Št. 74. V G-orici, v soboto dne 28. junija 1902.1 Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t gcutih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje »z-danje opoldne, refierno izdanje pa ob Z. uri popoldne, in stane z uirednisTrimi iztedninu prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letujrod po pošti pre-iomana ali v Gorici na dom pošiljam: Vse leto.......13 K SO h, ali gld. 6-60 pol leta........6 ,. 60 , , . 3-30 četrt lete ....i.. 3, 40., *V -1-70 ,-¦ Posamično Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 r Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak Jan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od > 9. do 12. ure. Na naročila brez doposJane naročnin« •to ne oziramo, , ... _ , , Oalaal 1» posleale« so račumjo po pebt-vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr., *-krat 7 to., 3-tart J^k*.-vsaka-. vrsta. Večkrat po pogodbi. - Vefijo črke po prostoru. - HeUame in spisi v uredniškem delu !o kr. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo- »Vee za omiko, svobodo iii napredek!« Dr. K. Lam* ' Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 t Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 13. dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniilvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Dopisi naj ae pošiljajo 1« uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reoi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj ae pošiljajo 1« uprarnIStvu. ______ »PRIMOREC« ' izhaja neodvisno od «Soco» vsak petek in slane* vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. '' ' <8o5a* in »Primorec* se prodajata v Gorici V to-" bakarni 8chw*rz t Šolski ulioi in JellersiU v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiC na trgu della Caserma in Pipan t ulioi Ponte deli« flabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanja.) »Gor. Tiskarna« A. GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zali Kranjski deželni zbor - zaključen. Brez škandalov, brez krika in vika, brez gonje proti naprednjakorn in brez vednega ' škodovanja slovenskemu narodu klerikalci ne morejo živeti. Škandali, ki so se dogodili v soboto in ˇ ponedeljek v kranjskem deželnem zboru, nam to jasno potrjujejo. Z namenom, delati škandal* zagnati krik in vik, vprizoriti naj-grso mogočo gonjo proti naprednjakorn ter škodovati slovenskemu narodu, seveda pod pretvezo, da se mu bo koristilo, so vstopili klerikalni poslanci, z zbesnelim dr. Žlindro na čelu, v deželni zbor. Kaj se je tam godilo, kako so divjali klerikalci, kako šnopsarsko in pobalinsko se je obnašal sorodnik sv. Duha, smo opisali zadnjic. Ker so klerikalci izjavili, da ne odnehajo, dokler se jim večina v deželnem zboru ne pokori, je bilo jasno, da deželni zbor kranjski ne bo mogel delovati. Radi tega je Sol deželni predsednik baron Hein na Dunaj, kjer je imel z ministerskim predsednikom o dogodkih v deželnem zboru daljše posvetovanje. Culi smo po tem posvetovanju, da ima predsednik nalogo, začeti nekaka pogajanja s posameznimi voditelji strank, da bi se omo-goftdo redno delovanje v zbornici. Ali so se vršila taka pogajanja aH ne, ne vemo. Ako ho bila, so s* razbila, bržčas jih pa sploh ni bilo, ker je na dlani, da z dr. Susleršičem ni mogoče spregovoriti več nikake pametne besede. V sredo je vlada zakoličila kranjski deželni zbor. Namesto da bi se bili posvetili delu »katoliški* poslanci, izvoljeni od ljudstva, ka-taremu so toliko obljubovidi, so prišli delat škandale ter če mogoče razbit deželni zbor. Zgodilo se je nekaj, kar so želeli. Mirnega in plodonosnega dela, s katerim seje kranjski dežc!ni zbor, zlasti v zadnjih časih, odlikoval, politični burkeži Susteršičevega k.-Sbra ne ljubijo ? zalo pa so vrgli s početka .dobremu ljudstvu* nekaj peska v oči s kopico »nujnih* predlogov, polet« pa so sli na ,d«*lo* — kričat iti razsajal ter kazat svoje posvečene talente, kar jim je prineslo sa »vspeh* za-klmčenje deželnega zbora. Komaj so se začele malce polegati slrasU j med ljudstvom, katere so bile prikipele ob zadnjih deželnozborskih volitvah do vrhunca, komaj se je kmet oddahnil ter začel upati, da pride kaka pomoč iz deželnega zbora propadajočemu kmetijstvu, pa mu vprizorijo z žegni in sv. vero izvoljeni poslanci škandale, kateri imajo za posledico — zaklju-čenje dež. zbora. Klerikalna stranka je že napovedala le glede na dogodke v deželnem zboru shode po celi deželi, na katerih se bode lagalo ter dolžilo naprednjake rečij, katerih niso nikdar zakrivili, ali sedaj, ko je prišlo do tega, da je deždni zbor zaključen, sedaj vprizorijo pravo gonjo, katera bo dosedanjo bržas še prekašala. Kmet bo gljdal nezaupno proti Ljubljani, ker no bo deželnega zbora, cd katerega so mu toliko obljubovali, in da se ne bi vcepilo v ljudstvu prepričanje, da so tega krivi edino le klerikalci, bodo .pridno udrihali po naprednih poslancih ter jih slikali kot sovražnike ljudstva. Ali kdo je kriv vsega tega? Kdo drugi nego Šusterfijč. Ta nesrečni človek ima na vesti reči, ki so se godile v kranjskem, deželnem zboru,-reči, s katerimi je brezmerno oškodoval ugled slovenskega naroda, kolikor ga Se imamo na merodajmh mestih, in ta človek ima na vesli vse to, ker nastane kot posledica njegovega divjanja po kranjski zbornici. Ž njim pa ima na vesli vse te lepe reci katoliška politiku-joča duhovščina. Poklicana bi morala bili med ljudstvo v znamenju miru in ljubezni, v resnici pa deluje v znamenju nemira in sovraštva ter namesto držati se svojega poklica, so zastrupili narod s fanatiziranjem, zlorabeč vero in cerkev, ler vstvarili položi', ki je poslal v deželni zbor ljudi, kakoršne smo videli te dni. Sedaj pa prične politični ples po kranjski deželi od kraja v veliko veselje katoliško duhovščine, katera smatra isti za svojo vrhno nalogo, in v veliko škodo ljudstvu. Koliko bo zopet prepira in razburjanja l Klerikalna politika, zasnovana na laži in podlostih, na zlorabi vere in cerkve, rodi le slabe sadove, Seve, na lesniki ne zrastejo žlahtne hruške! Zlo rodi zlo. —* Das ist der Fluch der bo?eu That, dass sie fortzcugend TA TRETJA. Kr-atkočasna povest. Poljski spisal II. Sienkiewiez. Posl. Podravski. (Dalje.) XI. Videl sem Čudež in basta! Sedaj Še le razumem, Čemu ima Človek o5i. Corp o d i Bacco! kaka lepota! Šel sem z. Ostrinskim. Nakrat zapazim, na voglu Vrhove ulice sreSa uaju neka ženska. Obstanem kakor vzidan, okamemm, odpiram o5f, izgubljam zavest, pograbim nevedoma Ostrinskega za ovratnik, rajrpnem Ostrin-skerriu ovratnik in - pomoč! ker po-ginjam. Kaj /.a to, da ima ona tako pravilne Črte... Ne črte! — toda to je naravnost umeteljniški vzor, mojstersko delo, naj se to že tiče barv ali občutkov. Greuze bi bil na njeno prikazen vstal od smrti, na to pa bi se obesil od jeze, da je on slikal tako donde. Gledam in gledam... Gre sama —' kaj Še! gre Ž njo poezija, gre godba, gre pomlad, gre razkošje in ljubezen. Ne vem, ali bi jo želel takoj naslikati, ker hotel bi poklekniti pred njo ter ji poljubovati noge zato, da se je taka rodila. Sicer pa, ali mar jaz vem, kaj bi še vse hotel!. *.. Gre mimo naju, zala, kakor poletni dan. Ostrinski se ji klanja, toda ona ga ne vidi... Budim se kakor iz omedlevice ter kričim: »Pojdi v a za njo!