Občinski sindikalni svet bo pripravil v sodelovanju z osnovno organizacijo sindikata tovarne usnja
TRADICIONALNI PRVOMAJSKI
PIKNIK V KAMNIŠKI BISTRICI
v nedeljo, 29. aprila 1973, ob 9. uri.
Piknik je namenjen ohranjanju tradicije delavskih shodov ob prvem maju iz tridesetih let in praznovanju 1. maja v današnjih pogojih.
V programu sodelujejo: moški pevski zbor DKPD »»Solidarnost«, recitatorji iz delovnih organizacij in drugi.
Vabimo vse zaposlene v kamniških delovnih organizacijah, da se udeležijo te manifestacije. ,
SZDL o obrtnikih
Krajevna organizacija SZDL v mestu Kamniku je svojo volilno konferenco sklicala dvakrat. Zaradi majhne udeležbe prvič ni izvolila novega vodstva. Zato so se odločili za novo, vsebinsko usmerjeno konferenco. Predlagali so, da bi se pogovorili o problemih razvoja obrti v občini. Treba je reči, daje bilo vprašanje kar dobro izbrano. To je pokazala živahna razprava in številna vprašanja ter predlogi, kako naj bi v naši občini razvijali zlasti storitveno obrt.
Zakaj storitvena obrt nazaduje, zakaj pri nas ni zanimanja za take obrti, kotxso avtomehaniki, instalaterji, kleparji, krojači, čevljarji in še nekateri, kako zagotoviti lokacijo in prostore za poslovne lokale, zakaj se razvija šušmarska dejavnost, kako je z davčno politiko v storitveni obrti itd. Taka in podobna so bila vprašanja članov SZDL na konferenci.
Predlagali so, naj bi se tako krajevna organizacija SZDL V Kamniku kot občinska konferenca SZDL zavzeli za hitrejše razčiščevanje teh vprašanj. V ta namen naj bi organizirali več problemskih konferenc z obrtniki in drugimi delavci na tem področju. V začetku maja bodo obrtniki na taki konferenci že obravnavali osnutek zakona o osebnem delu.
Po mnenju udeležencev naj bi strokovne službe pri občinski skupščini podrobneje preučile nekatere pojave v obrti in dale tudi odgovore na konkretna vprašanja. Te odgovore bomo objavili v prihodnji številki lista.
Izvršni odbor občinske konference SZDL je 20. aprila 1973 na zširjeni seji, ki so se je udeležili predstavniki občinske zveze za lesno kulturo in iniciativnega oobora za ustanovitev telesno-kul-*ne skupnosti in predsedniki športnih društev in klubov, razbijal o tezah o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v °veniji, ki sta jih dala v razpravo predsedstvo in izvršni odbor Pt-bliške konference SZDL Slovenije.
Udeleženci so v razpravi dali    janjem na ravni republike in
:ecej pripomb. Poudarili so, da trebč. vprašanje množičnosti telesni kulturi sistematično sevati z organiziranim delom, asti v šolskih športnih dru-vih, v delovnih organizacijah 1 krajevnih skupnostih. Iz nožičnosti naj izhaja kvali-j-ni šport oziroma vrhunski kmovalci.
Posebno skrb je treba po-etiti organizirani telesni vzgoji tedšolske in šolske mladine.
eje je tveba zagotoviti, da 3do  tudi v nižjih razredih snovnih šol prevzeli pouk te-Sne kulture ustrezni strokovni :dagoški delavci. Pri gradnji novih šolskih obetov je treba obvezno zagosti gradnjo telovadnic. Za adnjo šole brez ustrezne te-vadnice ne bi smeli izdajati aabenih dovoljenj. Zelo aktualno je vprašanje 'gotavljanja sredstev za inve-'clJo v telesno kulturne ob-ki ga bo treba v prihodnje z družbenim dogovar-
občin.
Udeleženci se zavzemajo za to, da je treba v gradivu dati večjega poudarka gospodarni in ceneni gradnji telesno kulturnih objektov, zlasti telovadnic in je v tem smislu treba sprožiti akcijo v republiškem merilu.
Čimpreje je treba sprejeti zakon o telesno-kulturnih skupnostih in financiranju telesne kulture in postaviti izhodišča za začetno materialno podlago za delo telesno-kuiiuinih organizacij. Tudi v prihodnje je treba razvijati družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na tem področju. V republiki naj bi sprejeli družbeni dogovor o določenem odstotku narodnega dohodka za potrebe telesne kulture.
Pri ustanavljanju temeljnih telesno-kulturnih skupnosti je treba dosledno izpeljati delegatski odnos na podlagi dejanskih interesov tako neposrednih proizvajalcev in občanov, kot delavcev v telesni kulturi. -lj
Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščina občine Kamnik iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu - Dnevu osvobodilne fronte in ob 1. maju - prazniku dela.
Cmečko zemljo moramo bolj ceniti!
V živahni razpravi ob sprejemanju zazidalnih načrtov na zadnji 1 °bčinske skupščine je sodeloval tudi Nande Vode, predsednik lečke sekcije pri občinski konferenci SZDL in republiški po-nec Zaprosili smo ga, naj podrobneje obrazloži misel, ki jo je ^dal na seji skupščine o varovanju zemljišč, ki služijo kme-
notili. Zemlja pridobi ceno šele takrat, ko postane zazidljiva. Take drastične primere imamo tudi v naši občini, konkretno n. pr. v Duplici, kjer se je cena za zemljišče dvignila za nekaj stokrat, ko je bila zazidljiva. Zanimivo pri tem pa je, da je bilo isto zemljišče cenjeno po istem organu. Nič čudnega pri vsem
' mojimi pripombami k zazidal-lu načrtu v Komendi in v Stra-1 sem prav gotovo sprožil plaz ^islekov, ki jih imajo občani lvsem pri zazidovanju kmetijskih V°valnih   površin.   Ne vem
zakaj svojih pripomb niso
lsali ali jih ustno dodali, ko sta načrta več kot en mesec raz-
ena na občini. Res pa je, da je slišati mnogo pripomb na se-
*'h in ljudje pač mislijo, da njihovi predstavniki te želje
[kovali naprej.
Vi»še vprašanje ne želim ko-Tati smotrnosti zazidalnega a v Komendi in v Stranjah, saj ?. tazprava okoli tega na seji
. živahna in je skupščina tudi
lela ustrezne sklepe. Moj od-
>r bo bolj splošen in želim, da se npkatere misli upoštevajo pri ~'h urbanističnih in zazidalnih tih.
samo jaz prišel do za-da pri nas s pospešeno grad-Vse preveč načenjamo zemljiški .'..ki je, kot vis vemo, nenado-'Jiv. Prepričan sem, da je temu vs«m botrovalo dejstvo, da smo •teklosti kmetijsko zemljo z raz-negativnimi ukrepi razvred-
tem ni težnja, da bi se kmetijska posestva še drobila in da bi bilo čimveč zemlje v gradbenem okolišu, seveda pri tistih, ki v bodoče ne želijo več kmetovati.
Niti najmanj nimam namena, da bi se strokovno vtikal v urbanistično in gradbeno delovanje naših ustreznih služb, ki imajo nalogo, da čimbolj smotrno urejajo okolico našega bodočega življenjskega prostora. Na žalost tudi na njih vse preveč vplivajo razni negativni pojavi. Zgodi se, da po tem tak program, ki mu botrujejo vsi mogoči zasebniški interesi, dobi kaj žalostno in nesmotrno podobo. Tudi v Kamniku se temu nismo mogli izogniti.
Ali je res, kot nekateri zatrjujejo, da so samo tisti zazidalni načrti utemeljeni, ki predvidevajo gradnjo v ravninskem predelu, kjer je običajno tudi najboljša obdelovalna zemlja zato, ker je gradnja tam najcenejša.
Če je odkup zemljišča nekoliko dražji, vendar to odtehtajo stroški za komunalne naprave, ceste, vodovod, kanalizacija itd.
Osebno sem mnenja, da so takšni računi preveč navidezni, če ne upoštevajo vseh faktorjev, saj tak račun upošteva le ceno za odkupljeno zemljišče. Predpostavljam, da na primer načrt gradnje predvideva zazi-davo določenega dela obdelovalne zemlje kmeta, ki se pretežno preživlja od kmetijstva. Vsako zmanjševanje njegovega zemljiškega fonda že pomeni ogrožanje njegove življenjske eksistence, vsekakor pa zmanjšanje njegovega zaslužka. Zelo individualno vzeto, v nekaterih slučajih že manjše zmanjševanje obdelovalnih površin lahko pomeni nerentabilnost celotnega gospodarstva. Cena za odprodano zemljišče mogoče le za nekaj časa ublaži stisko. Kmalu pa se pojavi socialno vprašanje. In kdo je potem dolžan pokrivati stroške za socialne dajatve in v kakšni višini? In še druga stran. Ker zaradi cene gradimo predvsem na ravninskih področjih, ostanejo za kmetijstvo slabše kmetijske površine, kijih bo potrebno usposobiti za proizvodnjo, in gorske kmetije. Seveda bo potrebno istočasno dobiti tudi ljudi, ki bodo hoteli delati na teh kmetijah in jim nuditi potrebno izobrazbo. Koliko bo to stalo in kdo naj to financira? Kmetijstvo samo prav gotovo ne, saj že sedaj  mnogi  zaradi nizke renta-
bilnosti opuščajo svoje kmetije. Mislim, da si nihče ne sme ustvariti iluzije, da pri nas zaradi močne industrije ni potrebna kmetijska proizvodnja. Prepričan sem, da bo prav zaradi nenehnega naraščanja prebivalstva in povečanja industrijske proizvodnje potrebno tudi vedno bolj intenzivno in umno gospodariti na našem zmanjšanem kmetijskem prostoru.
Naša občina ima zelo lep program turističnega razvoja. Ta pa se seveda ne more razvijati le v hotelih. Mislim, da je tako politiko osvojila naša republika in občine, saj je bilo že sprejetih, oziroma še bodo, več ukrepov za varstvo našega okolja, zakon o kmetijskih zemljiščih itd. Prav bi bilo, da bi bil.naš svet za kmetijstvo bolj buden, ko se razpravlja o odtujevanju kmetijske zemlje v druge namene.
Menim, da bi se morali že pred izdelavo zazidalnega načrta določenega kraja sporazumeti za odkup določenih parcel z lastniki samimi, ne pa, da jih postavljamo pred dejstvo, da je bil urbanistični načrt že sprejet.
Misel, ki sem jo izrekel na seji občinske skupščine, da je na primer v Komendi še precej, ustrezne zemlje, ki za kmetijstvo ni najbolj primerna, jo je pa mogoče urediti za gradbene površine, seveda z ustreznimi posegi, ki jih naše kmetijstvo ne prenese, velja tudi za ostala področja naše občine.
LETO XII ŠT.5* GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK «1 DINAR
Mitja Ribičič v Kamniku
V sredo, 18. aprila, je na povabilo občinske konference SZDL obiskal Kamnik Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL in član predsedstva SFRJ. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine se je pc govarjal o delu in vlogi SZDL v občini, še posebej pa o njenem bodočem razvoju na podlagi ustavnih sprememb.
Ogledal si je tudi proizvodne obrate podjetja Kamnik, kjer se je srečal s člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so ga seznanili z gospodarskim in samoupravnim položajem podjetja ter z njegovimi nadaljnjimi načrti.
Sodeloval je tudi na aktivu komunistov prosvetnih delavcev, kjer so govorili o položaju in vlogi prosvetnega delavca v naši družbi.
Popoldne si je z zanimanjem ogledal nedavno odprto trgovino pohištva Stol - interier na Duplici.
Zvečer je v okviru izobraževalnega programa predaval članom osnovnih organizacij ZK v Kamniku o aktualnih zunanjepolitičnih dogajanjih in o vlogi Jugoslavije v sodobnem svetu.
-u
O združevanju sredstev naj odločajo vsi
Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so na skupnem sestanku obravnavala predlog resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik za leto 1973.
Družbenopolitične organizacije sprejemajo usmeritev gospodarskega in družbenega razvoja, ki je začrtana v resoluciji za leto 1973. Pri tem pa poudarjajo, da je treba posebej podčrtati pomen prizadevanj za povečanje produktivnosti in analizirati vzroke, zakaj je bil porast produktivnosti lani pod republiškim povprečjem.
Prizadevanja za poslovno povezovanje gospodarskih organizacij v občini morajo izhajati iz pobud delovnih organizacij, iz njihovega interesa, interesa občine in širše družbene skupnosti.
O zdiuževanju sredstev za pokrivanje skupnih družbenih potreb v občini (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo itd.) naj \ prihodnje odločajo celotni delovnf kolektivi, oziroma vsi delovni ljudje, na referendumu.
V akcijah za združevanje sredstev jc treba proizvajalcem neposredno predočiti vse podatke o položaju na področju otroškega varstva, šolstva, telesne kulture ito., kakršen je v njihovem kolektivu, in potrebe, ki iz tega izhajajo. Občinska skupščina pa naj pripravi tudi pregled skupne višine obveznosti, ki jih imajo delovni kolektivi na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Pri novih investicijskih vlaganjih je treba še posebej poskrbeti za učinkovitost teh naložb in zato dati še večjega poudarka naložbam v tehnološki proces (stroji in naprave), ki naj imajo prednost pred naložbami v drage poslovne zgradbe.
Na področju otroškega varstva je treba poleg predvidenega začetka gradnje novega varstva na Trškem polju letos začeti s pripravami za gradnjo otroških vrtcev v Mostah oziroma Komendi ter na Duplici oziroma v Šmarci, ker srednjeročni načrt predvideva začetek gradnje v letu 1974. Prav tako je treba letos uresničiti dnevno varstvo oziroma podaljšano bivanje otrok v Stranjah, kjer so za to že na voljo ustrezni prostori.
Letošnja srebrna priznanja OF
Na predlog žirije za podeljevanje priznanj OF je izvršni odbor občinske konference SZDL sprejel sklep o podelitvi srebrnih priznanj OF za leto 1973. Vse predloge so poslale občinski konferenci SZDL krajevne organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije.
Na slovesnosti v počastitev Dneva OF, ki je bila 26. aprila v obliki samostojnega koncerta moškega zbora Solidarnosti, je predsednik občinske konference SZDL ing. Ferdo Cvetko podelil srebrna priznanja OF naslednjim dolgoletnim družbenim delavcem:
STANETU AUP1CU, roj. 2. 11. 1923 upokojencu iz Kamnika, dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV za njegov prispevek k razvoju organizacije zveze borcev v kamniški občini in za njegovo delo v ostalih družbenopolitičnih organizacijah.
IVANU M ALI JU,
roj. 20. 12. 1925, delavcu pri Gozdnem gospodarstvu iz Lok, za večletno delo v odborih OF, SZDL in zveze združenj borcev NOV, za dolgoletno prizadevanje za razvoj krajevne skupnosti Srednja vas in za njegovo delo kot odbornika in člana več svetov občinske skupščine.
