Poštnina platana v gotovini.
Štev. 23.	V Ljubljani, dne 20. avgusta 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Ce^a posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ lO1— Za inozemstvo je dodati poštnino. .... Oglasi po ceniku. —
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno (raiikiranc. Rokopise e pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kje je naša rešitev!
O tem vprašanju je bilo napisanih že več besed in stavljenih več predlogov. Predvsem se je vedno poudarjala pri razmotriva-nju tega problema potreba močne organizacije, ki jo spaja duh solidarnosti in ki jo vodi ta duh preko vseh težav borbe do zmage. Predlagala se je stavka kot skrajno sredstvo v boju za obstanek, predlagala se je ob času zadnjih skupščinskih volitev ustanovitev posebne stranke javnih nameščencev.
Dogodki zadnjih mesecev so pokazali, da močne enotne organizacije kljub vsemu resnemu prizadevanju nismo zmožni ustvariti. Obustava dela, kot solidaren izraz obupnega stanja javnih nameščencev vseh kate-Korij, se je žal, ponesrečila. Ustanovitev politične stranke javnih nameščencev je zadela na hud odpor. Prošnje, resolucije, grožnje, sploh vsa lestvica mirnih sredstev, vse je bilo bob ob steno. Preko vsega tega so odločujoči činitelji pričeli z brezvestno redukcijo, so uzakonili strahotne prehodne odločbe v službeni pragmatiki. Napram vsem našim upravičenim pritožbam, resnim predlogom, strašnemu materijelnemu položaju smo bili kljub našim neštetim organizacijam brez moči, brez odporne sile.
Močna enotna organizacija, ki bi vezala javne nameščence vse naše države, bo še dolgo vrsto let utopija. Srbijanski nameščenci sploh ne čutijo potrebe po organizaciji, ker se jim brez te dobro godi, nameščenci na Hrvaškem predpostavljajo politične interese stanovskim, iz Bosne, Dalmacije, Vojvodine sploh ni odziva, sama Slovenija, če bi se jej prav posrečila enotna organizacija, je presla-^a: I.° r®a*no razrrierje je dobro znano odločujoč,m faktorjem in zato so se posmehovali vsem našim pr,zadevanjem, a mi smo ga prepozno spoznali ter smo tudi do zadnjega ve-rovah v dobro voljo in objektivnost samo-radikalske, srbijanske vlade in smo doživeli vslcd tega trpka razočaranja, katerih gotovo še ni konec,
Ako je bil med nami še naivnež, ki je veroval v pravičnost vlade in kar je podobnih stvari, temu je »Sl. Narod« z dne 14. avgusta podrl vse upe in mu brez sramu zaklical: Prodaj se vladajoči stranki, ako hočeš biti sit! »Slovenski Narod«, ki je napol oficijozno glasilo radikalne stranke v Sloveniji« je priobčil članek z napisom »Socialni uspehi s pomočjo opozicije?«, kjer ugotavlja, da uganjajo opo-zicijonalni listi, ki se zavzemajo za našo stvar grdo hinavščino in nadaljuje potem dobesedno:
»Kar se tiče socijalnih stremljenj državnega uradništva in železničarstva sploh, velja pravilo, da mora to uradništvo stati na-
pram vladi v pozitivnem razmerju, da se ji mora bližati in najti poslance in posredovalce, kojih namen bo dejansko pomagati uradni-štvu, ne pa izrabljati socijalni pokret uradtii-štva v strankarske namene. Začetek in konec sedanje demokratske politike je v teoriji zahteva po močni in strogi notranji politiki, v praksi pa netenje nezadovoljnosti s centralno vlado, mesto sodelovanja in podpiranja. Državno uradništvo se bo rajši oprijelo tega drugega pravca. Ne pravimo, da mora državni in železničarske uradnik izpovedati iste politične in socijalne nazore kakor slučajno vlada. Toda vladati mora razmerje lojalnosti, obračanje na pomoč se naj vrši preko ljudi, ki imajo do vlade zaupanje, ki ji znajo predočiti položai prizadetih In njihova pravična stremljenja.«
To je povedano dovolj jasno. Javni nameščenci ne šinejo pričakovati izboljšanja svojega gmotnega položaja zato, ker so tega potrebni, ker so v pravici, nego samo tedaj, ako bodo do pičice izpolnili zapovedi »Slov. Naroda«. Ako bodo sami prosili za pomoč, bodo dobili namesto kruha škorpijone, ali če se bodo obračali za pomoč »preko ljudi, ki imajo do vlade zaupanje«, bodo dobil", za kar so prosili. Kakšna logika je v tej trditvi! Ako se obračajo javni nameščenci ‘potom svoje organizacije direktno na vlado za pomoč, kakor so to vedno storili, že s tem dokažejo, da imajo sami do vlade zaupanje, ker drugače bi se ne obračali nanjo za pomoč, temveč bi hodili — ako bi hoteli s svojimi zahtevami škodovati državi — k opozicijo-: nalnim strankam s klici na pomoč, kar pa I niso niti enkrat storili. In čemu bi potrebovali pri tem še nekega svedoka, ki bi vladi potrdil, da so njih zahteve upravičene? Tisočkrat je bilo že javno priznano — in Sl. Narod sam je to neštetokrat priznal — da so naše zahteve upravičene, da ni treba za to posebnega dokazovanja.
Da ne bi vladalo razmerje lojalnosti od strani iavnih nameščencev napram vladi in državi, za to nam pač ni treba naštevati dokazov. Dokaz, ki odtehta vse druge, je pač že v tem, da vrše nameščenci vseh kategorij svojo službo lačni in raztrgani prav tako vestno, kakor da bi jim dajala država vse, kar bi jim bila dolžna dajati. Nasvet lojalnosti naj adresira Sl. N. drugam.
iz vsega Narodovega članka izzveni poziv, da naj pristopijo javni nameščenci radikalni stranki, potem bodo morda dobili kak bakšiš in morda jih ne bodo tako hudo zadele prehodne določbe. Tista sramežljiva ugotovitev Sl. Naroda, da ni treba, da bi javni nameščenci izpovedovali iste političpe in sopi-jalne nazorci kakor vlada, je v članku le radi lepšega, le še za tisto plast naivnežev, ki so
sploh neozdravljivi. Vsi drugi bodo zrnisel Narodovega članka pravilno razumeli.
Narodov članek nam daje torej po tako dolgem iskanju realen odgovor na vprašanja: Kje je naša rešitev.
Kogar ni sram samega pred seboj, kdor hoče slediti že nekaterim »visokim« zgledom, ta naj se potrudi v sekretarijat narodno radikalne stranke.
Slovenski Narod bi pri tej priliki spomnili le še na njegovo ulogo, ki jo je igral takrat, ko je v deželi Kranjski neomejeno vladala SLS, ki je delala enako s svojimi uslužbenci kakor dela sedaj radikalna stranka. Kdo je one metode obsojal najhujše? In sedaj?
Naše zadruge.
(Nadaljevanje in konec.)
Vrednost in pomen nabavljalnih zadrug za državne nameščence pa spoznamo popolnoma še le tedaj, ako se zamislimo v čl. 59 uredbe o nabavljalnih zadrugah, v katerem so naštete naloge Saveza. Samoposebi je umevno, da imajo ravno tiste naloge tudi zadruge same, ako jih le morejo same ali pa s pomočjo Saveza izvršiti. Izmed 11 točk omenjenega člena si oglejmo bližje samo nekatere. Točka 5. nalaga Savezu in torej tudi zadrugam, da proizvajajo same kolikor mogoče potrebščin, da se torej osamosvoje, da ne bodo navezane niti na producente, tem manj še na veletrgovce, da o malih trgovcih niti ne govorimo. V ta namn naj ustanavljajo svoje delavnice, tvornice i. dr. Na prvi pogled se nam to zdi skoro fantastično. — Državni nameščenci in delavnice, tvornice, — kje je kaj takega mogoče! No, — počasi se človek vsega privadi in tudi to se nam ne bs zdelo tako nemogoče, ako se spomnimo že v mladosti naučenega izreka: »zrno do zrna pogača ...« Pričeli bi s čem malim, n. pr. z malim mlinom, kjer bi mleli v svoji režiji žito, nadaljevali bi počasi z izdelavo drugih manjših potrebščin, kakor n. pr. mazilo, krema za čevlje, ustanavljali bi delavnice za obleko, perilo i. dr., tako bi prišli polagoma do večjih podjetij, tovarn za milo, za kvas, za cikorijo in slično, dokler bi ne zmogli kaj večjega, popolnejšega in boljšega. Ako zmorejo to posamezniki, zakaj bi ne zmogle tega naše zadruge. Koliko delavstva bi dobilo pri tem svoj zaslužek, koliko rodbinskih članov držaynih nameščencev bi bilo lahko s tem rešenih pomanjkanja in bede!
V točkah 6, 7 in 8 . navedenega čl. omenjene uredbe ße nalaga dalje Savezu
in zadrugam, da sprejemajo hranilne vloge zadružnikov in nezadružnikov, da jim otvarjajo kredite, da organizirajo zava' rovanje med njimi, in da organizirajo druga skrbstva za podporo v starosti, onemoglosti itd. Vse to poizkušamo in se trudimo doseči, ker smo spoznali že davno, da je vse to nujno potrebno. Zato imamo n. pr. v Ljubljani že dolgo svoj hranilni in posojilni konzorcij državnih nameščencev, zato ustanavljajo posamezne organizacije svoje pogrebne in podporne sklade, zato imamo po raznih krajih razne uradniške menze, pa vse to je znak zavesti in dobre volje maloštevilnih posameznikov, med tem ko stoji večina nedelavno in brezbrižno ob strani. Vsled tega jn pa vsled svoje razcepljenosti se vse te ustanove vzdržujejo z velikim trudom in naporom in ni čuda, ako v svoji težki in neprestani borbi za obstanek ne morejo zadostiti vsem svojim nalogam. Državni nameščenci in njihove organizacije, ki so tako srečne, da imajo dati kaj v hranilnice, nalagajo svoj denar v kapitalističnih, privatnih hranilnicah, njihov lastni hran Ini in posojilni konzorcij pa se le z velikimi žrtvami posameznikov vzdržuje pri življenju. Drž. nameščenci in njihove organizacije se ne zavedajo, kako malo koristijo s tem sebi, ako nalagajo svoj denar v privatnih kapitalističnih hranilnicah, ker s tem, da dobivajo od njih malenkostne obresti, so od njih tudi odpravljene, njihov denar pa se uporablja po večin; v kapitalistične svrhe, to se pravi, proti vlagateljem samim. Namesto od premožnejših državnih nameščencev in njihovih organizacij si mora potem naš Hranilni in posojilni konzorcij izpo^ojevati denar proti visokim obrestim od teh hranilnic in bank, da ga more posojevati, seveda proti še višjim obrestim potrebnim prosilcem. Narobe svet! — Namesto, da bi državni nameščenci in njihove organizacije nalagale svoj denar v svojem hranilnem in posojilnem konzorciju, v katerem je prav tako varno naložen, kakor v drugih hranilnicah in kjer dobivajo enako visoke ali še višje obrest; kakor drugod in kjer o uporabi svojega denarja ih o dobičku sami odločajo, ga nosijo v druge hranilnice, kjer se uporablja, kakor že zgoraj omenjeno, največkrat proti nijhovim interesom in, kjer nimajo oni n'če.sar odločati. To je res višek brezobzirnosti. Prav tako, kakor pri nabavljalnih zadrugah- Državni nameščenci kupujejo svoje potrebščine pri tr-govccih in nosijo tje svoj pičli in težko prisluženi denar, katerega uporabljajo ti največkrat v svoje popolnoma egoistične svrhe in ne vprašajo pri tem prav nič za mnenje drž. nameščencev. Nabavljalne zadruge vsled tega nimajo potrebnega kapitala in nimajo kredita, ker nimajo dovolj članov-odjemalcev. Naše zadruge morajo vsled tega kupovati svoje potrebščine tud; pri trgovcih in jih prodajati brez zaslužka svojim članom po. enakih cenah kakor trgovci. Ako bi imeli le nekaj šta-novske zavednosti, bi taki tovariši prišli na to, kako malo koristijo s tem sebi in koliko škodujejo celoti.
Državni nameščenci in njihovi svojci . niso zavarovani proti boleznim, nezgodam, onemoglosti in ako njihovi prejemk; v aktivni službi niso zadostni, da niso povoljno preskrbljene njihove družine za slučaj smrti. Hipno pomoč v smrtnih slučaj'h skušajo nuditi ustanovljeni pogrebni in podporni skladi posamnih organizacij. Dvomim, da jim bo pri sedanjih razmerah to vedno uspelo, in ako se j:m to tudi posreči, je to komaj drobna kaplja v morje.
Ako je beda že itak vsakdanji gost v naših I družinah, se prične v njih pravi pekel šele : po smrti njihovega vzdrževalca. Kdo jim potem pomaga, kako naj se jim potem olajša al; omogoči življenje, ker tu ne zadostuje le enkratna, če tudi izdatna pomoč, ampak tu je treba nekaj trajnega, stalnega. Tu ne bodo imeli uspeha naši pogrebni in podporni skladi, kolikor jih je, (čim več jih je, tem slabše) tu ne more poseč; vmes majhen hranilni ali posojilni konzorcij s približno 200 člani, tu je treba, da poprime močna, trdna in enotna gospodarska orga-I nizacija.
V nekaterih mestih imamo tudi svoje menze. Člani dobivajo v njih proti plačilu i hrano- Toda tudi tja hodijo le tisti, ki so k ! temu direktno ali indirektno primorani in I ki si ne morejo drugače pomagati, vsi I drugi, k; bi lahko šli, pa ne gredo, ker jim : ni za skupnost, ampak za komodnost in za goli jaz. Vsled tega se tudi take menze J bore neprestano s smrtjo in žive od danes do jutri največ od injekcij, ki jih dobivajo v obliki raznih podpor.
Kakor je torej malo vsega tega, kar imamo, še to je vse tako razcepljeno in j deljeno po posamnih organizacijah, da je ! evidentno vnaprej, da ne bo moglo dolgo j uspevati in zadostiti našim potrebam. K vsemu temu je treba, da se v smislu uredbe o nabavljalnih zadrugah lotijo vseh teh poslov naše zadruge, da organizirajo, oziroma prevzamejo vse omenjene ustanove v svojo upravo, kjer jim bo omogočeno v prid vseh državnih uslužbencev trajno in zdravo življenje. Nabavljalne zadruge naj i postanejo naše trdne in močne trdnjave proti vsem našim izkoriščevalcem, one morajo postati naš dom, v katerem naj se koncentrira vse naše delo na gospodarskem polju. Zato pa je potrebno najprej veliko stanovske zavesti in čuta za skupnost. Otresti se moramo separatističnih te-I ženj in posamne organizacije svoje domiš-! Ijavosti, otresti se malenkostnih poskusov ' pomagati si v gospodarskem oziru vsak j zase v strokovnih organizacijah z raz-i nimi pogrebnimi in podpornimi skaldi, ker i je vsaka taka pomoč le trenutna in vsled : tega dvomljiva. Kakor posamnik ne zmo-I re nuditi svojemu drugu velike pomoči,
I tako ne zmorejo nuditi posamne organiza-! cije večje in trajne podpore svojhn članom, posebno pri nas, kjer smo razdeljeni ne vem, po čigavem zasluženju na bog ve koliko organizae'j, ki so, čim manjše,- toliko slabše. Državni nameščenci se moramo tudi odvaditi sprejemati milodare, ker si moramo z vsestranskim in samo-I zavestnim delom sami pridobivati dovelj ! sredstev za pošteno življenje. Le v skup-? nosti je naš spas in naša moč. Ako prevza-! mejo naše zadruge vse rfaloge, katere imajo po uredbi in ako jih izvršujejo, potem I smo lahko zavarovani proti izkoriščanju v j trgovinah in obrtih. hranilnicah in posojilnicah, zavarovani proti bolezni in ne- j zgodam, za starost in onemoglost in za slu- | j‘ čaj smrti- Z zavarovanjem proti gospodarskemu izkoriščanih nam bodo naši zvišani prejemki nekaj zalegli, z ostalim zavarovanjem bomo bolje živeli in mirneje 1 gledali v bodočnost. Od tega bomo imeli največ koristi sami, korist bodo imele naše strokovne organizacije, ker bodo razrešene teh dolžnosti in bodo posvečale j svoje moči lahko drugemu, potrebnemu delu. korist nn bo imela od tega, in to ne J v zadnji vrsti tudi država, ker bodo državni nameščenci prosti vsakdanjih skrbi za živiienle, žrtvovali lahko vse svoje moči le njej sami. Na vsem tem jo torej in-
teresirana tudi vlada in bi bilo vsled tega želeti, da vse potrebno ukrene, da dobe na podlagi njenega zakona ustanovljene nabavljalne zadruge vse, v tem zakonu predvidene olajšave in ugodnosti, da se jim omogoči njihov razvoj in procvit. Vsak posamnik in vse prizadete organizacije pa naj skrbe za to, da se vse naše delo na gospodarskem polju osredotoči v naših zadrugah. O tem naj bi pričel razmišljati najprej morda naš »Hranilni in posojilni konzorcij« v Ljubljani, naše menze in druge gospodarske ustanove, ki bodo pod okriljem nabavljalnih zadrug deležne vseh z zakonom zajamčenih ugodnosti in pravic, kakor n. pr. oprostitev vseh davščin, pristojbin i. dr., kar bo gotovo olajšalo m okrepilo njihovo eksistenco. Naše nabavljalne zadruge naj gredo v tem oziru vsem tozadevnim ustanovam na roko, da pridemo tako čimpreje do enotne in močne gospodarske organizacije državnih nameščencev, ki bo zmožna zadostiti uspešno in trajno vsem našim gospodarskim potrebam.
Uradniškim gospodinjam.
Ker ni nikakega upanja, da bi se v bližnji bodočnosti izboljšalo gmotno stanje državnih uradnikov in nameščencev, moramo uradniške gospodinje uravnati svoje izdatke časovni draginji primerno. Za koliko so se zvišale cene, odkar se nam je zadnjikrat dala ona miloščina, uvidi vsaka gospodinja, če pogleda račune od tedaj in sedaj. Kaj storiti? Živeti je treba, jesti morajo naše rodbine vsaj tako in toliko (prenajedle sc ne bodo), da si ohranijo življenje in zdravje.
Uradniška gospodinja, ki nima postranskih dohodkov, katere mož nima drugih prejemkov razen svoje uradniške plače, mora delati sama brez služkinje ali postrežnice. Ako so otroci odrasli, naj porazdeli hišno delo. Naredi naj vsak nekaj, tudi otroci, ki hodijo v šolo. Pred in po šoli je telesno delo zdravo in koristno. Kjer so pa otroci še majhni in ovirajo gospodinjo samo pri delu, naj se pošljejo v otroški vrtec. Nekaj ur zjutraj in nekaj ur popoldne bo delala gospodinja nemoteno svoje delo. Ako zjutraj vstane za rana in hiti vse jutro, konča, posebno kjer pomagajo otroci, do kosila lahko vse hišno delo. Da se prihrani drago kurivo in delo zvečer, skuha z obedom tudi večerjo, posebno v toplem času. Posebno priporočljive so pečice tako zv. Hausschatz, ki porabijo le malo kuriva in na katerih se lahko skuha kaj malega. Po malem kupovati ni bilo nikdar ekonomično, če ima gospodinja doma moke, masti, sladkorja, kave, riža, zdroba belega in rumenega, krompirja in fižola za ves mesec — urediti in razdeliti si mora tako, da izhaja in da ne bo rodbina zadnje dni v mesecu stradala. Žal še je v navadi pri vsej bedi in mizeriji, da si ponekod privoščajo prve dni dobrih in finih jedi, da, celo vina, dočim je proti 20. dnevu meseca prazna shramba in blagajna. Varčna in pametna gospodinja mora skrbeti, da bo rodbina imela hrane ravno tako zadnje dneve kakor prve. Zato naj naroči pri jestvinarju najpotrebnejše, kar naj tudi plača takoj. Dolgove delati, dolgove si nakladati na rame, se pravi, ne živeti več niti ene ure brez skrbi, če je bilo že prej težavno, izkopati se iz dolgov, je sedaj absolutno nemogoče. Ko gospodinja plača jestvine, ji ostane seveda le malo za druge potrebščine. Tu in tam morda za košček mesa in za zelenjavo. Stanovanje, drva in premog požro poleg jestvin še znatne vsote. Ako k rije. gospodinja vse te izdatke samo z golo moževo plačo, ako zadovolji svojo rodbino s hrano tako, da je zdrava in da ima vsaj za silo dosti, ima lahko mirno vest. Zboleti seveda ne sme noben član rodbine, ker
uradnik ne more plačevati predragih zdrav- , nikov in zdravil.	;
Obleči in obuti se, je brez postranskih virov nemogoče, kvečjemu je možno plačati vsak mesec enemu iz rodbine po ene podpla- ' te. Da se obleke prenarejajo, da se krpa in maši, da se klobuki nosijo po več sezon, ve vsaka uradniška gospodinja predobro. In tu 1 se nehajo moji nasveti, ker čudežev ne znam . delati.	Gospodinja. !
------------------------------------------- i
Tantijeme.
Že v stari Avstrji je izplačevala poštna uprava telegrafistom - hugh stom in morsistom — tako imenovane tantijeme, to je nekaka nagrada za izvršeno delo. Ne sme se pa misliti, da so to ogromne vsote, morda take kakršne plačujejo banke in drugi taki zavodi svojim delničarjem in ; uslužbencem, ne, ne, dobivali so n. pr. za I vsakih odpravljenih ozir. sprejetih 10 besed ali eno enoto povprečno, reci in piši: pol vinarja, torej za 100 besed 5 v in šele za 1000 besed ozir. 100 enot 50 vinarjev, vendar je zaslužil dober llighist pri večjem prometu do 100 krone mesečno, mor-sist pa kakih 40. Kdor je torej več telegrafi ral, več je zaslužil.
Te nagrade so pa dobivali, kakor j omenjeno, samo telegrafisti, hughsti in morsisti, druge telegrafu prideljene moči pa nič.
Ministrstvo za pošto in telegraf v i Beogradu je pa raztegn'lo izplačevanje tantijem s 1. julijem 1920. leta na vse osebje, ki je prideljeno telegrafu in telefonu in sicer »radi što većeg podstreha na rad a u interesu što boljeg telegrafskog i telefonskog saobraćaja.«
Po tem novem pravilniku prejemajo torej tantijeme tudi kontrolorji, mehaniki, telefonistke in druge pomožne moči.
Te tantijeme se zaračunavajo »po broju izvrženih operacija ali pa »po broju radnih časova«, telegrafisti in medkrajevne telefonistke po številu napravljenih besed (enot) ozir. telefonskih zvez, drugi | pa večinoma od ure. V podrobnosti se ne | spuščam, pripomnim samo to, da so te na- j grade po novem precej znižane, vendar je i zaslužek za sedanje draginjske razmere tolik kot nič. Samo dva primera: Poprej je zaslužil dober hughist, kakor zgoraj omenjeno, 100 kron alj 25 Din, dandanes povprečno 140 kron ali 35 Din, morsist pa prej 40 kron ali 10 Din, sedaj 60 kron ali -15 Din na mesec.
Kaj ni ta povišek smešen v primeri ; s predvojno valuto in plačo. Ko je prejel ! marsikateri hughist več tantijeme na me- I
.k?! ^e, zna^a*a njegova mesečna pla- ' Ca*i" vDan^anes ne dobi za ta postranski zaslužek niti za en dan prehrane, za boljše kosilo in večerjo v gostilni pa prav go- I tovo ne-	;
In kakor se čuje, nameravajo še te i malenkostne nagrade ustaviti ozir. ukiniti, I najbrže za to, da bi se več prištedilo, eni ; pa trdijo da zato, ker se uslužbenci po j drugih oddelkih pritožujejo, da niso tudi oni deležni teh nagrad. In to — bodimo iskreni — po pravici, kajti delo pri okencih, blagajnah, je vsaj tako odgovorno kakor pri telegrafu ali telefonu. In kaj šele pri od nrav; p'sem, kjer uradnik stoji in se ziblje pred predalci po celih 7—8 ur; to ni samo težavno In utrudljivo ročno delo. ampak tudi duševno. Kdor ni dobro podkovan v zemljepisju, bi ne opravi nič ozir. zamudil vse poštne zveze in vlake.
Vse to je res, drugo vprašanje pa Je, če je vredno zavidati telegrafiste za tiste uboge »pare«.
Toda, dasi so tantijeme bagatela, i vendar veliko pripomorejo, da se telegrami čimprej odpravljajo in dostavljajo; tantijeme so povod za nekako tekmo, kdo bo napravil več enot, nekako posebno veselje, zadovoljstvo in ponos. Obenem se tu pokaže spretnost posameznega telegrafista..
Tantijeme so pa tudi izvanredno bodrilo za vztrajno delo. Kol kokrat je kak vod (proga) slab, da je skoraj vsako delo izključeno, toda tantijeme, te bodrijo dajalca in jemalca, da se v istini žrtvujeta in delata z neumorno vztrajnostjo. Včasih se mora ponoviti vsaka druga beseda po trikrat in še večkrat, ker jemalec ne dobi zaradi slabega voda razločnih znamenj, in še sto drugih ovir in zaprek premaga Jemalec, da le nakleplje čimveč tantijem.
Kdo bi se sicer toliko ubijal in žrtvoval, če bi ne bilo tega malenkostnega postranskega zaslužka! Nihče, pa če bi bil še tako vnet za službo. Pa še nekaj je treba pripomniti. Za Hughesov aparat je potrebno posebno, dolgotrajno šolanje. Ni vsak za ta posel, nekateri se vežbajo- mesece in mesece, pa jim ne gre in ne gre izpod rok. Začetniki morajo preslišati in požreti marsikatero, spretni starejši hug-histi jih takoj naženo in zapode od aparata. Kdor ni posebno vztrajen, omaga in da za vselej slovo »Hughesu«. KoVko trpe oči, ki švigajo od telegrama na tipke in obratno, po cele ure ponoči in podnevi. To je težavna služba, ki zasluži po vsej pravici še posebne nagrade; pa vse se pozabi, vse pretrpi in prenese, samo in edino zbog »tantijem«.
Zdelo se mi je potrebno, da to povem in obrazložim ter odločujočo upravo opozorim na te momente in neizogibne posledice. če bi se ukinilo izplačevanje telegra* sk'h tantiem, ki so običajne sedaj že v vseh državah._____________________________
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj STOE-WER. Zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova u. 6/1.
Vestnik,
Nerednost v plačevanju naročnine je vedno večja! Vemo, da so gmotne razmere gg. naročnikov obupne, vendar moramo vztrajati na tem da se nam list plača, ker sicer nikakor ne moremo zmagovati stroškov tiska. Tekom zadnjih četrtletij so sc zaostanki na naročnini zelo pomnožili tako, da niti ena tretjina naročnikov nima naročnine redno plačane. So sicer zelo točni plačniki, a žal jih daleko presega število onih, ki s plačilom odlagajo od četrtletja do četrtletja. Tem v prvi vrsti velja današnji poziv, zato smo pri zadnji številki vsem, ki nimajo do 30. jun. tl. povsem plačane naročnine ponovno označili poleg naslova svote, ki je z dnem 30. jun. v zaostanku. Vso doslej vplačano naročnino smo pri tem vpoštevali tako, da ima vsak zabeležen le oni znesek, ki je z 30. VI. na dolgu za nazajl Prosimo vse, da nam vsaj dolžne zneske čimprej nakažejo; kdor ima večji zaostanek, naj odplača vsaj del istega, ostalo pa ipozneje, položnice ima vsak že itak od preje, ker jih ni vporabil! Vse gg. toariše pa prosimo, da agitirajo za naše glasilo, nabirajo nove naročnike in prispevke za tiskovni sklad.	Uprava.
Širša seja O. Z. je bila 2. avg. v veliki dvorani restavracije Zvezda. Na tej seji je poročal narodni poslanec prof. Reisner o službeni pragmatiki in raztolmačil najvažnejše določbe novega zakona. Izjavil je, da je službena pragmatika v svojem bistvu takšna, da se lahko primerja z enakimi zakoni modernih držav. Ako bi ne bilo zloglasnih prehodnih določ in ako ne bi istočasno dobili zakon o ustrojstvu vojske, ki daje častnikom ogromne plače v primeri z našimi, bi bili lahko javni nameščenci z novim zakonom povsem -zadovoljni. Materijalnoga izboljšanja — vsaj znatnega ne — ne prinaša novi zakon, a drugače so njegove določbe takšne, da bodo državni nameščenci zavarovani pred samovoljnostjo političnih strank. ,
Prehodne določbe se uveljavljajo. Slovenski dnevniki so zadnje dni poročali, da je na državni železnici, direkcija Zagreb, upokojenih okolo 40 slovenskih uradnikov, rodbinskih očetov. Samo slovenskih, zapomnimo si to dobro. Ko bo redukcija dovršena, bo prav zanimiva statistika, ki bo pokazala razmerje med reduciranimi slven-skimi, hrvaškimi in srbijanskimi nameščenci. Slovenski in hrvaški uradniki se bodo morali umakniti, da bodo zasedli njih mesta srbijanski uradniki, ki seveda nimajo vsi prostora v Beogradu, po drugih srbijanskih mestih pa seveda ni tako prijetno kakor po prečanskih.
Miloščine. Vedno pogosteje se ponavljajo po slovenskih dnevnikih prošnje javnih nameščencev s številno rodbino, ki prosijo milodarov. Tem svetujemo, da gredo ob nedeljah in -praznikih na Bled in v Rogaško Slatino, kjer je sedaj toliko bogate gospode, ki razsipa denar, in da tam beračijo ter povedo, kdo da je njih delodajalec.
Čehi in mi. Pod tem naslovom je priobčil Albin Lajovic v 4. številki »Konzumenta« v Ljubljani potopisno črtico o češkili konsumnih društvih. Tako opisuje »Zapadnočeško konsumno društvo«, o katerem pravi, da že takoj lastno moderna stavba, ki je deloma tudi v lastni režiji izdelana, napravi na tujca privlačen vtis. Organizacija tega kon-sumnega društva je pa naravnost kolosalna, kajti večina industrijskih izdelkov izhaja iz lastnih delavnic. Tako imajo: 1.) lastno krojaško delavnico s predmojstrom in 16 pomočniki; 2.) čevljarsko delavnico s 24 čevljarji; 3.) lastnega sodarja; 4.) lastno mlekarno z dnevnim prometom 2000 litrov mleka; 5.) vozni park s 6 avtomobili; in 25 konji ter lastno kovačnico! 6.) najmodernejšo, z mlinom spojeno parno pekarno; 7.) mesnico in prekajevalnico, v kateri je zaposlenih 26 mesarjev; na svežih klobasnih izdelkilv je dnevnega 800 do 900 kg; 8.) lastno pražarno kave in še mnogo drugih naprav. — Res je, da je zapadnočeško konsumno društvo centrala velikega, že deli časa obstoječega društva, toda kljub temu vprašujem, ali bomo mi kdaj dosegli takšno stopnjo? Odgovor imam deloma takoj pri rokah: tako dolgo bomo ostali v malenkostnem životarenju, dokler ne bodo vsi državni nameščenci uvideli, da le v skupnosti dosežemo kaj prida. — (Iz Nabavlja-čke zadruge.)
— Posledice redukcije. Zagrebški »Naš Glas« poroča, da je bil v Boljanici. okraj Plevlje, reduciran kotarski predstojnik Jovan Bajič. Zakaj je bila izvršena redukcija, tega mu seveda niso povedali. Bajiča je redukcija tako potrla, da se je ustrelil. — Ali je vlada v Beogradu slišala ta strel?
P
isalni stroji itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ui. 6/1.
L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
KOUffi
NAJBOLJŽA rlUDt
XCORfC
Barva, kemično čisti in pere vse tovarna
Dos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
H. Tičar, Mii».
Perje in puh
C. X HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič diLK.Se
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nitke cene.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
od 50 Din naprej razprodaja
tvrdka
Henrik Kenda
Ljubljana,
Mestni trg številka 17
špecerijska In delikatesna trgovina.
LJUBLJANA,
Šelenburgova ul. 4.
Najboljše peči sedanjosti so
Luc
•ove peci
Prosimo zahtevajte podpise !	Glavna zaloga za Slovenijo
F. P. Vidic & Komis.
zaloga stavbenega materijala
Ljubljana	Prečemiva ulica	Ljubljana.
Stara doöro znänälöslntTiiri
Ljubljana DUNAJSKA C. Ljubljana
popolnoma nanovo preurejena
obratuje v polnem obsegu od
mr 20. avgusta t.l. dalje. 9
Za obilen obisk se priporočata ALEŠ ifi REZI ZALAZNIK.
Gričar fi Mejač
zaloga oblek za gospode, dame in otroke
samo Šelenburgova ut. 3
LJUBLJArtfl	LJUBLJHIUl
Za nakup manufakturnega blaga se priporoča tvrdka
R. Miklauc Ljubljana
Lingerjeva ulica — Pred Škofijo št. 3.
V zalogi se vedno nahaja velika izbira volnenega, sukne nega in perilnega blaga za obleke, bela tkanina za perilo in postelje izvrstne kakovosti, cvilh za žimnice, garniture, šivane in flanelaste odeje, srajce, predpasnike, nogavice itd.
Prijazna postrežba in znano ugodne cene.
Priporočamo
tigovino
pisarniških in šolskih potrebščin
vseh vrst papirja na veliko in malo,
Dos. Omerza
LJUBLJANA
Dunajska c. št. 6. /I. nadstropje
Hiša lekarne D ja Piccoli.
“1PÜT
zlatar in juvelir
Ljubljana, Šelenburgova ul 6
nrinnrnra zal"0<> xiatuine, pnpUrULO srebrnine in ur.
Popravila v lastni delavnici
tožno in solidno. ~mts
„SUETLfl“ i i
Telefon 588
LJUBLJANA	BEOGRAD
Tovarniška zaloga polnogu-mljastih obročev. — Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn.
TBXTIIvIA
Ljubljana
Trgovska in industrijska delniška družba Dehiški kapital z rezervami Din 4,000.000
Telefon štev. 177.
Brzojavil Textliia.
P n Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno * • »1« od prve in največje amerlkanske tovarne hranil.
lüliiim MU ni toni« (
1
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi
bonbonov Wrigley sl prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobć pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „Wrigleyjevi žvečilni gumi bonboni“.
Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu
Drogerija
„Adrija
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
Ljubljana.
4* Kauarna - Restauracija - Vinska klet
=== s prostranim senčnatim ortom. -
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union" in „Žalec". Sveža gorka In
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
; Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	Ob četrtkih In sobotah tudi koncert „Dravske divizije".
Za obilen obisk se priporočata
Fran In Roza Krapel
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.