«; »Ne,« odgovori Ostrinski, »ali si ob pamet. Moram si zapeti ovratnik. Miruj! to je moja znanka.* »Tvoja znanka? Predstavi me!« »Tega ne mislim... pazi na svojo zaročnico.« . Vržem v duhu kletev na Ostrin-skega in njegovo potomstvo do devetega pokolenja, na to hočem sam dirjati za tujko. Na nesrečo se je vsedla v kočijo. Le od daleč sem še videl njen rumenkast klobuk in rdeč solnčnik, »Ali jo res poznaš ?« vprašani Ostrinskega. »Jaz poznam vse.« »To je gospS Helena KolCanovska, iz hiše Turno, znana pod. imenom »gospd- vdova«. Bčses muss gebftren. In koliko zlega so Se storili klerikalci! Za njihove grehe pa trpi le kmet, Ali le trpi, kmet, ker dosti je, da se dobro godi gospodu v farovžu, zate imajo pripravljena nebesa onstran groba! Tam dobiš plačilo za svojo neumnost na zemlji!------- Kranjski deželni zbor do prihodnjega leta bržčas ne ho sklican. Deželno upravo bo vodil deželni odbor, kateremu je bilo meseca decembra dovoljeno pobiranje deželnih naklad na nedoločen čas, tako da lahko izhaja celih G let brez deželnega zbora. Škodo bi trpel seveda le kmet. Krivi vsega tega in odgovorni za vse posledice so edino le klerikalni poslanci, To je jasno kakor svetel dan, AH nikar ne strmite, čitatelji, ko boste videli, kako bodo lagali in obrekovali farovški listi in kako bodo valili krivdo na napredne poslance! Ubogi kmet, ako jim bo še nekaj časa verjel! DOPISI. Iz Kopra. — Na tukajšnjem c. kr, učiteljišču je bil sklep Sol. leta v sredo dne 25. t. m. 01) 8. je bila slovesna služba božja v Stolni cerkvi, Peli so krasno gojenci s spremljevanjem lastnega, dobro izvsžbanega orkestra. — Po maši so dobili spričevala ter odrinili veselega srca. vsak v svojo domačijo. Učni vspehi so bili prav dobri; nezadostnih redov je bilo prav malo. Dan pred sklepom, t. j. 24. t. m., so priredili dijaki pod vodstvom gosp. prof. Sokola domaČ koncert v pevski sobani. Razen gg. profesorjev so se udeležili veselice še gg.: dež. šol. nadzornik Matejčie, dvorni svetnik vit. Klodič, dež. glavar Campitelli in član dež. Šol. sveta, odbornik Tomasi. Na vs^aredu so bile, poleg raznih kosov za orkester ler dveh nemških in dveh laških pesmi j, tudi sledeče krasne slovanske: 1. Prohaska V.: ,U naravi*. 2. Iv. pl. Zajec: »Vesela pjesma*. 3. Sattner: .Pogled v nedolžno oko*. 4. Nedvčd: »Lahko noč!" Vspored se je vršil v splošno zadovolj-nost. Posebno ste ugajali točka 3. in 4., katere so izvajali sami slovenski gojenci. — »Čemu gospS-vdova?« »Ker ji je mož umrl na gostovanju. Ako si se že otresel iznenadenja, povem ti njeno zgodovino. Bil je zel6 bogat kavalir brez otrok,. Kolčanovski iz Kol-Čanova, plemič iz Ukrajine. Imel je znamenito rodbino, ki se je nadejala po njem bogate dedščine, ter zelč kratek vrat, ki je dajal tem več nšide dedičem. To dediče som poznal. Bili so v resnici popolnoma pošteni ljudje, toda kaj hočeš. Niti najpoštenejši in najmanj sebični niso se mogli premagati, da se ne bi ozirali na kratek vrat KolCanov-skega. To je naposled jelo tako presedati staremu, da je na jezo svoje rodbine poprosil za roko hčerko svojega soseda, zapisal ji vse premoženje, naposled se ž njo oženil in po svatbi je bilo gostovanje pri sladkornem pecivu. Pri koncu gostovanja pa ga je zadela kap... Na tak način je gospica Helena postala gospfi-vdova — razumeš?« »Kedaj je bilo to.?« »Sedaj je tri leta temu. Takrat je bila v dvaindvajsetem letu... Od onega časa bi se bila lahko že dvajsetkrat omožila, toda se noče,. Govorili so, da čaka na kneza. Pokazalo pa se je, da tudi to ni bilo res, ker pred kratkim je Krasni in mili slovanski pesmi je oplavdirala celo navzoča laska gospoda. Pozornost je vzbujala , Ser en a d a*, violin« šolo s spremljevanjem glasovirja, katero »ta proizvajala gojenca Venturini, Slovenec (gla-sovir) in Vordoni, Italijan, (violin). Žela sta za krasen užitek burno pohvalo. Z navdušenjem smo zapeli potem le »Slovo abiturijenlu" ter iz dna duše klicali. tovarišem, ki zapuste letos zavod in stopijo v življenje, »Bilo srečno, bilo srečno!" Da, srečno Vam bilo, tovariši dragi, ki ponesete letos luč prosvete med ljubljeni nas narod! Tudi mi, aogojenei Vaši, pridemo kmalu za Vami, da boderao delali z združenimi močmi v blagor in srečo narodu, kojega smo ae navadili tako goreče ljubiti! Bilo srečno torej, z Bogom, z Bogom I Iz Kojskcga. — V dopisu .Gorice* od dne 17. t, m, je dolgo grmelo po drugih, predno je padla klerikalna bomba na Marin i ča iz Kaleh, V Kojskem je neki filozof, kateri vsako toliko izpusti kako klerikalno bombo na nasprotno mu stranko. V gori omenjenem dopisu je rekel nekako, da vsi tisti, kateri so proti duhovnikom in proti cerkvi, so podvržene! dr. Turna, čel, da to so njegovi nauki, ko vendar dr. Turna * ni nikdar v svojem govoru govoril proti duhovnikom niti proti cerkvi; to mora vsaki pritrditi, kateri je že slišal njegove govore. — Čudno nam se je zdelo, da je taka bomba padla na Marmiča, mislili smo, da nekaj bi vendar moralo biti, ker drugače bi se ne moglo tako pisati, a zdaj smo prepričani, kaka je bila stvar, ker nam je Riko v dopisu »Soče* od sobote pojasnil; to pa še ni bilo dosti, temveč mi smo govorili tudi z Modrcem iz Figovice, kateri je rekel, da sta se še pozdravila, ko sta se srečala z Mariničem. Torej to ni bil noben napad, in sicer tak, kakor ga opisuje filozof, da bi človek mislil, da so kar trije mrtvi ostali na licu mesta. Zdaj pa vemo, kak je bil dogodek, in filozof se je za enkrat blamiral s tem, ter je prišla njegova laž na dan; pa to njega malo briga, ker on ne občuti nobene sramote, je stari korenjak. Jaz bi našemu filozofu svetoval, naj bi se ne vtikal v stvari, katere ga nič ne brigajo, ter naj bi ne naganjal drugih ljudi k molitvi, ker zato so duhovniki pokli- l- - ...-ii...i,.!j ¦'¦¦ma.iijg-uJi ljuaausjJ1. at'.. odpravila ceN5 kneza. Sicer pa;dobro veni, da ni tam nikakih tekmecev, in najboljši dokaz je to, da gospica Kol-Čanovska živi še doslej v tesni prijaznosti z našo znano,- simpatično, nadarjeno itd. Evo Adami, s katero sta si bili v svojem Času družici v zavodu.