MARICI BREJC,
roj. 26. 11. 1915 upokojenki iz Kamnika, za njeno dolgoletno požrtvovalno družbenopolitično delo v organizacijah OF in AFŽ, na kultur-noprosvetnem področju posebno pri gradnji in obnovi šol ter razvoju otroškega varstva, pri ustanovitvi kamniške glasbene šole in pri razvoju DKPD Solidarnost ter za aktivno delo v organizaciji zveze združenj borcev NOV.
ANTONU TRSALlCU, roj. 17. 6. 1921, upokojencu izGo-diča, za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v krajevnih skupnostih Godič in Kamniška Bistrica in za uspešno delo v občinskih vodstvih SZDL, Zveze borcev NOV in svetih pri občinski skupščini, posebno pa za uspešno delo kot predsednika krajevne skupnosti Godič in odbora za splošni ljudski odpor.
JANEZU OCEPKU, roj. 10. 12. 1902 kovaču iz Nasovč, za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v občinskem ljudskem odboru Komenda in krajevni skupnosti Komenda, za delo v odborih OF in SZDL, za njegovo aktivnost v1 odborih Rdečega križa in gasilskega društva ter v odboru konjeniškega kluba v Komendi.
PEREGRINU ORAZMU, roj. 1896, kmetu iz Velike Lasne, za njegovo prizadevno delo kot predsedniku krajevnega ljudskega odbora n krajevne skupnosti Vranja peč, za ielo v krajevni in občinski SZDL ;er v občinski skupščini.
V Svitu se svita
Konec marca sta se sestala de-. lavski svet Svita in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Obravnavala sta izvajanja sanacijskega programa, ki ga je delovni kolektiv sprejel v začetku letošnjega leta.
Prvi rezultati so spodbudni: zmanjšali so obveznosti do dobaviteljev, med tem k so imeli konec decembra pri kupcih prek 2 milijarde starih dinarjev, računajo, da bodo konec junija to vsoto zmanjšali na 1,5 milijarde, kar predstavlja dvomesečno realizacijo.
Glede na to, da je v Svitu kar pet različnih dejavnosti in da izdelujejo veliko število izdelkov, bodo proučili, kateri izdelek se jim še izplača delati, katerega pa ne. Tudi obrat v Križevcih bodo morali ukiniti, saj jim prinaša mesečno 12 milijonov starih dinarjev izgube.
Na seji so postavili tudi vprašanje, kako preprečiti, da bi delavci ne zapuščali podjetja, ker osebni dohodki seveda niso najboljši. Položaj pa se lahko popravi le z zavzetim delom vseh delavcev. Težko pa je z 223 miljoni ostanka dohodka, kolikor so ga dosegli lansko leto, povečevati osebne dohodke. Prošnje leto so dosegli blizu 800 milijono starih dinarjev akumulacije. Največji problem so obratna sredstva. Zato so podprli predlog, da bi Ljubljanska banka dala Svitu 300 milijonov starih dinarjev kredita za trajna obratna sredstva.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij so na pobudo SZDL in sindikatov na skupnem sestanku obravnavala predlog programa stanovanjske graditve v občini Kamnik.
V razpravi je bilo poudarjeno, naj program stanovanjske graditve izhaja iz ocene potreb in možnosti za gradnjo stanovanj v prihodnjih petih letih. Udeleženci razprave so se zavzeli za predlog, naj bi v prihodnje začrtali letno stanovanjsko gradnjo v obsegu okrog 160 stanovanj, kot to predvideva že sprejeti načrt gospodarskega družbenega razvoja občine Kamnik 1971 - 1975.
Mnenja so, do bo treba upoštevati dejanske možnosti za združevanje sredstev delovnih organizacij občanov in drugih
dejavnikov v tem obdobju.
V prihodnjem obdobju je treba z različnimi oblikami spodbujati vlaganje sredstev občanov v vse oblike stanovanjske gradnje. Prav tako je treba proučiti možnosti pridobivanja stanovanjskih zmogljivosti, kot je dograditev stanovanj v že obstoječih zgradbah, zlasti individualnih, boljše izkoriščanje prostorov v mestnih zgradbah itd.
Posebno skrb je treba posvetiti ceneni gradnji stanovanj in strokovnemu nadzoru na kvaliteto te gradnje, posebno gradnje za trg, ker kvaliteta teh stanovanj ni vedno najboljša.
Naloga družbeno političnih organizacij na področju stanovanjskega gospodarstva bo v prihodnjem obdobju usmerjena zlasti na snovanje nove stano-
vanjske skupnosti in samoupravnih organov v okviru teh skupnosti. Pri tem bo še posebno pomembna vloga hišnih svetov in skupščine stanovanjske skupnosti. Program stanovanjske graditve v občini naj združuje vse sile in prizadevanja organizacij   združenega dela,
občanov, občinskih organov ifl drugih dejavnikov zato, da bi v prihodnjih letih zgradili čimvei novih stanovanj posebno v blo kovni gradnji in v družbeni last nini. Pri tem je treba še posebe upoštevati možnosti občanov z najnižjimi osebnimi dohodki. \
li
Zveza prijateljev mladine: Hitreje v otroškem varstvu!
Pričakovati je bilo, da bo letošnji občni zbor občinskega vodstva z.veze prijateljev mladine namenjen v glavnem problemom otroškega varstva v naši občini. Tako je tudi bilo.
Predsednica občinske ZPM tov. Marija Rot je že v uvodnem poročilu nakazala vrsto vprašanj, na katera bomo morali odgovoriti s hitrejšimi koraki pri razvijanju otroškega varstva pri nas. Danes je od 5362 otrok do 15 leta zajetih v organizirano varstvo le nekaj preko 300. Po republiškem načrtu naj bi bilo v Sloveniji leta 1975 v varstvu 20% vseh otrok.
Zveza prijateljev mladine je pri svojem delu dosegla največ uspehov pri povečevanju števila otrok na letovanjih.
Lani je letovalo v počitniških kolonijah na Debelem rtiču 120 naših otrok. Zanimanje za ta letovanja je vsako leto večje od možnosti. Letovanja so finančno podprli občinska skupščina, občinski sindikalni svet in skupnost zdravstvenega zavarovanja. Lani so bili skoraj vsi otroci iz vrtca en mesec na morju. Taka letovanja bi kazalo še ponoviti.
Pionirska komisija je bila prav tako zelo delovna. Organizirala je vrsto prireditev s pionirji (proslavo 30-letnice pionirske organizacije, kurirčkovo poŠto, udeležili so se srečanja
pionirjev zgodovinarjev itd.).
Društva prijateljev mladine delujejo v Kamniku, Mostah in v Stranjah. Razmišljajo o ustanovitvi društva tudi v Tuhinjski dolini.
V razpravi so močno poudarili potrebo, da je treba za hitrejšo gradnjo otroških vrtcev poiskati dodatna sredstva z družbenim dogovarjanjem zainteresiranih delovnih ljudi, drugače bo program ostal na papirju. Dogovorih naj bi se za določen prispevek na zaposlenega, kot to že delamo na drugih področjih. *
-c
Sestali so se aktivisti nekdanjega kamniškega okrožja
Pred dnevi so se v Kamniku sešli bivši aktivisti kamniškega okrožja z namenom, da ustanovijo odbor, ki bo v bodoče pove' zoval nekdanje aktiviste s tega območja.
Naloga tega odbora bo zlasti prizadevanje za zbiranje zgodovinskega gradiva o politični zgodovini NOB in skrb za vključevanje bivših aktivistov v sedanje družbeno življenje.
V okviru Knjižnice OF je že v teku priprava gradiva za knjigo o NOB v Kamniškem okrožju.
Nova osnovna organizacija ZK v Nevljah
Na pobudo članov ZK v Nevljah je občinska konferenca ZKS Kamnik sklenila, da se tu ustanovi samostojna organizacija.
Pred kratkim sta bila že dva sestanka. Prvi je bil namenjen kon-i stituiranju organizacije in sprejemu akcijskega programa dela, drugi pa je že obravnaval konkretno družbeno politično delo v kraju samem in predlagal nove člane za sprejem v ZK.
Kritično so ocenili delo v SZDL njihove krajevne skupnosti, predlagali izboljšanje in konkretne kadrovske spremembe v odboru krajevne organizacije SZDL. Člani novo ustanovljene organizacije so prisluhnili težnjam mladine tega kraja po njeni organiziranosti v ZMS in predlagali predsedstvu občinske konference ZMS, da se ustanovi v Nevljah samostojen mladinski aktiv.
Živahna izobraževalna
dejavnost
Vodstva osn. organizacij ZK v Kamniku so posvetila vso skrb idejno političnemu izobraževanju svojih članov, saj le tako bodo kos nalogam, ki jih postavlja družba pred njih.
Tovrstno izobraževanje so imeli v osnovni organizaciji ZK Kamnik - sever, v osn. org. ZK Kamnik - jug, v osn. org. ZK Stol in v osn. org. ZK Titan.
T. F.
Skupščina kamniških študentov
V četrtek, 12. aprila 1973, je bila v sejni dvorani SO Kamnik III. skupščina kamniških študentov. Pobudo za ustanovitev Skupnosti kamniških študentov so že leta 1971 dali družbene-politične organizacije in SO Kamnik, ker so potrebovali podpis študentov ob sprejemu družbenega dogovora v štipendiranju. Sklicali so skupščino, izvoljeno je bilo predsedstvo. Vendar pa je, zaradi nedelavnosti samega vodstva SŠK in pa zaradi tega, ker so obljube o pomoči s strani ustanoviteljev SŠK ostale le pri besedah, skupnost kamniških študentov obstajala le na papirju, pa še to ne, če pomislimo, da je bila študentska organizacija doslej brez svojega statuta.
Na III. skupščini smo končno tudi kamniški študentje dobili statut, ki omogoča demo-kratičnost^ in učinkovitost delovanja SŠK. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo ki ga sestavlja 12 članov ter 3-članski nadzorni odbor, ki bo predvsem s finančne strani nadziral delovanje vodstva SŠK.
Po volitvah in referatu o nalogah kamniških študentov, ki je vseboval tudi akcijski načrt, je sledila živahna diskusija, v kateri so navzoči študentje dali svoje soglasje k smernicam za delovanje SSK, ki so bile podane v referatu.
Glede na to, da k obliko-
vanju vsestransko razvite celovite osebnosti mladega človeka ne more prispevati samo znanje, ki si ga pridobi študent v okviru šolskih obveznosti, temveč tudi njegova izvenšolska aktivnost, bo v predsedstvu delovalo več komisij, ki morajo poskrbeti, da bo kamniški študent postal res vsestransko angažirana osebnost. Poskrbeti je treba v prvi vrsti za zabavo in rekreacijo študentske mladine. Star pregovor pravi: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Zdravo telo je torej osnova, na kateri se lahko razvija prav tako zdravo, ustvarjalno mišljenje mladega človeka. Vsak petek bomo imeli odslej študentje rezerviran prostor v kamniškem Mladinskem klubu. Ta čas in prostore bomo izkoristili tako, kot bomo sami želeli.
V želji, da v realizaciji naših sklepov ne bi ostali na pol poti in da bi kamniški študentje bili redno obveščeni o delovanju svojega vodstva, je bilo na skupščini sprejeto, da bi v določenih časovnih intervalih izdajali študentje svoje glasilo.
Na koncu želim poudariti še to, da vsi ti sklepi ne bodo nič pripomogli k spreminjanju razmer v dobro razvoja odnosov med študenti, če ne bodo v SŠK sodelovali prav vsi, ki imajo v kamniški občini status štu-
denta.
M. M.
Seminar za nove člane ZK
Komite občinske konference ZK, komisija za idejno-politična vprašanja pri občinski konferenci ZK in Du so organizirali dvodnevni seminar za nove člane ZK. Udeleženci seminarja so se seznanili z osnovnimi temami, ki so obravnavale delavski razred in njegovo vlogo v preobrazbi družbenih odnosov, politični sistem SFRJ v luči ustavnih sprememb, vlogo KPJ v boju za družbeno preobrazbo in idejne temelje ZKJ. Posebna tema je bila posvečena odnosom med narodi Jugoslavije in pojavom nacionalizma in unitarizma kot v dveh pojavnih oblikah razrednega boja. Mladi komunisti so z enakim zanimanjem in pozornostjo spremljali tudi predavanja o ZKJ, njenem statutu in še posebno o liku komunista. Slušatelji so posegali v. razpravo in razumljivo kot mladi člani postavljali predavateljem več utemeljenih vprašanj.
Udeleženci so pozdravili pobudo organizatorja, da so si v prostem času lahko ogledali najnovejši film o Titovem življenju in delu.
Analiza udeležencev seminarja je pokazala, da se jih večina kljub svojim mladim letom že uspešno udejstvuje v raznih družbeno-politični organizacijah, v društvih in v samoupravnih organih. Na seminarju so predavali družbeno-politični delavci naše občine.
T. F.
Kamniški občan
maj 1973
STRAN 3
Rezervni starešine odločno naprej
Zveza rezervnih vojaških starešin ni več samo strokovna organizacija, ki naj se bori le za strokovno izpopolnjevanje svojih članov. ZRVS je že "cl v minulih letih dokazala, daje tudi družbeno politična organizacija, kajti naloge, ki jih ji nalaga Statut ZRVS in pa vključevanje rezervnih vojakih starešin v vse sestavine družbenega in političnega življenja v krajevnih skupnostih in v občini (nam to potrjujejo. Sedaj ko se vse družbene sile j močno angažirajo za dosledno izvajanje pisma
iz poznavanja vojaške teorije pa bo jeseni. Da bi se rezervni starešine čim bolj pripravili tako na prvi kot na drugi del izpita, je potrebno preučiti še naslednje gradivo:
„NAŠA OBRAMBA" št. 11/72;
— Zveza komunistov je samo ena in enotna.
— Kako se bojujejo Vietnamci. št. 12/72;
— Intenzivirati akcijo.
PRETEKLO NEDELJO JE KAMNIŠKA ZRVS PRIPRAVILA USPELO STRELJANJE Z VOJAŠKO PUŠKO OB VELIKI UDELEŽBI REZERVNIH STAREŠIN
tov. Tita in izvršnega biroja CK ZKJ za odstranjevanje pomanjkljivosti in napak v naši samoupravni družbi, ki ovirajo nadaljnji razvoj in napredek naše družbe, se tudi naša ZRVS močno lavzema za dosego še boljših rezultatov pri svojih fcianih. Že sam program dela je nekoliko obsežnejši in konkretnejši, da bi dosegli ta cilj. V njem je nekaj novega. Predvsem je treba omeniti to, da bodo izpiti RVS v povsem novi obliki. Izpite bodo naši rezervni starešine opravljali v dveh delih. Prvi del izpita bodo opravljali že v maju in začetku junija na dobro pripravljenih in organiziranih „Taktično-orientacijskih pohodih." Da bi Pri tem, prvem delu izpita (TOP), bili čim bolj Pripravljeni, se bodo le pred tem izvršile strokovne priprave za nekatere pomembnejše dele lega, kot je primer uporaba in delo s kompasom, dobro poznavanje vojaškega zemljevida (karte), taktične naloge z vodenjem „radne karte" in drugo. Del teh priprav je že opravljen s predavanji, po dveh začrtanih temah v programu. Ostali del priprav bo uresničen pri Krajevnih ZRVS, pri katerem bodo predvsem sodelovali Člani občinskega odbora ZRVS. Drugi del izpitov
- Diverzantska tajna skladišča, št. 1/73
- Diverzije.
