega pametnega reda. Ker pa ni nikdar premislil in preračunil, koliko sme trositi na svoje zabave, zabredel je kmalu v silne in gnusne dolgove. Jemal je na posodo od vsakega, kdor mu je hotel upati, naj bo graščak ali sebenjak, bogatin ali berač. Kadar je kaj kupil, ni plačal nikoli zlepo, tre-balo ga je tožiti cesarskemu sodišču. Sploh mu ni prišlo nikoli na misel, kdaj in kako bo poravnal velike svoje dolgove. Imel je prijatelja, ki se je z val Podobnik. Ta mož je bil jako spreten in prekanjen obrtnik. Prislužil in prisleparil si je toliko imetka, da je živel in se opravljal prav po gosposko kakor kak uradnik. Ljudje so mu dejali zaradi tega sploh „gospod", dasi pravo za piavo ni bil dosti več nego kak preoblečen konjski hlapec, kajti so ga šole le borno malo omikale in olikale. To pa se Podobniku nikakor ni moglo očitati, da bi bil zaprav-Ijivec: pogledal in obrnil je vsak krajcar trikrat, predno ga je dal iz rok. Ce ga je prišel Kotlin nadlegovat za denar, ošteval ga je vselej pol ure, da trati tako neumno dohodke svoje, potem je začel z milim glasom tožariti in javkati, kako težko si dandanes pripridi in prižulji ubogi rokodekc malo svojo dnino, naposled pa je itak izvlekel listnico in dejal: „No, ker sva si prijatelja, naj bo! Pomogel ti bom še jedenkrat. Tii imaš goldinar ali ob meseci mi ga boš moral vsekako vrniti, kajti me vode zdaj baš trdo za novce, da nikoli takega." Precej tisti dan, ko je pretekel mesec, šel je k dolžniku in ga pritiskal, dokler je iz-tlačil iz njega nazaj svoj' goldinarček. Na tak način ni izgubil pri njem ni solda, za skopo svojo dobrotljivost pa si je dobil dragoceno pravico, da ga je smel grajati in zmerjati, kolikor je hotel. Podobnik je spadal med tiste ljudi, ki radi modrujejo in pridigajo. Poučeval je doma ženo in pomočnike, v krčmi kuharico, natakarico in vsakega pivca, ki je bil toliko potrpežljiv, da mu ni pobegnil. Kotlina je v srci svojem zaničeval, brez njega pa vendar ni mogel prebiti, ker je poslušal brez zamere najostrejše njegove pridig« in psovke. Neko nedeljo popöludne sta se sprehajala prijatelja po zelenem Podgorji. Kotlin veli Podobniku, da potrebuje nujno petdeset goldinarjev in ga prosi sveta, kamo bi si jih šel iskat. Obrtnik odgovori zabavljivo: „Takemu malopridnežu, kakor si ti, ni moči svetovati, ker si sam svoj sovražnik, ker pljuješ v skledo, iz katere zajemlješ. Gospod Hrastnik ti je dajal, dokler se je nabralo tristo goldinarjev dolga. Mož je jako dobrega srca, in te ni prijel nikoli za plačilo. V zahvalo si mu razvpil čestito gospo za prešestnico, najmlajšega sina za pankrta, njega pa za bedaka vseh bedakov, ki si je moral poslanstvo svoje kupiti, kajti bi mu brez denarja ne bil dal noben razumen volilec glasu svojega. Kadar zve ostudno tvoje ble-kanje, izročil te bo brez milosti doktorju. Pri trgovci* Taboretu si vzel blagu za sto goldinarjev. Čakal te je brez godrnjanja poldrugo leto. Ko pa je čul od vseh stranij, da svariš krČmarje, naj • ne kupujejo od njega vina, ker jim ga zaliva z vodo in zavrelico, minila ga je potrpežljivost in šel te je tožit Uradnik Vidmar te je otel iz jako nevarne stiske, plačal je zate menico. Cez pol leta te je prosil, da bi mu denar vrnil, ti pa si ga ovadil vladi, da odira brezdušno uboge svoje dolžnike ne oziraje se na cesarske zakone. Za Boga svetega, ali nič ne misliš, kamo te bo privedla ta neskončna lehkoumnost in peklenska hudoba tvoja? Ob svojih prihodkih veš, da ne moreš živeti, drugi ljudje pa bi morali biti slepi in bebasti, ko bi hoteli še podpirati s posojili takovega negödnika, ki jih slepari ne le za denar, ampak jim krade za nameček in nagrado tudi najboljši človeški zaklad — čast in poštenje." O teh besedah Podobnikovih jel se je Kotlin na ves glas grohotati in je dejal: „Na svetu je taka šega, da skrbi vsak zase. Ti šegi se uklanjam tudi jaz. Ali ni pametneje, da varam jaz druge, nego da bi varali druge mene? Da opravjam upnike svoje, ne tajim, ali krivica ni tolika, kakor misliš ti. Saj opravljajo upniki tudi mene. Uverjen sem, da ne izustijo nikoli mojega imena brez pikanja in kletve. Ce se zgodi to, kar mi prerokuješ, da mi ne bo hotel nihče več posoditi, zdela se mi bo ta trmoglavost jako sitna in neprilična, ali sam<5 za jeden trenutek. Kdor nima vere, ne boji se ničesa, pomaga si lehko, hitro in za vselej. Zapomni si dobro, kar ti bom rekel; zaklinjam ti se, da mi dohaja iz srca in duše moje. Tisti dan, ko bom uvidel, da ne morem živeti več po svoji volji, želji in navadi, prišel bom simo z vso svojo rodovino in bom obesil na to-le čvrsto orehovo vejo najprej ženo in otroke svoje, potem pa samega sebe. O ti strašni zakletvi brezbožnega Kotlina zaječal in zatrepetal je oreh, pod katerim sta stala prijatelja, kakor bi ga bila potresla nadzemeljska sila in zdajci zarumeuelo mu je perje kakor topolki ob jesenskem času. Zaklet je izgubil blagoslov božji, da ni mogel niti rasti, niti cveteti in roditi sadja.in to prekletstvo mu bo ostalo, dokler ne bo usehnil od starosti. Stal bo še veliko, veliku let na škodo in pogubo ljudem in vsaki živi stvari, ki pride pödenj. Spomladi pokrije tudi njega gosto perje, ki pa nima ni duha 111 soka in žive zelenjave nego se rumeni čudno neznano, da se loči že od daleč od vseh drugih orehov. Nobena ptica si ne vije na njem gnezda svojega in mu ne seda na otrple in ostrupljene veje. Poginiti mora mravlja in vsa biba in golazen, ki prileze v senco tega nesrečnega drevesa. Ali gorje tudi človeku, ki si išče pod njim hlada in počitka. Nekateri so na ta način oboleli in hirali do smrti, noben zdravnik jim ni znal pogoditi in izlečiti skrivnostne bolezni. Druge pa je dohitela pod usodnim orehom še mnogo hujša nezgoda, da sta se jim zmešala bistri razum in prava pamet. Posnemaje Kotlina so se pogreznili v grehe, zapravili časno srečo in si nakopali morda tudi večno pogubljenje. Povedala vam bom nekoliko vzgledov, ki pojasnjujejo in potrjujejo resnico besed mojih. V mestu sta živela dva prijatelja, ki sta se ljubila tako presrčno, da nista mogla prebiti jeden brez drugega. Obema je bilo ime Jože, za razloček zvali so ja Jožek in Pepe. Najlepše sta se dobrovöljila, če sta bila sama, zato nista iskala nikoli druščine. Boječ se zdrahe, ki jo delajo babji jeziki, zarekla sta se, da se ne bosta nikdar ženila. Nekoč sta se šla šetat proti Težki Vodi, v Gorjance. Nazaj grede ležeta trudna na grivino pod zakleti oreh. Prej sta se menila prijazno o raznih rečeh, zdaj pa veli Jožek Pepetu: „Povej mi, bratec, ali si videl že kdaj tako krasen jesen, kakor je oni-le pod cesto?" Pepe se zasmeje: „Kaj pa brbljaš? Meni se zdi, da si danes brljav, kajti drevo, kateremu se čudiš ni jesen, ampak glog " Jožek zareži: „Moje oči so bistre, ali tebi se mora vsekako blesti, drugače res ne vem, kako bi mogel zmatrati lepi jesen za malopridni glog.4' Pepe ga zavrne še ostreje: „Vidim, da se s tabo ni moči razgovarjati, ker te trka luna že po belem dnevi. Tako se je vnel med prijateljema razpor, ki se je razgorel kmalu v živ plamen, da sta se jela zmerjati, preklinjati in natepati. Razbivši si palici sta se vrnila vsak po svojem polu domov. Od takrat sta se tako sovražila, da si nista izpregovorila nikoli več 111 besede. Če sta se ugledala, pljunila sta in se ognila jeden drugemu. Niti na smrtni postelji si nista hotela oprostiti razžaljenja in se pomirili. In vendar se da težko misliti kaj bolj smešnega in neumnega nego je bil ta njijin prepir. Začela sta ga tako, kakor če bi videla midva kravo in bi dejala jaz: „Poglejte 110 jelena,v< vi pa bi rekli: „Ta žival ni jelen nego volk. Jožek in Pepe sta se porodila in vzgojila v mestu, nobeden njiju ni poznal hostnega rastlinstva. Drevo, za katero sta se pričkala, ni bilo ni jesen ni glog, nego maki en, čegar krhke mladice rabijo posušene mesarji in klavci, da zatikajo z njimi klobase. Mlademu uradniku Gorenjcu se je ponudila dobra služba v Ljubljani in v Novem Mestu. Prijatelji so ga nagovarjali, naj ostane v Ljubljani, kjer je živel doslej tako prijetno in zadovoljno med slovenskimi svojimi tovariši. To je mislil tudi on sam, itak je prišel pogledat Novo Mesto, da bi videl na svoje oči, kako se živi na Dolenjskem. Ugajala mu ni nobena reč. Kraji so se mu zdeli pregorati in pretesni, ljudje pa premalo zastavni in preveč jezični. Ze se je zapisal na pošti, da bi se drugi dan vrnil v Ljubljano. Ker ni imel nikakega opravka, napotil se je proti Gorjancem, da bi pregledal okolico. Spotoma sede pod zakleti oreh. S te višave se je oziral proti Krki in Novo Mesto mu se je videlo zdaj tako neizrečeno prijazno, ljubko in veselo, da se je premislil in oglasil še tisti dan za službo v Rudolfovem. Pri nas so zapovedovali takrat najtrši nemškutarji. Slovenec, ki je prišel njim pod oblast, imel je že na tem svetu dobro polovico pekla in vse vice. Gorenjec je ljubil narod svoj že od otročjih let. Udeleževal se je v Ljubljani vseh domačih veselic, prepeval oduševljeno prelepe naše pesmi, rad je igral v slovenskem gledališči in vnemal o vsaki priliki rojake svoje na večno zvestobo materi Sloveniji. V Novem Mestu pa so mu zabranili poglavarji ne le te zabave in navade, ampak so ga gidogledili že za to, da je govoril z gospodi po slovensko in se zapisal v čitalnico. O volitvi so ga prisilili z najstrašnejšimi grožnjami, da je moral dati glas svoj človeku, ki nam je bil najhujši sovražnik. Kmalu po dokončani volitvi ga sreča ljubljanski znanec in vpraša, kako mu je. Revež zaječi: „Tako po priliki kakor je bilo Judi Iskari-jotu po storjenem hudodelstvu. Pred pol ure sem izdal domovino, za katero bi bil žrtvoval nekdaj življenje, vzveličanje in dušo svojo.44 To rekši se na ves glas zajoka in zgrudi prijatelju pred noge. Temna noč mu je legla takrat na srce, ki je ostalo zaprto vsaki radosti in dobri nadi. Črti! in zaničeval je ves svet, najbolj pa samega sebe. V vinu in še v močnejših pijačah si je iskal ne tolažila nego smrti, ki se ga je skoraj tudi usmilila in mu zazdravila pekoče rane v hladnem grobu. (Dalje prihodnjič.) Prvi sneg*. Povest. Spisal Josip Stare. (Konec.) XI. i trdem spanji se je vzbudil Mirko nekega dne in se prvikrat zopet zavedel. Bil je še slab, ali glava mu je bila lahka in hladna, in bistro je gledal pred se. Nič ni vedel, kaj se je ž njim godilo, in vendar se mu je zdelo, da že dolgo leži. Ozrl se je po sobi in videl je svojo mater, ki je sedela pri mizi in v kozarec vode stiskavala limonov sok. Ni mogel verjeti, da je res ona, in mislil je, da se mu sanja. Kakor hitro pa je mati cula, da se je sin obrnil, stopi k postelji in srce ji zaigra od veselja, ko vidi, da je buden in da se zaveda. Smehljaje ga poljubi in reče: „Nu, Mirko, danes si pa dobro spal." Še zmeraj je Mirko strmel, potem je milo vprašal: „Mama, kako pa to, kako ste Vi prišli sem?" „Kako neki? Prišla sem, da ti strežem; saj ga ni skrbnejšega strežnika od materinega srca." „Ali sem bil bolan?" „Bolan, bolan!" vzdihne mati, „prav nevarno si bil bolan. Pa, hvala Bogu, zdaj si že prebolel. Le miren bodi in potrpi; kmalu se pokrepčaš.a Debele solze so se pokazale na Mirkovih očeh; očital si je, da je mrzlo pozdravil predobro mater svojo. Zdaj ji poljubi roko in jame na ves glas jokati; toda mati se pripogne in z neštetimi poljubi mu ustavi solze in ga potolaži. Ko je bil Mirko zopet miren, vprašal je: „Kaj pa oče?" „V skrbeh so bili. Vsak dan sem jim morala poročati, kako ti je. A danes pa že tudi vedo, da nisi več v nevarnosti." „Ali so zdravi?" „Zdravi so, zdravi," Zavrne mu mati, „le opraviti imajo preveč: saj veš, gospodarstvo ni malo, in v pisarni jim se tudi nikdar ne manjka dela. Le počakaj, brž ko boš za pot, popeljeva se domov. Do po veliki noči si lehko doma in do dobrega boš okreval." Zdaj sta se jela pomenkovati o tem in onem; Mirko je imel toliko povpraševati, da mu je mati komaj sproti odgovarjala in morala ga je opomniti, naj nikar preveč ne govori, kajti še je slab in moglo bi mu škodovati. Zdravnik je bil tudi popolnoma zadovoljen in rekel je, da bosta čez tri tedne smela odpotovati, če ničesar vmes ne pride in če se bo Mirko ravnal po njegovem naročilu. — Hitro je potekel določeni čas in srečno sta se mati in sin pripeljala na domača tla. Na zadnji železniški postaji ja je čakal oče sam in vesel je bil, da so bili zopet vsi skupaj. Debel sneg je pokrival gore in doline, in pot je bila dobra za sani Mirko je kar oživel, ko ju zavit. v gorak kožuh sedel na ličnih nizkih saneh in so konji žvenkljaje s kraguljci kakor blisk leteli proti prijaznemu gradiču. Tii se je od dne do dne bolj popravljal in kmalu je bil na duhu in telesi zdrav in krepak, kakor nikdar poprej. Zima je tudi jela popuščati, na solnčni strani je kopnel sneg in zrasli so beli zvončki, dišeče vijolice in rumene trobentice. V gradu so delali priprave za praznike, in imeli so veselo veliko noč, da je niti najstarejši posel ni pomnil lepše. Pa saj ni čuda; s krščanskimi spomini so praznovali tudi ozdravljenje domačega sinu, ki so ga srečno oteli smrti ter ga obudili k novemu življenju. —• Vrnivši se na vseučilišče pripravljal se je Mirko za prvo državno preskušnjo, katero je dobro prebil. Na to je še dve leti ostal v P . . . u; ali bil je moder in resen, kakor malokdo v njegovih letih. Ni se ogibal ljudij in šel je tudi časih na kakšno veselico, pa ne da bi moralo biti Poznal je svet in nič ga ni več vznemirilo, niti mu razburilo mladega srca. V druščinah so ga radi imeli in tudi gospem in gospodičnam je bil po volji; pa dasi jo marsikatera bolj mislila nanj, nego na druge moške znance, on se ni'zagledal v nobeno več. Ženske so mnogo ugibale, kaj je temu uzrok, a ko so zvedele, da je njegovo srce že ljubilo, zanimale so se še bolj zanj. Vkljub temu bi krivo sodili, ko bi mislili, d.i Mirku za nikogar več ni bilo mnogo mari. Četudi ne pogostoma, rad je vendar zahajal v znano nam stanovanje pri tleh proti vrtu, kjer sta Elza in Ema uda ni v težko usodo še zmeraj bivali s staro svojo sorodnico. Tu je bilo vse, kakor nekdaj; vsaka stvarca je stala na istem mestu, le pod veliko očetovo podobo je v zrezljanem okviru visela fotografija rajnee matere. Toda gostje, ki so redno dohajali v ta mirni dom, bili so pač drugi. Ema je postala učiteljica v mestni dekliški šoli, pa je po dovršenem javnem pouku nekatere deklice tudi doma urila v raznih ženskih delih, za katere v šoli ni bilo prilike. Elza je fedaj svoji sestrični pomagala, in z blagim in ljubeznivim postopanjem se je otrokom še bolj prikupila, nego resna in ostra Ema. Ce so pa otroci odšli, ni bilo več nikogar, ki bi posetil zapuščeni siroti. Tem večje veselje je bilo torej, če je v nedeljo popoludne zapel nežni zvonček in je Mirko stopil čez prag. Kakor takrat, ko ga je Ilovski vpeljal v hišo, sedel je na rudečem divanu in prav živo se je zamislil v tisti čas ter se spominjal, s kakimi nadami in željami je takrat stopal v svet. Pa tudi z gospodičnama se je menil rad o preteklosti, o dobri materi, o čudnem in tožnem Cermaku in o veselem I lovskem, ki je tudi že počival v hladnem grobu. Umrl je še tisto zimo potem, ko ga je Mirko videl nezavednega v snegu ležati. V takšnih pogovorih jim je prijetno minevala ura za uro, in večkrat, zlasti po zimi, prehitela jih je noč, in še pri luči so kramoljali, da no bi ničesar pozabili, kar so si že tolikokrat z drugimi besedami povedali in kar je vsak itak dobro vedel. Tudi Almo so imeli v mislih ter se tako drug druzega tolažili Pa saj je stara resnica, da le kdor je sam kaj izkusil, razumeva nesrečo svojega bližnjega. To je bilo, kar je Mirka tolikanj vleklo tja, kajti nikomur drugemu ni mogel srčne svoje boli tako po-potožiti, kakor Emi in Elzi, ki sta sami čutili isto potrebo. Težko sta ga pogrešali, če se jima je kako nedeljo izneveril, in celo stara njijina čuvarica je tožila na dolg čas in ugibala, zakaj ga ni. Po četrtem vsaičiliškem letu je ostal Mirko doma pri roditeljih ter se pripravljal za ostre doktorske preskušnje. Prihajal je torej le časih na kak teden v P ..., in to so bili za Elzo in Emo najlepši dnevi. Kar nista se upali misliti, da bode tudi to minulo, kadar Mirko zdela in ne bosta nikogar več imeli, ki bi ju hotel poslušati o lepih preteklih časih. Nekega dne, ko se ga nista kar nič nadejali, pride Mirko praznično oblečen in veselega obraza stopi v sobo. Bilo je predpoludne, solnce je prijazno sijalo skozi okno, a kanarček je vriskal, da nisi razumel svoje besede. Mirko ni mogel čakati, da bi sedel, ampak kar na vratih razodene dobrim znankam, da so ga ravnokar povzdignili na doktorja. Gospodični sta mu čestitali, in Ema je bila nenavadno zgovorna, v tem ko je IClza umolknila in bila vedno v zadregi, kadar jo je Mirko kaj vprašal, dasi pravo za pravo niti sama ni vedela zakaj. 30* Toda Mirko je bil danes tako nemiren, da tega niti zapazil ni, in videlo se mu je, da ima še nekaj na srci. Oziral se je okoli, kakor da nekoga išče, a ko je stara sorodnica prišla v sobo , obrne se proti nji in jo pozdravi : „Klanjam se, milostiva; danes mi ne smete odreči, česar Vas bom prosil." „Mene?" vpraša gospa malo osupla. „Prav Vas," potrdi Mirko in nadaljuje: „Bilo je ravno ob tem času, ko smo bili pred leti z rajnko gospo KoJarjevo v „Zlatem dolu". Nikdar ne bom pozabil lepega dneva in rad bi še jedenkrat šel tja, predno se za zmeraj Ioč'm od Vaših krajev. Danes je za mene praznik, in ker je četrtek, utegnila bo tudi gospodična Ema. Vabim Vas torej, bodite danes popoludne moji gostje v „Zlatem dolu". Zdaj pa mi oprostite , da grem. kajti imam še nekaj potov. Takoj po obedu pridem po Vas." Elzi se je zasvetil obraz, Ema se je zamislila, stara gospa pa ni vedela, ali bi ugovarjala, ali se zahvalila, in jecljala je nekoliko besed, katerih pa Mirko ni razumel, kajti že je vstal, vzel klobuk in se hitro poslovil, da je bilo videti, kako se mu mudi. Večjega veselja Mirko svojim gostom ne bi mogel napraviti, nego da jih je povabil v „Zlati dol". Elza kar ni vedela, kaj bi počela od radosti in priganjala je sestiično in sorodnico, naj se podvizata, da Mirko ne bo čakal. Res so vse tri bile čisto opravljene in ravno so si natikale rokavice, ko se je Mirko v dvoprežni kočiji pripeljal čez dvorišče prav pred njihov stan ter skočil iz voza. V tem pa so bile gospa in gospodični že na vratih in le toliko so se zamudili, da je kočijaž obrnil. Hitro so drdrali iz mesta ter se po bližnji cesti čez breg peljali proti „Zlatemu dolu". Zadaj na častnem mestu sta sedeli gospa in Ema, spredaj pa Elza in Mirko. Praznično zadovoljnost si vsem videl v očeh in tudi pogovori so bili živahni in veseli. Prej, nego so mislili, bili so vrhu klanca in ves „Zlati dol" se jim je pokazal v najlepšem solnč-nem svitu. Kakor srebrn pas se je med zelenimi tratami vil šumljajoči potok ter gonil kolesa prijaznega mlina, ki si ga komaj spoznal od gcstega sadnega drevja. Razni občutki so obhajali prijatelje v kočiji, toda čas je izlečil hude rane, in spomin na drage ranjke srca ni več paral, ampak prijetno povzdigoval. Mlinarica je radovedno hitela na prag, ko je cula, daje pred hišo obstala kočija, kajti od te strani se ni nadejala gostov, in v delavnik celo ne. Bila je nekoliko v zadregi, ali bistro njeno oko je pri kočijaži takoj zapazilo s prtom zagrnem košek, iz katerega sta moleli dve zeleni steklenici, in minula jo je vsa skrb. Bliže je stopila in pomagala gospodi z voza, v tem ko je Mirko na drugi strani skočil na cesto, vzel košek, postavil ga na tisto mizo, pri kateri so pred leti sedeli z rajnko Kolarjevo ter prosil Emo, naj bi jim bila danes gospodinja. Klza je osupnila, skoraj da je bila užaljena, ker ni tudi nji poveril nekoliko gospodinjske skrbi; ali kmalu se je potolažila in čudno prijetno ji je bilo pri srci, ko ji Mirko ponudi roko, da bi se malo sprehodila. Sla sta sama, kajti stari gospe se ni ljubilo hoditi in ostala je pri Emi. Po tisti poti ob potoku, kakor nekdaj z Uovskim, stopala je Elza z Mirkom in prišla sta tudi na usodni most. Tu sta nehote obstala, gledala v potok in se molče zamislila. Cez nekoliko časa vzame Mirko listnico iz žepa, odpre jo, pokaže Elzi in jo vpraša: „Gospodična, ali poznate te-le potočnice?" „Poznam jih," odgovori mu Elza v kratko in povesi oči, kakor da bi je bilo sram. „Ali poznate tudi ta-le rumeni cvetek?" „Dobro ga poznam," odgovori deklica in radovedno ga pogleda. „Ali nimate nič zoper to, da sem ga zvezal skopaj z Vašimi po-točnicami ?" „O. prav nič; saj mi niste mogli izkazati večje česti, nego da ste ga dejali ravno v moj šopek," rekla je Elza nekako ponosno; ali že ji je bilo žal, da je toliko povedala, in zopet se je nagnila čez most in gledala v vodo. Oba sta umolknila, kmalu pa se Mirko zopet ohrabn in jo prav ljubeznivo pozove: „Elza!" „Kaj?" vpraša ga ona in se obrne. „Ali bi hoteli iti z menoj ?" „Kam?" čudi se Elza. „Na Kranjsko!" „Na Kranjsko?" ponavlja Elza neverjetno in še bolj obstrmf. „Na Kranjsko — ženka moja!" potrdi Mirko jasno in glasno, prime jo strastno za roko in z uprtimi očmi zre v njo, da bi videl in slišal, kaj mu bo odgovorila. Elza je bila rudeča do ušes in tresla se je po vsem telesi. Dolgo je stala in gledala v tla; potem vzame robec iz žepa, otare si solze in tiho izpregovori: „Šla bi!" Mirko ji je hotel poljubiti roko, ali ona zgane ž njo z vso silo in odločno pritisne svoje ustnice na njegove. Ni mogla govoriti, na- smehnila pa se je tako presrčno, da ni trebal druzega pojasnila, in dobro je vedel, kako in kaj ona čuti za njega. Molče jo prime izpod roke in jo pelje dalje v bližnji gozdič, kamor se je Elza nekdaj branila z Ilovskim. Tu v hladni senci sta zdaj sedela na klopici in poslušala žvrgoljenje drobnega ptiča, ki je visoko nad njima sedel na tanki vejici ter vabil ženko svojo. Držala sta se za roki in si šepetala « o novi sreči, dokler ju ne pride klicat mali mlinarjev deček, daje kava skuhana. Zdaj sta urno korakala nazaj proti mlinu, in čimbolj sta se mu bližala, tembolj je Elzi utripalo srce. Ema ju je že od daleS vprašala, kje sta se tako dolgo zamudila, pa ni dobila odgovora. Šele ko sta bila pred hišo, obrnil se je Mirko proti svoji nevesti in ji rekel: „Elza! Ti povej, kaj se je nama pripetilo." Pa predno je Ema mogla uganiti, zakaj Mirko njeno sestrično tika, objela in poljubila jo je Elza iz vse duše in ko si je zopet obrisala nekoliko radostnih solz. rekla ji je: „Ema, kako sem srečna !K Stara gospa je kar strmela pred sč in nikakor se ni mogla domisliti, kaj to pomenja. V tem prime Mirko EIzo za roko, stopi pred gosp6 in pravi: „Milostiva! Od denašnjega dne je Elza moja nevesta. TJpam, da mi je ne boste branili, če Vam jo na jesen odvedeni čez hribe in doline v kranjsko deželo." „Kaj bi Vam jo branila," rekla je stara vsa ginena. „Zakaj ni Bog dal, da bi bila mati učakala tega dneva!" Elza ji hvaležno poljubi roko, gospa pa njo v čelo; na to pa so vsi štirje posedli za mizo in bili so čim dalje bolj veseli in dobre volje, a ne da bi zapazili, kdaj je solnce šlo za goro. Jasno nebo je bilo že zdavnaj posuto z migljajočimi zvezdami, in tudi mesec se je pokazal izza gore in čarobno razsvetli „Zlati dol", ko so se Mirko in njegovi gostje vzdignili ter peljali nazaj proti mestu. XII. « Bila je zopet jesen. Listje je odpadalo, vreme pa se je izpreminjalo; zdaj so južni vetrovi pripodili deževnih oblakov, zdaj je zopet sever pihal in opominjal ljudi, da se treba pripraviti za zimo. Reveže je skrbela, bogatini pa so se je veselili, ker jim je obetala novih slastij in radostij. Malokdo pa se je zime tako veselil, kakor Elza; in zakaj bi se je ne veselila, saj ji bo prinesla, kar večkrat niti bogate deklice ne morejo doseči, ob jednem pa bo zapuščeno siroto rešila negotove prihodnosti. Dobila bo moža, dobrega in poštenega, ki jo bo zvesto ljubil ter skrbel zanjo, da niti oče in mati ne bi mogli bolje. Pridno sta po leii z Emo delali in se sukali, zdaj pa je bilo vse pripravljeno in že je bila skrinja zložena, ko je Mirko pisal, da pride. — Male Emine učenke so se težko ločile od dobre gospodične Elze, in še jedenkrat so prišle in ji za slovo prinesle lep spomin. Elza je bila globoko ginena in vzela je nedolžne piinčike vsako posebe ter jih presrčno poljubila. V tem se vrata odprti in Mirko stopi v sobo. Otroci ga debelo pogledajo, potem pa se poslove in gredo. „Kdo pa so ti o t ročici?" vprašal je Mirko, ki je ves domač odložil klobuk in gorenjo suknjo ter hodil po sobi semtertja. „Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši samoti bile jedino veselje, zdaj pa sem se poslovila od njih." „Ali imaš še kaj potov?* „Nimam jih več. Samo nekam bi še rada šla danes popöludne, ali želela bi, da bi šel ti z menoj." „Prav rad. Kam pa poj deva?" „K materi na grob, da bi se tudi od njih poslovila in jih prosila blagoslova z onega sveta." „Tako je prav, Elzica draga moja!" rekel je Mirko in jo poljubil. Zdaj je stara gospa prišla v sobo in Mirko je je vprašal, če ne bi hotela ž njima it,i na grob. Obljubila je, da pojde, in obžalovala, da ne more tudi Ema iti ž njimi. Popöludne se je pripeljal Mirko z dvoprežno kočijo, a imel je s seboj lep velik venec, da ga položi na grob gospe Kolarjeve. Elzi je to posebno dobro delo in prav lepo se je Mirku zahvalila za toliko sočutje. Prišedši na grob pokleknila je Elza in dolgo, dolgo je molila ter s hvaležnimi solzami rosila zemljo, ki je pokrivala ljubljeno mater njeno. Poleg nje je klečal Mirko in ni je motil v sveti pobožnosti. Šele, ko ju je stara gospa opomnila, da je mraz, vstala je Elza, poljubila svojega ženina in se poslovila od materinega groba. Drugo jutro je bila Elza na vse zgodaj na nogah. Dasi je bilo že vse pripravljeno za pot, bila je vendar nemirna, in zdelo se ji je, da ima še to in ono poskrbeti. Ko se je bližala napovedana ura, oblekla se je v lepo popotno obleko od te m no-modrega sukna, ki je bila ob-šita s črno kožuhovino; na glavo si je dejala siv okrogel klobuček z dolgo tančico iste barve, a na roke si je natekniia temno-sive rokavice. Bila je ravno gotova, ko se pripelje Mirko', a za njim v drugem vozu za priče dva znanca ranjke Elzine matere. Mirko je dal Elzi prelep šopek od samih redkih cvetlic, potem pa jo peljal v prvo kočijo, ka- mor je sedla tudi Ema, ki je obema bila za družico. V tem sta priči šli po staro gospo, vzeli jo k sebi v vöz, in odpeljali so se v cerkev. Ko so po dovršenem svetem opravilu prišli iz cerkve, jel je ravno naletavati prvi sneg. Elza je nehote zinila: „Sneg!" Ema pa je to besedo ujela ter popravila: „Prvi sneg!" Na to prime nevesto za roko in ji jasno in glasno reče: „Predraga moja Elza! Prvi sneg je bil začetek tvojih nadlog; Bog daj, da bi bil prvi sneg tudi začetek prave in trajne sreče tvoje!" „Bog daj!" pritrdili so ji ostali svatje ter so nevesto in ženina na poti v srečnejšo prihodnost spremili na kolodvor. Slovenski svetee in učitelj. Zgodovinski roman. Spisal Josip Jurčič. VIII. Mrkim in On oboi. «K^gjla moravski zemlji, ne daleč od Rastislavljega slavnega gradišča IpSlji! Velegrada, čepela sta tik broda. ki je držal čez plitev potočič, fepSPwjl tekoč v reko Moravo, dva slovenska vojnika za. grmom. Jeden, mlajši, bil je čepe pri umirajočem ognji zadremal in široka lasata glava mu je težko kincala med koleni. Drugi, starejši pak je sedel na kameni, z obema rokama objemal svoje kopje in pazno zrl po stezi predse, da si so bile tudi njegove oči trudne. Zdajci naglo na noge skoči in oči upre proti mali gošči, ki je onkraj potoka rasla in iz katere je držala steza navzdol do potoka in potem preko plitvega potoki gori do njega. Ravno se je bil naredil dan, še se ni dobro videlo, vendar risje oči našega moža morale so nekaj zapaziti, kajti lehko stopi nazaj za grm in sune spečega tovariša z zategovano sapo kličoč: „Onobol, Onobol! Vzbudi se, vstani!" Zaspan, a vendar prestrašen Onobol vstane in vpraša: „Kaj ti je?" „Nekdo prihaja." Mladi Onobol hlastno pobere na grm oslonjeno svoje kopje in je oprime, kakor je treba, za redno metanje, z drugo roko pa si popravi široki jermen od bobrove kože, ob katerem je bil pripet kratek meč. „Kje? Kdo?" vpraša. Po stezi navzdol iz gošče je prihajal previdno in oprezno kakor lisica mal človek in šel naravnost proti kamenju, ki je bilo v vodo nametano, da se je moglo po njem prestopiti čez plitvo vodo. „Mdlči, da na to stran pride, sam je in nima orožja razven fran-kovskega meča," prišepne starejši stražar Onobolu. „Majhen je, take tri jaz sam nase jemljem," odgovori ta zanič-ljivo. „Meč je skoraj daljši nego mož, ne li, Mrkim? „Molči!" reče Mrkun pak stopi z visoko zavzdignenim kopjem izza grma in tujcu, ki je bil baš z zadnjega kamena skočil na suho tega kraja, zakliče gospodovalno in osorno: „Stoj! Reci, kdo si in čegav si? Kaj hodiš po naših stezah, komu si pokoren?" Prišlec obstane na bregu potoka ter roko, ki je bila nehote posegla po dolgem meči, dene na hrbet in reče: „Povesi kopje, brate, ne meri name, Sloven sem in ne sovražnik tvoj." Mrkün sicer kopje povesi, ali reče: „Brat tvoj nisem, dokler ne poveš, kako te ljudje kličejo in v katero zadrugo in rodovino te štejejo. Čujem te, da govoriš slovenski, ali slišal sem, da znajo slovenski govoriti že tudi nemški kupci, ki lepe in neumne stvari k nam prinašajo od solnčnega zapada sem, da našo deželo ogledajo in doma svojim vojnikom pot do naših gradišč preiščejo. Kaži, kdo si in nisi li prelagataj, ki prelazuje v naš tabor na oglede. Kakovo ti je ime?" „Imena mojega nisi morda še cul, ni zadruge ne znaš, ki me je rodila, ker daleč od tu je tekla zibel moja, v Nitranskem oblastji v Svetopolčji vlasti. A ti če si stražar Mojmirove vojske, vedi me do njega, ali pokaži mi stez<5 do Velegrada, važno novost nosim in Sloven om koristno." Zdajci skoči mladi Onobol izza grma in vpije prišlecu na breg: „Besedo sem čul iz tvojih ust, da si iz Nitranskega okraja in Sveto-polčje vlasti. Jaz znam tam zadruge, kliči mi svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te poveževa, ker legal si in v prelazovanji ogleduješ za vrage našo zemljo. Reci, si li iz zadruge Objezdičev, Malonjičev, Beloslavcev, Kavojinov, Vitanjcev, ali iz katere druge. To te vpraša Onobol Objezdič, in ako si res Nitranec, odgovarjaj!" „Blagor ti bodi. Onobol Objezdič, si li ti brat Jarožirov z Rude-čega Brda?" „To je naš človek!" vsklikne Onobol oveseljen čuvši ime svojega brata. Oba straž&rja korakata proti tujcu, ki jima tudi stopa nasproti. A jedva so storili toliko korakov, da jutranja megla ni več kalila jasnega vida, ko Onobol veselo prestrašen obstane in vsklikne: »Zemižizen !" „Sam Zemižizen, nihče drugi," odgovori mali mož z veliko glavo, a videč, da sta stražarja s spoštovanjem oči povesila pred njim. Sveto-polkovim pobratimom, hitro pristavi: „Vesel sem, da sem dobil zemljaka na prvi straži. Brzo mi jeden vaju pokaži pot v tabor k Slavomiru. Koliko hoda je do tja „Precej hoda bi bilo; ali takoj tu gori na vrhu pri drugi straži imamo konje, brzonoge živali in jež prideš v Velegrad, predno bode stalo solnce za pol moža visoko," odgovori Onobol, a mnogo pohlevneje nego je prej vpil. „Tedaj jeden vaju pojdi z menoj", ukaže Zemižizen, „dokler zamena ne pride, dovolj je tu jeden, ker opasnosti ni nobene." „A sovražniki leže blizu," primetne Mrkün. „Kateri pojde?" vpraša Zemižizen veliteljno. „Pojdi ti do vrha, tam vprašaj," reče Mrkün, in Onobol se obrne ter s pogledom naznani Zemižiznu, da je pripravljen provesti ga. Oba odideta po malorazhojeni stezi med nizko goščavo proti vrhu, Onobol naprej, Zemižizen za njim. D.i-si je bil prvi dolg in je imlik kamen se je odvalil narodom s srca, ko je zadonel glas po Evropi, da je Napoleon pobit, da so zajele združene oblasti Pariz in potisnile Napoleona na mali laški otok Elba. Veselje se je razlegalo od juga do severa, od Urala pa tja do reke Rene. In zakaj bi se ne! Saj ga ni bilo miru v deželi že več kakor dvajset let. Dolga vojska je počistila v Avstriji in pač tudi drugod vse državne blagajnice in segla naposled tudi gospodi in kmetu globoko v žep. Vojno poveljstvo je potrkalo že na vsako mošnjico: daj, ali zlepa ali zgrda! A pred Parizom je vzela meseca aprila leta 1814. ta dolga vojska vendar nap<5sled svoj konec. Zmagovita so se vračala združena krdela v domovino,povsod z veseljem sprejemana, kodar so hodila. Seveda je bilo mnogo v gorskih kotičih in soteskah skritih krajev, do katerih bi bil privel veseli glas o slavni zmagi morebiti še Ie čez leto in dan. Zato je sklenila avstrijska vlada praznovati vesel praznik tako zaželje-nega miru kar najslovesneje. Vsak državljan naj bi čutil in čul, da je zopet mir v deželi, da vise puške zopet po stenah in da so potegnili kan one pod streho. V Ljubljani, stolnem mestu Kranjske, ki je pripadala v francoskem času od leta 1809.— 1813. k ilirskemu, iz sedem pokrajin sestavljenemu kraljestvu, praznovali so mladi mir tri dni: 10., 11. in 12. julija. Te slovesnosti je popisal g. prof. Fr. Leveč v lanskem „Ljublj. Zvonu" (str. 418.—424.). S tem praznikom pak se seveda še ni zadostilo državljanskim oblikam, „llirci" so o prihodu Francozov prisegli temuMiovemu, vsiljenemu gospodu zvestobo. Avstrijska vlada ni bila nikakor zagotovljena, da se ni morebiti tekom štirih let ta ali oni kraj privadil po malem Francozu. Zdelo se ji je morebiti mogoče, da bi utegnili taki kraji omahovati in ne vedeti, na katero stran naj se nagnejo, ako bi po Evropi završčalo znova. Skratka, bodi si že kakor hoče, zadostiti se je moralo državljanskim oblikam — avstrijski narodi so morali priseči zopet neomahljivo zvestobo staremu svojemu gospodarju. ') Mestna nova regisiratura fasc. 43 iu 39/2. Le malo dnij po onem mirovnem prazniku od 10.—12. julija 1814. razposlal je cesar Franc I. narodom svojim.naslednji poziv: „Mi Frone Prvi, po božji milosti cesar estrajski, kralj ogerski itd. Vsemogočni Bog se je na naše pravično orožje ozrl kmalu v prvo, ko smo s svojimi, z nami sklenjenimi samooblastmi sveto vojsko začeli, in ko smo šli branit Evropo, ji dobit rešitev in stanoviten mir. Kmalo takrat nam je Bog v oblast dal skoraj vse tiste dežele, ki jih je Francoz Ilirijo imenoval. Združene dežele naj bodo naše v last; dovolile so jih pa takrat, ko smo se ž njimi zgovorili, kako po pravici razdelit dežele in posest po Evropi. Izrekamo tedaj, vse tiste ilirske dežele so odsehmal lastnina našega cesarstva in so vanj na večne čase vtelesene. Vse prcbivavce po teh deželah bomo sprejeli kakor svoje podložne s tako ljubeznijo, kakoršno smo jim večjidel vsem že prejšne čase večkrat skazovali. Prizadevali si bomo, jim vse dobroto nakloniti, katere se od ohranjene svete vere, božje službe, od čiste sodne pravice, spodobne naklade davkov, od vzdrževanja notranje in vunanje varnosti in od pridobitve pričakovati morejo, ki jim volno podnebje, pridnost, deželskih prebivalcev in bližnost morja ponuja. Tedaj kličemo vse prebivavce po deželah, ki so jih Francozi ilirske imenovali, se nam podklonit in zvestobo priseči z besedami, kakoršne jim bo naš pooblaščeni naročenec spisane dal. Zaupamo terdno, da bodo vsi s hvalo spoznali našo skerb za njih srečo in dobro in da nam bodo ravno tako zvesti, kakor so nam v pravo veselje našega scrca drugi podložni naših cesarskih deržav pri vsaki priložnosti s hvalnim pretrpežem velikih težav pred očmi vsega sveta trdno zvestobo skazali. JDano na našem gradu Šenb run dvajseti in tretji dan julija v letu tisoč osem sto in štirinajst. Frone." To prisego in poklonjenje vsprejeti odločil je cesar 4. dan meseca oktobra, in pooblastil Franca grofa Sauraua (Zavrla), tajnega svetovalca in komomika, „velikega križanka ogerskega reda sv. Štefana, namestnika cesarskega v Avstriji pod Anižo" ter mu naročil vsprejeti prisego vseh dežel poprejšnje Ilirije. Ta poklon in to prisego vseh državljanov so uravnali tako, da so vsi podložniki brez razločka stanu opravili svoj poklon in prisegli zvestobo ali s svojo besedo, ali iz ust drugih namestu sebe poslanih. V pouku, ki ga je podpisal cesar 24. julija IS 14. leta, dejal je: „Reč pojde tako: Vsi škofje, v Škofijah brez škofov pa njihovi namestniki pridejo „z lastnim životom8 v Ljubljano ter prisežejo ondi ta dan zvestobo zase in „v dušo svojih svetovnih duhovnov," zlasti dekanov na kmetih, fajmoštrov in farnih namestnikov. Ravno to zadeva vse kapitelske dekane, proste, opate, prelate, provincijale ali sprednike (predstojnike) samostanskih redov, kar jih je po deželah; tudi predstojnike višjih šol, da bodo tudi ti svojo „životno" prisego opravili zäse in svoje „poddružne". Gosposke po znova dobljeni državi bi sicer zadeval životen prihod in podklon vse sploh brez razločka, ali ker želimo nekaterim, kar je mogoče olajšat ali celo privarovat popotne stroške iz daljnih krajev, zato jim dovoljujemo, da nam zvestobo prisežejo po nalašč za to pooblaščenih, to je gosposkah tistih okraj in, ki jih bo imenoval tačasni dežčlski poglavar. Laslniki vsake take okrajine se snidejo pred prisežnim dnevom pri nalašč za to izvoljenem predstojniku svoje okolice, na dan, ki jim bo rečen; snidejo naj se životno, če pa kdo ne more iti, naj pošlje pooblaščenca namestu sebe. Zbrani si izvolijo izmed sebe izvoljence, vendar ne nad šest iz jedne okrajine, ki pojdejo vsi prisezat. Tem izvoljencem naj dado vsi volilci pisano in s svojo roko podpisano oblast, da jo nekaj dnij pred prisežnim dnčm prineso našemu pooblaščenemu naročencu (grofu Saurau-u). Da drugim ljudem ne bo treba hodit, in denarja tratiti, bodo sosedje vsacega mesta, trga, vasi, tudi judovskega zbora svojo zvestobo prisegli v stolnem mestu svojega kraja. Zato bo treba soseskinim predstojnikom naročiti, da zbere na prisežni dan vsak vse sosede v hišo, ki je temu opravilu priložila, naj jim prisežni ukaz oznani in pove, kaj se pravi zvestobo priseči, ka-košen greh je kriva prisega in kako velika bi bila ta pregreha. Po tem jim bero počasi podklonove besede in prisego; vsi zbrani izreka-vajo s povzdignjenimi desnicami in kvišku pomoljenimi tremi prsti s premislekom za njim besede. Da je vse to opravljeno, naredi vsaka soseska pismo: Podpisani spričujemo, da na 4. dan meseci oktobra 1814. so vsi sosedje soseske I. f. svojo zvestobino prisego opravili s temi besedami: Obljubujemo in prisezamo pri Bogu vsemogočnemu s prisego, da bomo njih svetlosti Froncu Prvemu itd. itd. našemu premilostlji-vemu deželnemu gospodu in njega pravičnim nastopnikom (naslednikom) zvesti in pokorni, da bomo njegov in avstrijskega cesarstva prid vselej podpirali, izgube in pa škode ga po vsi svoji moči varovali in da bomo vselej zvesti in pokorni podložni, tako nam res Bog pomagaj. To resnico potrjamo, temu pismu se podpišemo in ga podpe-čatimo. To pismo naj podpiše predstojnik in trije sosedni starešine, ter da pošljejo svoji okrajinski oblasti ta pa deželskemu poglavarju." J) V Ljubljani si je izvolil vsak stan po dva ali tri pooblaščence, ki so prisezali v imeni vseli svojih drugo v. Pravni doktorji so volili dr. Mihajla Valenčiča in dr. Recherja, medicinci dr. Jeunikarja in dr Verbitza, trgovci Damiana in Kanduša, lekarji, kirurgi in knjigarji Gregorja Lichta, tiskarji Leopolda Kggerja, bukvovezi Hohna in Tomaža, urarji Kegallija, zlatarji in srebrärji, pasarji in steklarji Müllnerja in Franca Zeschka in tako dalje, vsaka rokodelska zadruga po jednega ali dva. Trije najstarejši so podpisali prisežno pismo. V Ljubljani se je sešlo zopet obilo tujcev iz vse kranjske dežele. Prisezali so v škofiji, kjer je se d 61 grof Saurau na umeteljno v starinskem zlogu zdelanein prestolu. V naslanjalo je bil z zlatom in svilo všit c. kr. orel. na sedišči pa so se čitale besede „in erhabener Sti-kerei": „Zur Huldigung am 4. Oktober 1814." Ta prestol je poklonil Saurau ljubljanskemu mestu, rekši, da bode to darilo ljubljanskem prebivalcem vedno, svet spomin, da so rešeni tuje oblasti in da so se vrnili zopet pod avstrijsko cesarsko rodovino, kajti pod njenim pravičnim žezlom je uživala ta pokrajina skozi stoletja srečo milega vladanja ter bogatela vedno bolj in bolj. Ta dar vsprejemši je dejal župan, da se čutijo magistrat, meščanje in vsi prebivalci srečni, ker jih je izbral grof Saurau za to, da bodo shranjevali prestol, ki jih bo vedno spominjal, da so se vrnili pod milo žezlo avstrijsko, spominjal neomahljive zvestobe do najboljšega vladarja in presvetle avstrijske rodovine. Veselje, da je Kranjska zopet avstrijska, prikipelo je o vsaki priliki na vrh, zlasti pa o rojstvenem dnevi cesarja Franca 12. februvarja 1S15. leta. Sicer so take godove praznovali že prej, n. pr. god Leopolda II. in tudi god Franca 1.2), a nikdar ne s tolicim navdušenjem kakor sedaj. S slovesno sv. mašo ob 10. zjutraj v Senklavški cerkvi je bilo opravljeno vse, razven da so ustrelili vrhu tega še na Gradu s 101 ali 24 kationi. Slovesno mašo so brali sicer tudi 1. 1815. in okrožni urad je povabil predstojnike vseh uradov (die Vorsteher aller Dicasterien und Dienstabtheilungon), naj se zberö ob s/410 v škofijski dvorani, odločeni za ta namen že v poprejšnjih časih, da bodo šli potem od tod v slovesnem sprevodu v cerkev, a ta pot so se hoteli udeležiti cesarskega praznika tudi meščanje, ne da bi jih kdo pozval. ') Ta v primeroma in za tisti čas lepi slovenščini pisani pouk sem po nekatera mesta lc slovnično nekoliko ogladil, sicer je neizpremenjon. -) Mestni arhiv fasc. 101—110. Prvo se je oglasilo strelsko društvo (Schützengesellschaft) in naznanilo magistratu, da bo osnovalo 12. februvarja, na cesarjevega godu dan, na strelišči sijajen ples; troške nosilo bo samo, vse dohodke pa, ne da bi od njih kaj odščipnilo, razdelilo mestnim revežem. Po tem društvu vspodbujeni osnovali so meščanje dobrodelni komitej (ein Verein von braven Bürgern), komur se je pridružilo tudi „slavnoznano ka-zinsko društvo" (die rühmlich bekannte Casinogesellschaft), z doneskom 50 gld. Komitej je oglasil, da bo praznoval cesarjev god tako-Ie: 1. Dobi vsak mestni revež (300 glav) hleb belega kruha, vreden 8 kr. 2. vsak jetnik (Züchtling) veliko žemljo (eine Doppelsemmel), Va funta mesa in maselc vina : 3. vojakom od feldvebolna doli dali bodo pol funta mesa, veliki maselc (morebiti polič?) vina, 6 lotov riža. Mesa je stal takrat jeden funt šest krajcarjev, funt riža 12 krajcarjev, maselc vina pa 43/., kr. Živež torej res ni bil drag, a vojakov je bilo takrat v Ljubljani 2119; troški so bili torej vendar veliki. Častnike pa so hoteli Ljubljanci še posebno odlikovati. Slavnostni komitej je pisal magistratu, da jih bo pogostil na cesarjevega godu dan opoludne na strelišči ter jim stregel pri obedu on sam. Tudi meščanski odsek (Biirgerausschuss) ni hotel ostati za drugimi meščani ter je predlagal višjemu uradu, naj bi mu dovolil razdeliti med uboge nekaj čez 300 goldinarjev iz stražarskega fonda (Wachgelderfond), ki jih je prihranil odsek z modrim gospodarjenjem. K temu je bilo seveda treba dovoljenja meščanov, kajti oni so pač prinesli v raa-gistrat.no blagajnico imenovani prebitek. Drage volje so pritrdili meščanje ti dobrodelni nameri, le trije bogataši, trgovca Mulle in Albor-ghetti in neki hišni posestnik, čegar rodovina je še danes v Ljubljani, postavili so se po robu in zahtevali, naj jim dado nanje spadajočo svoto v denarjih nazaj. Veliko ni bilo; vsi skupaj so imeli potegniti 9 gld. in 3 kr. in so jih tudi .potegnili. Gotovo tem bogatašem ni bilo do omenjenih grošev; bržkone se jim je meščanski odsek na ta ali oni način kako zameril, zato so se hoteli nad njim tako znositi. Dobrega vtisa njihovo postopanje v mestu seveda ni naredilo in oglasil se je nek zavod „Assecuranz-Kammer" češ, da hoče iz svojega plačati onih 9 gld. 3 kr., da bode moči vso prihranjeno svoto izplačati in razdeliti. To malo afčro izvzemši so praznovali Liubljančanje 12. februvarja cesarjev god z največjim navdušenjem. Pričakovali so pa takrat še izbornejše slovesnosti. Napovedan je bil namreč cesar v Ljubljano; priti bi bil imel poleti. Temu povodu ') Mestna nova registratura fasc. 43. ima Ljubljana zahvaliti Latermanov drevored, ki drži iz mesta pod Turn ali sedaj Tivoli. Podtarn je bil last provincijalnega fonda. Me-ščanje so hoteli cesarja iznenaditi z velikim drevoredom, ki so ga mislili v kratkem kakor iz tal izčarati. Dne 8. marcija 1815. leta sešli so se v ta namen na rotovži imoviti meščanje ter napravili tu proračun. Kopanje jarkov, planiranje cesta in drevoredov itd. stalo bi bilo po tem proračunu 2500 gld.; čistih 500 gld. nabrali so trgovci med seboj, mnogo meščanov pa se je oglasilo, da hote iz svojega pripeljati, kolikor bode drevesec treba. Vkljub temu pa so poskočili troški na 3598 gld. 14 kr. Z delom so hiteli, kolikor so največ mogli in 30. aprila je bil že velik kos tega dela storjen. Ime je dobil drevored po tedanjem, za kranjsko deželo veleza-služenem guvernerji baronu Latermanu, ki ga je imenoval magistrat v seji 14. marcija čestnim meščanom ljubljanskega mesta. Brez njegove izdatne pomoči bi Ljubljančanje ne bili dobili, vsaj takrat še ne, tega drevoreda. Zasluge Latermanove pa so vedeli ceniti tudi na cesarskem dvoru, odkodar so ga poklicali ravno ta čas iz Ljubljane na odličnejše mesto v Benetke. Tudi mesto mu je hotelo izkazati svojo hvaležnost in ob jednem, ko ga je imenovalo častnim meščanom, prosilo je za odhod pripravljenega guvernerja, naj bi smeli novi drevored imenovati po njem, kajti nihče nima zanj toliko zaslug kakor ravno on. Laterman je odgovoril magistratu: „Najvišje zaupanje presvetlega cesarja, komur se imam zahvaliti, da me je imenoval začasnim guvernerjem te provincije, dalo mi je prijetno priliko prebivalcem Ilirije sploh, zlasti pak tega stolnega mesta, storiti marsikaj dobrega in odvrniti od njih marsikaj hudega. To pak sem storil vselej z najprisrčnejšim veseljem. Da pripoznavate to prizadevanje tako hvaležno, da želite to hvalo izreči na ta prijetni način — to je zame najslajše plačilo. Iz tega uzroka se veselim iskreno, da se nahaja moje ime med najžlahtnejšimi meščani ljubljanskega mesta in da ga želite prenesti na nove nasade, kot dokaz za pozne potomce, da smo bili skupno udani in v prijateljstvu slavili ljubljenega svojega vladarja in očeta." Od prvega početka je prirastel Latermanov drevored Ljubljančanom na srce. Gnetli se niso po njem le sprehajalci, ampak drdrale so tudi kočije in dirjali jezdeci. Ker pa je namenil magistrat drevored zgolj sprehajališču, dal ga je 11. julija 1815. leta za kočije in konjike zapreti. Drevored so nasadili z divjimi kostanji, ki so stali po 3 sežnje narazen, ker pak so hoteli imeti brž ko mogoče hladno senco, vsadili so mednje akacije, ki pak so rasle tako hitro, da se je bilo bati, da uduše ves kostanj. Zato so jih dali leta 1822 nekoliko posekati, nekoliko pak so jih izkopali ter jih presadili ob cesti za streliščem proti Gruberjevemu kanalu.') Drevored je bil gotov, toda željno pričakovanega cesarja le ni bilo v Ljubljano. Zadržali so ga imenitni opravki, obljubil pak je, da pride drugo leto 1816. tem goto veje. Že v zgodnji pomladi leta 1816. zdelan je bil načrt, kako naj se bo vršila o cesarjevem prihodu ljudska veselica. Izbrali so si novi drevored v ta namen, kraj med Cekinovim gradom in Rožnikom (zwischen Leopoldsruh und Rosenbüchel). Ta ljudska veselica bi se bila imela vršiti drugače, kakor ona pred dvema letoma. Bila naj bi jasna podoba vsega tedanjega ilirskega guvernija po njegovi geografični leži in raz delitvi. Za vsak okrog (Kreis) so odmenili na tem travniku poseben prostor in v tem prostoru za vsak okraj svoj prostorček. Pozvali so vse kresije, naj prinese) v Ljubljano vse v katerem oziru koli znamenite zdelke. Ob jednem so povabili vse velike posestnike, fužinarje in fabrikante, naj se udeleže te deželne razstave z vsem, kar imajo znamenitega. Dogovorč naj se med seboj in zlasti z baronom Buzetom, nahišč v ta namen imenovanim c. kr. gubernijalnim svetovalcem, kam in kako naj postavijo in razlože posamezne zdelke. Požurijo naj su tw ne zamudč in izpusta ničesa, kar bi pripomoglo predočiti geografično sliko vsacega okraja. V ta namen so poklicali iz vsake občine lepo vzrastlo dvöjico, jednega moškega in jedno žensko, ki naj bi prišla v praznični ali pa v svatovski in sicer narodni nosi. Seveda je višji urad pozval tudi Ljubljano, naj napolni nji odločeni prostor z vsem, kar ima znamenitega. Kako pak naj to uravna, prepustil je stvar popolnoma ukusu in izumljivemu duhu Ljubljančanov, ki so se izkazali o tacih prilikah doslej vselej mojstre. Višji urad se je zanašal, da bo do cesarjevega prihoda vse v redu. Za veselje ljudstva pa se je poskrbelo še na drug način. Vsak, kdor bi prišel k veselici, naj bi potegnil številko in kar bi zadel, naj bi mu bil majhen spomin na srečni dan, ko je vladar bival med svojimi podložniki. Zato so pozvali vse prebivalce po Kranjskem, naj pošljejo mala darila; vsprejeli bodo vse, pipe, tobačnice. mošnje, robce za žep in okoli vratu, svilene trakove, nogavice, nože, vilice, vsakovrstne fabriške zdelke, srebrne, steklene, mesingaste, kufrene, rezljane reči itd. Vse bo dobro došlo, posebno pak redke zdelke umetnosti in prirode. *.) Mestna nova registratura fasc. 39. V početku aprila je bilo že vse pripravljeno za dostojen vsprejem, ko dojde odpoved, da cesarja zopet ne bo, kajti v noči od 6. do 7. aprila je umrla presvetla cesarica. I)a se ni pripetila ta nesreča, osnovali bi bili pod Turno tn prvo deželno razstavo. Osnovna toplina ljubljanska. Spisal Ferd. Seidl. £gpg^dkar je veleumni zvezdoslovee Bes sel (1828) našel obliko ma-tematiškega obrazca, ki z vso strogostjo izraža sleharni priro-dini pojav, kateri se polagano zdržema pomika in v istem redu ter jednaki veljavi ponavlja, mogoče je celö tolikanj menjavo prikazen, kakor je toplina, katerega koli kraja ukloniti računu. Seveda sta morala prej Leibnitz in Newton izumiti diferencialno številjenje, (1684) torej plodo.vitejšo najdbo višje matematike; izšla je prej Gauss-ova „Theorij a combination is observationum erroribus minimis obnoxiae" (1823) in Laplace je v svojem „Essay pliilosophique sur les probability " ustanovil račun o verjetnosti, kjer so poleg njegovega izreka „utemeljeni večni zakoni razuma in resnice". Povsodi se letni preklon topline ravna po solnci. Z najnižjega zimskega stanja se toplina polagoma dviga, ko solnce više stopa na obzor, vspne se do poletnega vrhunca ter potem upadajoč postaja jesenska in naposled zimska. Ako bi le pomikanje solnca vladalo izpre-membo topline tekom dneva in leto, tedaj bi živosrebrna nit toplomerova ob določeni uri in ob določenem dnevi leto na leto kazala isto stopinjo. Jednoletna opazovanja bi že določila dnevni in letni tir topline v do-tičnem kraji. V resnici se pa ono ne zgodi. Toplina istega dneva in iste ure se menjava od leta do leta. Vedno namreč nastajajo velike motnje ravnotežja v zraku, prestopajo (kot ciklone in anticiklone) preko morij in celin ter prinašajo sedaj toploto, sedaj hlad in mraz. V prvi vrsti pa vendar zavisijo toplinske razmere od solnca in zatem od zemljepisne in topografne leže in ostajajo leto za letom jednake. Zategadelj morejo razne motnje le toplino in druge posamezne znake podnebja potisniti izven gotove mere, ki je vsakemu kraju zakonito odme-njena. Ta osnovni (normalni) znesek hoče klimatolog najprej zvedeti. Da se osnovna toplina zve, treba je toplomernih opazovanj. Pri tem je opazovalec v jednakem položji kakor n. pr. zvezdo-glovec ali zemljemerec, ki hoče katerokoli daljo zmeriti. Ako se zahteva natančnost, ne bode se zadovoljil, ako to jedenkrat stori; ponovil bo večkrat vse delo. Vselej pa se mu pokaže tista daljina kot drug znesek. Merstvene priprave so namreč pomotne, naj si bodo tudi kar najna-tančneje narejene; popolnoma prav izpostaviti jih, skoraj ni mogoče; razni uzroki prečijo, da se mere ne bero istinito; človek sam se vara, ako meritve ponavlja neposredno jedno za drugo, ker je prevzet itd. Čim večkrat je meril, in čim menj se razlikujejo posamezne meritve, tem verjetnejši je konečni znesek, katerega pridobi, ako svoto zmerjenih zneskov deli z njih številom (aritmetiški povpreček). Težko je misliti, da se kdaj pomote čisto zravnajo. Neka pomota vedno ostane verjetna, a mogoče je približno zračunati jo. — Podobno, kakor je merjena daljina nemenjavo tista, pripada vsakemu dnevu posebna določena osnovna toplina. Opazuje se pa vselej druga, kadar se tisti dan leta povrne. Sedaj se pokaže višja, sedaj nižja, a tekom mnogih let se bližajo presežki vedno bolj primanjkljejem. Naposled izginejo, ako se toplinski zneski seštejejo, da se pridobi aritmetiški povpreček. Ta je tedaj osvobojen vseh motenj in predstavlja baš osnovno toplino do-tičnega dne. Jasno pa je, da je lože določiti osnovno toplino daljšega obroka, kakor kratkega. Saj se na primer tekom meseca oziroma leta dnevna toplina tolikrat meri, kolikor dnij šteje mesec, oziroma leto. Ravno tako razvidno je, da je treba dosti truda, žrtvoval-nosti in vstrajnosti, predno se pridobe zanesljivi meteorološki podatki zlasti menjavem podnebji kakor je naše. Zatorej visoko cenimo bogati zaklad opazovanj, katerega imamo zahvaliti kar se tiče Ljubljane gospodu K. Deschmannu. V drugi vrsti gre hvala sedanjemu vodji e. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo in zemeljsko magnetnost slavnemu učenjaku g. dr. I. Hannu, ki je toplinska opazovanja s tridesetletne döbe 1851—1880 sestavil v tabele1), ki so temelj naslednji razpravi. Letna toplina ljubljanskega mesta je za to dobo povprek 9.16° C. Posamezna leta so se razlikovala od tega zneska povprek za + 0'64° C. verjetnostni račun na to pove, da je navedena celoletna toplina še vedno najbrž za 01°C previsoka ali pa prenizka; napišemo jo tedaj 9*16+ 0*1° C. Dosta bolj menjavi so posamezni meseci, zlasti december in ja-nuvarij. Njiju povprečna toplina je — 1'38°C oziroma — 2 28. Verjetna *) Die Temperaturverhältnissc der österr. Alpenländer. Sitzb. d. kais. Akad. d. "Wissensch. in Wien. 1884 in 1885. napaka tridesetletnega povprečka je za njiju +0-41° C! Verjetnostni račun kaže, da je treba mesečno toplino 494 krat, torej ravno toliko let opazovati, dokler se verjetna napaka ne zmanjša na 4 0"1°C. Spomladi se „zlati" majnik najbolj menjava od leta do leta. Najstanovitnejša meseca sta junij in september. Treba je 59 let opazovanja da bode njiju osnovna toplina le za 01° C napačna, dasi je sedanja verjetna napaka le + 0*14° C. Pripomniti je, da znesek te napake ni skrajna meja napčnosti, v istini je lehko manjši ali pa tudi večji; mnogoštevilne izkušnje pa kažejo, da je izračunjena „verjetna napaka" res najverjetnejša. Ta menjavost mesečne topline pa ni lastinitost Ljubljane nego v obče vsaj avstrijskih planinskih kronovin — v poglavitnih točkah pa vsega zmernega pasu. Dosta bolj menjave so topline posameznih dnij. Že to kaže, da se celo tridesetletni dnevni povprečki ne morejo zmatrati kot osnovni (normalni). To bi se razvidelo tudi na naslednji način. Vodoravna prema črta naj nam predočuje leto. Delimo jo na 365 jtdnakih delov dneva, kakor si slede od 1. januvarja dalje. Početkom vsakega presledka potegnimo navpično črto toliko centimetrov in milimetrov dolgo, kolikor celih stopinj in desetnik tridesetletne povprečne topline pripada dnevi, ki se z dotičnim presledkom pričenja. Negativni zneski pridejo seveda pod letno črto, pozitivni nad njo. Premöstimo potem konce navpičnic prostoročno s krivo črto in pokaže se prav jasno očem govoreče način, kako se je tekom dobe 1851 — 1880 toplina povprek od dnč do dne pomikala. A to nikakor ni osnovni tir topline! Sicer ima nekoliko znakov njegovih. Nekega dne — v drugi polovici decembra ali v prvi januvarja — je najnižja točka krivlje, ki se dviga do poletnega vrhunca in potem se obrne zopet navzdol. Te lastnosti ima tudi osnova. Ali — nekoliko izredno mrzlih dnij grudnovih ali pa prosinčevih naredi, da bode zimsko obratišče krivlje to ali onstran novega leta ; jednako je poletni vrhunec zelö — slučajen. V tridesetih letih moteče slučajnosti, nepravilnosti še nikakor ne izginejo. To kaže tudi ves tek narisanega tirü. V njem si slede mali valovi jeden za drugim — izredna upadanja ter dviganja — in ostali bi celo pri stoletnih povprečkih. Nasproti pa se mora pravi osnovni tek topline polagano in neprenehoma dvigati, kakor se solnce zdržema pomika više na obzor, in z najvišine jednako upadati s solncem. Pač bi si lehko pomogli iz zadrege, ako valovitosti samovoljno splitvimo, narisaje novo krivijo kolikor mogoče tik prvotne. A tu bi se nepravilnostim pridružila le še — samovolja. Zakon, po katerem se vrši pravilno, motenj osvobojeno pomikanje topline ima se marveč z matematisko točnostjo vsprijeti in na podlagi opazovanj izvesti; to se pravi, sestaviti je analitiška jednačba osnovne toplinske krivlje. — Veleum Bessel je učil, kako se ta nalog z vrši. Našel je obliko jednačbe, ki je pripravljena, izraziti sleharni pojav iz narave, ki se polagoma pomika, a ponovi izpolnivši svoj obtok. On sam pravi*): da ni K e p p 1 e r spoznal kn-tanja premičnic — pa njegov ana-litški način bi se dosta lože spoznalo kakor neposredno iz opazovanj. — Pred tremi leti pa je W e i li r a u c h (profesor v Derptu) pokazal, kako je treba mesečne povpreeke preustrojiti, da se z novo pridobljenimi števili sestavi Besselov obrazec. Dolgotrajnega računanja pa ne bodemo razlagali, a prijatelji matematike mi dovolijo, da navedem obrazec, ki izraža sleliarnega dne osnovno toplino ljubljansko. Evo je: y = 9 161 + 11-042 sin ( x + 255° ) -f 0-763 sin (2 x -f 280° 25') + 0-278 sin (3 x -f 277« 18') + 0 340 sin (4x+ t° 8') -f 0109 sin (5 x— 1° 17') 4- 0141 sin (Ox -f- 180^ - ) V znaku x ustavimo dan, katerega toplino želimo zvedeti. Leto pa si mislimo kot krog in čas se šteje po stopinjah .krogovih, ne pa neposredno z dnovi. Zračunal sen toplino vsakega petega dneva in dobil naslednje zneske. Stopinje so vseskozi Celzijeve ter napisano pod dotični dan. Mesečni povprcčck Januar ij 3. 8. 13. 18. 23. 28. — 2'57° C - 2-57 — 2 47 - 2-26 — 1 97 - 1 61 — 2-28"C Fcbruvarij 2. 7. 12. 17. 22. 27. — 1-21 - 0-76 — 0-29 + 0-20 0 73 1 31 0-01 Marcij 4. 9. 14. 19. 24. 29. 1-95 2-68 3 49 4-39 536 6-37 3 94 April 3. 8. 13. 18. 23. 28. 739 838 931 10-16 1094 11-65 9 68 Maj 3. 8. 13. 18. 23. 28. 12-31 12 94 13 58 1423 14 91 15-61 13-94 Junij 2. 7. 12. 17. 22 27. 16-32 1701 17-64 1820 18'68 1906 17-96 Julij 2. 7. 12. 17. 22. 27. 19-35 19-58 19-73 19 84 19-89 19 87 19 71 *) Astronomische Nachrichten, liedig. Schuhmacher, Altona 1828 pag. 333. Mesečni povpreček Avgust. 1. 6. 11. 16. 21. 26. 31. 19-78 19 60 19-32 18-91 18-40 17 79 17-10 18-77 September 5. 10. 15. 20. 25. 30. 10 38 15-64 14 92 14-22 13 54 12-87 1483 Oktober 5. 10. 15. 20. 25. 30, 12 18 11 44 10-63 9-71 8 71 7-60 10-86 November 4. 9. 14. 19. 24. 29. 6 43 623 404 2-89 1 82 0 84 3-74 December 4. 9. 14. 19. 24. 29. — 0-01 — 075 — 1-36 - 1-85 — 2-22 — 245 -1-38 Mohorieev Tone. Spisal Janko Kersnik. (Konec.) rugi teden bova pa v Hrastji kupila," pričel je po kratkem molku in s trsko drezal v žrjavico. „Ce ne bo živina predraga!" omenja deklica. „Oh, ne, cenejša bo, cenejša! To je zmerom tako o sv. Juriji." Umolknila sta vnovič in dolgo ni bilo druzega čuti, nego pokanje gorečih drv in šumenje kropa, ki je pljuskal v žrjavico. „Sevč" — pričel je zopet gospodar — „marsikaj bi se storilo s tem denarjem — tu in tam je kaj treba; toda kravico morava vendar le imeti." Deklica je vzdihnila, Mohoric pa se je zopet igral s trsko. „Cilika!* dejal je zdajci naglo, ali poluglasno; „Cilika! Kaj — ko bi se midva vzela?" Gledal je. na tla, a vendar čutil, da se je deklica umeknila na drugi konec ognjišča. Ko ni dobil odgovora, ozrl se je počasi v njo ter ponovil: „Kaj — kaj praviš — Cilika?" Pa tudi sedaj je bilo vprašanje brezvspešno. „Nečeš li?" Rejenka je zakrila obraz z obema rokama in bistre solze so ji prikapale skozi prste. Mohorič je vstal in stopil na prag; težko je söpel. Ozrl se je po nebu in z roko potegnil preko čela. Potem se je naglo obrnil k deklici. „Ti misliš še na — onega! Saj ga ne bo več, nikdar več! In jaz sem ti prestar — kaj li? Ali pa delati ne znam, ali sem ti pre-len? Pogledi me, če urnem delati ali ne! Da bi le vedel za koga delam — Cilika! če. se vzameva — slabo ti ne bo!a Stal je ob ognjišči in njegova široka postava videla se je v tresočem svitu plamenovem še večja, krepkejša. Rejenkaje odkrila obraz in uprla za trenutek vanj solzno svoje oko. „Saj ni, da bi Vam nocoj odgovorila" — dejala je počasi, skoraj osorno; „počakajva - počakajte še malo!" Odrinila je v tem posodo od ognja; on pa se je obrnil in šel v stanico. Pri večerji sta lupila vsak svoj krompir, vendar nobeden ni iz-pregovoril besedice; samo običajen očenaš je odmolil gospodar poluglano, rejenka pa tiho za njim. — Tako je ostalo več tednov. O snubitvi ali ženit vi Mohorič ni več zinil, in Cilika še menj. Nekega dnč pa je bil Tone pozvan v farovž; niti sanjalo se mu ni, čemu ga kličejo tja; nekako začudeno, ali vendar zadovoljno je poslušal, ko mu je stari čestitljivi župnik razlagal, da to nikakor ni umestno in dostojno, da živita on, vdovec v najboljših letih, in mlada rejenka sama pod jedno streho, da utegne to mnogo pohujšanja roditi, in da že sedaj ljudje jezike brusijo ob njem. „Služit naj gre, ali jo pa omoži, ali pa se sam oženi!" končal je gospod župnik svoja opominjevanja. „Jaz tudi tako pravim," pritrdil je Tone; „pa recite ji Vi, gospod! Mene naj vzame, potem bo pa v kraji vse besedovanje!" Župniku ta odgovor ni bil posebno po volji. „Oh, tako je s to stvarjo? Tu je pa skrajni čas! Pošlji jo k meni, Ciliko; jaz bom govoril ž njo." Tone je veselo odšel, a župnik je zmajeval z glavo za njim. — Nekoliko tednov pozneje se je poročil Mohorič z rejenko. Celö nekoliko svatbe je napravil v vaški krčmi; jelo se je malo, toda pilo več, in pijačo so svatje plačali sami, vsak, kolikor je ukazal natančni račun. Da je nevesta bleda in tiha sedela za mizo, in da se je šele malo oživila, ko so ji bili svatje posilili nekoliko kozarcev vina — to ni brigalo nikogar; saj je to mnogokrat navada taka. Pri Mohoričevih pa se je pričelo sedaj res novo življenje. Tone je bil izpremenjen. Akoravno prej nikdar len ali zapravljiv, nego le malo lehkoživ in lehkomiseln, delal je sedaj od zore do trdega mraka, hranil in spravljal, kar je bilo moči, potil in trudil se, da so se mu čudili vsi sosedje. „Tone bo še obogatel!" dejali so časih. Z ženo, s Ciliko, živela sta drug poleg druzega mirno, zadovoljno, da ne rečemo: srečno. On je bil resnično srečen, to je kazala vsa njegova oseba, vse njegovo ravnanje — a ona? Pa saj tudi ona ni utegnila misliti o* nesreči, o srčni bolesti; žuljeva roka to kmalu zatrč. In vendar je stalo nekaj, kakor jesenska senca, med njima in to je bilo Šimnovo ime Tega nihče njiju ni izpregovoril, in če je kateri sosed ali znanec omenil o njem, dejal je Mohorič: „Mrtev je, mrtev!"' Pa vselej ga je preletelo, kakor neznosna skrb, kadar je to govoril. Tako je minilo zopet jedno leto, in mlada Mohorička je že zibala prvega sinka. Žetev je bila tu in vročega popöludne sta delala oba, Tone in Cilika, na njivi pod hišo; ona je žela, gospodar pa je na kolcih vozil samotež snopje do kozolca; otrok je ležal v robec zavit v razoru v senci dveh snopiČev. „Hej, Cilika!" zavpilje zdajci nekdo s steze, ki je držala kraj njive navzdol. Mohorički je pal srp iz rök in bela v obrazu, kakor novo platno, sklonila se je kvišku. „Jezus, Marija! — Ti si — Šimon „Da, jaz!" klical je oni veselo in si obrisal pot z zarjavelega lica. „Pa kaj se strašiš? Ali si mislila, da sem že mrtev?" „Da, mrtev, mrtev!" ponavljala je ona za njim, ne da bi znala, kaj govori. Stopil je bliže in v tem ugledal otroka v razoru. Osupel, prestrašen je obstal. „Kaj pa — ta? Cegav je?" „Moj!" „Tvoj? Tvoj?" zakričal je Šimon. V tem je pripeljal Tone svoja kölca preko njive in šele par korakov pred onim stoječ spoznal je brata. „Kaj ti si, Šimon?" vskliknil je, in tudi njemu je bilo, kakor bi ga železna pest grabila za srce. A takoj je bil zopet miren. „Vsi so dejali, da si umrl; in sedaj si tu! Pozdravljen, Šimon —!" rekši mu je ponudil rokö. „Pa ta — ta — kaj pa ta?" kričal je oni, kažoč Ciliko in otroka. „Ta je moja — moja žena! In moj otrok!" zavrnil je Mohorič z mirnim glasom. „Tvoja žena?" Pogledal ga je divje in sovražno; misliti je bilo, da pograbi brata za vrat. „Halia!" zasmijal se je hripavo; „za doto sta pa vzela, kar sem jaz pustil; in morda bi še nekaj dala, za nekoliko maš — kaj ne, da bi bil ostal jaz tam doli in trohnel v kakem jarku!" Stisnil je zobe, da so zaškripali, zasukal se prav po vojaško na desni peti in odšel po stezi navzdol Tone je naložil vnovič voz in odpeljal pšenico, Cilika pa je žela dalje. Bila je kmalu na konci in Mohorič je prišel po zadnje snöpje. Naložil je je lepo na vozič, da je ostala v sredi mala otlina, in tja je dal otroka počasi in varno ter odpeljal ga proti vrhu, žena je šla za njim, in sedaj šele utrnile so se ji solze. Toda otrla jih je takoj, in pogled, s katerim je zrla za možem in za sinom, bil je tako jasen, tako žarek, kakor jutranja zora. — Šimona ni bilo več blizu, a teden pozneje je dobil Mohorič tožbo nj» govo po sodišči vročeno zaradi posojenih petsto goldinarjev. „Z grunta naju spravi!" rekel je Tone svoji ženi. Ona ni vedela odgovora. Po večerji, ko je otroče zaspalo, stopila pa je k možu, ki je sedel za mizo, in zamišljeno puŠil tobak iz kratke pipe ter vprašala: „Pa kaj, če naju spravi z grunta? Gostovala bova na tujem in delala, kakor sedaj! Saj nama ne bo slabeje! On jo je pogledal z mrkim očesom. „Ali otrok! Ta ne bo imel doma!" „Ce bo priden, živel bo lehko in dobro! In jaz imam tudi še nekaj v gruntu, kar mi ne odide!" Tone je uprl glavo v obe roki; pri vsi skrbi in bolesti je bil vendar tako srečen; sedaj bolj, nego kedaj prej, kajti vedel je, da mu žene ne izneveri nihče na vsem svetu ne. Simon je res hotel zvršiti svojo osvet.o: prodaja Molioričevega posestva je bila že oklicana. Toda tisto nedeljo, ko je birič pred farno cerkvijo naznanjal to ljudem, spri se je Simon ves vinjen v krčmi s trškimi fanti, in konec je bil ta. da je oni obležal v veži nezavesten z razbito čepinjo. Pre-videli so ga še tisto noč, proti jutru se mu je vrnila zavest, in potem je poslal po Mohoriča in ženo njegovo. Prišla st f2 — f4 Sgl — f3 1. 2. Sb8~— cF ltd' 29. C. Gambit od dame (kraljice). d2 — d4 c2 — c4 e2 — c4 d5 Sbl — c3_ d7 — dß 2 d5 X c4 3' e7 — e5 f 4' i7 — f 6 j 6' Sg8 — f6 e2 — c3! Lfl X c4 e3 X d4_ % e7~~cSl 4- c5 x d4 5< Šg8 — f6 Odklonitev: Sbl — c3 e2 — e3 2- T7 - et» ! 3' Č7 ■—~co1 4" — ~ 30. D. Ilolandska partija (igra). d2 — d4 c2 — c4 _Sbl — c3 Lei — f4 c2 — eJ^ . f7 — f 5 2' Sg8~x"f6 3' d7 — d6 4' ' c7 6' Dd8 —" c7 h d' 31. D. Rtaunton-ovo otvorjenje. d2 — d4 c2 —_e4 Sbl — c3 Lcl — g5 Lg5 X fG f7~~-- f5 2' f5 X c.4 6 Šg8 — f6 4> c7 — c6~ 6' e7~x f6 Sc3 X e4 . A . 32. E. Otvorjcnjc s kmetom kraljevega ali kraljičinega skakača: a. Fianchctto di Donna: c2 — e4 d2 — d4! Lfl — d3 e4 X fo btT' nada,j°'Vanje: 2 LÖ8 — bT 3- tTZ f5~ 4« Lb7 X g2 1 t d" b. Fianchctto del lie (tudi: Grška partija): e2 — e4 f2 — f4 Sgl — t'3 d2 — d4 g7- gC > nadaljevanje: 2. ^ 3. 4. ~d7 _"d5 >-t.d. 33. F. Otvorjenjc & kmetoma pred tekačema: c2 — c4 Sbl — c3 e2 — e4 Lfl — d3 r c4 X fö C7 ~C5 ~f7 — ß> 8- d7 — dC 4' e7 eC 5* e6 X ß' f2 — f4 _ d2 — d4 _ c2 — e3 . Sgl — f3 , e2 X c4 d7 — d e3 X d4 b- L d7 — d5 2- c7 — co 3 e7 — c6 4' Sb8~- c6 c5 — d4 i. t. d. d5 — c4 34. G. From-ov Gambit. f2 —_f4 f4 X cÖ c5 X_d6 Sgl — f3 e2 — e4 ali 1* "S"- e5 2- "d7 - d6 3* Lf8 X d6 4 Sg8 — h6 5' ~ bolje: d2 — d4.itd. 35. H koncu nam je še omenjati „Gambit na drugo roko" v igri s kraljevim skakačem ali tekačem, namreč, e2 — e4 Sgl — f3 Sf3 X e6;.,, ....... ©4 X £5 Z-'FTZZf6? 3'~ — itd., slabo bi bilo: 3.---- in: c2—e4 Lfl—c4 d2—d3! f 2—f 4 ! Sgl—f3 d3Xc4 ^tf—rt 2' f7—f5 3 Sg8—f6 4' d7—d6 5 f6Xe4 6*Lc8-g4 ltd' izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke ob-sezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejemam za vse leto.....4 gld. 60 kr. „ pol leta . . . . . 2 „ 30 „ „ četrt leta.....1 „ 15 „ Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji „Ljubljanski Zvon" po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr. Dobivajo se tudi še: „Ljubljanski Zvon", II. tečaj (1882) nevezan po . . 3 gld. — kr. v Bonačeve platnice vezan po........4 „ 20 „Ljubljanski Zvon", III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 „ — v Bonačeve platnice vezan po . . ' , '.....4 „ 20 „Ljubljanski Zvon", V. tečaj (1885) nevezan po . . 4 „ — v Bonačeve platnice vezan po........5 „ 20 Letnik I. (1881) in IV. (1884) sta nam že pošla. Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: „Rokovnjači." Zgodovinski roman, spisala Jos. Jurčič in J a n k o K e r s n i k po . . , . . . . ......50 kr. TJpravništvo „Ljubljanskega Zvona". Ljubljana, Gosposke ulice 14. OZ3STA1TILO. Večkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo pri meni tudr platnice za prejšnje letnike „Ljubljanskega Zvona". Naznanjam, da-se dobivajo za vse dozdanje letnike v raznovrstnih barvah. Janez Bonač, knjigovez, Poljanska cesta, 10.,