« Ko sem to Cul, sem kar poskočil veselja. , Ako je tako, pa z Bogom Ostrinski. Moja ljubljena, poštena Evica mi pomore, seznaniti se z gospico Heleno Kolčanovsko. »Cuj, torej me res ne popelješ1 k njej ?« vprašam Ostrinskega. »Konečno kdor se hoče s kom v mestu spoznati, ta se spozna,« odgovori Ostrinski. »Ker pa si me odrinil od Katrice, torej nočem, da bi se to pot reklo, da sem vama k temu pomagal... Sicer pa kaj jaz vem... Zdrav ostani! XII. Imel bi biti tega dne pri Suslovskih na obedu; toda pisal sem jim, da ne pridem... Zobje me v resnici še nikdar niso boleli, toda utegnili bi me vendar boleti. (Hali* prile.) cani, sicer jaz mislim, da človek se ne zveliča samo z molitvijo, temveč tudi z dobrimi deli, katera svojemu bližnjemu izkazuje, ali nas filozof ne zna tega. Čudno je, da naši klerikalci ne vidijo sami sebe, niti svojih grehov ter znajo liberalce le črniti. No, pa v tem so izurjeni mojstri. Za zdaj toliko filozofu v pojasnilo. — Lahko nočt Omote in rane lovice. Imenovanje. — Finančni minister je imenoval g. S. Jona izvršujočimčlanom pri-zivne komisije za osebni davek za Goriško-GradisCansko za prihodnja 4 leta. Dnevni red današnje seje dež. »bora ob 5. uri pop.: 1. Poročilo volilnega odseka o Uvolitvi dr. Treota det. poslancem. Poročevalec Strekelj. S. Računski sklep zemlj. odvez, zaloga za 1. 1900. 3. Računski sklep zemlj. odvez, zaloga za I. 1901. 4. Računski sklep za ranjene in bolne vojake za 1. 1901. Poroča Mončič, 5. Podpora občini Sedlo sa obramben« dela ob pohku Bele. Poroča Kiančič. 6, Načrt zakona, zadevajoč uvrstitev ceste, ki se ima graditi v Lijaški dolini od okrajne ceste Š. Peter-Dornberg do er-rijalne blizu Ozljana, Por. Grča. 7. Prošnja odseka za zgradbo ceste Šempas-Prvačina, za uvrstitev te ceste med okrajne. Por. Grča. 7. Proračun zaloga za ranjene vojake za 1. 1903. Por, Jakončič. 9. Načrt zakona, zadevajoč zgraditev in vzdrževanje cest, vodečih na kolodvore. Por. Holzer. 10. Računski sklep zaloga za gluhoneme za leta 1901.; 11. Proračunski sklep zaloga 2a glnhoneme za L 1902,; 12. Zadeva o zgradbi deželne norišnice. Por, Verzegnassi. 13. Sprememba o določilih in povišanju kredita, označenega v VIII. poglavji točka 7 proračuna deželnega zaloga za 1. 1902. (štipendij obiskovalcem obrtnijskih zavodov.) Por. Marani. 14. Prošnja deželnega arhivarja Aleksandra Chiades. 15. Prošnja računarskega vežbenca Pompeja Gor-tani. Por. Valentinis. Deputaelja s realke prt nadškofu. — Dne 22. tega meseca se je poklonila novemu nadškofu in knezu deputacija s tukajšnje realke: ravnatelj Gassner in profesorji Jakob Cebular, Pet. Petronio in dr. H. Zora. Prem. nadškofa In knezu se je poklonila tudi deputacija tukajšnje trgovske in obrtne zbornice, sestoječa iz gospodov: Evg. baron Ritter-Zahony, predsednik, L. Mighetti, podpredsednik, in tajnik A. Bizjak. Novi škof tržaški pred papežem. — Dne" 26. t. m. je bil novi tržaški škof sprejet od papeža v avdijenci. Papež mu je podaril pri slovesu zlat naprsni križ ter je rekel: Ta fcrižbodi v jamstvo mira v Vaši občini; jaz želim iskreno, da se Vaša mirovna misija v Trstu posreči. Ne obupujte! Vrtna veselica možkega in ženskega zbora .pevskega in glasbenega društva" v Gorici bode v nedeljo dne 6. julija t. 1. v prostorih gosp. Joosa pri .zlatem jelenu* z V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahasver.) Res, pomilovanja so vredni Buri; zato pa vsak človek izraža svoje simpatije do tega ubogega naroda po svojih zmožnostih v vezani ali nevezani besedi l Toda večjega pomilovanja je deležen gotovo »Laufbursch »Narodne tiskarne", ki mora vsak petek na povelje »Goričinega* urednika letati po dva-trikrat - h Homunculu po slabotno, pardon »Sobotuo pisreo", seveda »brez upa zmage". Homuncul, ta večkratni hudodelec na polju podlistkarstva, si pa ruje lase, lovi misli in ideje, toda vedno se čuje refren iz njegovih ust: »Vse je že bilo, nič novega ni*. Gotovo je mislil Prešeren v svoji profetični duši nanj, ko je pisal epigram o dihurju, »ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige". Kakor vsahne vročega poletnega dne studenec, tako je tudi s talenti slavnega Homuncula, kateri nimajo niti vode več. Najbrže so že začeli pri »kavčih" pasji dnevi, ker vedno trdijo sami, da so v izobrazbi in omiki za mnogo, mnogo dni j pred liberalci, ki se še vedno drže starega koledarja. Ko dobi urednik negativen odgovor, oziroma, ko ne dobi nobenega odgovora od Homuncula, seže po ,Lexikon-u", odpre »Kitajske razmere", in mesto »Sobotnega I mnogovrstnim programom, kateri se priobči j pravočasno. I .Slovensko bralno in podporno I društvo" naznanja: V* seji v četrtek se je I konstituiral.odbor »Slovenskega bralnega in I podpornega društva* tako-le: gg. Anion Fon podpredsednik, Meljavec Ivan tajnik, Kopač Jernej knjigovodja, Pavliček Fran knjižničar, I Toraažič Josip gospodarnik, Suiigoj Valentin I poverjenik, Gvetrežnik Miha poverjenik; gg. I Krušič Anton, Obidič Anton in Reja Ivan t odborniki, g. Josip Hrovatin, društveni uradnik I in denarničar. Društvena zdravnika sta gg. j dr. Krševan in dr. Lisjak. V veselični odsek so voljeni: gg. Bajt Ivan, Gilevert, Hrovatin, J Kopač Jernej, Meljavec in Musič Josip, ki I naj priskrbe meseca avgusta veselico, ob-[ segajočo pelje s plesom, — Ob enem se va-I bijo vsi oni, ki imajo veselje do petja, da I se oglase ali v .Goriški tiskarni* ali pri J gosp. Bajtu, društvenem pevovodji, ali pri I gosp. KoršiCu v društvenih prostorih. I Društveni denarničar posluje I kakor običajno ob nedeljah od 10—12. ure; I ako kateri društvenik mej tednom česa želi, | naj se obrne ustmeno ali pismeno do g. I denarničarja in če tega ni, pa do g. Koršiča, ] društvenega služabnika. Mestne volitve t ttorlel. — Tudi v J drugem razredu so dosegli »malkontenti" j vspeb. Izmed treh kandidatov sta prodrla I dva: Molž, 166 glasov, in Alpi, 158 glasov. I Ožja volitev se je vršila med kandidatoma I liberalne stranke Bonavia in Savorgnani. Iz-I voljen je prvi z 49 glasovi. Laži-liberalna i stranka je agitovala in delala, toda zaman. I Sodilo se je, da v drugem razredu ne bo i toliko .malkontentov", ker voli tudi urad-l ništvo itd., ali rezultat je pokazal, da ima J nova stranka tudi v drugem razredu dobro I zaslombo. Prodrli bi bili bržčas z vsemi i tremi kandidati, da niso klerikalci mešali s j prof. duhovnikom Castellizem. Imeli smo I pravzaprav tri liste: liberalna: Bonavia, I Kurner, Savorgnani; »malcontentov": Motz, I Alpi, Louvier; tretja pa je vmešala med I listo »malcontentov* Castelliza ter črtala I Louvierja. — Sedanja gospodujoča stranka j torej gine, in ako pojde par let tako naprej, I zaveje na goriškem magistratu morda drug I duh l Morda 11 j Dr. Marani, načelnik laškega kluba v j deželnem zboru in mnogoletni občinski sve-I tovalec v Gorici, izstopa letos iz prvega vo-I liinega razreda. Liberalna stranka ga je ho-I tela zopet voliti, ali sedaj je priobčil izjavo, ] da ne sprejme kandidature, in ako bi bil J izvoljen navzlic temu, ne sprejme izvolitve I na noben način. I Tudi to je markanten pojav za se- I danje razmere v Gorici. I Porotne obravnave.. — V četrtek je J stal pred porotniki Valentin Mišigoj z Do-I brove, rojen 12. febr. 1882., pristojen v Bi-! Ijano, obtožen ropa. Dne 6. jan. t. 1. je šel j Anton Musič iz Šmartina skupno z Jan. Li-I picerjem na Dobrovo. V gostilni pri Iv. Sfi-I Iigoju sta pila skupno, z obtožencem. Pijačo I je plačal Musič s 5 kronskim tolarjem. Ko J je šel Musič nazaj proti .domu, se mu je pisma* zagledajo v podlistku podatki o Kitajcih ne ravno luči sveta, pač pa duhoviti obraz urednikov. Ne trdim, da me ne ogrizne v »Gorici* mogoče danes Homuncul, ako-ravuo ne ve nobenih novic, ker se boji hoditi po mestu radi šintarja, ki varuje meščane pred steklino. Ta bolezen sicer še ni vdrla v kleri-kavne vrste, pač pa druga, takozvana egiptovska očesna bolezen. Poklicali so že z berotinske in petrograške klinike dva sloveča zdravnika za oči. Koj sta začela iskati vzroke te pogubonosne bolezni in — ne zaman. Prvi je dognal, da je »pesek" kriv, katerega mečejo »kalni* poslanci svojim volilcera »v oči", drugi pa, specijalist za klerikavna kurja očesa, je spoznal, da so liberalci stopali pri vsaki priliki klerikavcem na prste, radi česar so se jim začela delati kurja očesa. Tudi kak pariški .ginekolog* ne bi škodil tu pa tam, vsaj Dermastja se ne bi tako hujšal, saj je od dne do dne hujši. - Kako krasne, kako čarobne so te poletne noči! V taki noči pod trkujočim vplivom blede lune se je rodila v .glavi g. Mer-cine mala idejica, slabotni novorojenček, ki je pa rastel in rastel in v najkrajšem času dosegel velikanske dimenzije. »Veselico na-i pravimo", tako je filozofiral, »s tem nam je zagotovjjen lep dobiček, moj oveneli lavor ozeleni zopet v veseličnem poročilu »Gorice*, I vsilil za družbo Mišigoj. Kar zagrabi na poti, kjer se je čutil varnega, Musiča za prst ter ga vrže na tla, ga prime za vrat in reče: L Sedaj si v moji oblasti. Daj denar, če ne te umorim, ker sem videl, da imaš denar. Zapreti! mu je tudi z nožem. Musič je držal I trdno v roki svoj denar K 4*43 v, ali Mišigoj mu je iztrgal ta denar iz rok. Ko je pa začutil v bližini ljudi, ki so ga videli, jo je po-brisal. — Pri obravnavi je tajil Mišigoj vse, priznal je samo, da ga je dvakrat udaril. Baje se je Mišigoj izrazil tudi že v gostilni I pri SfiJigoju na uho svojemu sosedu, da Musič ima denar, da naj da za pijačo. Naj-obtoževalniše proti Mišigoju je govoril seveda Musič, ki je svojo izpoved potrdil Judi s pri- I šego. Obsodili so Mišigoja na 3 leta ječe. j Včeraj so sodili porotniki Terezo Ru- ! sičevo, 45 let staro, z Ušnifca, radi detomora. I Zdravniki so izjavili, da je bilo njeno žensko dete rojeno živo. Obtoženka je izpovedala ; orož. postajevodji, da je rodila mrtvo dete, | pred sodnijo pa je povedala, da je dete umrlo, ker ni mogla storiti, kar potrebuje I dete, ko pride na svet. Obtožnica pravi, da je dete zavila ter skrila v hiši, čez J 4 dnij pa je zakopala dete za hišo, kjer je našla isto sodnijska komisija. Obsodili so jo na 15 mesecev trde ječe. Pritožbo ničnosti je vložil Franc Verdav, cerkveni tat, proti razsodbi, po kateri je bil obsojen v ponedeljek na 3 leta teče. I Semeniški prof. v liberalnem klubu. i — Dr. Faidutti, semeniški profesor v Gorici, i poslanec furlanskih kmečkih občin, rojenja I Siovenec, katerega je Zanetti v državnem zbora tudi štel med Slovence v nekem svojem govoru, je vstopil v laški liberalni klub ter dal klubu popolno garancijo, da se bo držal programa tega kluba. — Glejte, glejte ! Katoliški duhovnik in semeniški profesor med liberalci, in ker se strinja s programom liberalnega laškega kluba, mora biti tudi sam liberalec. Naša dva seineniška profesorja, dr. Gregorčič in dr. Pavlica, pa pridigata in pišeta, da so liberalci zapisani hudiču, da bodo pogubljeni itd. — katoliški duhovnik pa sedi med liberalci, je prisegel na njihov program, in kakor se mu vitli, se počuti prav dobro med njimi; dr. Gregorčiča pa I tudi nič ne ovira zveza z laškimi liberalci! I Tu se vidi, kakšen švincU uganjajo tisti politikujoči duhovniki, ki kričijo, da bodo j liberalci pogubljeni. Njihovi glavarji pa se [ vežejo z liberalci! Vse jim je prav, samo naš kmet naj bi bil tako neumen, da bi verjel, da kdor je liberalec, je zapisan hudiču in pride v pekel, kdor je liberalec, je proti veri.. Potem sta proti veri tudi dr. Gregorčič in dr. Faidutti, ker je prvi zvezan z liberalnimi Lahi, drugi pa je sprejel celo program liberalnega kluba! Glejto ju, brezverca v črni suknji, ki sta zapisana hudiču l Ali vidite sedaj, ljudje božji, kako sleparijo uganjajo vsi tisti, ki .ferdamajo" liberalce po naših cerkvah, kako vodijo za nos naše ljudstvo, in kako jim je pri govorih proti liberalcem namen edino le ta: huj-skati ljudi proti vsem onim, ki se nočejo liberalci napravijo izlet.... ha, ha... božji mlini meljejo počasi, pa sigurno! In kmalu je odobrilo politično društvo .Sloga" Mercinov predlog enoglasno in priprave za veselico so že v najlepšem tiru. Vspored bo baje impo-zanten: petje, godba, deklamacije, govori in šaljivo srečkanje. Peli bodo ,iz-zborni* pevci (namreč pevci iz deželnega zbora) lep komad narodnih pesmij. Prvo točko proizvaja g. Cahej: »Ne žvenka, ne cvenka, sem suh kot poprej; živi tud' brez plenka o petju Cahej." Za njim nastopi s svojim krasnim baritonom g. Grča: »Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj meni vina IŠempasci dadd". Pri tretji točki se lahko odlikuje g. Lapanje .junaški ta - nor*: »Blagor mu, ki se spočije, kot poslanec sladko spi, mnogo slave on zavžije, Pajer pa se mu smeji. Grča Blaž ga hitro vzdrami, duh pokliče mu nazaj: .Hilro, brž glasujte z nami l" Lapanja ne ve, zakaj". Za njim pa nastopi dr. Gregorčič, predsednik društva »Teme", radi česar zapoje »slepčeve vzdihljaje": ,Le enkrat b' rad videl, kak sobice gre gor, kako pač zboruje deželni ta zbor, bi videl če res je, Pavlica kar prav', če kterikalizem za narod je zdrav". Godba pride iz Ljubljane, odzvali so. se namreč »kalni* poslanci kranjski povabilu svojih primorskih sodrugov; Šusteršič s konjičkom, Schweitzer s trobehtico, Brejc I s pokrovkami in Jaklič z bobenekom. Pevce pokoriti brezpogojno komandi iz farovža. — Sleparji! — Ako semeniški profesor ne bo pogubljen, ker je liberalec, ki je vsprejel program liberalnega kluba, potem gotovo tudi našega kmeta ne vzame hudič, ako je na-prednjak — saj uči nas sv, pismo, da smo pred Bogom vsi jednaki I Iz Cepovana so nam sporočili prav čudna novico o novih hujskarijah v cerkvi proti naprednjakorn. Komaj so se ondi razmere malo umirile, da so začeli prijazneje občevati med seboj domačini, ki so bili ob volitvah razcepljeni, pa je poskrbel župnik novega olja na pojemajoči plamen jeze in sovraštva. Na dan sv. I v a n a je ondi cerkveni shod; ljudstvo pridere v Cepovair iz vse bližine. Za ta dan si je najel župnik pro-povednika v frančiškanski kuti s Sv. Gore in dal mu potrebne navode, kako naj razsaja v cerkvi, češ: njegove besede bodo več veljale nego župnikove., In svetogorski cokljar res ni imel nikake propovedi, ki spada v cerkev, marveč razsajal je kakor pijana baraba v žganjariji. Grmel je proti naprednemu časopisju ler lagal kakor sloveči Lažnjivi Kljukec. — Mi se za psovanje cokljarskih lenuhov na Sv. Gori prav nič ne brigamo, a priporočamo jih vsem naprednjakorn, da tem pojedežem primerno posvetijo, ko pridejo beračit v njihove hiše. -~ Jako brezvestno je pa zopet vzbujal domači čepovanski prepir! Da, ta svetogorski kutar je bil tako drzen v svoji nesramnosti, da je pozival ljudstvo k bojkotu med seboj. ,Ako je krčmar ali kupec naprednjak, no V njemu v hišo !• je rohnel ta ostudni derviš s Sv. Gorel — Vlada je predložila v državnem zboru načrt zakona, po katerem bi bilo celo geslo »Svoj i k svoj i m* že kos zločina, a kakor se vidi, je bolj potreben zakon proti - - zlorabam cerkve, prižnice in spovednice! In do tega mora priti J! — Ta kutar je šel v svoji objestnosti še dalje in je celo določno označil osebe, ki so farovškim razsajačem v želodcu, katere treba zato bojkotovati. — Ker bodo letos ondi občinske volitve, je govoril tudi o teli 1 — Ali ni to od sile ? \ Lonuhi na Sv. Gori bodo torej nosili prepire ceJo po občinah, da bo ob občinskih volitvah še več razpora, še več jeze, še več sovraštva nego ga je bilo doslej?! Ali ni nobene oblasti, ki bi naredile konec takim zlorabam vere in cerkve?! — Pa se klerikalci še čudijo, ako jim očitamo, da za svojo politiko zlorabljajo vero in cerkev. Po. slanec Hribar je v deželnem zboru kranjskem isto povedal, pa je na to uprizoril dr. ŠuslerSič škandale, ki so dali povod, da je vlada deželni zbor zaključila. Ta svetogorski stekliš je šel v svoji drznosti še dalje. Dejal je, da ga gotovo dajo zaradi tiste .propovedi* v časopise. Ali on se nič nt boji, in kdor to namerava, naj pride le k njemu, da mu da pisano vse, kar je govoril. — Kakor se vidi, se kularji čutijo že povsem domače na Sv. Gori! Ako pa menijo, da nas bodo oni strahovali, se kruto varajo! Pride že čas in prilika, da jim pridemo pod kuto do živega, kjer so najbolj občutljivi I dirigira g. Mercina, orkester pa preč. g. Dermastja s svojo 44 cm dolgo taktirko. Šaljivo srečkanje si je izmislil vrli Homuncul in obstoji v tem, da si bodo »sreče* stiskali. Prostor za veselični večer daje na razpolago .Circo Equestre Zoppč*, ker so baje tudi klowni Tony, Gigi in Ghezzi obljubili brezplačno svoje sodelovanje. Občinstvo bodi naprošeno za aplavz po vsaki točki, da se drugim ne jemlje poguma, in v slučaju mnogobrojne udeležbe se doda vsporedu še komična pantomima: »Pavlica-socijalist* pri čarobni bengalični razsvetljavi. Pred kratkim sem bral v .Gorici" odstavek »Najboljša hrana za teleta*, Nervozno in radovedno pričakujem protest klerikavnih bravcev proti taki pisavi, češ, kaj briga .Gorico" in njenega urednika naša hrana, kaj jima mar naša najboljša hrana. Kaj pa Kitajska? Ni .Gorice«, da ne bi prinesla par podatkov o tej deželi. Zadnja številka piše n. pr. o »opiju na Kitajskem*. Svetoval bi vojaški oblasti, da pošlje v slučaju zopetnih nemirov primorske klerikavce v državo »nebeškega solnca", kjer se bodo ' znali gotovo bolje orijentirati nego drugi. I In naš deželni zbor, ta korporacija ' »dežele neverjetnosti?* Bog ima gotovo 1 grozno rad Slovence, kojih zastopnike ščitita 1 od desne in leve moža-duhovnika, na katere ' je, kakor se je izrazil nune v Smartnero, Kinematografije predstave pričnejo , danes zvečer ob 9. uri v ateljeju g. Jerkiča v Gosposki ulici. Take predstave bodo odslej vsaki dan, izvzemši nedelje. Program jako interesanten. Opozarjamo občinstvo, Bogatstva mrtve roke. — Na goriški-Kostanjeviei so zidali in prezidavali ter zabili v zidove zopet lepe novce. Tam živi cela-vrsta čvrstih ljudij, ki Bogu in ljudem čas kradejo, od samega dolgega časa ne ved6, kaj bi delali, pa dobro žive in se rede, da je veselje gledati tolste trebuhe in obraze. Shrambe so polne vsega, kar človek poželi, in »v kU}teh so mogočni sodovi najrazličnejšega vina. Na Sv*-.GoA_..M_-«»dnji...dve..leO„ludi_ silno veliko zazidali. — Odlično število tisočakov so zabili v zidovja, med katerimi cvete blagostanje. Ne suša, ne povodenj, ne toča, ne slana no naredi najmanjše škode. Vkljub vsemu temu beračijo po deželi, vkljub temu, da stoje povsod nabite tablice, da je »beračenje prepovedano*. Doslej se menda še ni našla hiša, ki bi takega berača nagnala tako, kakor je zaslužil, — Ljudstvo, kdaj boš pametno? t Srečni Slovani! — .FiJinojenec* pile: ,N a Trsatu zidali bodo frančiškansko romarsko cerkev. Na celi zemlji so le trije kraji tako srečni, da jih je božja previdnost posvetila s hišico bi. Device Marije, namreč: Nazaret v sv. deželi, slovanski Trsat in pa Loreto na Laškem. Kedo je tedaj razun Nazarenčanov prvi stopi! v hišico D. Marije? Siovan je bili Kedo je prvi molil tam, kjer je bivala najsvetejša družina? Slovani Slovanu na Trsatu poslala je D. Marija hišico, s Slovenko je govorila D. Marija na sv. Goril" Kdor tega, zlasti slednjega, ne verjame, ne Ijo zveličan! T?«dl Celje je vlačil po shoda. — Na fhodu v nedeljo v Ljubljani je govoril dr. Žlindra tudi o Celju, da je izdano, da so začeli liberalci z vlado in z Nemci proti vsem drugim Slovanom izdajska pogajanja, potem ko so oni, klerikalci, zmagali.... In zdaj se je bali, da se to izdajstvo posreči, češ, nemški listi že pišejo, da je vlada obljubila Nemcem, da že prihodnjo jesen prestavi gimnazijo iz Celja — česar seveda so krivi slovenski liberalci. Celjska »Domovina* pa piše, da vest o premestitvi gimnazije Iz Celja, s katero begajo ljudi, je grdo zlagana. Dostavlja, da Želi, da se vpiše prav letos obilo učencev na celjsko gimnazijo. — S svojim ropotanjrm in lažnivim zavijanjem celjskega vprašanja je tir. Žlindra v nedeljo torej mogel le škodovali celjski stvari, ščitil je pa nt prav nič, kakor je hotel dati razumeti svojim »volivcem". — Tako dela zgago in škodo ta po-božnjak, kamor se obrne in ako le usta odpre — trdi pa, da dela za koristi »ljudstva*, in, žal, vedno se še dobi ljudi, ki mu verjamejo. Je pač tako, da je sveta prisrao-jenost med Slovenci v sedanjih časih na vrhuncu svoje slave! Brivski pomočniki v Gorici so sklenili, prositi svoje gospodarje, naj jim dovolijo pokazal sam Bog s prstom. Marsikdo bi trdil, da nas ne more ljubiti Bog, ker povspeSuje v taki meri klerikalizem, ki je brezdvomno pogubonosen za obstanek narodne indivi-dualitete. Toda star pregovor pravi: »Kogar Beg ijubi, tega tepe, in prav iz tega spoznamo velikansko ljubezen božjo. V sredi med slovenskimi poslanci pa sedi Turna, in ravno njemu vis-a-vis so postavili na laiki strani dr. Fajdutti-ja, češ, mogoče bo vendar njegovo sveto oko vplivalo na Tumovo prepričanje, mogoče postane Turna pod vplivom Fajduttijevih pogledov vendar le klerikavec. G. Lapanja je zopet stopil v zbornico, kjer se čuti bolj domačega nego doma, saj tam ga lahko vsakdo moti in nadleguje, v zbornici se pa tako sladko zaspi, in nerešeni a^l' pred njim nadomestujejo neprozorno špansko steno, na kateri so narisane same Španske vasi. Ljudstvo je spoznalo v pravem času njpgovo plodonosno delovanje in volilo ga poslancem. Njegov prilastek: »poslanec* bi se moral spremeniti v posla-nič, ker posla itak ne bo imel, tudi če mu pokažeš špansko palico. S tem sem pa dovršil sliko španskega viteza, katerega tako krasno opisuje Don Miguel Cervantes de Saavedra. Sicer sem iskal tudi moža, na katerega bi se nanašale druga, tretja in četrta črka besede »poslanec*, toda do zdaj ga še nisem dobil. Bodi dovolj! Do vidova! ob nedeljah v mesecih julij in avgust delo le do poldne, mesto do 3. ure pop. Več gospodarjev je že pripravljenih vstreči tej prošnji. Nesreča pri streljanja. — Na predvečer godu sv. Ivana Krstnika dne 23. t. m. so kakor običajno streljali v Plužnah pri Ota-ležu mladi fantje, stari krog 15 do 20 let, z možnarji sv. Ivanu na čast. Pri streljanju se jimiie JlIiM»raAdm^ pet fantov, nekatere več, nekatere manj. Žrtev tega streljanja, ni izostala, kajti dne" 25. t. ro. je jeden izmed njih umrl vsled opeklin, eden je pa še v agoniji. Ali bi ne bilo umestno, da okr. glavarstva prepovedo tako streljanje ? "** Tako nam pišejo iz Cerkna. Bralno društvo »Kras* v Skopem priredi dne* 10. avgusta t. !. s sodelovanjem drugih tujih društev veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. »Bralni In pevski druStvt Iz SkrJIJ in Dobravelj vabita na veselico s plesom, katero priredita s sodelovanjem pevskega in tamburaškega društva »Danica" iz Šlurij v nedeljo dne 6. julija 1902 v zaprtih prostorih goip. Josipa Tonona v Dobravljah. •— V spore d: 1. »Hej Slovani !* igra godba. % Pozdrav. 3. H. Vogrič: »Hrvatski dom*, koračnica, udarjajo tamburaši. 4. Iv. pl. Zajec: »Frankopanka*, peje možki zbor. 5. »Naprej*, igra godba. 6, H. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 7. H. Vogrič: »Tiha noč*, valček, dvospev s spremi je vanjem tatnburic. 8. »Na straži*, možki zbor, 9. Iv. pl. Zajec: »Večer na Savi*, igra godba. 10. Dr. pl. Ipavic: »Planinska roža", mešan zbor z mezzo-sopran-solo. 11. H. Vogrič: »Venec hrv. narodnih pesraij*, udarjajo tamburaši. 12. F. S. Vilhar:" »Slovenac i Hrvat*, možki zbor. 13. H. Vogrič: Odlomek iz operete »Jamska Ivanka*, dvospev s spremljevanjem tamburašev. 14. Prosta zabava in plesni venček. — Začetek ob 3. uri dopoludne. — Vstopnina: k veselici 50 vin,, k venčku 1 K. Radodarnosti se ne stavijo meje. — Ker se vporabi čisti dobiček v društvene namene, se pričakuje obilo udeležbe od strani prijateljev. Odbor. Zaprli m nekega 22-!ctnega Josipa Kascskaka, ki je, kakor je povedal policiji, z Ogerskega, prebiva pa drugače stalno v Trstu. Hodil je po Gorici od hiše do hišo ter prodajal prospekte bančne tvrdke Maks. Fischer iz Monakovega. Pobrali so mu vse prospekte. Prodajal je baje prav dobro. C, kr. okr. sodnlja v Tolminu išče sposobnega pisarja, kateri lahko nastopi službo s 1. julijem t. I. ~ Dotičnik mora biti vešč slovenskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku. Plača znaša po 2.10 K na dan. Prošnje je vložiti na načelslvo c kr. okrajne sodnije v Tolminu. »Kletev nezvestobe*. — L del znamenitega Becičevega romana »Kletev nezvestobe* je izšel te dni v sn. 107—109 »Slovanske knjižnice*, kateri smo razposlali le onim naročnikom, kateri niso ostali z naročnino nič na dolgu. Drugi del izide v avgustu. Dosledno se bodemo i v bodoče ravnali po načelu, da treba naročnino le naprej plačevati. »Ktotev nezvestobe* bode obsegala 8 zvezkov »Slov. knjižnice*, t. je sn. 107 —114, katero dobe naročniki za borno ceno K 2.40, dočim se bode razprodajala v knjigarnah za krone 3.20 Kupovanje gob. — Magistrat svari pred nakupovanjem gob izven pokritega trga na korsu Gius. Verdi. Prodajati jih okoli po mestu, je prepovedano. Kogar zalotijo, bo kaznovan po § 107. obč. statuta. Pravo ljudsko domače sredstvo, katero se nahaja že nad 50 let v rabi pri vsaki družini je pražko domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zala-gatelja v Pragi. Uporablja se uspešno to mazilo pri ranah ter zabranjuje neravna vnetja, tako da s svojim bol blažujočim ter hladilnim učinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste popolnoma ozdravi. Pražko domače mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 3 Razgled po svetu. V Istrskem deželnem zbora izročijo izvolitev Spinčiča, Mandiča in dr. Stangerja odseku 5 členov, kateri naj se bavi 2 njimi, ker so podani protesti proti tem izvolitvam. Potrdijo se Kompare, oba Trinajstiča, Kozulič in Andrijčič. »Ed.* je pisala, da nameravajo uničiti nekaj volitev slovanskih poslancev, da ne bi prišel iz kmečkih občin slovanskih poslanec v dež. odbor. Kakor se vidi, se utegne to Lahom posrečiti. Ako morda tudi ne uničijo izvolitev, pa zavlečejo potrditev, med tem časom pa »radi nujnosti* potisnejo v dež. zbor Laha, namesto Slovana. Ali bo vlada molčala k temu? Kaj mislijo storili slov. poslanci proti takemu nasilju? — V odseke so voljeni samo Lahi! V tirolskem deželnem zbora je pred-legal dr. Brugnara nujno, da se izvoli odsek 13 članov, ki se bo pečal z vprašanjem avtonomije v Trentu; poročali ima tekom 8 dnij. Nemci so glasovali za predlog, ali s pogojem, da se varuje skupnost dežele jn_da se varujejo Nemci v Trentu. I/mi zahtevajo ustanovitev laških oddelkov v šolskem svetu ter v dež. odbora s sedežem v Trentu; slično reformo zahtevajo v organizaciji dež. zbora ter delitev v dve narodni kuriji volilne kurije velikega posestva. Vesti Iz Trsta. — Vozniki so izročili te dni svojim delodajalcem spomenico, v kateri zahtevajo zboljšanje svojih razmer. Zahtevajo tedenske plače 18 K za službo z jednim konjem, 24 K pri dveh konjih. Delavni čas od 5. ure zjutraj do 7. zvečer. Odmor 1 ura za kosilo. Za delo ob nedeljah zahtevajo 5 K. 5 oseb je padlo v morje z neke ladje, lastina Kr. Žvaba. Prihiteli pa so jim še pravočasno na pomoč ter jih rešili. Na parniku »Bohemia*, katerega popravljajo v Llovdovem arsenalu, je ponesrečil 30-letni kurilec S. Boričevič, Nesel je neki sod s parnika, pri tem se je spodtaknil ter padel globoko kakih 7 m. Ranjen je nevarno. Tržaški Slovenci se pridno borijo za šole. V števiki za številko »Ed.