- Tajna armada v 50 deželah, št. 2/73
- V vsakem okolju.
- Varnost službe na prelomnici med starim in novim letom.
- Kako lahko delujejo sodobni diverzanti.
- Partizanski poveljnik in poveljevanje, št. 4/73
- Ob Smernicah za obrambo SFRJ pred napadom.
- Nov tip demokracije, in Partizanski poveljnik in vodenje bojne akcije.
To nakazano gradivo so obvezni predelati vsi rezervni starešine samostojno.
Taktično nalogo bodo reševali rezervni pod-oficirji v vlogi poveljnika voda, rezervni oficirji pa v vlogi poveljnika čete.
1
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KAMNIK
vljudno vabi vse zdrave občane na
KRVODAJALSKO AKCIJO
ki bo od 21. maja do 25. maja 1973.
V letu 1972 smo imeli skupno 1121 darovalcev krvi in se vsem zahvaljujemo za darovano kri.
Kako porabimo darovano kri?
V bolnišnicah Slovenije potrebujejo bolniki na leto 20.000 litrov krvi. Potrebno je, da pride v Sloveniji letno na odvzem krvi 70.000 ljudi.
Uporaba krvi
Pri večjih krvavitvah, porodih, operacijah in v izjemnih primerih potrebujemo kri od 3 do 50 krvodajalcev za rešitev enega življenja. Konservirana kri je uporabna samo 21 dni.
Kdo lahko da kri?
Kri lahko da vsak zdrav človek od 18. leta naprej. Pred odvzemom pa vsakega krvodajalca pregleda zdravnik.
Kaj morate vedeli?
Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Zaj-trkujte čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač. Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine. Ce pa izkaznico že imate, jo prinesite s seboj, da vam bodo vpisali odvzem krvi. VSE KRVODAJALCE TUDI OBVEŠČAMO, da bo dne 6. maja 1973 ob 8. uri svečana proslava v dvorani nad kavarno V KAMNIKU.
Krvodajalci, ki so darovali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat in petindvajsetkrat, bodo prejeli zlate značke. S seboj prinesite krvodajalske izkaznice.
Ker se je pokazalo na doslej izvedenih dveh predavanjih, da je zanimanje bilo dokaj večje kot doslej, nam je to v spodbudo in zagotovilo, da bomo lahko in odločno šli naprej k cilju.
Glavni cilj, ki smo si ga postavili v tem letu, je doseči kvaliteto. Da ga bomo dosegli, nam je zagotovilo že dobro organizirano in pripravljeno letošnje predavanje, kakor tudi dokaj dobra udeležba. Tudi razpoložljiva denarna sredstva, ki jih nam je določila SO iz proračuna, niso tako skromna. Menimo, da bomo tudi letos, še bolj kot v preteklih letih, s čim racionalnejšim izkoriščanjem teh sredstev opravičili svoj obstoj in nalogo kot družbenopolitična organizacija.
SC
industrija pohištva
• OBČINSKA SKUPŠČINA 0 PREDLOGIH IN VPRAŠANJIH \ VOLIVCEV NA ZBORIH V MARCU 1973 1
Odgovori volilcem
ŠPITALIČ
Trgovina v Špitaliču je zelo zanemarjena, potrebno bo urediti bife, ker se bo turizem v bližnji prihodnosti zelo povečal.
Zaradi zanemarjenosti trgovine bo ukrepala ustrezna inšpekcija pri skupščini občine Kamnik, glede ureditve bifeja pa naj krajevna skupnost predhodno pridobi investitorja.
Cesta Jastroblje - Lipovec naj se razporedi v II. red občinskih cest, ker povezuje dve občini, enako naj se razporedi tudi cesta Spitalič Slape.
Po sedanji kategorizaciji spadajo navedene ceste v III. red, za katere morajo skrbeti krajevne skupnosti. Pri obravnavi ponovne kategorizacije naj krajevne skupnosti z argumenti utemelje svoje predloge.
Električna energija — napetost je zelo slaba; za izboljšanje stanja je potrebno postaviti novo trafo postajo.
Glede izboljšave jakosti električne energije naj krajevna skupnost skupaj s podjetjem Elektro Ljubljana - enota Ljubljana okolica pripravi predlog za financiranje rekonstrukcijskih del na omrežju in za postavitev nove trafo postaje.
Vovodov na Okrogu; v programu priprav je tudi prošnja na občinsko skupščino za eventualno denarno pomoč.
Za vodovod na Okrogu naj krajevna skupnost najprej pripravi, oziroma naroči ustrezne načrte za gradnjo vodovoda, nato bo občina Kamnik pomagala s sredstvi po svojih močeh.
Šola v Špitaliču; svet za šolstvo naj zagotovi učitelja.
Učitelja nastavlja na vsaki šoli njihov samoupravni organ, to je centralni delavski svet, in to na podlagi razpisa.
Les; ocenjuje naj se po realni kvaliteti in ne pavšalno.
Na pripombe v zvezi z ocenjevanjem lesa bo pristojna služba opozorila GG Ljubljana - obrat Kamnik.
Civilna zaščita; skupaj z Motnikom naj bi dobili določena sredstva od občinske skupščine, ker je glede civilne zaščite zelo malo narejenega.
Oddelek za narodno obrambo SO Kamnik sporoča v zvezi s postavljeno zahtevo sledeče: Enote civilne zaščite krajevnih skupnosti sestavljajo štabi za civilno zaščito, sanitetne enote in gasilsko-reševalne enote. Opremo za štabe in sanitetne enote civilne zaščite zagotavlja oddelek za narodno obrambo SO Kamnik, medtem ko opremo in materialna tehnična sredstva za gasilsko-reševalne enote zagotavlja občinska gasilska zveza, oziroma si jo gasilske enote zagotavljajo tudi same.
V tečajih za prvo pomoč v Motniku so se skupaj s tečajniki krajevne skupnosti Motnik usposabljali tudi tečajniki iz vaše krajevne skupnosti, ki bodo sestavljali sanitetne enote civilne zaščite. Ko boste dobili naše navodilo za organizacijo enot civilne zaščite oziroma štaba za civilno zaščito v vaši krajevni skupnosti, boste prejeli vso potrebno sanitetno opremo in obleke za štabe in sanitetne enote civilne zaščite. Oprema, ki ste jo prejeli sedaj od tukajšnjega oddelka za narodno obrambo, je bila namenjena za gasilsko-reševalne enote kot pomoč občinski gasilski zvezi oziroma vašemu novo ustanovljenemu gasilskemu društvu.
V zvezi z zahtevo za boljšo pomoč za opremljanje enot civilne zaščite prosimo, da po prejemu navodila za organizacijo čimprej ustanovite štab in sanitetne enote ter da obenem prevzamete sredstva za te enote pri tukajšnjem oddelku za narodno obrambo.
ŠMARTNO
Semafor o zmanjšanju hitrosti; prometni znak bi postavili pri novo zgrajeni šoli, da bi zavarovali otroke, ki odhajajo iz šole.
Stara cesta skozi Šmartno, ki vodi mimo šole, je razporejena v II. kategorijo (odredba o razporeditvi -kategorizaciji občinskih cest na območju občine Kamnik, Ur. vestnik Gorenjske, št. 1/73).
Po 20. členu odloka o občinskih cestah na območju občine Kamnik vzdržuje ceste II. in III. reda krajevna skupnost. Za vzdrževanje cest II. reda dodeljuje občina sredstva krajevnim skupnostim, in sicer na kilometer ceste II. reda 3.400 N din. Krajevni skupnosti zato predlagamo, naj pred šolo z obeh strani namesti prometni znak A 16 - otroci na cesti; na začetku ceste (z obeh strani) skozi vas pa prometni znak B 29 - omejitev hitrosti na 30 ali 40 km/h.
Cestnemu podjetju Ljubljana pa bomo predlagali, naj na regionalni cesti postavi tablo z oznako kraja iz smeri Laze.
Sklad za pospeševanje kmetijstva - dodeljenih mu je premalo sredstev, in še ta niso pravilno razporejena.
Sklad za pospeševanje kmetijstva ima svoja izvirna sredstva; dotacija za izvajanje programa tega sklada iz občinskega proračuna pa je odvisna od sredstev, ki jih ima na voljo občinski proračun, o razporeditvi sredstev pa sklepa pristojni upravni odbor sklada po smernicah pristojnega sveta in SO Kamnik.
Prehrana otrok; ker nekateri šolarji hodijo tudi po 8 km daleč v šolo, je nujno urediti tople obroke — šolske malice in to predvsem v zimskem času.
Za organizacijo šolskih malic je predvsem odgovoren učiteljski zbor posamezne šole in šolski odbor. Sicer pa v šoli Šmartno ni prostora, kjer bi bilo mogoče pripravljati toplo malico. To bo urejeno, ko bo adaptiran zadružni dom v novo podružnično šolo v Šmartnem.
Odškodnina; ker ni bilo podpisa obeh solastnikov na pogodbi o odvzemu zemljišča in nepremičnin, zahteva Ivan Močnik iz Buča odškodnino za rušenje gospodarskega poslopja in hiše.
Razmerje med občino Kamnik in Ivanom Močnikom glede rušenja objektov v Buču, je bilo dogovorjeno v obliki dveh zapisnikov, s katerima so se sporazumno določili stroški rušenja objektov, medtem ko odškodnine Ivan Močnik ni bil in ni upravičen zahtevati iz razlogov, ker je bil te objekte dolžan porušiti na svoje stroške na podlagi pravnomočne odločbe oddelka za gospodarstvo in finance SO Kamnik, s katero se mu je dovolila nadomestna gradnja stanovanjskega objekta in gospodarskega poslopja.
Veleblagovnica, delavska restavracija, javno stranišče; občani izražajo željo po izgradnji teh objektov in dokazujejo potrebnost le-te.
Zgraditev veleblagovnice, delavske restavracije in javnega stranišča v mestu Kamnik je predvidena v srednjeročnem programu razvoja občine Kamnik.
Strokovne službe in skupščina si prizadevajo, da bi v čim krajšem času prišlo do graditve veleblagovnice in restavracije (iščejo investitorja).
LOKE
Hospitalizacija v zavodu; občani predlagajo, naj bi na službo socialne varnosti pri SO Kamnik naredili vlogo, da bi Terezijo Osolnik iz Snovika oddali v zavod za slaboumne.
Matija Osolnik, brat imenovane, je z izročilno pogodbo z dne 22/4-1968 prevzel posestvo, in se obvezal, da bo dosmrtno dajal duševno bolni hčerki izročevalcev oziroma svoji sestri Tereziji hrano, vso potrebno obleko, obutev in stanovanje v domači hiši, vso potrebno nego in zdravniško pomoč ter da bo skrbel tudi za njeno varstvo. Kljub temu daje SO Kamnik socialno pomoč v višini 150.00 dinarjev mesečno, od 1. januarja 1974 dalje pa 300,00 dinarjev mesečno. Menimo, da se pogodbe sklepajo zato, da se izpolnjujejo, ne pa zato, da se prevzete obveznosti skušajo prevaliti na skrbstveni organ občine. Skrbstveni organ občine ni pristojen za oddajo bolnih občanov v bolnišnico, za to je pristojna zdravstvena služba.
Regulacija Nevjlice; vprašanje, kako je z regulacijo.
Na razširjenem sestanku predstavnikov delovnih organizacij je bila dana zahteva, da bi že v letu 1973 začeli z deli pri regulaciji Nevljice. Po tem predlogu bo splošna vodna skupnost Ljubljanica Sava po svojem programu za leto 1973 že predvidela sredstva za priprave delne regulacije Nevljice na odsekih Vaseno, Potok in ob domu upokojencev.
Kmečki krediti; prekratki roki za odplačila.
• Kmečke kredite daje hianilno-kreditna služba podjetja Emona Ljubljana, in sicer za investicije za nove hleve, za dobo od 5 do 10 let, za nabavo mehanizacije pa za dobo od 3 do 5 let. Pristojne službe, kakor tudi svet za kmetijstvo, so že priporočile hranilno-kreditni službi, naj bodo odplačilni pogoji čimbolj ugodni. Dosedanji krediti so bili dani pod slabšimi pogoji, novejši so že ugodnejši.
(ostale odgovore bomo objavili v prihodnji številki)
Ko se v tem času spominjamo obletnice velikega združenega slovensko-hrvaškega kmetskega upora leta 1573, občudujemo revolucionarno zavest, ki je tlela v našem kmečkem ljudstvu, da se je upalo upreti svojim tlačiteljem. Zato so kmečki upori gotovo ena najsvetlejših točk v zgodovini našega ljudstva. Vsa dežela je bila v tistih časih na zunaj tuja. Vse javno življenje, gosposki stan, obrtništvo in meščanstvo, deloma pa tudi duhovščina, je bilo tuje. Edini predstavnik slovenstva je bil kmet, ki je bil od vseh izrabljen, zatiran, od Turkov oropan in od oblastnikov izžeman ubogi ratar. In ta se je uprl iz lastnih pobud postaviti se v bran svojim izkoriščevalcem.
Nova premiera: Tolmun in kamen
Dramska skupina DPKD Solidarnost je te dni dala na oder že drugo delo v letošnji sezoni. V dvorani kina Dom so se igralci predstavili z sodobnim delom Toneta Partljiča: Tolmun in kamen. Žal je bila predstava slabo obiskana. Z igro bodo nastopili tudi na sosednjih odrih, udeležili pa se bodo tudi srečanja dramskih skupin Gorenjske.
S PREMIERE PARTLJIČEVE IGRE TOLMUN IN KAMEN V IZVEDBI KAMNIŠKE SOLIDARNOSTI
V obeh skupinah, mlajša nam je nedavno predstavila Tajno društvo PGC, sodeluje okrog 60 članov. Njihova zavzetost in prizadevnost kažeta, da bomo v Kamniku kmalu spet uspešno nadaljevali gledališko tradicijo nekdanjih amaterskih igralcev Solidarnosti.
'./ ".. ..............—,«.........;l.„;,1 „.^„^„i
Kmet je vstal v borbo za staro pravdo, zapisano v urbarjih. Urbarji so bili seznami vsega donosnega zemljišča in kmetovih dajatev od teh zemljišč v denarju in naravi ter tlake. Gosposka pa se s temi dajatvami ni hotela več zadovoljiti. Nastopili so hudi časi turških bojev, ko je gosposka morala odvajati večje dohodke v deželne blagajne. Gosposka je seveda nova bremena prevalila na svoje kmete-podložnike, ki so bili njen edini vir dohodkov. Njeno nasilno in nečloveško izterjevanje dajatev je rodilo upore.
V kamniškem okolišu ni bilo večjih uporov proti gosposki, ki bi jih kronika posebej obravnavala in bi prišli v zgodovino kot velika dejanja. Manjše omembe krajevnih pojavov velikega revolucionarnega gibanja kmečkega prebivalstva pa v zgodovinskih zapisih stojijo skromno ob strani velikih dogodkov. Kljub temu pa so številni krajevni upori proti gosposkam tja do konca 18. stoletja po vsej Gorenjski dokaz, da je bil upornr duh proti nasilju vedno prisoten v našem ljudstvu. Ob spominu na velike dogodke kmečkih uporov pa je za nas vseeno vredno prodreti v kroniko tistega časa in zabeležiti vse odmeve, ki jih je imelo veliko gibanje v našem kamniškem okolišu. Zlasti velja naše zanimanje dogodkom, ki so.se odvijali na robu današnje kamniške občine in so vplivali v tej ali oni obliki na zavest podložnikov kamniških gosposk in so končno dosegli višek leta 1635 v skupnem pohodu kamniških in tuhinjskih podložnikov na graščino v Špitaliču.
Poglejmo najprej, kje zgodovina omenja Kamnik ob prvem velikem kmečkem gibanju leta 1515. Upor v radovljiškem in škofjeloškem kotu ni segel do Kamnika, pač pa so Kamničani
trepetali pred prihodom zmagovalca nad kmečko vojsko na Štajerskem Jurija Herbersteina in njegove plemiške vojske. Her-berstein, poveljnik Štajerske, je premagal kmečko vojsko pri Celju in se nato usmeril v Savinjsko dolino. Ker so se medtem nadaljevali boji tudi na Gorenjskem, so se Kamničani silno prestrašili, da ne bi Herberstein s svojo vojsko prišel mimo Kamnika (Dr. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, stran 127). Njegova vojska je namreč kljub nasprotnim navodilom cesarske komisije zelo kruto postopala z upornimi kmeti. Plemiška vojska je po-žigala, obešala, natikala na kol in vršila druga nasilstva. To je vzbudilo v Kamniku velik preplah. Kamničani so namreč slišali, da bi Herberstein utegnil na svojem pohodu na Gorenjsko priti skozi Kamnik in spoloma oplemiti tudi pri uporu neudeleženo mesto in okolico. Kamniški poslanci so se obrnili na cesarjeve komisarje v Ljubljano in le-ti so 13. julija 1515 na prošnjo kamniških poslancev pisali Herbersteinu. Toda Kamničani so se ob umiku plemiške vojske v Savinjsko dolino brez potrebe bali njenega prihoda. Herberstein seje obrnil ob Savinji proti Dolenjski fn pri Raj-henburgu prekoračil Savo. Deželni stanovi pa so po končanih bojih še vedno računali z možnostjo, da bi se kmečki upor ponovil. Za ta primer so določili posebno komisijo, ki naj bi sodelovala s cesarjevimi ,,deželnimi svetovalci", med katerimi so bili tudi zastopniki teh mest, ki so se ubranila upornikov, namreč Ljubljana, Kranj in Kamnik.
IVAN ZIKA
(Prihodnjič: Nevolje podložnikov Starega grada nad Kamnikom in napad na graščino v Špitaliču.)
Delo in načrti izobraževalne skupnosti
Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik pripravlja letos že šesto leto program financiranja vzgojne in izobraževalne dejavnosti v naši občini. Financiranje vzgoje in izobraževanja je namreč ure-
Lira v Celovcu
V okviru redne kulturne menjave med koroškimi Slovenci in matičnim narodom je v začetku aprila v celovškem Domu glasbe nastopilo prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika. Pevski zbor je pod vodstvom Sama Vremšaka predstavil zelo zahteven program in sicer v počastitev 90-letnice svojega obstoja. To je bilo videti tudi med številnimi obiskovalci, saj ploskanja ni in ni bilo konca, tako, da so morali zadnji del večkrat ponoviti. S svojim nastopom so ponovno potrdili trajno vez s slovenskimi rojaki onstran meje, saj je Lira na Koroškem gostovala že večkrat. Tako torej njim naša pesem ni znana. Še posebej je znan nastop na veliki narodni proslavi v spomin Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomška 1894. leta v Celovcu, ko so peli prvič. Po vojni pa so bili tu leta 1960,1963 in 1964.
jeno z zakonom o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje v naši republiki. Prav s sprejetjem tega zakona so se razmere od leta 1967 dalje bistveno izboljšale.
h-
PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM IN JUGOSLOVANSKEGA KONZULATA NA KONCERTU LIRE V CELOVCU
Kot smo lahko prebrali v programih za koncert, ko govore o slavnostnem koncertu lani v Kamniku, da jim naša pesem pomeni nekaj' več. Še posebej omenjajo delegacijo tržaških in koroških Slovencev, ki sta ob obisku poudarili, da je praznik Lire ne samo praznik slovenskega društva, temveč praznik celotnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je za sodelovanje podelila Liri ob tem jubileju Drabosnjakovo priznanje.
Koncerta v Celovcu so se udeležili številni ljubitelji petja ter predstavniki obeh slovenskih organizacij na Koroškem, slovenske prosvetne zveze in krščanske kulturne zveze, ki sta prvič skupaj pripravili koncert, ter predstavniki kamniške občinske skupščine. Na sprejemu po koncertu so o pomenu sodelovanja govorili predstavniki naših organizacij na koroškem, predstavnik občine Kamnik, v imenu zbora pa predsednik prof. dr. Albert Cebulj, kije še posebej poudaril prizadevanja Slovencev in celotne Jugoslavije, da manjšinam zagotovo vse pravice. V okvir teh prizadevanj pa sodi tudi ta obisk in nastop naših pevcev.
• -ts
Tu gre predvsem za izboljšanje materialnega položaja in za samoupravno zagotavljanje sredstev za te dejavnosti. Porabo sredstev vsa ta leta načrtujejo na osnovi programov dela izobraževalnih in vzgojnih zavodov in programa dela temeljne izobraževalne skupnosti. Pri uresničitvi pa so uspeli le delno, kot je povedal v razgovoru predsednik izvršnega odbora prof. Ivan Justinek, saj je vsako leto vplivala na višino sredstev finančna moč občinskega proračuna. Prav zato so morali večkrat opustiti izpolnitev nekaterih delovnih načrtov.
Z odlokom občinske skupščine so bile za TIS določene stopnje udeležbe dohodkov občine Kamnik, in sicer 2,61 % davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 50% vplačanih davkov od kmetijske dejavnosti, 50 % vplačanih davkov od samostojnega opravljanja obrtne in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev idr. ter od 50% vplačanega občinskega davka od prometa blaga na drobno.'
Na osnovi tega odloka so sprejeli finančni načrt, ki je predvidel 11,617.600,00 din dohodkov. Ti pa so predvidevanja presegli za 6,35 %. Povečali pa so se tudi izdatki. Tako je bilo treba v osnovnih šolah financirati nove oddelke, prav tako pa je bilo treba za povečano osnovno dejavnost v otroškem vrtcu zagotoviti dodatna sredstva. V največji meri pa so se povečali izdatki za posebno osnovno šolo v Homcu. Povečale pa so se še nekatere dodatne obveznosti.
Tako je imela TIS skupaj 12,355.440,30din dohodkov in 11,798.092,85 din izdatkov; ostanek znaša 566.437,45 din, pri čemer gre še za nekatere neporavnane obveznosti, ki jih bodo poravnali iz presežka dohodkov.
Za letos pričakujejo 13,653.110,00 din dohodkov, s čimer bodo lahko financirali osnovno dejavnost osnovnih šol in znatno povečano dejavnost otroškega varstva. Pričakujejo namreč 12,5% povečanje dohodkov. To pa bo zagotavljalo 100% izpolnitev samoupravnih sporazumov in drugih predpisov ter meril, ki urejajo financiranje vzgoje in izobraževanja. Prav otroško varstvo bo letos deležno še posebne pozornosti; skrbeli pa bodo tudi za razvoj šolskih strokovnih služb, ki naj bi s svojo dejavnostjo zagotovila izboljšanje vzgojnega dela. Za to službo vsako leto zagotavljajo vsaj minimalna sredstva, ki pa žal ne zadostujejo za organizacijo strokovne službe pri TIS, take, ki bi zagotavljala kvalitetnejše spreminjanje dejavnosti te skupnosti.
Gre pa tudi za pozornost do izvenšolske dejavnosti učencev v krožkih, športnih dejavnostih in drugod, kar je še posebej pomembno za osebnostni razvoj otrok, pa tudi za koristno izrabo prostega časa.
Pri načrtovanju dohodkov in porabe letošnjih sredstev so bili v precejšnji meri pozorni na stališča, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ, saj bo treba razrešiti mnoge gospodarske in druge družbene probleme. Pre-
Smrt Mirka Drnovška
KAKO JE UMRL SEKRETAR OF MESTA KAMNIK
8. decembra 1943. leta je na mrtvaškem odru v Kamniku ležal Mirko Drnovšek. Edini, ki je bil ubit že prvo noč po aretaciji. Zaprt je bU na gestapu v Maistrovi ulici. Gestapovci so rekli, da so ga ustrelili na dvorišču. Ženi so sporočili, da ga lahko pokoplje, če želi. Pokojni Maks Hočevar ga je odšel iskat na gestapo. Ležal je v kotu dvorišča pokrit z vejami. Izmaličen in oblit s skorjo strjene krvi.
Zakaj je bil od aretirancev Drnovšek prva žrtev? Je res umrl tako, kot so povedali gestapovci?
Kdo je bil Mirko Drnovšek? Njegova žena Terezija mi je iz Maribora poslala naslednji življenjepis:
„Moj mož Mirko Drnovšek se je rodil 10. novembra 1909 na Raki pri Krškem. Izučil se je za trgovca. Spoznala sva se 1932. leta v Mariboru. Takrat je bil poslovodja pri trgovski tvrdki Klanjšek. Naslednje leto sva se poročila in v Podovi pri Racah odprla svojo trgovino z mešanim blagom. Vendar s trgovino nisva imela sreče. Konkurenca je bila velika, razen tega so trgovino oropali Cigani. Tako je Mirko po treh letih samostojnega trgovanja opustil trgovino in se kot poslovodja zaposlil pri Kramarju v Kamniku. Najina sreča je bila kratka. Konec leta 1941 so Nemci družino Kramarjevih izselili, moža pa prisilili, da je ostal še nadalje poslovdja trgovine pod njihovim nadzorstvom.
Leta 1942 se je Mirko povezal z O F in začel ilegalno delovati. Kot poslovodja je pomagal oskrbovati partizane. Z njim so sodelovali Davorin in Terezija Hočevar, pokojni Maks Hočevar-Cajnar iz Mekinj, njegov sin Ivan in drugi. Mož je bil imenovan za sekretarja OF za okraj Kamnik. Njegovo ilegalno ime je bilo Jan.
Po navodilu OF je prevzel službo čuvaja v skladišču streliva na gradu Zaprice. Dobil je tudi črno uniformo. Tako je imel še več priložnosti oskrbovati partizane z orožjem in strelivom.
Orožje in strelivo iz nemškega skladišča sta razvažala Maks Hočevar in njegov sin Ivan, ki še živi v Mekinjah.
Kolikor mi je znano, sta z možem tesno sodelovala tudi dr. France Vidic in Jože Peče, delovodja v smodnišnici. Drugih njegovih sodelavcev nisem poznala, ker me mož zaradi štirih otrok ni hotel vpletati v ilegalno delo.
7. decembra 1943 so gestapovci zaprli 21 Kamničanov, med njimi je bil tudi Mirko. Dobro se še spominjam tistega jutra. Zbudili so nas udarci puškinih kopit po vratih in klici: Aufmachen! Ko je mož odprl, je pred vrati stalo sedem oboroženih esesovcev. Na njihov ukaz je moral dvigniti roke, meni pa so ukazali, naj mu prinesem obleko in čevlje. Ko se je oblačil je rekel: Lahko me pretepajo kolikor hočejo, vendar mojega Kamnika ne bom izdal.
Z avtom so ga odpeljali na gestapo. Popoldne so mi dovolili, da sem v navzočnosti gestapovcev pet minut govorila z njim. Moža skoraj nisem spoznala. Vse prste na obeh rokah je imel zlomljene.
Čuvaj otroke, so bile njegove zadnje besede. Naslednjega dne ob osmi uri zjutraj so ga ustrelili na dvorišču gestapa. O tem so me obvestili trije gestapovci. Med njimi je bil tudi Slovenec Srdar, po poklicu frizer, ki mi je „ponosno" povedal, da je on ustrelil mojega moža. Od besa in žalosti bi mu najraje skočila v lase in ga zadavila. Vendar sem se spomnila svojih štirih otrok, od katerih je bil najmlajši star šele dva meseca. Rekla sem samo: „Danes mi, jutri vi, kolo sreče se vrti."
Medtem ko je mož ležal na mrtvaškem odru, so gestapovci stražili pred hišo. Tudi ko smo ga pokopavali, je bilo ob poti proti mekinjskemu pokopališču veliko gestapovcev. Nazaj grede so pogrebcem pregledali osebne izkaznice."
Gestapovci so verjetno vedeli, da je Mirko Drnovšek sekretar OF za kamniški okraj. Računali so, da bo med pogrebci veliko pristašev OF in sodelavcev ubitega.
To je odlomek iz knjige Jožeta Vidica Zločin pri Lenartu, ki bo v kratkem izšla pri zavodu Borec Ljubljana.
Je Drnovšek res tako umrl, kot so njegovo smrt gestapovci opisali ženi Tereziji? Ohranjeno je nemško policijsko poročilo iz leta 1943, ki drugače opisuje Drnovškovo smrt. To zanimivo poročilo bomo lahko prebrali v knjigi Zločin pri Lenartu.
pričani pa so, da bo treba kljub temu posvečati posebno pozornost izobraževanju in vzgoji, tako v zvezi z vsebino kot tudi zagotovitvijo boljših materialnih pogojev. Še posebej pa jih zavezujejo samoupravni sporazumi o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so jih sklenile delovne skupnosti osnovnih šol, glasbenih šol, dijaških domov,-otroškega varstva in drugi. Obseg financiranja nekaterih dejavnosti pa še vedno urejajo ustrezni zakonski in drugi predpisi, zlasti za dnevni prevoz učencev v osnovno šolo, amortizacije osnovnih sredstev v izboraževalnih zavodih ter sklepi TIS, ki jih je potrdila občinska skupščina.
Iz sredstev amortizacije bodo v letošnjem letu dokončali adaptacijo osnovne šole v Zgornjem Tuhinju, medtem ko ni večjih možnosti za druga nujna investicijska dela na starih šolskih zgradbah. Čimpreje pa naj bi začeli tudi z organiziranim otroškim varstvom v Mostah, že letos pa tudi v Stranjah. Če bodo dobili posojila, bodo za-
čeli tudi z drugimi investicijskimi deli na tem področju.
Postavlja pa se tudi vprašanje gradnje srednješolskega centra. Temeljna izobraževalna skupnost se veliko ukvarja s problemi v zvezi z ustanavljanjem centra. Z domžalsko občino so se sporazumeli, naj bi v Kamniku razširili dejavnost gimnazije v neke vrste srednješolski center, torej s šolami, ki imajo sorodne predmete oziroma dejavnosti, medtem ko naj bi v Domžalah razširili dosedanji strokovni šolski center. Nujna je namreč razširitev dejavnosti gimnazije, hkrati z izgradnjo centra pa bi se izboljšali tudi njeni pogoji. Dogovorili so se, da bodo ustanovili skupno komisijo, v katero bodo pritegnili tudi predstavnike republiške izobraževalne skupnosti, da bi z njimi v skladu z načrti razvoja srednjega šolstva izdelali poseben načrt razvoja izobraževanja na. drugi stopnji. Seveda pa je še težko reči, kdaj naj bi bila ta zamisel uresničena.
TONE SMOLNIKAR
80 let dela in uspehov, pa vmes nekaj manj uspešnih let, to je vsekakor dolgo obdobje, Pomemben jubilej kamniških Planincev, ki so ga te dni slovesno proslavili v veliki dvorani Doma.
Številni ljubitelji planin, med njimi tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik predstavniki sosednjih planinskih društev ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij so se zbrali na' osrednji prireditvi. O razvoju in dejavnosti v teh letih je spregovoril predsednik društva Bojan Polak, ki je še Posebej poudaril pomen društva °b njegovi ustanovitvi v narodno obrambnem smislu. Zato
se je tudi dejavnost društva- ki je bilo med prvimi v Sloveniji razvijala v tej smeri.
Največji razmah je društvo doseglo v obdobju med obema vojnama, ko so se po letu 1930 pojavili prvi zametki alpinizma, kjer ima ta največ zaslug Pavle Kemperle in Karel Biško. Uspehi dela alpinistov so znani daleč naokoli, saj so bili kar trije člani udeleženci druge jugoslovanske himalajske odprave.
Gorska reševalna služba, ki je lani praznovala 50-letnico delovanja se je razvijala iz prvega entuziazma in požrtvovalnosti bratov Erjavškov do današnjih dni v dobro organizirano in pripravljeno enoto, ki je sposobna
delovanja tudi v najtežjih razmerah.
Sicer pa društvo deluje v mladinskem odseku, propagandnem, za gorska pota in markacije, za varstvo narave, gradbenem, alpinističnem in postaji GRS. Žal pa v zadnjih letih beležijo le okoli 800 članov, medtem ko jih je bilo pred petimi leti 1300.
V kulturnem programu so sodelovali mladi pevci iz Stranjske šole pevski zbor Lira, dijakinji Gimnazije Rudolfa Maistra, pevec Rajko Koritnik ter godalni orkester kamniške glasbene šole.
' ' -ts
PLANINSKA PESEM JE ZADONELA IZ MLADIH GRL STRANJSKIH PEVCEV
Letošnjo prvo Kajuho-vo nagrado je dobil Kamničan Ivo Zorman
Predstavljamo vam
Kajuhova nagrajenca
Predstavljamo vam dva letošnja Kajuhova nagrajenca. Prvega zato, ker je naš rojak, drugega, ker je dopisnik za kamniško občino in v nagrajeni knjigi opisuje zanimive dogodke iz kamniške občine.
IVO ZORMAN
je bil rojen 3. maja 1926 na Gori pri Komendi, otroška leta in mladost pa je preživel v Kamniku. Še zmeraj se rad vrača v svoje mesto, tudi v svojem delu. Njegovo mesto, pravi, je mesto strmih streh, pokritih z bobrovcem, in ozkih ulic, kjer ti pogled nikoli ne zajame več kot pet hiš hkrati. V Zorma-novih delih boste spoznali bregove Bistrice, vodnjak na trgu, ki ga že zdavnaj ni več, ozke poti nad gradom in mirno dolino Samotnega mlina.
Nekaj tega je tudi v romanu DRAGA MOJA IZA, ki je prejel prvo Kajuhovo nagrado za leto 1973. Nagrajeno delo je deseta Zormanova knjiga. Dogajanje v romanu se plete okoli na pol kmečke, na pol meščanske družine na robu mesta. Stare meščanske navade, ki so jih utrdila stoletja, se rušijo, a z novimi ljudmi znova zažive. Sredi tega sveta je Iza, nedosegljiva in neresnična, pa vendarle živa.
Bralcem Občana, šolskim in drugim knjižnicam, toplo priporočamo Zormanovo knjigo Draga moja Iza.
JOŽE VIDIC
je bil rojen 20. oktobra 1926 na Selu pri Žirovnici na Gorenjskem. V partizane je odšel 1943. V vojaški službi je ostal vse do 1965., ko je bil kot major upokojen.
Za knjigo ZLOČIN PRI LENARTU je dobil letošnjo drugo Kajuhovo nagrado. Pisca poznamo že po njegovi prvi in zelo uspeli knjigi Beg z morišča, kije bila že v prvem letu ponatisnjena.
Vidic je dopisnik Dnevnika, Glasa, „TV-15", občasno pa piše tudi v druge časopise o dogodkih iz kamniške občine. Prav ob tej publicistični dejavnosti se je lotil raziskave nekaterih zanimivih dogodkov, ki so med vojno pretresali kamniško okrožje. V februarski številki smo objavili odlomek iz te knjige pod naslovom Kamniška afera v Zločinu pri Lenartu. Knjiga bo zanimivo branje za vse, ki so bili priča tem dogodkom, in za tiste, ki šele iz pripovedovanja starejših in iz knjig spoznavajo narodnoosvobodilni boj v domačem kraju. Omenimo naj samo še to, da Vidic opisuje samo resnične dogodke, s pravimi imeni in točnimi podatki. Knjiga je pisana na podlagi izpovedi 300 prič ter ohranjenih naših in okupatorskih dokumentih; knjiga bo izšla konec maja, v njej pa bo na preko 500 straneh tudi preko 120 fotografij. F. SVETELJ
Pod samostanksim zemljiškim gospostvom gospodarsko in socialno stanje •Podložnikov ni bilo tako obupno kot pod oblastjo graščakov, da bi izzvalo kmečke upore. Leta 1471 so samostan oropali Turki in več nun odpeljali v sužnost. Ista usoda je takrat doletela tudi samostan v Mekinjah. Sedanjo cerkev so sezidali leta 1771. Leta 1782 je cesar Jožef II. razpustil velesovski samostan. Danes vodi do Velesovega asfaltno cestišče, cerkev pa je zaradi Velikih oltarnih slik znamenitega slikarja Kremser-Schmidta priljubljena turistična privlačnost.
Vojvoda Friderik Bojeviti
Vojvoda Friderik Bojeviti Babenberški je bil od leta 1229 po poroki z Nežo (Agnes), hčerko meranskega vojvoda in burgundskega palatinskega grofa Otona VII. Andeškega, novi gospodar Kamnika. Verjetno je prva leta Neža prebivala z vojvodom v Gradcu, toda že po letu 1236 sta živela sprta in ločeno. Friderik se je namreč nenehno bojeval. Bil je orjaške postave, izredno močan in pogumen, pa tudi nasilen in brezobziren. Z Nežo Meransko se je oženil najbrž samo zato, da bi razširil svojo oblast še na Kranjsko. Prva znana listina, na kateri si je dal vzdevek „gospod Kranjske" - „Dominus Carmiolae", je iz leta 1232, meseca marca. Za dolgotrajne vojne je potreboval veliko denarja, zato je zahteval od svojih dežel vedno nove davke. Zaradi nenehnih pritožb se je cesar sestal z vojvodom Friderikom leta 1235 na Zg. Štajerskem, toda Friderik se nr dal pogovoriti. Ker se ponovnim vabilom na razgovore ni odzval, ga je cesar leta 1236 izobči) (to se pravi odvzel vso oblast in dežele). V Dunajskem Novem mestu se je Friderik postavil v bran vsem svojim ministerialom in sosednjim oblastnikom, ki so odpadli od njega in se priključili cesarju. Oblegali so ga brez uspeha patriarh Bertold, bamberški škof Ekbert, češki kralj in bavarski vojvoda. Naslednje leto 1237 je cesar na Dunaju sprejel v svoje varstvo hiše Nemškega viteškega reda. Tu je Kranjsko zastopal Konrad Galle, nekdanji zvesti spremljevalec Henrika IV. Cesar je tudi ustregel prošnjam štajerskih ministerialov in jim podelil razne pravice in svoboščine, po Avstrijskem in Štajerskem pa.je postavil za glavarje bamberškega škofa Ekberta ter grofe iz Ebersteina pri Badenu in Nuernberga. Kranjska pri teh odločitvah ni omenjena, saj tu je bil popoln gospodar cesarju zvesti patriarh Bertold. Ker se je vojvodu Frideriku odtujila tudi njegova žena Neža, ni imel s Kranjsko v tem času nobene zveze, saj je celo vsa Štajerska odpadla od njega. Od julija 1236 ni na nobeni listini imenovan kot „gospod Kranjske". Škof Ekbert Andeški je že v začetku bojev proti vojvodu Frideriku umrl 5. junija 1237 in so ga pokopali na Dunaju. Friderik je nekaj nasprotnikov pobil, druge ujel, nekaj jih je podkupil ali ostrašil z grožnjami in si v treh letih spet osvojil izgubljene dežele. Cesar je medtem brez uspeha oblegal uporno mesto Brescio v Italiji, potem ko je leta 1237 premagal Lombarde. Ko se je leta 1239 vnovič razplamtela vojna med papežem in cesarjem Friderikom II., je patriarh Bertold zvesto vztrajal na cesarjevi strani. Zato ga je zadela papeževa kazen. Odšel je v Rim in si izprosil papeževo odvezo ter mu obljubil zvestobo. Cesar Friderik II., ki ga je marca leta 1239 spet doletelo papeževo izobčenje, se je približal vojvodu Frideriku Bojevitemu, ki se od aprila 1239 naprej spet imenuje „gospod Kranjske". Čeprav sta na andeških posestvih neomejeno gospodarila patriarh Bertold in njegova nečakinja Neža, je Friderik Bojeviti še naprej vztrajal pri svojih pravicah do kranjske. Vsej tej zmedi političnih dogodkov v naših krajih pa so napravili konec Tatari, ki so v aprilu 1241 vdrli na Madžarsko in ogrozili Babenbcrške dežele na vzhodu. Zdaj je bilo edino vprašanje, kako ubraniti dežele pred Tatarsko nevarnostjo.
Tatarski navali
Po smrti madžarskega kralja Andreja leta 1235, je zavladal njegov sin Bela (1235-1270), ki ga zgodovinarji prištevajo med najimenitnejše madžar-
ske kralje. Bil je sin umorjene kraljice Gertrude Andeške, hčerke meranskega vojvoda Bertolda IV. Že od leta 1226 je bil sovladar svojega očeta kralja Andreja in se je stalno vojskoval z bogomili v Bosni in s Friderikom Bojevitim. Kot pravi Andechsovec je bil brezobziren oblasten, častihlepen in samovoljen. V Stolnem Belem gradu (Szekesfehervar nad Blatnim jezerom) se je dal kronati za madžarskega in hrvatskega kralja in je opustil kronanje v Biogradu na moru, kjer so dotlej kronali hrvatske kralje. Kraljevo moč je skušal obnoviti. Od plemstva je zahteval povrnitev samovoljno prilaščenih posestev, v njegovi bližini pa ni smel nihče sedeti razen najvišjih dostojanstvenikov. V Bosni je skušal utrditi madžarsko oblast v bojih z banom Ninoslavom (1220-1230). Marsikateri njegov načrt pa so preprečili Tatari, ki so leta 1241 vdrli čez Karpate na Madžarsko in 11. aprila potolkli madžarsko vojsko ob reki Šajo blizu Miškolcđ. Kralj Bela se je komaj rešil iz bitke. Pribežal je čez Avstrijo do Zagreba, za njim pa je bežalo prebivalstvo kolikor se ga je moglo rešiti pred Tatari. Divji Tatari so se polastili vsega ozemlja do Donave, Bela pa je iz Zagreba prosil pomoči papeža, patriarha in francoskega kralja Ludovika IX. Papež je obljubil borcem proti Tatarom enake odpustke, kot če bi šli na križarsko vojno v Palestino. Razumljiva je bila skrb vojvoda Friderika, koroškega vojvoda Bernarda in patriarha Bertolda, ko so Tatari po bitki pri reki Šajo ogrozili alpske zemlje. Tatarska nevarnost je pomirila
ZADNJI BABENBERŽAN VOJVODA FRIDERIK BOJEVITI
notranje politične razprtije v naših krajih. Vsi so se začeli pripravljati, da odbijejo divje, ropa in pobijanja željne jezdece, ki so že opustošili vzhodni del Madžarske. Vojvoda Friderik Bojeviti je budno stal na straži in zbiral vojsko. Patriarha Bertolda je skrbela usoda nečaka Bele, madžarskega kralja, ki je prosil za pomoč. Konec aprila meseca so se zaskrbljeni knezi sestali na Tirolskem v Patriarhsdorfu pri Licnzu. Brixenški škof Egnon in tirolski grof Albert sta obljubila pomoč, koroški vojvoda Bernard pa je že zbiral čete v svoji deželi. Na posredovanje patriarha Bertolda je goriški grof Majnhard povrnil brixenškemu škofu Egnonu grad Bled na Gorenjskem. Vojvoda Friderik Babenberški se je nenadno v maju 1241 pojavil v Kamniku. Verjetno je zbiral vojsko za obrambo svojih dežel. O njegovem obisku v Kamniku bomo še spregovorili. Patriarh Bertold se je v decembru 1241 in potem še v marcu 1242 podal v južno Italijo k cesarju in ga opozarjal na tatarsko nevarnost ter ga prosil pomoči. Kakor pa je bilo videti, se cesar ni zavedal nevarnosti, ki je grozila vzhodnim mejam cesarstva. Madžarski kralj Bela ni dobil pomoči, njegov brat Koloman pa je v Cazmu umrl za ranami. Medtem so Tatari 25. decembra 1241 prešli zamrznjeno Donavo in oplenili Slavonijo in Zagreb. Bela je pobegnil v Dalmacijo, da bi se v Trogiru postavil v bran Tatarom, ki so v aprilu 1242 vdrli za njim. Tatari niso mogli osvojiti utrjenega Kalnika, v Dalmaciji pa so brez uspeha naskakovali Klis in Trogir. Nekateri viri vedo povedati, da je Belina vojska premagala Tatare nekje blizu Šibenika. Zaradi pomanjkanja hrane za konje so se Tatari pomaknili do Dubrovnika, nato pa so se preko Crne gore, Srbije in Bolgarije s plenom vrnili v ruske stepe. Baje so tudi zvedeli o smrti velikega kana, kar naj bi bil glavni vzrok povratku. Tako je bila spomladi leta 1242 odvrnjena tatarska nevarnost od naših krajev.
Še nekaj o Ekbertu Andeškem
Da bo naša predstava o Andechs-Merancih v naših krajih popolna, moramo strniti na tem mestu tudi omembe o Ekbertu, četrtem sinu prvega meranskega vojvoda Bertolda IV. Sicer smo Ekberta v našem sestavku že tolikokrat imenovali, da nam je njegovo delovanje dobro poznano, vendar naj nekaj pojasnil služi dopolnitvi naših navedb. Ekbert je bil tretji od bratov Andeških, ki so dolgo gospodovali nad slovenskim ozemljem. Bamberška škofija (mesto Bamberg na Bavarskem) je dobila že 1. 1007 v fevd od cesarja Henrika II. velik del slovenskega ozemlja v zahodni Koroški. Njeno gospodarsko in upravno središče je bil Beljak z bližnjim gradom Vetrovo (Vedraun). V njihovi posesti je bil tudi Podklošter, kjer je bil leta 1106 ustanovljen samostan. Pomemben sestavni del bamberške posesti pa je bila še Kanalska dolina. Važnost vsega tega ozemlja Bamberške cerkve pa je bila poudarjena predvsem v tem, da je obvladala vse prehode iz Koroške čez Alpe, to je cesto skozi Kanalsko dolino v Furlanijo, pot preko Predila v Soško dolino in preko Korenskega sedla v gornjo Savsko dolino. Škof Ekbert Andeški je 34 let (1203-1237) gospodoval na bamberški posesti slovenskega ozemlja Koroške v vodnih borbah s koroškim vojvodom Bernardom Span-heimskim, kije vladal nad pol Stoletja na Koroškem (1202-1256).
Vojvoda Bernard si je namreč hotel priboriti prehod čez Dravo, toda Ekbert mu je znal to vedno preprečiti. Ko je moral Ekbert leta 1208 zaradi suma pri umoru kralja Filipa pobegniti z bratom Henrikom na madžarski kraljevi dvor k sestri Gertrudi, si je Bernard pridobil neko posestvo ob dravskem mostu. Leta 1217 se je škof Ekbert z bratom Otonom, vojvodom Meranskim, udeležil križarske vojne, ki jo je vodil njun svak madžarski kralj Andrej. Vojvoda Bernard je izkoristil Ekbertovo odsotnost, prisilil je menihe šentpavelskega samostana, da so mu prodali posestvo Vernberg ob Dravi, kjer je začel zidati grad, skladišča in mitnico, da bi si po novem mostu priboril prehod čez Dravo.
Nadaljevanje prihodnjič
CM
Del osebnih dohodkov
na hranilne knjižice Ljubljanske banke
Vse poslovne banke posvečajo vedno večjo skro zbiranju denarnih sredstev in prihrankov prebivalstva, ker imajo ta sredstva vedno pomembnejšo vlogo v gospodarstvu. Tako si tudi Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, prizadeva zbrati čimveč denarnih sredstev prebivalcev. V ta namen so tesno povezuje z delovnimi organizacijami.
ZAKAJ-GRE?
V prvi vrsti za čisto preprosto računico, v katero so vključeni interesi delavca, ki varčuje, podjetja in banke. Povsem razumljivo je, da Sleherni delavec razporedi mesečni osebni dohodek tako, da mu dovoljuje pokrivanje izdatkov ves mesec. Delavcu prve dni po prejemu OD tisti del OD, ki gaje namenil za pokrivanje izdatkov v zadnjih dnevih meseca, ostaja. Zakaj ne bi ta sredstva naložil na hranilno knjižico — do dne. kojih bo dejansko potreboval?
DENAR, NALOŽEN NA HRANILNO KNJIŽICO TUDI ZA NEKAJ DNI, PRINAŠA DODATEN DOHODEK -OBRESTI
Prihranek je varen pred: krajo - izgubo - požarom in nepotrebnim zapravljanjem.
Z gospodarno porabo denarja pridobimo dostojanstvo, življenje postane sreča, a starost udobnejša.
Ljudje težimo za nečim boljšim, lepšim, udobnejšim. Imamo različne cilje — vsi pa bi želeli biti srečni in zadovoljni.
VARČEVANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI
Delavec, ki želi, da se mu del osebnega dohodka pred izplačilom prenese na njegovo hranilno knjižico Ljubljanske banke podružnice Kamnik, podpiše poseben obrazec, s katerim pooblašča upravo svoje delovne organizacije, da to stori v njegovem imenu.
Uprava delovne organizacije sestavi na podlagi prejetih pooblastil poseben seznam varčevalcev in ga dostavi LB, podružnici Kamnik.
Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, na podlagi spiska varčevalcev izstavi hranilne knjižice z vpisom začetne vloge.
Delavcem, je pri takem načinu izplačevanja osebnih dohodkov zagotovljeno, da prejemajo mesečne prejemke redno ob datumu, kije za to določen, dvigajo pa jih lahko POSTOPOMA ali v CLEOTI pri hranilni blagajni svoje delovne organizacije, pri vseh bankah in službah družbenega knjigovodstva v Jugoslaviji ter vseh poštah v Sloveniji.
Nedvignjeni del osebnih dohodkov na hranilni knjižici obrestuje banka po 7,5 % od datuma izplačilnega dne, ne glede na datum formalnega vpisa dela osebnega dohodka v hranilno knjižico delavca.
Obresti se pripisujejo glavnici letno. Dnevno lahko dvigajo delavci prihranke pri blagajni Ljubljanske banke, podružnice Kamnik, NEOMEJENE vsote pri blagajnah vseh bank in služb družbenega knjigovodstva v Jugoslaviji 2.000 ND ter vseh poštah v Sloveniji 3.000 ND. Na hranilni blagajni svoje delovne organizacije pa 1.000 ND dnevno.
Po prehodni soglasnosti pristojnih enot bank pa neomejene vsote.
Hranilne vloge in obresti na njih so oproščene davščin in
Hranilne vloge so TAJNE in NEDOTAKLJIVE.
Za hranilne vloge jamči Narodna banka Jugoslavije.
Eventualno izgubo hranilne knjižice mora lastnik takoj prijaviti svoji hranilni blagajni v delovni organizaciji ali Ljubljanski banki, podružnici Kamnik.
Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, ima že danes širok krog varčevalcev med prebivalci.
Po stanju z dne 31. decembra 1972 ima LB, podr. Kamnik, 10377 vlagateljev in zbranih 35,705.000 ND hranilnih vlog.
PRAVI USTVARJALEC JE VARČEVALEC, zato vabimo vse delavce gospodarskih organizacij, da se kot varčevalci vključijo v skupne napore za dvig gospodarske ravni našega območja in s tem tudi gospodarske organizacije same.
Podjetje SVILANIT - KAMNIK
RAZGLAŠA
NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
1. VODJE IZMENE V BARVARNI
pogoji:
a) kemijski tehnik z do 4-letno prakso,
b) apreterski tehnik z do 4-letno prakso, osebni dohodek ca. 3.000din;
2. ADMINISTRATORJA V MARKETING
pogoj: 2-letna administrativna šola in 1 leto prakse, osebni dohodek ca. 1.900din;
3. PLETILJE V TKALNICI
pogoj: popolna osemletka, po možnosti s prakso na
pletilnih strojih;
osebni dohodek ca. 1.500 din;
4. DELAVCE ZA TRANSPORT BRISA« V ŠIVALNICI
pogoj: osnovna šola,
osebni dohodek ca. 1.300 din.
Vloge sprejema kadrovsko-socialni oddelek podjetja 8 dni po objavi v časopisu oziroma do zasedbe delovnih mest.
ČESTITKAM OB 1. MAJU SE PRIDRUŽUJE
Lončarska obrtna
zadruga
Komenda
Obrtno podjetje »SLOGA«
Moste pri Komendi
čestita vsem občanom ob prazniku dela — 1. maju!
J
Gozdno gospodarstvo Ljubljana obrat Kamnik
čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj!
Čestitkam za 1. maj — praznik dela — se pridružuje
»STOL« - KAMNIK
Izdelujemo razne vrste pisarniške opreme, vse vrste sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur, gugal-nikov in kinofoteljev. Posebno vam priporočamo obisk v novem salonu pohištva INTERIER na Duplici,.
Obrtno podjetje »USLUGA« - Kamnik
ČESTITA VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU DELA!
Podjetje »Kamnik« v Kamniku
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA IN DNEVU OF!
Naročnikom in kupcem nudimo: amonitratna praškar-ska razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone.
TOVARNA USNJA - KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob prazniku OF in 1. maju in priporoča svoje kvalitetne proizvode!
Obrtno podjetje »ZARJA« - Kamnik
ČESTITA OB PRAZNIKU BDELA — 1. MAJU IN PRIPOROČA USLUGE V SVOJIH OBRATIH
— elektro instalacije,
— instalacije, vodovodne instalacije, centralno kurjavo, klimatske instalacije, kovinske konstrukcije, kleparstvo
— Plesk, pleskarstvo, slikarstvo in steklarstvo
Industrijski kombinat SVIT - KAMNIK
• ČESTITA ZA 1. MAJ
• VSEM DELOVNIM LJUDEM!
Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, meblotoh, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektro-izolacijski material, modne gumbe.
KOČNA v KAMNIKU trgovsko podjetje na veliko in malo
ČESTITA OB PRAZNIKU OF IN 1. MAJU VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM!
Tovarna »SVILANIT« - Kamnik
O čestita ob prazniku dela in obletnici OF # vsem delovnim ljudem!
Priporoča svoje izdelke:
— frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče
— najmodernejše kravate.
Svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela — 1. maj
MESO - KAMNIK
v naših poslovalnicah vam postrežejo s kvalitetnim mesom in raznimi mesnimi izdelki.
Vsem gostom
in občanom čestita
za 1. maj
Gostinsko podjetje »PLANINKA« iz Kamnika
Cenjenim gostom se priporoča.
Ljubljanska banka podružnica Kamnik
čestita ob prazniku
dela vsem
vlagateljem
hranilnih vlog,
potrošnikom
in vsem občanom!
KOMUNALNO
PODJETJE
KAMNIK
ČESTITA
OB PRAZNIKU
DELA VSEM
DELOVNIM
LJUDEM!
»MENINA« - tovarna pogrebne opreme Kamnik-šmarca
ZELI OB PRAZlNIIKU OF IN 1. MAJU MNOGO USPEHA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM!
Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« - Kamnik, Maistrova 7
— opravlja vsa gradbena dela vseh vrst:
visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov in stanovanj za trg.
OB PRAZNlIKU DELA — 1. MAJU — ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM!
ČESTITKAM OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU — SE PRIDRUŽUJE
Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst, stavbno ključavničarstvo
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
# priporoča svoje izdelke in čestita vsem 0 občanom in poslovnim prijateljem
• za praznik dela — 1. maj — in dan OF!
J
»TITAN«
tovarna kovinskih izdelkov in livarna - Kamnik
Proizvaja: fitinge, črne in pocinkane — ključavnice, navadne in cilindrične — gospodinjske strojčke — ulitke za sive in temperne litine.
# Cenjenim odjemalcem priporočamo naše
# izdelke in jim čestitamo ob prazniku dela!
Turistov je v Kamniku iz leta v leto manj. Upadanje števila gostov, zlasti domačih, pa se vleče že od leta 1969 dalje. Če primerjamo število tujih in domačih gostov skupaj v letu 1972 (17.000 gostov) napram letu 1971 (17.700 gostov) opazimo, da jih je bilo lani za 4 % manj kot preteklo leto. Ce pogledamo posebej število domačih in število tujih gostov, ugotovimo, da bilo zmanjšanje pri domačih gostih še občutnejše - kar za 5 % jih je bilo manj kot v letu 1971. Edino pri tujih gostih opazimo rahlo povečanje - za HA %, vendar pa je njihovo število napram domačim gostom že tako majhno (8,4 % ali 1400), da ne morejo bistveno vplivati na skupno število gostov.
število nočitev se je napram letu 1971 povečalo za 1 % in to samo na račun porasta nočitev tujih gostov (12 %), saj je nivo nočitev domačih gostov tudi v letu 1972 enak tistemu iz leta poprej.
Poglejmo zdaj kje vse so se gostje zadrževali in kje so lahko prespali. V občini Kamnik imamo tri vrste objektov s prenočišči: gostinske objekte v družbenem sektorju, ki jih je 12 (v Kamniku - Planinka, na Veliki in Mali Planini jih je 9, po eden pa v Kamniški Bistrici, na Kamniškem sedlu in
V
V novembrski številki Občana smo mu kot osemdesetlet-niku zaželeli še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Takrat nihče ni pričakoval, da nas bo ta vedno živahen in postaven mož kmalu zapustil. Zapustil nas je človek, katerega ime bo vtkano v našo povojno zgodovino, še posebej pa v obdobje izgradnje naše porušene domovine. Kot prvi predsednik Mestnega narodnoosvobodilnega odbora Kamnik, kot predstavnika ljudske oblasti in kasneje kot predsednik okrajnega ljudskega odbora Kamnik, je vložil ogromno svoje življenjske sile za naš hitrejši družbeni razvoj.
Vseskozi je nadaljeval že predvojno začeto razgibano društveno dejavnost. Do zadnjega je aktivno sodeloval v društvu upokojencev, kjer je vodil komisijo za gradnjo doma upokojencev. Ni se mu izpolnila želja, da bi dočakal dograditev „naše hiše" kot jo je imenoval.
17. oktobra se je na kamniških Žalah od njega poslovila velika množica Kamničanov. Predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, pa so se tovarišu Lojzetu še poslednjič zahvalili za njegov veliki prispevek k razvoju Kamnika.
Kisovcu), na zasebna gostišča, ki oddajajo turistične sobe (v Kamniku, na Starem gradu, Smrečje, Vrhpolje, Stahovica, Stranje, Krcgarjevo in Špitalič) in na počitniške koče zaprtega tipa na Veliki in Mah" planini, ki jih imajo posamezne delovne organizacije (skupno okrog 80 počitniških koč). Bilanca turističnih zmogljivosti v letu 1972 kaže naslednjo sliko: skupno je v občini okrog 270 sob, ki imajo skupaj okrog 800 ležišč. Več kot polovica sob (55 % ali 150 sob) in ležišč (59 % ali 470) je v počitniških kočah zaprtega tipa, ki jih imajo delovne organizacije na Veliki in Mali planini. Za okrog 34 % turističnih zmogljivosti (90 sob in 270 ležišč) je v>gostiščih družbenega sektorja in 30 dvoposteljnih sob je v gostiščih zasebnega sektorja (okrog 10%).
Od skupno 40.700 nočitev v letu 1972 odpade dobra polovica (51 %) vsega turističnega prometa na počitniške koče zaprtega tipa in le slaba polovica (48 %) nočitev je bilo realiziranih v dvanajstih gostiščih in domovih družbenega sektorja. Delež nočitev zasebnega sektorja je le neznaten (0,3 %). '
Če vseh 17.000 gostov razdelimo na tuje in domače (1430 tujih) ugotovimo, da je večina nočitev tujih gostov (96 %), vendar le 43 % nočitev domačih gostov bila ustvarjena v objektih družbenega sektorja.
Izmed tujih gostov je bilo tudf v letu 1972 največ Italijanov (390), na drugem mestu so še vedno Zahodni Nemci (280) in na tretjem Avstrijci (250). Od ostalih tujih gostov je bilo lani presenetljivo veliko gostov iz Združenih držav Amerike - kar 109. Največ so tuji gostje prenočevali v Planinki v Kamniku (39 % vseh nočitev tujih gostov) in pa v Šimnovcu na Veliki planini (33 %), ostale nočitve pa so bile ostvarjene v Kamniški Bistrici (10 %), v objektih Kozoroga (5 %), v Campingu (5 %) in v drugih objektih.
Čeprav je gostov v Kamniški občini iz leta v leto manj (največ v zadnjih letih jih je bilo v letu 1969 - .18.600), pa se poprečna doba bivanja stalno povečuje. Pri tujih gostih je bila v letu 1972 že cele 3 dni (v letu 1971 2,8 dni), pri domačih gostih se je z 2,2 dni podaljšala na 2,3 dni, tako da traja poprečna doba bivanja za tuje in domače goste skupaj že 2,4 dni (v letu 1971 2,3 dni). Vse to kaže, da postaja kamniško področje zanimivo ne samo za izletniški, temveč tudi za stacionarni turizem.
,     Z. M.
Pustovanje najmlajših
Pustnega rajanja cicibanov se je letos udeležilo izredno veliko maškaric. K temu je seveda pripomoglo tudi lepo vreme.
Na trgu pred samopostrežno trgovino se je zbralo mnogo maškar. Mamice so poskrbele, da so bile lepe, ena lepša kot druga. Če bi bil na programu tudi izbor najlepše, bi se bilo prav težko odločiti.
Zvoki harmonike so privabili veliko število gledalcev, da je bilo skoraj premalo prostora na pločnikih. Maškare so se razvrstile v povorko in šle skozi vse mesto, prav do Metalke. Tako so si jih lahko ogledali prav vsi kamničani.
Kot vedno jc bil zaključek v mali dvorani Doma, kjer je bilo za pravo pustno rajanje skoraj premalo prostora in k temu še bojazen, ali bo dovolj krofov za tako množico maškaric.
Vse je potekalo v redu in male maškarice so s krofi v rokah veselo odkorakale domov. Seveda so se mimogrede pokazale še svojim znancem in prijateljem.
Hvala podjetju Kamnik, ki vsako leto nudi brezplačno dvorano za celotno
prireditev.
B. M.
	razum v J			
Krik izpod Kamniških planin, Kmetje proti urbanistom, Bomo zabetoni-rali njive. Taki in podobni naslovi v Ljubljanskem dnevniku in Kmečkem SJasu so te dni vzbudili zanimanje bralcev. Brali smo o nameri občinske skupščine, da bi sprejela sklep o urbanističnem delu zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Stranje in da je ta namera zbudila ogorčenje stranjskih kmetov, ki nočejo prodati svojih njiv za gradnjo stanovanjskih hiš. Za kaj Pravzaprav gre? Skupščina je na zadnji seji odložila sklepanje o tem odloku Prav z namenom, da sliši tudi mnenje prizadetih kmetov. Socialistična zveza . v Stranjah je sklicala sestanek, ki se ga je udeležilo blizu sto ljudi. Treba je bilo slišati obe strani - lastnike zemljišč in tiste, ki bi radi v svojem kraju zgradili hišico, pa je sedaj ne morejo. Šlo je torej za to, kaj mislijo o tem Predlogu občani te krajevne skupnosti. Le-ti so, vsaj tisti, ki so prišli na sestanek, z večino odklonili sprejem zazidalnega načrta.
Kaj sodijo o tem vprašanju nekateri družbeni delavci naše občine?
Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine:
V Stranjah precej ljudi želi graditi, teh bo vsako leto več. Res je vprašanje kmečke zemlje. Toda o tem se moramo resno pogovoriti brez vsake ihte in natolcevanja. Nihče nikomur nič ne vsiljuje. O tem naj odločijo ljudje sami. Seveda pa ne moremo soglašati z mnenjem: nekateri, ki imajo lastno zemljo, bi lahko gradili, ostali pa ne. Ne moremo dopuščati le gradnje posameznih hiš, ne da bi poskrbeli za komunalno ureditev celotnega območja.
Za sedaj ne bomo vztrajali, da skupščina zazidalni načrt sprejme. Prepričan pa sem, da bo v določenem času mogoče doseči sporazum, zlasti, če bodo občani želeli imeti novo trgovino, pošto in še nekatere javne objekte, ki so predvideni na tem prostoru in če bodo želeli graditi hiše. Če bi sprejeli
j načrt, bi začeli graditi postopoma, najprej ob cesti, nato pa počasi v gornje
: terase.
I
t Ferdo Cvetko, predsednik občinske konference SZDL:
Čeprav so bili na zboru občanov prisotni tudi občani, ki so zainteresirani I *a gradnjo, se od njih nihče ni oglasil v razpravi.
[ Omenjeni zbor občanov je bil sklican predvsem zato, da poleg lastnikov J Slišimo tudi mnenja teh občanov. Ali so se morda ti občani ob glasni raz-; Pravi lastnikov zemljišč zares prepričali v nesmisel svojih želja, ali pa so se
ustrašili in se zbali zamere?
Menim, da bo držalo drugo. In če je že bil sklep občinske skupščine, da se vprašanje razpravlja na zboru občanov zelo demokratično, bi moral tudi zbor občanov stremeti za tem, da vsak občan pove svoje mnenje, kar pa to pot ni bilo tako.
Občani, ki so zainteresirani za gradnjo, bodo v bodoče še naprej iskali možnosti za gradnjo svojih hišic. Kako ustreči njihovim prošnjam?
Verjetno se bodo našle rešitve v že zazidanem območju, ki ne bi šle v škodo lastnikov zemljišč, posebno še, če ti lastniki niso kmetje.
Ing. Zvone Lemič, predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini:
Naš svet v tem primeru ni želel dokončno odločiti, pač pa jc dal zadevo v presojo občinski skupščini. Želeli smo dobiti mnenje širšega kroga ljudi. Zgodilo se je prvič, da nismo skupščini dali dokončnega, že oblikovanega predloga o zazidalnem načrtu. Mislim, da je bil zato celoten postopek demokratičen, kot doslej še nikdar in da nismo na nikogar pritiskali.
Z urbanističnim načrtom smo to področje že pred letom dni predvideli za zidavo, vendar takrat ni nihče nasprotoval. Prepričan sem, da bodo v določenem času ljudje sami zahtevali, da se na tem področju da možnost za gradnjo stanovanjskih hiš.
Ing. Miha Prešeren, tajnik sveta za kmetijstvo pri občinski skupščini:
Svet za kmetijstvo je na zadnji seji obravnaval to vprašanje in menil, da bi kazalo odpreti gradnjo najprej ob cesti, med obstoječimi hišami, kjer jc še dovolj prostora. Šele kasneje, ko bi bilo tu zapolnjeno, bi šli na zgornje površine, če bi se pokazala potreba. Na vrhnji terasi je okrog 12 ha obdelovalne zemlje, v glavnem njiv. Seveda je to najboljša kmečka zemlja, ki odtehta najmanj še enkrat toliko ostalih zemljišč.
10 prizadetih kmetov ima skupaj 55 ha obdelovalne zemlje, od tega je 5 kmetov, ki imajo nad 5 ha. Nekateri bi zemljo tudi radi prodali.
S kmečko zemljo je treba pametno gospodariti, saj je je čedalje manj. Če pa se že mora graditi, je bolje da izpopolnimo vasi pod hribi, kot pa da natresemo hiše po vsem podgorskem in mengeškem polju.
il
POGLED NA ZGORNJI DEL STRANJ IN NA KMEČKE POVRŠINE NAD HIŠAMI, O KATERIH JE ZADNJE TEKLA VROČA BESEDA
Iz naših krajev
SZDL ŠPITALIČ: Šola naj ostane!
Odbor SZDL Špitalič jc imel na svojih zadnjih sejah redno točko dnevnega reda: vprašanje obstoja osnovne šole v Špitaliču. Obveščeni smo samo o tem, da je zagotovljeno, da se bodo v tem šolskem letu naši otroci še učili v Špitaliču. Ni pa določeno, kako bo to v bodoče, pravijo v Špitaliču.
Ta problem je bil tudi ena izmed točk dnevnega reda letošnjega občnega zbora SZDL in zbora volivcev. Na obeh zborih so bili podani razni predlogi za rešitev tega vprašanja, toda ustrezne rešitve z nji-"hove strani ni mogoče najti. Navzoči na zborih so bili enotnega mnenja, da mora 4-letna šola v Špitaliču obstojati še naprej in da se ne strinjajo s kakršnokoli drugo rešitvijo. Vsem je namreč znano, da bi ukrep, ki bi ukinil šolanje v tem kraju, pomenil velik udarec za Špitalič, saj bi se s tem odtok prebivalstva še povečal. Nastopa pa tudi nevarnost, da bi bilo prizadeto že tako slabotno družbeno in kulturno življenje v kraju. Doslej so šolarji večkrat sodelovali pri raznih proslavah in nastopih, kar bi bilo z ukinitvijo šole vprašljivo.
Seveda pri tem ni treba posebej omenjati raztresenosti kraja, oddaljenosti večine kmetij in s tem napora šolarjev s prihodom v šolo. Menijo, da dodatnega napora s prevozom v katero koli drugo šolo od otrok nismo upravičeni zahtevati.
Navzoči na občnih zborih so sprejeli sklep, da o tem stališču obvestijo vodstvo šole Toma Brejca, ki naj za prihodnje ukrepa tako, da bo to v prid kraju in občanom.
SELA: Popravilo cest
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti, ki jo je vodil predsednik Karel Pire, so sklenili, da je nujno potrebno popraviti cesto Pod-hruška-Sela. Za ceste na Markovo in Studenca so določili po 500 tisoč starih dinarjev.
Na cestah v vasi Zubejevo, Trobelno in Znojile, bodo položili nove odtočne cevi. Krajevna skupnost bo plačala tudi delo buldožerja za zemeljska dela na cesti v Kočevo v vasi Bela peč.
PŠAJNOVICA: Solmi ne bomo zmogli
Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL so največ govorili o dveh velikih zastavljenih akcijah v tej krajevni skupnosti: o vodovodu in o obnovi električnega omrežja. Ljudje so pripravljeni veliko prispevati v delu, lesu itd., vendar 30 milijonov starih dinarjev, kolikor potrebujejo za vodovod in preko 100 milijonov za elektrifikacijo sami ne bodo v stanju zbrati. Občinska skupščina je v proračunu predvidela za vodovod 2 milijona S-din, za elektriko pa je že lani najela 15 milijonov posojila. Občani so že posekali ves les za drogove, pripravljeni so opraviti vsa težaška delaT vendar vse to ne bo zadostovalo. Treba bo najti še kak drug vir sredstev. Nekaj manj kot sto občanov te naše najvišje ležeče in najmanjše krajevne skupnosti tega bremena ne bo zmoglo.
KOMENDA: Uspela počastitev dneva žena
Krajevna organizacija SZDL je ob 8. marcu pripravila zelo uspelo prireditev, ki se je je v dvorani kina v Komendi udeležilo veliko žena. V kulturnem programu je sodeloval mladinski pevski zbor osnovne šole Komenda-Moste pod vodstvom tovariša Habeta. Učenci so pripravili pisan spored pesmi in recitacij. Udeleženke pa so z navdušenjem pozdravile tudi zabavnoglasbeni ansambel, ki je urezal več narodnih poskočnih viž. Moški pevski zbor* Davorin Jenko iz Cerkelj pa je popestril spored z venčkom narodnih pesmi.
VOLČJI POTOK: Zavrnjena pritožba
V zadnji številki lista smo objavili protest sveta krajevne skupnosti Volčji potok glede našega pisanja o pravci za plačilo neplačanega računa komunalnemu podjetju Kamnik za gradnjo vodovoda. Zapisali smo, da se je. krajevna skupnost na sodbo okrožnega gospodarskega sodišča pritožila na Višje gospodarsko sodišče. To sodišče je pritožbo zavrnilo. Zato mora krajevna skupnost plačati Komunalnemu podjetju namesto 21.613 dinarjev neporavnanih obveznosti sedaj še 6730 dinarjev več, ker je komunalno podjetje razširilo svoj zahtevek. Poleg tega pa bo treba plačati vse pravdne stroške, ker je pritožba zavrnjena. Tak je torej zaključek volčjepotoške pravde.
FS
Obvestilo potrošnikom
Podpisana trgovska podjetja obveščamo cenjene potrošnike s širšega območja mesta Kamnik, da bo v skladu z odredbo Skupščine občine Kamnik, o ureditvi poslovnega časa trgovskih poslovalnic (objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske št. 25) z dnem 6. maja 1973 sporazumno uvedeno
Dežurno nedeljsko poslovanje
Dežurna prodajalna bo odprta vsako nedeljo v času od 8. do 11. ure po sledečem vrstnem redu:
6. maja 1973 - „KOČNA" sp „ZAPRICE", Zupančičeva 9
13. maja 1973 - „ljubljanske mlekarne", poslovalnica Maistrova 1
20. maja 1973 - „KOČNA" sp „metka", Titov trg 9 27. maja 1973 - „emona" „market", Trg talcev 8 3. junija 1973 - „KOČNA" sp „zaprice", Zupančičeva 9
in tako dalje vse nedelje do 30. septembra 1973, ko začne veljati zimski poslovni čas.
Na vratih vsake od navedenih dežurnih trgovin bo vsakokrat obvestilo, katera trgovina dežurno obratuje.
Čestitamo k prazniku dela in se priporočamo
„emona" ljubljana „kocna" kamnik „ljubljanske mlekarne" ljubljana
Karate miting
V nedeljo, 1. aprila, je bil v telovadnici osnovne šole Toma Brejca karate miting. V glavnem je bila ta prireditev namenjena polaganju izpitov za 5. in 7. kvu, hkrati pa so se na njej pomerili tudi kandidati za rumeni pas iz karate kluba Kamnik z nekaterimi drugimi klubi iz Slovenije. Kljub temu, da so sodelovali tudi oranžni in rumeni pasovi, pa so naši borci pokazali izvrstno znanje in zasedli vsa vidnejša mesta; zmagovalce pa je pohvalil tudi sam predsednik Budokai centra iz Zagreba, dr. Emin Topić.
Po opravljenih borbah so bili na vrsti izpiti; tako mladi kot tudi starejši borci so pokazali zadovoljivo znanje in so vsi položili izpite.
Karate klub Kamnik je mlad klub, vendar pa si lahko obetamo pod vodstvom dobrega in sposobnega trenerja Lada Paradižnika lep napredek. Klub pa skrbi tudi za stalen podmladek med svojimi člani, saj namreč ravno v teh dneh razpisuje ponoven vpis za začetnike. Upa in želi, da bi bil odziv na razpis zadovoljiv, saj je to zanimiv šport, hkrati pa daje posameznikom dobro znanje samoobrambe, kar pa je prav gotovo želja vsakega mladega občana.
B. U.
MED BORBO V TELOVADNICI - (FOTO: B. ULČAR)
Kamniški memorial
Področni zbor učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja kamniškega področja je v počastitev svojih tragično preminulih članov - Jureta Matjaža, Janeza Sadjaka, Janeza Klemenca in Franca Nograška - organiziral tretje tradicionalno spominsko tekmovanje v veleslalomu za ,,Kamniški memorial". Tekmovanje je bilo v soboto, 7. aprila, na Veliki planini, zanj pa se je prijavilo prek 70 tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije. Zal se jih je na startu zbralo nekaj manj, čeprav je bilo vreme ugodno, proga pa ne zahtevna in dobro pripravljena. Traser Marijan Štele je v dolžini 500 m postavil 25 vratic. Da je organizator lahko deloma kril najnujnejše stroške tekmovanja, je moral vsak tekmovalec plačati startnino 10 ND. Tekmovalci so bili tokrat razdeljeni samo v dve skupini, in sicer: učitelji in trenerji smučanja ter vaditelji in sodniki smučanja.
Rezultati tekmovanja: prva kategorija - učitelji in trenerji: 1. Silvo Logonder - SD Transturist Škofja Loka 30,3, 2. Janez Skorjanc - PZUVTS Kamnik 32,1, 3. do 4. Boris Limovšek - PZUVTS Kamnik 32,2, 3. do 4. Franci Perna - PZUVTS Kamnik 32,2, 5. Marjan Schnabl - PZUVTS Kamnik 32,4, 5. do 7. Anton Šuštar - PZUVTS KAMNIK 32,8, 5. do 7. Simon Krelj - SD Transturist Šk. Loka 32,8, 8. Marijan Štele - PZUVTS Kamnik 34,1, 9. Gašper Zakotnik - SD Transturist Šk. Loka 36,1, 10. Cveto Bevc -SD Trbovlje 37,3. -
Druga kategorija - vaditelji in sodniki smučanja - ženske: 1. Danica Zeleznik - PZUVTS Kamnik 39,0, 2. Marička Škrlep - PZUVTS Kamnik 41,6, 3. Duška Kramarič - SD Rog Novo mesto 50,0.
Moški: 1. Izidor Kutin - SD Matajur Tolmin 31,4, 2 do 3. Štefan Kutin -SD Matajur Tolmin 31,8, 4. Janez Volkar - PZUVTS Kamnik - 32,2, 5. Cveto Canžek - PZUVTS Kamnik 33,0, 6. Janko Flajšman - PZUVTS Kamnik 33,3, 7. Janez Verbič - SD Rog Novo mesto 33,4, 8. Igor Kos -SD Zagorje 34,0, 9. Mirko Avsec - Rog Novo mesto 34,2, 10. Gašper Poljanec - SD Transturist Škofja L. 34,9.
Po končanem tekmovanju sta predsednik Janez Podjet in tajnik Marjan Schnabl ob razglasitvi rezultatov, podelitvi pokalov in diplom, omenila pomen tega tekmovanja, s katerim naj bi se učitelji, vaditelji, trenerji in sodniki smučanja simbolično oddolžili pokojnim tovarišem za njihova prizadevanja v smučarskem športu. Moram pa omeniti, da večina članov PZUVTS kamniškega področja ni povsem dojela pomena tega tekmovanja, saj so se ga tudi letos udeležili v zelo skromnem številu. Od skupno 90 članov zbora se jih je za tekmovanje prijavilo samo 19, startalo pa je komaj 14 tekmovalcev. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji, se iskreno zahvaljujemo.
M.SCH
Tekmovanje ekip prve pomoči
Štab civilne zaščite in občinski odbor Rdečega križa sta preteklo soboto pripravila prvo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Udeležilo se ga je 6 ekip iz delovnih organizacij, 10 ekip iz krajevnih skupnosti in 3 ekipe iz osnovnih šol v Kamniku.
Tekmovali so v teoretičnem in praktičnem poznavanju veščin prve pomoči. Kamniški gasilci pa so pokazali reševanje ponesrečencev iz višjih nadstropij.
Najboljše ekipe so se zvrstile takole: 1. mesto Titan, 2. mesto krajevna skupnost Tuhinj, 3. mesto krajevna skupnost Srednja vas. Med šolskimi ekipami je zmagala enota iz šole Frana Albrehta.
Vsi udeleženci so prejeli spominske diplome, najboljše ekipe pa tudi praktične nagrade.
Reševalci iz Titana se bodo kot najboljši udeležili republiškega tekmovanja 26. in 27. maja v Murski Soboti.
ka Sei Ti vis
VPRAŠANJA V TEORETIČNEM DELU TEKMOVANJA NISO BILA LAHKA, VENDAR SO JIH ČLANICE REŠEVALNIH EKIP USPEŠNO REŠILE
V_I
Kot že nekaj let nazaj tako smo tudi letos pričeli SŠI s tekmovanjem v veleslalomu na smučiščih Velike planine. Za tekmovanje seje iz 16 osnovnih organizacij sindikata prijavilo doslej največje število tekmovalcev in tekmovalk, in to kar 160 tekmovalcev in 34 tekmovalk, torej skupaj 194, kar je za celih 24 % več kot v letu 1972. Žal se jih je v soboto, 24. marca, na startu pojavilo le 130, čeprav je bilo vreme kot naročeno in vse kaže, da se je tradicije tekmovanja nalezlo tudi vreme.
Letošnje tekmovanje, katerega organizacijo je letos izvedel sodniški zbor smučarskih sodnikov Kamnika, smo izvedli na terenih Tihe doline, kjer sta bili trasirani dve progi, ena za ženske in veterane (tekmovalce nad 40 let), druga pa za člane od 30 do 40 let in člane do 30 let. Da so bile proge trasirane primerno tekmovanju, govori podatek, da je skozi cilj pripeljalo kar 120 tekmovalk in tekmovalcev, le 10 jih je odstopilo med vožnjo ali pa so bili diskvalificirani, ker so zgrešili vratca in hoteli po krajši poti skozi cilj.
Med temovalci je vladala taka zavzetost, kot bi se borili za FIS točke, zato so bili tudi rezultati temu primerni. Letošnja zima je bila naklonjena smučarjem, kar se je pokazalo tudi v dobri pripravljenosti tekmovalcev in tudi letos je gorska reševalna služba iz Kamnika ostala na tem tekmovanju brez dela. Da bi se ta tradicija nadaljevala tudi v prihodnje!
Po končanem tekmovanju so najboljši posamezniki prejeli diplome in
Komisija za delovna razmerja, nagrajevanje in kadrovske zadeve pri
EMONA LJUBLJANA, TOZD KOOPERACIJA
razpisuje prosto delovno mesto
POSPEŠEVALCA ZA POSPEŠEVALNO SLUŽBO ZASEBNEGA KMETIJSTVA na območju občine Kamnik in Domžale.
Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba biotehniške smeri.
Osebni dohodki po pravilniku, stanovanj ni. Rok za pošiljanje ponudb je 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Emona Ljubljana TOZD Kooperacija, Ljubljana, Glonarjeva 1.
praktične nagrade, najboljše ekipe pa so prejele samo diplome, prehodne pokale pa bodo prejele na zaključni prireditvi, ko bodo končana tekmovanja v vseh panogah v okviru SŠI. Pa tudi na tolažilne nagrade nismo pozabili. Te so prejeli tisti, ki jim na letošnjem tekmovanju ni šlo ,,od nog" tako,*kot so si želeli.
Kdo'so bili najboljši?
Pri ženskah jih je od 34 prijavljenih' tekmovalo 23, skozi cilj pa jih je privozilo 20.
Kot lani je tudi letos zamgala Olga Sekne (Projekt) s časom 0:48,0, sledijo pa ji: 2. Zlata Hribar (tovarna usnja) 0:55,5; 3. Ančka Okom (Stol) 0:59,0;
4. Anica Urankar (podjetje Kamnik) 1:00,6; 5. Fanika Pavlic (tovarna usnja) in Vika Prosen (prosveta) 1:03,4 itd.
Pri veteranih je v odsotnosti lanskega zmagovalca Tineta Muteja (popularni Tinček je, bil sicer prijavljen, pa je moral na Poldov memorial v Planico) zmagal Marjan Novak (Svilanit) s časom 0:46,0, sledijo pa: 2. do 3. Bogdan Seljak (Svilanit) in Bojan Šlegl (SOb) 0;46,5; 4. Jože Janežič (Titan) 0:47,7;
5. Silvo Jerin (Titan) 0:48,1 itd.
Od 32. prijavljenih veteranov jih je tekmovalo 21, uvrstilo pa se jih je 20. Člani od 30. da 40. let:
1. Marjan Schnabl (PTT) 0:51,0; 2. Marjan Štele (Tovarna usnja) 0:51,2; 3. Filip Egart 0:51,8; 4. Milan Dolinšek 0:52,2; Jože Dolenc (vsi Projekt) 0:53,0 itd.
Tekmovalo je 32 tekmovalcev od 52 prijavljenih, uvrstilo pa se jih je 30. Največ tekmovalcev je tekmovalo v kategoriji člani do 30 let. Od 76 prijavljenih še jih je na startu pojavilo 54, uvrstilo pa se jih je 46.
Tudi letos sta si prvo in drugo mesto priborila lanska najboljša Sitar in Zarnik. Rezultati:
"l. Peter Sitar (Titan) 0:49,2; 2. Franc Zamik (Projekt) 0:49,5; 3. Aco Sitar (Titan) 0:51,2; 4. Alojz Zaje (Stol) 0:51,7; 5. Janez Zobavnik (Titan) 0:52,5 itd.
Ekipno so bili najboljši:
ženske: 1. ■Tovarna usnja (Hribar, Pavlic, Sodnik) 3:03,0, 2. podjetje Kamnik (Urankar, Oblak, Golob) 3:18,5, 3. Stol (Okorn, Kern, Vidmar) 5:39,8.
Veterani: 1. Svilanit (Novak, Seljak, Grilje) 2:21,9, 2. Titan (Janežtfj Jerin, Ravnik) 2:28,8), 3. podjetje Kamnik (Bovha, Sedušak, Koželj) 2:31] itd.
Člani 30 do 40: 1. Projekt (Egart, Dolinšek, Dolenc) 2:37,0, 2. Titrf (Podbevšek, Brelih, Šnabl) 2:50,3), 3. Tovarna usnja (Štele, Tišlar, Štupal j (3:13,4 itd.
Člani do 30: 1. Titan (P. Sitar, A. Sitar, Zobavnik) 2:28,9, 2. Projel^j (Zarnik, Seiko, Slapar) 2:51,1, 3. Stol (Zaje, Bauman, Sajevic) 2:52,5 itd.
Pa še nekatere zanimivosti s tekmovanja:
Najuspešnejša ekipa je bila ekipa PTT-enota Kamnik, ki je nastopila tremi prijavljenimi tekmovalci (od teh ena tekmovalka, ki pa ni tekmovala'* I konkurenci). Vsi trije so dobili nagrade. Eden za prvo mesto album za slike) 1 drugI za zadnje mesto tplažilno palico, tekmovalka pa si je po končani', \ tekmovanju prislužila - mavec na roko.
Najurnejši so bili sodniki na cilju. Ko je v cilj pripeljala tekmovalka j y startno št. 34 so komajda odskočili, da jih ni povozila.
Edina žrtev je bila zapisnikarica na cilju, ki je na zadnji plati občutila, d se je sneg že nekoliko zmehčal. .
Najnesrečnejše so bile tekmovalke podjetja Kamnik, ki jim ekipno n uspelo obraniti prvega mesta, saj bi po dveh zaporednih zmagah preje« pokal v trajno last. Posebno priznanje pripada najstarejšima tekmovalcem« ki se uspešno kosata z mlajšimi in iz leta v leto dokazujeta, kako se je trebi boriti. To sta tovariša iz Titana: Adolf Ravnik - 57 let, (zasedel 12. mesto ; 7 sekund za zmagovalcem) in Jože Janežič - 55 let, (zasedel 4. mesto - 1 1,7 sekunde za zmagovalcem!).
Na vsak način hočejo dobiti pokal v trajno last „trije mušketirji" iz Svilsj nita, ki so letos že drugič osvojili prvo mesto med veterani v isti postat (Novak, Seljak, Grilje).
Najnestrpnejši: tekmovalci pred razglasitvijo rezultatov (posebno neki 'iti) Konec dober - vse dobro! 1
Prihodnje leto pričakujemo, da se bo tega tekmovanja udeležilo še ve! tekmovalk in tekmovalcev, saj poleg merjenja moči služi tudi za medsebojni spoznavanja in razvedrilo.
J. M
Kamniška kronika
ROJSTVO:
Zlatnar Janez iz Bistričice
POROKE:
Boris Kuhar iz Šmarce, ključavničar, star 25 let, in Ana Drolc iz Zg. Motnika, delavka, stara 21 let;
Anton Sedeljšak iz Špitaliča, delavec, star 25 let, in Helena Strmšek iz Bele, trg. vajenka, stara 17 let;
Anton Štupar iz Brega pri Komendi, šofer, star 31 let, in Frančiška Jerman iz Most, delavka, stara 22 let;
Drago Vrhovnik iz Tunjic, avtoličar, star 23 let, in Valerija Čeh iz Kamnika, frizerka, stara 19 let.
SMRTI:
Jakob Golob iz Kamnika, osebni upokojenec, star 71 let; Marija Koželj iz Tunjic, kmečka delavka, stara 80 let; Franc Lavrenčič iz Kamnika, osebni upokojenec, star 92 let; Stanislav Leveč iz Domžal, kmečki delavec, star 34 let; Alojzija Ovcin iz Kamnika, socialna podpiranka, stara 75 let; Ivana Starovasnik iz Črne, gospodinja, stara 90 let; Marija Štele iz Kamnika, socialna podpiranka, stara 81 let;
VETERANI NA STARTU - (FOTO: J. TAJC)
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani