Milan Mornar
O morskih svetilnikih
Na letošnji nepozabni jadranski razstavi smo videli sredi ljubljan-skefia velesejma postavljen model velikega svetilnika. Zato bo marsi-koga naših dragih »Zvončkarjev« gotovo zanimalo. kako so urejeni ti svetli kažipoti ob morjih.
Svetilnike in svetilne ognie pri-števamo k najbolj važnim in dra-gocenim pripomočkom in uredbam
morske plovidbe. Zgrajeni so v na-meo, da svarijo ladje pred pogubo-nosnimi čenni. plitvinami in pred mnogimi drugimi nevarnostmi. po-sebno pa so pomorščakom kaži-pot pri valovitem, viharnem morju in v gosti megli, ko iim kažeio var-no pot v pristanišče. Imamo jih dvoje vrst: stalne svetilnike (s stal-no, neprekinieno lučio) in pa ne-stalne, katerih luč zasveti v izvest-nih časovnih razdobiih in katerih s\'etlobne signale označujejo po njihovem udejstvovan ju kot me-njajočo se luč, bleščečo se luč in bliskovno luč. Vsakemu mornarju
16
morajo biti dobro znana časovna razdobja. ki iih sisnalizira luč med posameznimi svetlobnimi signali. Vsak teh signalov ima namreč svoj poseben pomen. ki pornorščakom pove, kje se trenotno nahajajo.
že v starodavnih časih so imeli svetilnike in svetilne ognje, katerih upravljanje. ustroi in učinkovitost so bili naprain današnjim prav pre-prosti in majhni, saj so uporabljali v ta namen le običajne smolnate baklje in posode, napolnjene s smolo. Pozneje so ta Sorila nado-mestili s svetilkami na olje in pe-trolej, katerih svetlobni učinek je bil že boliši, seveda še prav nczna-ten v primeri z današnjimi, ki sve-tijo svetlo in daleč vidno preko morja v temnih nočeh pa tudi v megli.
Novodobni svetilniki s svojimi različnimi vrstami Iuči so opremlje-ni z električnimi svetili, z obločni-cami z iakostjo miliion sveč. kate-rih svetlost se poveča še z ofirom-nimi oiačevalnimi lečami in reflek-tirnimi oaledali. Luč modernega svetilnika. ki ie visok 32-metrov, se vidi 32.000 metrov daleč.
Temeli svetilTiika ie napravljen iz močnega betona in sega Bloboko pod morsko površino v pesek, na katerega so položenc velike skale. ki preprečuiejo, da bi ga morska voda izpodiedla. Z morjem ie zve-zan stolp po kanalu (cevi), ki vodi v prostor za vodo. v vodomer. Na obeh straneh tega prostora so pa zgrajene \odne shrambe za pitno vodo. Nad temi shrambami jc klet. kier stoii tudi vodomer. V stcnah vsch prostorov so maihne line, po-samezne prostore stolpa pa vežejo okrogle polžaste stopnice. Nad kletio je shramba. nad njo kuhinja in vetrnik (prezračevalnik). Se više ie nameščena stanovaTijska soba in spalnica za čuvaja. Na eni strani stolpove zunanje stene ie pripet re-šilni čoln in zgrajeno dvigalo. V najvišjem delu svetilnika pa je glavni prostor za svetilke z glavno bliskovno lučjo in več ventilatorji.
Na naši sliki vidite v prerezu naj-važnejše dele in ustroj modernega svetilnika:
V = ventilatorji (prezračevalni-ki), HB = glavna bliskovna luč, HL = glavni prostor za luč, F = stalna Iuč, W = stanovanjski pro-stor, WF = vetrnik, K = kuhinja, M = shramba za živila, KG = klet, FM = vodoraer, R = rešilni čoln, A = dvigaJo, Z = pitna vo-da, vodnjak, FB = prostor za mor-sko vodo vodomera, VK = kanaJ (cev) za morsko vodo, BF = te-melj svetilnika iz betona, E = vho-da, G = skalovje, S = pesek.
17