* čitamo zanimive sestavke, ki kažejo krivico, ki se godi Slovencem na šolskem polju, ter kličejo po opomoči. Brez dvoma se stori dolžnosti tudi na vseh pristojnih mestih, da bi končno dali Slovencem, kar jim gre I Za odpravo napitnine po tržaških kavarnah. — Ka :\irnarski uslužbenci v Trstu so imeli v četrtek shod, na katerem so sklenili predložiti gospodarjem kavarn spomenico z zahtevo, da se odpravi napitnina, kar je videti kakor miloščina, v resnici pa jo plača, Uslužbenci zahtevajo, naj kavarnarji zvišajo primerno ceno pijač, tako da gostje tega ne občutijo, uslužbencem pa naj se da stalna plača. Pametno! Naj se uresniči v Trstu, pa tudi drugje povsodi! Duh Iz koperskega konvlkta. — Nekje blizu Pulja je bil neki župe-upravitelj, izšel iz konvikta v Kopru, zasnovanem z denarjem nepozabnega vladike Glavine. Ta mož je v označenje duha vzgoje v tem, s slovanskim denarjem zasnovanem konviktu v Kopru zapisat v dnevnik cerkvene uprave »Ad perpeluam memoriam* med drugim tudi sledeče: »Furono abolite molte cose contrarie affatlo al rito latino romp.no..... V Italia ha dato al mondo un' inflniia di Santi, la Cro-azia non ha partorilo che i as. Cirilo e Me-todio, ma non fossero mai stati al mondo! Infitti ha recato piu confusione s. Ciriilo coi glagolismi, che non Lutero eolla sua apostasia! E quale e i! motivo? Perche ss. Ciriilo e Metodio sono santi, ma santi tanto pericolosi per la fede romana degli Slavi, che meglio avrebbe fatlo nel mondo Lutero, se fosse stato un santo, che non quei due fana-tici ignoranti Slavit! Difatti 1'igno-ranza di quei due santi ha poriato lo scam-piglio in tutte le popolazioni slave. Meglio Luterani che glagoiitici". Nadaljevaje je označil svoje prednike, duhovnike tovariše za »Kineze*, »neumne*, »malicijozne* ter je menil dalje: »....In quanto al metodo da me seguito durante i 4 anni che ero ivi, io naturalmente parteggiavo pel nazionale (o istriano od Ita-Hano). Al momento delle elezioni non sapevo per chi votare. Perd dopo molte rflssion? ho detto: Fra due mali k da scegliere Sempre il minore. Un male e essere liberale, tm altro male e esser socialista. II partito istriano, non v'ha dubbio. h liberale, ma il partito croato $ diventato socialista, che e un pp-chino meno di anarchico. Io ho pensato dun-que esser minor male, T esser liberale, che T essere socialista percip li ho fatto votare pel partito istriano. Fra due mali scegli' il minore*. Tako psuig ta »prete modello* našo narodnost, stavlja dva svetnika katoliške cerkve pod Lutra, imenuje ju »fanatična slovanska ignoranta*, zasramuje naš narod, denuncira hrvatsko stranko kakor anarhistično in se baba, da je delal na volitvah za italijansko liberalno stranko 1! Tako se dogaja vernemu narodu hr-vatsko-slovensketnu v cerkvi škofije poresko* puljske ob vladikovanju presvetlega biskupa Flappa v Poreču! Kdor sovraži ta narod, ta sme vse, ne da bi se mu bilo bati nili kakega ukora. Ali pravica določi 2e — dan obračunal! ,Ed,* Uprava državnih železnic je izdala ravnokar svoje poročilo za leto 1901, glasom katerega je imela lani v svoji režiji 11.466 km železničnih prog. Gmotni uspeh je zaostal ta proračunom za 10,362.275 kron, ker se je računilo za 8,289.394 K več dohodkov in za 2,062.881 kron manj izdatkov. Na Angleškem, it Povodom kronanja je ustanovil kratj nov red za zasluga in je imenoval za sedaj 12 členov, med tistimi sta tudi lord Roberts in lord Kitchener. Odredil je tudi mnogo drugih odlikovanj. Bolezen kraljeva se obrača baje na bolje, ali pri odložitvi kronanja na nedoločen čas le ostane. — Novejša poročila pravijo, da ni nikakega upanja več, da bi kralj ozdravel. Pričakovati je celo katastrofe. Za slučaj, da kralj umrje, je že vso pripravljeno. — Skoda radi odložitve kronanja je vali* kanska. ~ Koliko so pripravili (o rumterl hoteli itd. Statistika tnlllturltm«. — Trozveza, more ob času vojske oborožili 5,135.000 mož in sicer: Nemčija 2,550.000, Avstrija 1,304.000, Italija 1.281.000. Dvozveza pa 5,354.000. Rusija namreč 2,800.000, Francija 2,559.000. Ako se računajo dnevni stroški v času vojske 8 K za moža, potem bi plačala trozveza 41,080.000 K na dan za svojo vojsko, dvo-zveza pa 42,832.000. Mornarica pa ima v. Avstriji: 13 oklopnic, 14 križark, 75 torpedo vk. V Nemčiji 40 oklopnic, 40 križark, 137 torpedovk. V Angliji 71 oklopnic, 163 križark, 145 torpedovk. V Franciji: 46 oklopnic, 47 križark. V Italiji: 19 oklopnic, 19 križark, 1G6 torpedovk. Kolera. — Iz Karbina v Mandžuriji brzojavljajo v London, da je nastala med kineškimi delavci kolera. Od 169 zbolelih jih je ozdravelo 81. ; NovejSe vesti.' — Predsednik francoskega kabineta Corabes je predložil mini-sterskemu predsedniku v podpis dekret, s i katerim se določuje, da se morajo takoj zapreti vsi kongregacijski zavodi, ki so brez avtorizacije. Teh je okoli 130. — S Sv. Helene so poslali domu 500 burskih jetnikov. — Poročila o stanju angleškega kralja si ugovarjajo. Govorijo o skrajni nevarnosti, pa tudi o zb-rijšanju. Bržčas je stanje obupno. Hiša v Ajdovščini z dvoriščem, vrtom in travnikom, na vrtu cvetličnj ak, na dvorišču poslopje za hlev, je takoj na prodaj ali s 1. oktobrom v najem. Lega ob državni cesti/ en streljaj od železniške postaje. Stavba popolnoma primerna za večjo gostilno ali trgovino — Več v upravništvu »Soče«. JNfaznanilo. Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v • I. razred šolskega leta 1902/3 dnč 15. Julija, in se prično ob 9. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih starjšev ali njih namestnikov dnč 13. julija med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu ter, s seboj prines6 krstni list in obiskovalna ; izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen. Vnanji učenci se lahko oglase" k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako 4 pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Ravnateljstvo mestne ni^e realke. V Idriji, dn6 27. junija 1902. JOSIP ROVAN zalagatelj prve odlikovane kranjske ekspartne pivovarne na par. T. FrOhlich-a na Vrhniki. Zaloga v Goriei — Rabatišce štev. 20. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem iz meata in dežele. V zalogi ima vedno sS pivo kakort .akapartno marčno', .kranjski ai.ar* ter specjalitcto Cene so kljub draginji ledu zmerne; postrežba vedno točna. V oodružni zalogi na Goricici pri .Raaau*, je za tamošnje naročnike vedno sveže pivo s potrebnim ledom na razpolago. . Deželno doklado za goriško okolico plačam podvzetmku jaz, ter nimajo cen. naročniki na to stran nobene obveznosti. . „„„. . Ob enem tudi naznanjam slav. občinstvu, da se je tvrdka letos na moj nasvet in zahtevo pri proizvaji piva strogo ozirala na tukajšne zahteve glede okusa m barve, o čemur se cen. rojaki z blagohotnimi naročili in poskusnjo lahko prepričajo. Sprejemala Udi aarož la na aaraT.il led iz goidnia jam (brezdaov) ter je istega i razpolago 80 do 20 vozov po 25 metr. stotov. Cene po dogovoru. Čistilna voda * * J§ 0 ^ „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Heprika Halionija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glaubena in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Christofle & CJ c. ii kr. dvorni založniki , , Znamka tavanje Heinrichhof Dunaj L Opern Ring 5. # ^ Težko posrebrnjeno |\ lllj namizno orodje In posodja vseh vrst jf|j| (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja Mira najlepših modelov. fiH*-Uuatrovan cenile na zahtevanje.-a>li Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo c. kr. okrajna in okrožna sodnija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno »Pri zlatem križu" (Bri Lizi) v Kapucinski ulici kaiera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bel.i in črna domača vina.: Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani ________________Ivan Katnžk, lastnik. Anton Kustrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). PriporoCa svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka* po jako nizkih conah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdko ŽniderSič & ValenfiiC v Ilirski Bi&trici; eikorija in žvoplonke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochniann iz Ajdovščine in Majdtča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo r.o nnili n<\ f> kilnpr. mnroi. Najboljše sredstvo zoper L Tr^oVjko- obrtna re^i5tro\/aqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. d Hranilna vloga obrestuje po Vh%, — večje stalne, naložene najmanj na jodno leto, po 5L. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rcntni davek plačuje zadruga Batna. Poaapla daje ca poroštvo ali zastavo na »-letno odplačevanje v tedenskilt ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplaeevnnje. ižnlfci vplačujejo za vsak delež po t krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. junija 1902: Dalaii: a) podpisani. ....... -K 1.179.300-- b) vplačani . ,.......» 5C1.G33-18 Dana posojila............. 1&M.738-23 Dopobiilni zaklad ....... 101.216-57 Vloga........'..-..'....» 417.402-05 ____________ ^_____________ ....... __ Žefeznafo vino okrepča malokrvne. nervozne in slabotne osebel LEKARJA Piccoli-ja - Ljubljani. iviseviitamah ščurke se dobiva po i krono in K 1-50 v škatljicali pri Otonu Tio-muttiiu v Radovljici.- Kranjsko. i S3T Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za žtloriac tffl -<| iz Sekam« B. FRAGNER-ja v PRAGI j>- je splošno, že 30 let znano domača zdravilo, katero pospešile lelt, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabpnju ojačaje prebavne organe in drži t pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gbl 9-28 se počlje velika steklenica in mala za 75 kr. poStnine prosto na vse postaje A':stro-Ogerske. je staro, najprej v Pragi upor.ibljevimo hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rano in jih tudi obvaruje neJislobe ter ublažujofc dolnje na vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 Kr. več. Za naprej poslani znesek pM. 1-58 se p>»šije */, škatlja ali gld. 168 •/, skallja. nI i gld. 2 30 7, škatlja, :li gld. 1 48 »/, fkalija, pošt ine prosto na vse postaje Avstro-Op'ersfce. Vsi deli zaboja priznano zaščitno znamko. G!am zalaga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c kr. dvornega zalagafelja »pri črnem orlu" v Pragi, Mala stana 203, aa voglu Spornenve ulice. *S potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaloga v tscIi lekarnah Av»tro-0(r<>rske. -TU Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli , »pri Angelu" Ljubljana, Dunajska cesta. Poliitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila isvr&uje lekarnar Gal)iij«>l Piccoli v Ljubljani točno, ako so rmt pošlje j znesek, ali po poštnem povzet 11. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 240 steklenic. ti ;"e. lebheržT i Gorica tovarna užigralfe priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst ! posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦w~ Apollo-«» a Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAHPTMANN v LJubljani. tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Ilustrovani ceniki so frank« na razpolago. e a Dobre ure in po eeni! s 3-!«tnim [iit.riipnim j;iii»-'.\ih.! rs*|io»i(ia n.i zasebnkr prTa tomrna nr f X»sto (Briu Hanns Konrad, Hrti v tir itatei« Haaal (&&¦-.. Dobra ura Hcm iz niklja fl '{','i; srebrna ura K *m. fi. -V Ni; >rt-brn i veriJiri tT. I 20; patluni* ir n:'»l-:i n. i-95. 1 vriJta je oitbkovana * i:, kr. orlom; ini.i nl.l¦; id srebrne svetinje Iz razstav ter tisoče f:rir:i.iiT:ih piiom.—- IlnstroTaii eMtlk zastonj! ša na prodaj roko priinrrua za vsako obrl nn ( sredi vasi. Obvezani 'so ttuti, prepustiti po-pnlrtoin.i svnlo obrf. Tomo Štrukelj, trgovec v Cerknem. I Prodajo se razna stara okovana vrata in okna, obdelani kamni ..a. okna ter železno j mrežo za okna. Obrniti se jo v ulico Barzelini štov. 6. Čedna hiša na prodaj i tik postaje Vipavske žoloznico pod Sv. Križem, pripravna za j restavracijo ali trgovino. Kupna cena približno -1000 kron. i Natančneje se izve pri gosp. j Antonu Bonne-tu i v Ajdovščini. jRimske toplice. Tržič Monfalcone . ; Stalna toplina 38(l--10\ Doba traja od 1,*). maja do kone^ septembra. Zdra- . vijo se posebno belezni v nogah, rev-mati/om, rakitirne in žensko bolezni. Koroški imski vrelec •!:-vt.i planlnsfcii kt^ia voii;i ixku^i-;ia nb \i>eh nabodili. p" si--bno oiroiLili, ob slftbfra p^ebavljanju, oh buleatsjli iia mcliurju iti lod\ icnli. : Ed. Fonzarl v Gorici Via Velturini. Casenn.i v vsfb trjrovinab z ir.iiicrainimi vodami. Žrtlezn..to, rodilno in okrepča joče srrdstvo, i\ -\ krv in krep' živce, ie okusno in prenavljajoč«. Poizve se luhko o tem pri kakom zdravniku. Glavna.zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič.