URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 2	Ljubljana, ponedeljek 30. januarja 1978 Cena 70 dinarjev	Leto XXXV
39.
Na podlagi 335. in 336. člena ustave SRS ter 241.,
244.	in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. januarja 1978 in Zbora občin dne 25. januarja 1978 sprejela
STALIŠČA, SKLEPE IN PRIPOROČILA
0	izvajanju programa ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije
Ob obravnavi programa ukrepov za racionalizacijo Pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije je Skupščina SR Slovenije
ugotovila:
1.	Neusklajenost osnovnih usmeritev v pridobivanju in porabi energije na svetovni ravni, ki je posledica različnih družbenoekonomskih odnosov in političnih sistemov, onemogoča dolgoročno zanesljivost v oskrfai s posameznimi vrstami energije. Ker postaja jnožnost zadovoljevanja energetskih potreb v vse več-P meri omejitveni element, s katerim je treba računati v nadaljnjem razvoju vsakega narodnega gospodarstva, se postavlja tudi pred našo deželo zahteva,
a si zagotovi čim razvitejše lastne energetske osnove n s tem večjo stopnjo energetske neodvisnosti.
2.	Slovenija lahko sama pokrije le približno polo-Vld° svojih energetskih potreb. Iz svojih lastnih virov a ko pokrijemo pretežni del potreb po električni ener-SPi in v veliki meri potrebe po premogu, medtem ko
oramo ostale vrste energije kriti z nabavo iz drugih spublik ali iz uvoza. Od energetskih potreb, ki jih in°ram0 iz uvoza, odpade več kot 90 °/o na nafto n^ene derivate. V skladu s predvidevanji dolgoročne v. er§etske bilance SR Slovenije, se bo energetska od-tp!n°St S1°venije še nadalje povečala in bo do konca “a stoletja presegla 60 °/o.
l98 3'. Za tekoče srednjeročno plansko obdobje do leta pr. Predvideno, da bomo v objekte za pridobivanje ene a^ne energije, njeno pretvarjanje in za prenos l9^5gl^e> vložili 18 mia din, računano po cenah iz leta predstavlia okrog 20°/o vseh gospodarskih Porah tega Planskeša obdobja. Z bolj racionalno jarn 0 ouergije se sicer ne moremo izogniti investici-]atj v energetiko, lahko pa zagotovimo, da se bo reda n° zniževal njihov delež v skupnih investicijah in en^r6 ■ k° re^ativno zmanjševala stopnja rasti porabe glJe v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda.
' Vo <^dPrava neskladij med potrebno in razpoložlji-obdoberSij° Prednostna naloga tekočega planskega memb a’ §Iede na svoi časovni razpon pa bo imela po-LTskian° Vlogo v nadaljnjih planskih obdobjih. P0đrof^faje treka izvajati na dveh enakovrednih im in sicer po eni strani z izgradnjo novih ener-
getskih proizvodnih in prenosnih objektov ter z zagotavljanjem potrebne dodatne energije iz uvoza, po drugi strani pa z zagotovitvijo čim večje racionalnosti v pridobivanju, pretvarjanju, transportu in porabi ener-i gije.
5.	Razvoj energetske baze in racionalizacija njene porabe sta dva izmed odločujočih dejavnikov skladnega družbenoekonomskega razvoja, večje produktivnosti dela ter krepitve lastne energetske osnove kot enega od pogojev za enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Racionalno gospodarjenje z energijo spada v sklpp celotnih prizadevanj za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva ter hkrati tudi bistveno prispeva k varstvu okolja in ohranitvi dobrin splošnega družbenega pomena.
6.	V organizacijah združenega dela nedvomno že obstaja določena skrb za to, da se energija v proizvodnji troši racionalno in da se s tem zmanjšajo stroški za porabljeno energijo v lastni ceni proizvodov in storitev. Odprt pa ostaja problem racionalne energetske porabe pri proizvodih, ki se prodajajo drugim organizacijam združenega dela ali široki potrošnji. Neskladnost obeh interesov predstavlja v sedanji fazi eno od večjih ovir za to, da bi na področju energetike dosegli tisto stopnjo racionalnosti, ki jo sedanja stopnja tehnološkega razvoja že omogoča.
n
Z namenom, da bi čim uspešneje reševali aktualna vprašanja predloženega programa za racionalno gospodarjenje z energijo sprejema Skupščina SR Slovenije naslednja
stališča:
1.	Spoznanje o širšem družbenem pomenu racionalizacije v energetiki zahteva, da se na tem področju delovanja vzpostavi stalna in usmerjena družbena aktivnost, ki mora zajeti vse delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela s področja gospodarstva kot tudi negospodarstva ter druge organizacije in skupnosti, da se bodo zavzemali in organizirano vključevali v napore za uresničitev ciljev, ki so zajeti v programu ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. Trajnost tega procesa bo treba zagotoviti z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi ter prilagajanjem normativnih aktov za usmerjeno delovanje.
2.	S samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in normativnim urejanjem moramo na dohodkovnih odnosih uveljaviti učinkovit sistem, ki bo omogočal izvajanje ter stalno spremljanje dogovorjene politike na področju racionalizacije. Zato bo še nadalje potrebno krepiti samoupravno organiziranost na področju energetike.
Za dolgoročno zagotovitev ustreznih energetskih virov in s tem tudi za uveljavitev razvojne politike Slovenije je treba doseči večjo dohodkovno povezanost
z organizacijami združenega dela v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah.
3.	Skupščina SR Slovenije opozarja, da mora biti osnovno izhodišče v vsestranski presoji vsakega posameznega ukrepa s širšega vidika. Zato morajo imeti ukrepi za večjo racionalnost v gospodarjenju z energijo ekonomsko upravičenost s širšega družbenega vidika, če želimo z njimi doseči zastavljene cilje. Ob takih izhodiščih pa so ukrepi za racionalnost v ravnanju z energijo izredno pomemben del splošnega procesa za doseganje večje produktivnosti in ekonomičnosti ter rentabilnosti.
4.	Uresničevanje programa racionalnega gospodarjenja z energijo zahteva sprejem dolgoročnega programa razvoja energetike, usklajenega s potrebami družbenoekonomskega razvoja. Nosilci procesa planiranja morajo zagotoviti kontinuirano izvajanje in spremljanje dolgoročnega programa, dopolnjenega v okviru potreb posameznih srednjeročnih programov razvoja ter novih ugotovitev na področju raziskav lastne energetske osnove in tehnično-tehnološkega razvoja.
5.	Pravilno usmerjanje razvoja energetike zahteva, da se ojača in usmerja raziskovalno delo ha tem področju. Visoka investicijska vlaganja zahtevajo, da se že pred odločitvami o izgradnji konkretnih investicijskih objektov opravijo temeljite raziskave o alternativnih možnostih pokrivanja potreb po energiji, ob upoštevanju usposabljanja strokovnih kadrov za to področje, vključevanja domačega gospodarstva v izgradnjo energetskih objektov, upoštevanja potreb splošnega ljudskega odpora in zagotavljanja varstva okolja.
6.	Energetske raziskave so v načelu interdisciplinarne, zato je treba pri njihovem izvajanju povezovati različna področja družbenega dela in različne raziskovalne organizacije. Priporočljiva oblika takega povezovanja bi lahko bili projektni sveti, v katerih naj bi se združevali predstavniki organizacij združenega dela neposrednih uporabnikov in raziskovalci.
7.	Energijo v proizvodne namene je treba usmerjati na tista mesta porabe, kjer bo dala največji narodnogospodarski učinek. Zato je potrebno določiti optimalno razmejitev posameznih vrst energije v porabi, usmeritev pa stimulirati z dolgoročnimi ukrepi ekonomske politike.
8.	Velik del v porabi energije predstavlja poraba energije za ogrevanje, prezračevanje in oskrbovanje s sanitarno toplo vodo. Da se zmanjša ta poraba, s tem pa tudi obseg izpuščanja za okolje škodljivih snovi iz naprav za proizvodnjo toplote, je potrebno posvetiti vso pozornost nadaljnjemu projektiranju, gradnji in obratovanju stanovanjskih in drugih zgradb in njihovega racionalnega ogrevanja, ki v najmanjši meri onesnažuje okolje. Vodilo mora biti povečana toplotna izoliranost stavb in racionalnejša oskrba z energijo, tako glede na način ogrevanja, kot tudi glede vzpostavitve delovanja lokalne regulacije ter merjenja porabljene energije pri končnem porabniku.
9.	Osnovni pogoj za gospodarnejše ravnanje z energijo je, da bodo učnovzgojni programi, odvisno od ravni izobraževanja, zajemali tudi odnos do energije, spoznanja o naših energetskih razmerah ter o možnostih racionalnega ravnanja z energijo. Zato je potrebno dopolniti učne načrte srednjih strokovnih šol in fakultet z uvajanjem interdisciplinarnega študija, katerega cilj naj bo tak profil kadrov, ki bodo znali ne samo tehnično oziroma tehnološko, ampak tudi ekonomsko optimalno upravljgti naprave, ki proizvajajo, prenašajo, pretvarjajo ali porabljajo energijo.
10.	Informiranje o možnostih racionalnega ravnanja z energijo bo moralo zajeti vso širšo javnost. Zato je potrebno, da sredstva javnega obveščanja kontinuirano opozarjajo porabnike o vseh možnostih racionalnega ravnanja z energijo. Hkrati je potrebno zagotoviti tudi druge oblike seznanjanja javnosti z možnostmi, ki jih imamo na tem področju. Rezultat tega delovanja mora biti, da vzpostavimo pozitiven odnos slehernega delavca in občana do tega problema.
III
Z namenom, da bi usmerila aktivnost pri razreševanju vprašanj s področja racionalnega gospodarjenja ■z energijo, sprejema Skupščina SR Slovenije naslednje
sklepe:
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi skupno z udeleženci, predvidenimi v programu ukrepov, družbeni dogovor o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. Z družbenim dogovorom bodo konkretneje določene naloge udeležencev pri realizaciji programa. Družbeni dogovor naj sd sprejme do konca februarja 1978.
2.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo ob upoštevanju vloge in mesta Gospodarske zbornice Slovenije v tem procesu intenziviral stike in sodelovanje z deželami v razvoju zaradi iskanja skupnih in dolgoročnih rešitev pri oskrbi z deficitno primarno energijo. Rešitev je treba iskati zlasti v dogovorih za skupne naložbe, ki bodo omogočale dolgoročno zagotovitev oskrbe s tekočimi gorivi in plinom ter izvajanje ukrepov za njihovo racionalno vključitev v energetsko porabo.
3.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predložil Skupščini SR Slovenije dolgoročno energetsko bilanco SR Slovenije do leta 2000 kot enega od osnovnih dolgoročnih ukrepov za uveljavitev programa racionalnega gospodarjenja z energijo in v tem okviru opredelil dolgoročne osnove energetske politike. Pri pripravi bilance naj pritegne k sodelovanju ustrezne samoupravne organizacije in skupnosti s področja energetike.
4.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije si bo prizadeval, da se aktivnost za racionalno gospodarjenje z energijo prenese na celotno področje Jugoslavije in bo dajal pobude za sprejem ustreznih predpisov na zvezni ravni.
Zavzame naj se za čimprejšnji sprejem ustrezne politike cen na tem področju.
5.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj:
—	prouči možnost priprave zakona o energetskem gospodarstvu, v katerem naj zajame tudi določila za racionalno gospodarjenje z energijo ter omogoči izdajo ustreznih podzakonskih aktov;
—	prouči možnost ustanovitve notdh inšpekcijskih služb in dopolnitve obstoječih služb za kontrolo racionalnega gospodarjenja z energijo. Ker bodo opravljale te službe zelo odgovorne naloge, je treba določiti njihov obseg in delo ter jih temu primerno zasesti; .
—	predlaga čimprej ukrepe, s katerimi bo preprečeno nekontrolirano prehajanje z enega na drugi energetski vir, posebno ko gre za primarno energijo iz uvoza.
6.	Izvršni svet bo Skupščini' SR Slovenije posredoval letno poročilo o izvajanju ukrepov s področja
racionalne proizvodnje, pretvarjanja, transporta in porabe energije ter zagotovil občasno dopolnjevanje programa v skladu z novimi tehničnimi, tehnološkimi in ekonomskimi spoznanji;
in priporočila:
1.	Racionalna poraba energije naj postane trajna naloga samoupravnih interesnih skupnosti s področja energetike, Gospodarske zbornice, Raziskovalne skupnosti Slovenije, samoupravnih stanovanjskih skupnosti, strokovnih društev ter Zveze sindikatov Slovenije, ki naj pripravijo lastne programe aktivnosti v skladu s svojimi družbenimi nalogami.
2.	Skupščine občin naj bi pri prostorskem planiranju določile smernice za zagotovitev racionalne oskrbe z energijo, upoštevajoč prizadevanja dolgoročne energetske bilance do leta 2000. V svojih urbanističnih načrtih naj predvidijo najracionalnejši način ogrevanja, prav tako pa tudi analizirajo'stanje in zagotovijo rekonstrukcijo obstoječih ogrevalnih sistemov glede na racionalnost porabe in glede na zahteve za varstvo okolja. Posebno pozornost je treba posvetiti izvajanju ukrepov toplotne zaščite in izolacije stanovanjskih in drugih zgradb.
3.	Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva in samoupravna interesna skupnost za nafto in plin naj usmerjata politiko združevanja sredstev za izgradnjo in rekonstrukcijo energetskih objektov v skladu z načeli racionalne proizvodnje in porabe energije. upoštevajoč možnosti, ki jih nudi samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje med proizvajalci in Porabniki, člani interesnih skupnosti, upoštevajoč izhodišča srednjeročnih programov razvoja in dolgoročne energetske bilance.
Zavzemata naj se za tako dograjevanje tarifnih sistemov pri porabi električne energije in zemeljskega plina, da bo stimulirana racionalna poraba energije ter za to, da bo energija usmerjena v takšno porabo, da bo dajala najugodnejše' narodno gospodarske učinke.
4.	Zveza stanovanjskih skupnosti, področna raziskovalna skupnost za gradbeništvo in zainteresirane organizacije naj predlagajo ukrepe, ki bodo omogočili povečano toplotno izoliranost stavb in njihovo racionalnejšo oskrbo z energijo. Ukrepe je treba upoštevati Pri projektiranju, gradnji in obratovanju novih stanovanjskih in poslovnih stavb. Hkrati bi bilo potrebno Predlagati tudi ukrepe, s katerimi bo zagotovljena sanacija obstoječih stavb. Uresničevanje vseh teh ukre-Pov naj spodbujajo tudi bančne organizacije, predvsem z ugodnejšimi kreditnimi pogoji.
5.	Republiška raziskovalna skupnost, področne raziskovalne skupnosti in Zveza organizacij za tehnično kulturo naj upoštevajo prioriteto programa, pripravijo svoje programe raziskav za racionalnejše pridobi-vanje, transformacijo in porabo energije. Posebno pozornost je treba posvetiti obnovljivim virom energije. Maksimalno bo treba izkoristiti vodne sile ter iskati Prožnosti delnega izkoriščanja neizčrpnih virov, kot so sončna energija, energija vetra in geotermična ener-Sija. v ta namen je treba izkoristiti dosežke raziska-Ve ter določiti kratkoročne, srednjeročne in dolgoroč-p® Projektne naloge ter način njihovega izvajanja.
3er bo to primerno, naj se formirajo projektni sveti, v katerih bodo povezani predstavniki organizacij zdru-ZeUega dela — porabnikov in raziskovalcev. Projektni ®Veti naj upoštevajo vse predpise in ukrepe za varstvo red onesnaženjem zraka in za druge ukrepe varstva
okolja. Financiranje naj se zagotovi v okviru obstoječega sistema in dodatnih sporazumov z zainteresiranimi porabniki.
6.	Raziskave in obnavljanje nahajališč zemeljskega plina, nafte, urana, geotermične energije kakor tudi nadaljevanje raziskav na območju sedanjih premogovnikov morajo zagotoviti, da se bodo v kar največji meti smotrno aktivirali in izkoriščali domači energetski viri. Organizacije združenega dela, ki pridobivajo te vire, naj uvajajo sodobne metode pridobivanja energetskih virov in izboljšajo stopnjo eksploatacije obstoječih virov.
Ker zahtevajo raziskave in obnavljanje rudnega bogastva znatna finančna sredstva, bi bilo treba s samoupravnimi sporazumi med porabniki in izvajalci zagotoviti ustrezno združevanje sredstev za dogovorjeni obseg raziskav. Ob tem naj bi se zagotovil čim večji obseg amortizacije navedenih naložb in s tem del sredstev za enostavno reprodukcijo raziskovalnega dela.
7.	Organizacije združenega dela naj pripravijo
ustrezne programe za racionalno gospodarjenje z energijo. Kjer bo smotrno, naj uvedejo energetske službe, ki bodo predlagale, izvajale in kontrolirale ukrepe za izvedbo sprejetih programov. Smotrno gospodarjenje z energijo naj se upošteva kot element nagrajevanja. Ukrepe za racionalno gospodarjenje z energijo je treba vgraditi tudi v razvojne programe in sanacijske ukrepe za varstvo okolja, energetske izboljšave v proizvodnji pa obravnavati kot inovacije.	t
Posebno pozornost naj organizacije združenega dela posvetijo tudi uporabi odpadne toplote in reciklaži odpadkov.
Pri proizvodnji blaga za trg naj organizacije združenega dela zagotovijo takšno kvaliteto proizvodov, ki bo omogočala racionalno porabo energije v celotnem obdobju uporabe proizvoda, hkrati pa zagotovijo tudi čim več j o trajnost proizvodov. Porabnike je treba o karakteristikah proizvodov stalneje in kvalitetneje obveščati.
8.	Samoupravne interesne skupnosti, predvsem s področja izobraževanja in energetike, naj proučijo in predlagajo ukrepe za dodatno izobraževanje delavcev za racionalno gospodarjenje z energijo ter v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami združenega dela uvedejo usmerjeno izobraževanje kadrov za potrebe energetike.
Ustrezne dopolnitve programov izobraževanja v tej smeri bi bilo treba proučiti na ravni osnovnih, srednjih in visokih šol.
9.	Udeleženci družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja in porabe energije naj preko sredstev javnega obveščanja tekoče informirajo in opozarjajo porabnike o vseh možnostih in doseženih uspehih s tega področja.
St. 31.11-1/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
40.
Na podlagi 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenj ie, 28. alinee prvega razdelka 71. člena, 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. januarja 1978 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA za izvajanje nujnih ukrepov na področju varstva zraka
Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi stanja onesnaženosti zraka in o doseženi stopnji uresničevanja zakona o varstvu zraka
ugotovila
1.	Zaradi naraščajočih učinkov oziroma gostejše naseljenosti, urbanizacije in še neobvladanih učinkov industrije in prometa v raznih delih Slovenije se onesnaženost zraka s škodljivimi plini in trdnimi delci vedno bolj stopnjuje, s tem pa tudi škodljive posledice za zdravje ljudi in za učinkovitost dela. Poleg varstva voda in zemljišč ostaja varstvo zraka zaradi ne-posrednejših in hitrih učinkov na počutje in zdravje ljudi ena osnovnih nalog varstva človeka in naravnega okolja.
2.	Ob splošno znanih škodljivih posledicah onesnaženega zraka in ob sprejetih zakonskih obveznostih pa je družbeno nesprejemljivo:
—	da so le maloštevilne organizacije združenega dela in druge pravne osebe katerih objekt, obrat ali naprave onesnažujejo zrak, izdelale in sprejele sanacijske programe, kar kaže, da združeno delo obveznosti za sanacijo virov onesnaževanja zraka še ni sprejelo kot svojo dolžnost in kot del lastnega interesa;
—	da občinske skupščine pomanjkljivo izpolnjujejo z zakonom o varstvu zraka določene obveznosti, tako v pogledu uveljavljanja preventivnega varstva zraka pred onesnaževanjem kot tudi glede izvajanja sanacijskih ukrepov ter opravljanje splošnega nadzorstva nad uresničevanjem sprejete politike za varstvo zraka;
—	da družbenopolitični dejavniki v nekaterih občinah ne nudijo ustrezne iniciative in podpore pri organiziranju samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo zraka, ki so pogoj za uspešno izvajanje zakona o varstvu zraka.
Posledica dveletne zamude pri ustanavljanju občinskih in medobčinskih skupnosti za varstvo zraka je, da so bili komaj pred nekaj meseci doseženi pogoji za ustanovitev Zveze skupnosti za varstvo zraka v SR Sloveniji. Ta kasnitev pa je onemogočila razrešitev temeljnih finančnih vprašanj v zvezi s financiranjem varstva zraka, s čimer je bila v določeni meri tudi zavrta realizacija z zakonom določenih nalog, pomembnih za celo republiko, posebno še:
—	pri izvajanju sanacij in preventivnega varstva zraka,
—	na razvojnem in znanstveno raziskovalnem področju,
—	pri izobraževanju in izpopolnjevanju kadrov,
—	pri usposabljanju zavodov za meritve in nadzor,
—	pri spremljanju onesnaženosti zraka in v okviru propagandno vzgojne dejavnosti s področja varstva zraka.
Z namenom hitrejšega uresničevanja temeljnih nalog, ki izhajajo iz zakona o varstvu zraka, je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela naslednjo
'	sklepe
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo:
1.1.	na podlagi 28. in 29. člena zakona o varstvu zraka v kratkem proučil vse možnosti za oblikovanje finančnih sredstev za varstvo zraka;
1.2.	stalno spremljal izvajanje zakona o varstvu zraka, zlasti glede uveljavljanja preventivnih in sanacijskih ukrepov ter o tem občasno obveščal Skupščino SR Slovenije in
—	v skladu s 16. členom zakona o varstvu zraka, na podlagi ugotovljenih realnih družbenoekonomskih možnosti, predlagal občinskim skupščinam skrajšanje rokov določenih v sanacijskih programih za preureditev posameznih objektov ali naprav, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi, če ima taka preureditev širši pomen za zdravje prebivalstva, za gospodarstvo ali za druge splošne koristi ter
—	za posamezna kritična onesnažena območja (IV. območja), na katerih imata obseg onesnaženja zraka in njegova intenzivnost hujše škodljive posledice, predpisal na podlagi 35. člena zakona o varstvu zraka ustrezne ukrepe za zavarovanje zraka pred onesnaženjem.
2.	Republiški sekretariat za urbanizem bo:
2.1.	— v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za industrijo in Republiškim komitejem za energetiko ter Zvezo skupnosti za varstvo zraka SR Slovenije določil, kateri objekti, obrati in naprave se štejejo kot pomembni potencialni viri onesnaževanja zraka in za katere je z vidika splošnih družbenih interesov utemeljeno, da se izvrši prenos pristojnosti za izdajo lokacijskih dovoljenj iz občinskih na republiške upravne organe;
2.2.	— v roku dveh mesecev izdal:
—	strokovno metodološko navodilo za izračun višine prispevka za varstvo zraka in prispevka zaradi onesnaževanja zraka in
—	navodilo o organizaciji evidence nad emisijo in imisijo ter o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka;
2.3.	— v sodelovanju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo v roku dveh mesecev izdal:
—	pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije in zavodi iz drugega odstavka 17. člena zakona o varstvu zraka;
2.4.	— v sodelovanju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, Republiškim sekretariatom za industrijo in Republiškim sekretariatom za notranje zadeve, Republiškim komitejem za varstvo okolja in Zvezo skupnosti za varstvo zraka SR Slovenije v roku treh mesecev izdal;
—	pravilnik o pogojih za lokacijo objektov, obratov in naprav, ki onesnažujejo zrak.
3.	Republiški urbanistični inšpektorat in Republiški sanitarni inšpektorat bosta:
—	v okviru svojih pristojnosti zaostrila nadzor nad izvajanjem zakona o varstvu zraka in na njegovi podlagi izdanih predpisov posebno glede uveljavljanja preventivnih ukrepov za varstvo zraka in izvajanja sanacijskih ukrepov na III. in IV. območjih onesnaženosti zraka.
4.	Republiški sekretariat za. industrijo bo:
—	izdelal kriterije za selekcijo proizvodnih tehnologij, ki lahko predstavljajo potencialne vire onesnaževanja zraka in te uveljavil v metodologiji o izdelavi investicijske dokumentacije, izdane na podlagi zakona o investicijski dokumentaciji (Ur. 1. SRS, št. 7-292/76).
5.	Republiški sekretariat za notranje zadeve bo:
—	na podlagi pravilnika o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu (Ur. 1. SFRJ, št. 20-264/75) uveljavil trajnejši nadzor nad izpuščanjem izpušnih plinov motornih vozil v cestnem prometu.
6.	Zavod SR Slovenije za statistiko bo:
—	vpeljal statistično evidenco o opravljenih sanacijah virov onesnaževanja zraka in o uporabljenih finančnih sredstvih za opravljene sanacijske ukrepe, in
priporočila
1.	Zveza skupnosti za varstvo zraka Slovenije
naj v roku enega meseca predloži Izvršnemu svetu
Skupščine SR Slovenije:
1.1.	— srednjeročni program za varstvo zraka,
1.2.	— letni program dela in finančni načrt za leto 1978 in
1.3.	— predlog o načinu plačevanja in višini prispevka za varstvo zraka v smislu določb 29. člena zakona o varstvu zraka.
2.	Skupščinam občin:
2.1.	da pri izdelavi in sprejemanju prostorskih planov in urbanističnih dokumentov (urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnih redov) dosledno upoštevajo in uveljavljajo vse potrebne ukrepe za varstvo zraka;
2.2.	da v skladu z zakonom o varstvu zraka in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov čimprej sprejmejo odlok:
—	o razvrstitvi območij v občini v območja onesnaženosti zraka (I., II., III. in IV. območje) za potrebe varstva zraka,
—	o varstvu zraka in
—	o izvajanju izrednih ukrepov v primerih, če so Prekoračene kritične vrednosti onesnaženosti zraka (imisije);
2.3.	— da stalno spremljajo stanje onesnaženosti zraka (imisijo) z anorganskimi in organskimi škodi j i-vimi plini, hlapi in trdnimi snovmi ter izvajanje sana-cijskih ukrepov na območjih, kjer je zrak onesnažen had dovoljeno, vendar pod kritično mejo (III. območ-ja) in na območjih, na katerih je zrak onesnažen nad kritično mejo (IV. območja);
2.4.	— da na teritoriju, na katerem se nahajajo Prekomerno onesnažena območja in v okviru katerih se Piso ustanovljene samoupravne interesne skupnosti ?a. varstvo zraka, nemudoma prevzamejo pobudo za nJihovo čimprejšnjo ustanovitev;
2-5- — da ustanovljenim samoupravnim interes-m skupnostim za varstvo zraka: t , ~~ zagotovijo potrebna finančna sredstva za zače-
njihovega dela in
—	nudijo neposredno pomoč pri oblikovanju • in uveljavljanju samoupravnih sporazumov o plačevanju prispevkov zaradi onesnaževanja zraka v višini, ki bo zagotavljala nemoteno redno poslovanje skupnostim in izvajanje nalog, določenih z zakonom o varstvu zraka;
2.6.	— da v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za varstvo zraka nemudoma pristopijo k izdelavi programov za sanacijo območij III. in
IV.	stopnje onesnaženosti zraka;
2.7.	— da v skladu s 14. členom zakona o varstvu zraka nemudoma uveljavijo za območja IV. stopnje onesnaženosti zraka, ki so pogosto in trajnejše onesnažena nad kritično mejo, začasno prepoved gradnje stanovanj, šol, bolnic in drugih objektov družbenega standarda ter industrijskih objektov, obratov in naprav, ki lahko onesnažujejo zrak, do sprejema sanacijskih programov;
2.8.	— da čimprej izdelajo kataster virov onesnaževanja zraka;
2.9.	— da omogočijo pooblaščenim organom in organizacijam nemoten in trajen nadzor nad izvajanjem odloka o dovoljenih količinah in koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) in odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku (imisija).
3.	Organizacijam združenega dela in drugim pravnim osebam:
3.1.	da za objekte, obrate in naprave, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi prek dovoljene meje, takoj pri-' stopijo k izdelavi sanacijskih programov in določijo roke, v katerih bodo sprejele te programe.
4.	Temeljnim bankam:
4.1.	da kreditirajo proizvodnjo domačih čistilnih naprav;
4.2.	da v svoji kreditni politiki upoštevajo potrebo za pospešeno izvajanje programiranih sanacij virov onesnaževanja zraka in v tem okviru zagotovijo pod ustreznimi kreditnimi pogoji stredstva za:
—	izgradnjo naprav za čiščenje dimnih in tehnoloških plinov;
—	rekonstrukcijo dimovodnih naprav, katerih namen je disperzija dimnih plinov;
—	rekonstrukcijo oziroma spremembo tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje zraka in prekomerno uporabo energije pri ogrevanju in procesih;
—	gradnjo in rekonstrukcijo kurilnih naprav za ogrevanje stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov in za toplotne izolacije stavb v okviru sprejetih sanacijskih programov.
5.	Komunalnim organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim komunalnim skupnostim:
da uredijo odstranjevanje odpadkov tako, da bodo preprečene emisije škodljivih plinskih snovi, smrdljivih hlapov in prašnih delcev v ozračje (preprečevanje in izgorevanje deponiranih snovi, preprečevanje širjenja plinskih produktov razkroja deponiranih snovi itd.).
6.	Organizacijam združenega dela in občanom, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo dimnikarsko službo:
6.1.	da lastnikom in upravljalcem kurilnih naprav nudijo strokovne nasvete o pravilni uporabi in vzdrževanju kurilnih naprav in
6.2.	da dosledno opravljajo obveznosti, določene z zakonom o varstvu zraka in o dimnikarski službi ter s pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnikov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije.
7.	Trgovskim organizacijam za preskrbo z gorivi za ogrevanje:
— da zagotovijo za široko potrošnjo zadostne količine kvalitetnih goriv z manjšo vsebnostjo škodljivih snovi.
8.	Občanom:
8.1.	da uporabljajo in vzdržujejo kurilne naprave ter lastna motorna prevozna sredstva tako, da ne bodo izpuščala v zrak prekomernih količin škodljivih snovi;
8.2.	da skrbijo za racionalno porabo energije za ogrevanje;
8.3.	da ob kritičnih vremenskih situacijah omejujejo uporabo lastnih motornih vozil in se poslužujejo javnih prevoznih sredstev.
9.	Raziskovalnim skupnostim:
9.1.	da nudijo organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim ih samoupravnim interesnim skupnostim za varstvo zraka neposredno pomoč pri strokovni pripravi sanacijskih programov;
9.2.	da začno bolj sistematično uvrščati v svoje programe temeljne raziskave s področja zahtevnejše tehnologije z namenom, da bi se izsledki uporabili pri konkretni odpravi virov onesnaževanja zraka.
St. 352-11/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
41.
Na podlagi 352. člena ustave SR Slovenije in 242.,
245.	in 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 25. januarja 1978 sprejel
STALISCA IN PRIPOROČILA:
1.	Od 1. januarja 1978 se morajo obvezno uporabljati določbe zakona o združenem delu o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Organizacije združenega dela, ki tega roka ne spoštujejo, kršijo zakon. Pristojni organi so v teh primerih dolžni ukrepati v skladu z zakonsko določenimi postopki.
2.	Pri nadaljnji aktivnosti uresničevanja zakona o združenem delu mora priti do izraza spoznanje, da je v sedanjem obdobju našega razvoja poglavitna naloga — vsebinsko spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, zlasti glede nadaljnjega izpopolnjevanja, dograjevanja in konkretizacije odnosov pri pridobivanju, raz-
porejanju in delitvi dohodka. Pri tem je treba imeti pred očmi, da uvajanje dohodkovnih odnosov ni enkratno dejanje, ki se rešuje s sprejemom določenega samoupravnega akta, pač pa je to dolgoročni proces, ko je potrebno nenehno spremljati izvajanje sprejetih samoupravnih splošnih aktov, preverjati njihovo uporabnost v vsakdanji praksi in si prizadevati za izpopolnjevanje in dograjevanje posameznih njihovih rešitev. Nosilci družbenopolitične dejavnosti v samih organizacijah združenega dela morajo zagotavljati, da so v oblikovanje vsebine in iskanje najustreznejših rešitev v samoupravnih splošnih aktih neposredno vključeni delavci v združenem delu.
3.	Nadaljnjo aktivnost je potrebno usmeriti v celotni splet družbenoekonomskih odnosov, tako v ugotavljanje celotnega prihodka, v ustvarjanje, razporejanje in delitev dohodka in čistega dohodka, in ne le v delitev sredstev za osebne dohodke, kar se je pokazalo v nekaterih organizacijah združenega dela, kajti ustvarjanje sredstev za osebne dohodke in njihova delitev je odvisna od ustvarjanja, razporejanja in delitve dohodka. Ob tem pa je treba reševati tudi tekoča družbenoekonomska vprašanja, stabilizacijo gospodarstva, uresničevanje proizvodnih programov in produktivnost dela, tako v posamezni temeljni organizaciji združenega dela kot v družbi nasploh.
4.	Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihovi organi, zlasti komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, družbeni pravobranilci samoupravljanja, sodišča združenega dela in drugi pristojni organi, sindikat in druge družbenopolitične organizacije ter Gospodarska zbornica Slovenije, morajo v obdobju nadaljnjega razvijanja in izpopolnjevanja osnov dohodkovnih odnosov v družbeni praksi samoupravljanja in celovite prilagoditve samoupravne organiziranosti, dajati pobude, usmerjati delo in ukrepati, da bodo zagotovljeni pogoji, potrebni za kar najbolj dosledno uvajanje dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v združenem delu. Predvsem je potrebno organizirati vso njihovo dejavnost tako, da bo omogočen neposreden in stalen vpogled v situacije in odnose v vsaki organizaciji združenega dela in da bodo delavci vedeli kje in kdo so povzročitelji določenih slabosti ali ovir za uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic in obveznosti. Zato naj vsi nosilci družbenopolitičnih aktivnosti v okviru svojih pristojnosti opredelijo naloge in dejavnosti, ki jih bodo neposredno izvajali v prihodnjem obdobju.
5.	Glede na zakonsko določen rok, ki je v veljavi od 1. januarja 1978 dalje, je treba ugotoviti, če ima posamezna temeljna organizacija združenega dela sprejet samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, oziroma če ima v skladu s sklepom Zveznega zbora Skupščine SFRJ sprejet samoupravni sklep, s katerim potrjuje, da so sedanji samoupravni splošni akti v skladu z vsebinskimi opredelitvami zakona o združenem delu. To naj ugotovi v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti služba družbenega knjigovodstva ob izplačilu akontacij osebnih dohodkov za mesec januar 1978, kot tudi v prihodnje.
Kolikor delavci, sindikat in druge družbenopolitične organizacije ter organi družbenopolitičnih skuo-nosti ugotovijo pri vsebinskem ocenjevanju, da gre le za navidezno uskladitev oziroma za neutemeljen sklec glede skladnosti z zakonom, je treba s temi ugotovit-
vami seznaniti vse delavce, obrazložiti jim, kje so vzroki za tako stanje, opredeliti odgovornost pristojnih organov, istočasno pa povzeti akcije, da se pripravijo vsebinsko ustrezni samoupravni splošni akti.
Služba družbenega knjigovodstva naj ukrepa v skladu s svojo pristojnostjo v primerih, ko organizacija združenega dela ob izplačilu akontacij osebnih dohodkov ne predloži samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa samoupravnega organa, ker ni pravne podlage za izplačilo akontacije osebnih dohodkov. O svojih ugotovitvah mora služba družbenega knjigovodstva obvestiti pristojne organe v občini in organizaciji združe-nega dela, da lahko podvžamejo Ustrezne akcije. V takih primerih se mora začeti po zakonu o združenem delu predviden postopek. Hkrati pa morajo nosilci družbenopolitične dejavnosti v organizaciji združenega dela doseči, da se pripravijo ustrezni samoupravni splošni akti.
Če se ugotovi, da v sprejetih samoupravnih splošnih aktih niso opredeljene osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z zakonom o združenem delu in če organizacija združenega dela naknadno ne stori tega, morajo o teh aktih odločati sodišča združenega dela.^
Ko se ugotovi, da organizacija združenega dela ne izpolnjuje zakonskih določb oziroma nima določenih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, naj tudi skupščina družbenopolitične skupnosti v okvino svoje pristojnosti določi ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev.
6.	Organi družbenopolitične skupnosti, družbeni Pravobranilci samoupravljanja, sindikat in druge družbenopolitične organizacije naj do konca četrtletja 1978 Pregledajo sedanje samoupravne akte o delitvi osebnih dohodkov, oziroma sklepe samoupravnih organov fr ocenijo njihovo skladnost z zakonom o združenem delu.
V	primerih, kjer postopek za sprejem samouprav-ne§a akta še teče, mora organizacija združenega dela Predložiti službi družbenega knjigovodstva tudi izjavo ° tem, do kdaj bodo urejeni ti odnosi in do kdaj bo
redložen samoupravni akt.
V	organizacijah združenega dela morajo hkrati tu-1 Preveriti in oceniti, kako izvajajo programe za ures-
fevanje določb zakona o združenem delu, ki jih mo-al° imeti sprejete na podlagi 660. člena zakona.
h O samoupravnem splošnem aktu, ki določa os-od^ i11 merila za delitev sredstev za osebne dohodke, Oca.io delavci v temeljni organizaciji z referendu-Če so delavci samoupravni splošni akt sprejeli, * z rPinimalno večino, je treba ugotoviti vzroke za Sn° odločitev delavcev.
ha Primerih, da so delavci samoupravni splošni akt ko re^erendumu zavrnili, je potrebno analizirati vzro-njgo razčistiti vprašanja, zaradi katerih se delavci no °frehelili za elemente v tem aktu. Zato je potreb-inte . sprejemljive in ustrezne rešitve in zadeve enzivno uskladiti. Kolikor gre za vsebinsko drugač-holoj ecli,:ev> se lahko referendum ponovi pred rokom, ocpK enirn v zakonu o referendumu in drugih oblikah nesa izjavljanja.
nostf ^kori združenega dela družbenopolitičnih skup-^ruže*3^ dos*ehno spremljajo uresničevanje zakona o beno f16111 helu na področju uveljavljanja novih druž-0nomskih odnosov.
Komisije občinskih skupščin za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu naj v okviru svojih delovnih nalog usklajujejo prizadevanja in akcijo vseh družbenopolitičnih dejavnikov za izvajanje opredeljenih nalog.
St. 420-32/78 ESA 1023 Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Zbor združenega dela Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stefan Nemec 1. r.
l
42.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. januarja 1978 in na seji Zbora občin dne 25. januarja 1978.
St. P 0100-236/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju
s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
1.	člen
8. točka 10. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74) se spremeni tako, da se glasi:
»8. odloča o sklenitvi pogodbe z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše oziroma z organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš ter oddaja stanovanja, namenjena delavcem, zaposlenim pri opravljanju del pri obratovanju stanovanjske hiše * (hišnik, kurjač in podobno).«
2.	člen
8. točka 12. člena zakona se spremeni tako, da se glasi:
»8. sklepa pogodbe z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše oziroma z organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš.«
3.	člen
18. člen zakona se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
»18. člen
Delavci, ki opravljajo dela pri obratovanju stanovanjske hiše in ki niso v delovnem razmerju z organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš, se vključijo v delovno skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti, v kateri uresničujejo pravico dela, s sredstvi v družbeni lastnini in v skladu z zakonom in z naravo dela, ki ga opravljajo, ustvarjajo sredstva za osebno in skupno porabo ter uresničujejo svoje druge pravice, obveznosti in dolžnosti.
Medsebojna razmerja glede menjave dela in ustvarjanja dohodka ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti ter stanovanjska skupnost in hišni sveti.«
4.	člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi: »18.a člen
Nihče ne more biti delavec za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše (hišnik, kurjač in podobno), če ni v delovnem razmerju z delovno skupnostjo iz prejšnjega člena ali če ni v delovnem razmerju z organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš.«
5.	člen
Pobudo za vključitev delavcev, ki opravljajo dela pri obratovanju stanovanjskih hiš v delovni skupnosti iz 18. člena tega zakona, da stanovanjska skupnost, ki pripravi tudi vse, kar je po zakonu potrebno za vključevanje teh delavcev v delovno skupnost.
Vključitev delavcev iz prejšnjega odstavka v delovne skupnosti mora biti opravljena najkasneje do
30.	junija 1978.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-48/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
43.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije 9
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi
Razglaša se zakon o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. januarja 1978 in na seji Zbora občin dne 25. januarja 1978.
Št. P 0100-235/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Predsednik Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi
1.	člen
V	zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77) se prvi odstavek 45. člena spremeni tako, da se glasi:
»Za zdravstvena spričevala iz 16. člena zveznega in tega zakona ter za potrdila o prijavi in registraciji psov ter o opravljenem cepljenju proti steklini iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona se plača pristojbina, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Za veterinarsko-sanitarne preglede iz zveznega zakona ter 27., 29. in 30. člena tega zakona in za dovoljenje iz drugega in tretjega odstavka 25. člena tega zakona pa se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske' skupščine potem, ko je pridobil mnenje ustreznih organizacij in skupnosti. Kriterije in. merila za določitev pristojbin predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.« ■
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po. objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-4/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
44.
Na podlagi 35. alinee 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije,
17.	in 30. alinee I. razdelka 71. člena in drugega in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora ra združenega dela in Zbora občin dne 25. januarja 1978 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani
I
Pooblasti se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v imenu SR Slovenije sklene družbeni dogovor s pooblaščenimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani.
II
Za izpolnitev finančnih obveznosti. Socialistične republike Slovenije, sprejetih v 'družbenem dogovoru iz prejšnje točke tega odloka, bo v obdobju 1978—1981 zagotovljenih v vsakoletnem proračunu Socialistične republike Slovenije 31,615.000 dinarjev.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-224/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
45.
Na podlagi 35. alinee 335. člena in prvega odstaven 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74, 31-*02/76), 18. alinee prvega razdelka 71. člena in tret-lega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slo-venije je Skupščina Socialistične republike Slovenije e® sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne ‘5- januarja 1978 sprejela
ODLOK
0 Prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Vodograd-benemu laboratoriju v Ljubljani
Ustanoviteljske pravice, ki jih ima SR Slovenija Nasproti Vodogradbenemu laboratoriju v Ljubljani se sPorazumno prenesejo na Zvezo vodnih skupnosti Slo-'ePije in Visokošolsko temeljno organizacijo za grad-eništvo in geodezijo Fakultete za arhitekturo, grad-eništvo in geodezijo v Ljubljani.
n
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem Hstu SRS.
Št. 022-232/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
46.
{] Podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. ■nee t Ustave Socialistične republike Slovenije, 10. ali-trei. retjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in Sl0^. odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR °dsten^e ^er točke 25. člena, tretjega in četrtega čleri v^a 26. člena in tretjega in četrtega odstavka 27. (U n zakona o volitvah in delegiranju v skupščine Vem- list SRS> št- 24-1508/77) je Skupščina SR Slo-Puar'6 na SeR družbenopolitičnega zbora dne 23. ja-^bor3 in na sejah Zbora združenega dela in a občin dne 25. januarja 1978 sprejela
o.	ODLOK
cn°vanju Republiške volilne komisije v Ljubljani
nujejorepubIiško volilno komisijo v Ljubljani se i
ime-
za predsednika:
Janez Šinkovec, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
za namestnika:
Milan Kosterca, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, za tajnika:
Ivan R a u, republiški podsekretar v Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun,
za namestnika:
Franci Grad, svetovalec sekretarja ja zakonodajo v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, za člana:
Zdenka Cerar, namestnica Okrožnega javnega tožilca v Ljubljani, za namestnika:
Milan B i b e r, direktor Časopisnega zavoda Uradni list SRS, Ljubljana, za člana:
Franček Kavčič, član sekretariata predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, za namestnika:
Roman Osterc, sekretar volilne komisije pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, za člana:
Gojmir Komar, šef kabineta predsednika Skupščine SR Slovenije, za namestnika:
Jernej Vrhunec, sekretar Zbora občin Skupščine SR Slovenije, za člana:
Ciril Ribičič, doktor prava, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, za namestnika:
Albin Igličar, doktor prava, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, za člana:
Ivan Žužek, sodnik Sodišča združenega dela SR Slovenije,
za namestnika:
Tjaša Strobl-Kragelj, doktor prava, sodnica združenega dela v Ljubljani.
St 111-32/78
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
47.
Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 2. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list, SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najvišje ravni cen za električno energijo
1
Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije smejo povečati prodajne cene električne energije za gospodinjstva za 11 B/o, za ostali distribucijski odjem
za 29,12 °/o in za posebni odjem za 15°/o, razen za Tovarno dušika Ruše, za katero se cene smejo povečati za 10 »/o.
2
Pri povečanju cen po tem odloku združena elektrogospodarska podjetja Slovenije niso dolžna upoštevati rokov glede obveščanja kupcev oziroma odjemalcev v smislu 20. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list SFRJ, št. 24/65 in 33/65).
3
Ta odlok začne veljati 1. februarja 1978.
St. 38-12/63
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
48.
Na podlagi 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) in 31. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja
1.	člen
V	prodajni ceni plinskega olja — dieselskega goriva je od 1. 1. 1978 zajeto tudi nadomestilo za uporabo cest (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). Nadomestilo znaša 0,40 din od litra.
2.	člen
V	prodajni ceni bencina je z dnem, ko preneha obveznost vplačevanja doplačil v egalizacijski sklad, zajeto tudi nadomestilo za uporabo cest. Nadomestilo znaša 0,55 din od litra.
3.	člen
Nadomestila ne plačujejo pri nakupu na debelo pri proizvajalcih ali iz skladišč trgovskih organizacij združenega dela plinskega olja — dieselskega goriva ter bencina:
— Jugoslovanska ljudska armada,
—.organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki to gorivo upo-rab'iajo za pogon tirnih vozil, plovnih objektov iti letal.
Organizacije in skupnosti iz prejšnje alinee vodijo evidenco o količinah bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, ki jih kupujejo na debelo.
Obrazec evidence predpiše Republiški'komite za promet in zveze.
4.	člen
Sredstva nadomestila iz 1. in 2. člena tega odloka se vplačujejo na način in v rokih, kot se plačuje davek od prometa proizvodov, na račun št. 842-399 pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljub-
ljana. Ta sredstva se delijo v smislu 1. točke 31. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51-288/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/64
Ljubljana, dne 19. januarja, 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
49.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona < varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78) in 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja
I
S tem odlokom se določajo pristojbine za zdravstvena spričevala in potrdila iz 16. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43-637/76) ter iz 16. in_ 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78) in kriterije ter merila za določitev pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz prvega odstavka 17. člena, prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega ter drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo in za veterinarsko-sanitarne preglede ter dovoljenja iz drugega in tretjega odstavka 25. člena ter 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
II
Za zdravstvena spričevala se plačujejo naslednje pristojbine:
din
—	za govedo, konje mezge in mule	50
—	za žrebeta, osle in teleta do 120 kg	25
—	za prašiče	20
■— za prašičke do 50 kg ter za koze in ovce 10
—	za jagnjeta in kozličke do treh mesecev	starosti	7
—	za perutnino (kokoši, purane, gosi, race
in	drugo	domačo	perutnino)	0,25
—	za	čebelji panj	4
—	za	ribe	0,20
Pristojbina se plačuje od vsake živali, čebeljega panja oziroma kilograma rib.
Za premeščanje živali znotraj iste temeljne organizacije združenega dela, razen za zakol, se za skupno zdravstveno spričevalo plačuje pristojbina, določena za eno žival iz prvega odstavka te točke.
Za vpis spremembe kategorije živali v zdravstve-no spričevalo se plačuje pristojbina v višini razlike višjo in nižjo kategorijo iz prvega odstavka te točke.
III
Za zdajo potrdila o registraciji in vakcinaciji psa 0zirorna za podaljšanje veljavnosti potrdila se plača Pristojbina v znesku 150 din.
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk Zlyali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in ži-Vt>lskih odpadkov iz prvega odstavka 17. člena in pr-^ega ter drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu vali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo sk	Pristojbina, ki jo določi izvršni svet občin-
e skupščine potem, ko je pridobil mnenje ustreznih 0rganizacij in skupnosti.
Veterinarsko-sanitarni pregled mora biti oprav-Jen v skladu z določili pravilnika o načinu naklada-Ja’ Prekladanja in razkladanja pošiljk živali, žival-‘h Proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpad-Q k' 0 pogojih, katere morajo izpolnjevati vozila in mgiensko tehničnih pogojih, katere morajo izpol-pošiljke v notranjem in mednarodnem prosa .^rec^s^va> zbrana s pristojbinami za veterinarsko-Int- rne Preglede iz prvega odstavka, morajo v ce-1 Pokriti najmanj:
ja . vse izdatke oziroma stroške, ki nastajajo z izva-Jem teh veterinarsko-sanitarnih pregledov;
c ~~ Prispevek za zdravstveno varstvo živali, in si-t5°/o od pristojbine.
V
izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mleč-«j6 1 izdellci za javno potrošnjo oziroma za podaljša-stavke^aVn°Sti dovoIjenia iz drugega in tretjega od-rai , a člena zakona o varstvu živali pred kužni-niolz °ieznimi, se plača pristojbina, ki jo za vsako tein	izvršni svet občinske skupščine, po-
skUpno°tie Pridobil mnenje ustreznih organizacij in
Prve?reC*S*;va’ zkrana s pristojbinami za dovoljenje iz izdati^ odsiavka, morajo v celoti pokriti najmanj vse stvengt °ziroma stroške, ki nastajajo s kontrolo zdrav-Vost; Sa stanja molznic ter kontrolo higienske kako-11 mleka, in sicer:
v Stroške enkrat letnega odvzema vzorcev mleka dain ^.,'nicab in sicer od vsakega gospodarstva, kiod-
Ja rnleko;
n-iastn■ Stro^e laboratorijskega pregleda mleka na iskan«5 ts^npno število celic) in higiensko kakovost p 0 število bakterij).
ka (e stoj bina za izdajo dovoljenja iz prvega odstav-2bira]n.°c^e P°sestniku živali, ki ne oddaja mleka v alinee C° ,ali rnlekarno, mora poleg stroškov iz druge z odV2Pre^nieSn odstavka pokriti tudi stroške v zvezi !")reSle,-]ern0rn rnleka v takem gospodarstvu in stroške a molznic na tuberkulozo.
^0Pitar °':>Vezn’ veterinarsko-sanitarni pregled klavnih Pr°izvor V’ ?ar^tarjev, perutnine, kuncev ter živalskih odstavka° 3 in ^tvalskih surovin iz prvega in drugega člena zakona o varstvu živali pred kuž-
nimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo ter 27., 29. in
30.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, se plača pristojbina, ki jo določi izvršni svet občinske skupščine potem, ko je pridobil mnenje ustreznih organizacij in skupnosti.
Veterinarsko-sanitarni pregled mora biti opravljen v skladu z določili pravilnika o veterinarsko-sa-nitarnem pregledu klavnih živali in živil živalskega izvora.
Sredstva, zbrana s pristojbino za veterinarsko-sanitarni pregled iz prvega odstavka te točke, morajo v celoti pokrivati:
—	vse izdatke oziroma stroške, ki nastajajo z veterinarsko-sanitarnim pregledom;
—	prispevek za zdravstveno varstvo živali, in sicer 15 «/o od pristojbine.
Sestavni del veterinarsko-sanitamega pregleda iz prvega odstavka te točke na kraju proizvodnje in uskladiščenja ter na trgih in tržnicah je tudi pregled pri razkladanju živali oziroma surovin ter pregled pri odpremi živil, odpadkov in konfiskatov. Zaradi tega se v navedenih obratih ne plača pristojbina iz četrte točke tega odloka.
VII
Sredstva od taks za zdravstvena spričevala iz 28.,
29.	in 30. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67), ki so bila kot dohodek republike zbrana na posebnem računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občini, se prenesejo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine.
Sredstva od taks za zdravstvena spričevala izpre-šnjega odstavka, ki so bila na posebnem računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se prenesejo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
VIII
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o taksah za zdravstvena spričevala za živino (Uradni list SRS, št. 4-24/67 in 15-135/73).
IX
Ta odlok začne veljati deseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-8/76
Ljubljana, dne 27. januarja 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
50.
Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije sklenejo Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter izvršni sveti skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, vsi po pooblastilu svojih skupščin, Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije. Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska
kulturna skupnost, Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljanska banka, Iskra — združeno podjetje elektronske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije in Podjetje za PTT promet Ljubljana
DRUŽBENI DOGOVOR
o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da Ljubljana kot glavno mesto Socialistične republike Slovenije nima sodobno opremljenega kulturnega središča, v katerem bi se odvijali kulturno-izobraževalni programi, družbenopolitična zborovanja in kongresi, pomembnejši znanstveni in drugi simpoziji ter sestanki za večje število udeležencev. Takšno stanje postaja v sicer naglem urbanskem razvoju Ljubljane resna ovira za hitrejše uresničevanje ustavnih načel, da postajajo kultura, znanost in izobraževanje nepogrešljiva sestavina vsakodnevnega življenja delovnih ljudi in splošna človekova potreba.
Udeleženci tega družbenega dogovora nadalje ugotavljajo, da je graditev kulturnega doma vsebovana v samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnega plana SR Slovenije, mesta Ljubljane, Ljubljanske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980. Zaradi vsega tega udeleženci soglašajo, da je izgradnja kulturnega doma v Ljubljani nujno potrebna in družbeno vsestransko utemeljena ter sprejemajo pobudo odbora za proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, da se na Trgu revolucije v Ljubljani do 9. maja 1979 zgradi kulturni dom in poimenuje po največjem slovenskem književniku. Tudi v poročilu Predsedstva Socialistične republike Slovenije o temeljnih političnih vprašanjih družbenega življenja in razvoja Socialistične republike Slovenije z dne 17. 3. 1977, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 28. 4. 1977, je izražena potreba po izgradnji kulturnega doma Ivan Cankar in utemeljena z ugotovitvijo, da pomanjkanje večnamenskih kulturnih dvoran in drugih prostorov ovira razvijanje kulturnih dejavnosti.
2.	člen
Izhajajoč iz ugotovljenih potreb in sprejetih pobud udeleženci tega družbenega dogovora določajo izgradnjo kulturnega doma z namenom:
—- da se delovnim ljudem bistveno razširijo možnosti za kvalitetnejše sprejemanje kulturnih dobrin, delavcem v kulturi pa izboljšajo pogoji za delo in za njihovo nadaljnjo umetniško rast;
—	da se z izgradnjo novih prostorov prispeva k izboljšanju pogojev za delovanje delegatskega sistema v Ljubljani in v SR Sloveniji, hkrati pa močno omili pomanjkanje ustreznih prostorov, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju družbenopolitične organizacije ter samoupravne skupnosti in organizacije v mestu in republiki;
—	da se z izgradnjo novih prostorov omogoči tudi sodobna organizacija pomembnih strokovnih in znanstvenih sestankov in drugih sreč&nj v izvedbi zainteresiranih organizacij združenega dela, kot tudi nadaljnji razvoj radiotelevizijske dejavnosti v Sloveniji.
'	3. člen
Kulturni dom Ivan Cankar je namenjen kulturnim dejavnostim in potrebam družbenopolitičnega delovanja.
Glede na to zasnovo in smotre udeleženci družbenega dogovora sprejemajo programsko zasnovo kul' I turnega doma, ki obsega izgradnjo:
—	velike dvorane za 1600 obiskovalcev, namenjene za koncertno dejavnost, z možnostjo uporabe te dvorane tudi za scensko dejavnost in za najpomembnejše politične manifestacije; priložnostno se dvorana lahko usposobi še za dodatnih 300 obiskovalcev. Dvorana bo zgrajena in opremljena tako, da bo zagotavljala programirano večnamembnost, da bo optimalno akustična in da bo imela najsodobnejše orgle. V tej dvorani bodo nadalje vgrajene tudi vse najsodobnejše naprave za konzerviranje glasbe, za simultana prevajanja na kongresih in 'drugih političnih in znanstvenih srečanjih, za televizijske prenose, predvajanje fil' mov itd.;
—	srednje dvorane za 650 obiskovalcev z ustreznimi odrskimi kapacitetami za potrebe kulturnoumet-niških dejavnosti in za družbenopolitične potrebe;
—	male dvorane za 250 obiskovalcev, namenjene za različite kulturne dejavnosti in delo družbenopolitičnih organizacij;
—	arene za 200—220 obiskovalcev za komorne in scensko primerne kulturne prireditve in družbenopolitično delovanje;
—	sprejemne dvorane pred vhodi v veliko dvorano, ki bo omogočala tudi sprejeme za okrog 1000 gostov;
—	več prostorov za kongresne potrebe, press center in druge pomožne dejavnosti;
—	večje PTT centrale, več zakloniščnih prostorov^
Podrobna programska zasnova je razvidna v »Programu kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani«, ki je kot priloga sestavni del tega družbenega dogovora-
4.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se v mejak svojih pravic in dolžnosti obvezujejo:
—	da bodo združevali finančna sredstva, ki so potrebna za izgradnjo kulturnega doma Ivan Cankar, do višine vrednosti gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter tehnične, tehnološke in premične opreme, vse ocenjeno na 647,030.000 dinarjev (osnova za izračun vrednosti so cene v juniju 1977). V tej oceni niso všteti stroški za območno telefonsko centralo, za dvo-namensko zaklonišče in stroški za specialno funkcionalno opremo in priključke. Ocenjena vrednost se vsako leto valorizira v skladu z dokumentirano rastjo cen;
—	da bodo sredstva iz prejšnje alinee združevali v naslednjih razmerjih:
1.	Mesto Ljubljana, občine Ljubljana Bežigrad* Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik — 45%);
2.	Socialistična republika Slovenija in Kulturna skupnost Slovenije — 35°/o;
Navedene družbenopolitične skupnosti in organizacije uredijo medsebojne odnose glede višine in načina izpolnjevanja skupne obveznosti s posebnimi sporazumi.
‘3. Radiotelevizija Ljubljana — 7 %>;
4.	Ljubljanska banka — 6°/o;
5- Iskra — združeno podjetje elektronske industrije — 4 »/„.
6.	SOZD Emona Ljubljana — 3°/o;
— da bodo zagotavljali sredstva v mejah prevze-'u obveznosti vsakoletno v višini ene četrtine v ob-d°bju 1978—1981 vštevši valorizacijo ocenjene vred-n°sti jz i. alinee tega člena.
Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije Se obvezuje, da bo s posebno pogodbo prenesel neod-P'ačno na investitorja iz 11. člena tega družbenega do-Sovora zemljišča, potrebna za izgradnjo kulturnega doina.
Podjetje za PTT promet Ljubljana bo zgradilo v °kjektu kulturnega doma novo območno telefonsko CetUralo (prostore in naprave) in prevzelo ustrezne ob-'6znosti za to izgradnjo, o čemer se sklene posebna p°godba.
; Za združevanje sredstev po prejšnjih alineah tega ^ eha se štejejo tudi prispevki organizacij združenega gla v gradbenem ali drugem materialu; ti prispevki , denarno valorizirajo in realizirajo na način, ki se °loči s posebnim sporazumom. S tem sporazumom se Qlcčijo tudi pravice, ki jih s takim prispevkom pri-01:iijo organizacije združenega dela.
Sredstva, ki jih udeleženci družbenega dogovora ' ružijo po določbah tega člena, se udeležencem ne
Vračaj0.
5.	člen
Organizacije združenega dela, udeleženke tega pičenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svoje v de vključevale materialne obveznosti, ki so jih pre-Q'-1e, in (ja bodo s svojimi samoupravnimi sporazumi Združevanju sredstev zagotovile sredstva v smislu družbenega dogovora.
6.	člen
i2gr^0S0vorjena udeležba pri združevanju sredstev za U(o dddio kulturnega doma Ivan Cankar zagotavlja VjCee^encem tega družbenega dogovora naslednje pra-
i?gr ' sodelujejo v vseh organih, ki bodo skrbeli za Vq> adnj° kulturnega doma Ivan Cankar in da so pra-asho in celovito informirani o poteku gradnje; or„ 2' bodo imeli delegatsko mesto v družbenem
C ™ uPravljanju izgrajenega kulturnega doma Ivan a^ar;
Cgn^' v novo zgrajenem kulturnem' domu Ivan bih d ’ v sWadu s programom namembnosti posamez-°ran in drugih prostorov uporabljajo le-te za
°2oTnjc s
dol-° kulturnega doma, da imajo pri tem ugodnosti, ob];ko06 S P°sebnim sporazumom in da sodelujejo pri turn Vaniu letnih ali dolgoročnejših programov kul-®a doma Ivan Cankar.
kultur eIezenci družbenega dogovora so soglasni, da v ženCev 6rn ^ornu Ivan Cankar ne bo nihče od udele-(t.j, ^ '■fSa družbenega dogovora imel stalnega mesta
d°micil).
7. člen
UdelgjJ5 ezenci družbenega dogovora ustanovijo odbor udei6žencev družbenega dogovora kot stalno telo. Vsak stavnika°C delegil'a v odbor po enega svojega pred-
Uije
j^-dstvo Republiške konference SZDL Slove-enuje v odbor udeležencev delegacijo Sociali-
stične republike Slovenije, v kateri so predstavniki Skupščine Socialistične republike Slovenije, Predsedstva Socialistične republike Slovenije, CK Zveze komunistov Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in trije družbenopolitični, kulturni ali drugi delavci.
Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana imenuje v odbor udeležencev delegacijo mesta Ljubljane in občin Ljubljane, v kateri so predstavniki Skupščine mesta Ljubljane, Mestne konference ZKS Ljubljane, Mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljane in Mestne konference Zveze socialistične mladine Ljubljane in trije družbenopolitični, kulturni aK drugi delavci.	v#i'
Član odbora udeležencev družbenega dogovora je tudi poslovodni organ delovne organizacije iz 11. člena tega dogovora.
8.	člen
Odbor udeležencev družbenega dogovora sprejema program za izgradnjo kulturnega doma in program njegovega delovanja, potrjuje projekte, sprejema finančni načrt za izgradnjo kulturnega doma, skrbi za uresničevanje družbenega dogovora, usmerja delo svojih delovnih teles in delovne organizacije iz 11. člena tega družbenega dogovora, predlaga spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora, rešuje morebitna sporna vprašanja med udeleženci družbenega dogovora ter seznanja udeležence dogovora in javnost o poteku izgradnje objekta.
Odbor udeležencev družbenega dogovora sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem določi tudi način nadomeščanja članov odbora v primeru njihove odsotnosti oziroma zadržanosti ter sestavo in delovno področje delovnih teles odbora.
9.	člen
Odbor udeležencev družbenega dogovora ustanovi operativni štab za izgradnjo kulturnega doma in komisije za program, za arhitekturo in za finančna vprašanja kot svoja stalna delovna telesa za sprotno strokovno spremljanje poteka investicije; .odbor lahko ustanovi tudi druga delovna telesa.' ki r-i potrebna za njegovo delo.
10.	člen
Operativni štab za izgradnjo kulturnega doma kot izvršilno telo odbora udeležencev tega dogovora skrbi za neposredno uresničevanje tega dogovora, usklajuje delo delovnih teles odbora, opravlja operativne naloge v zvezi z izgradnjo kulturnega doma ter druge naloge, ki mu jih določi odbor udeležencev tega dogovora.
11.	člen
Z namenom, da-se uresničijo določbe tega dogovora, udeleženci družbenega dogovora sklenejo, da bodo ustanovili delovno organizacijo za opravljanje vseh investitorskih nalog v zvezi z izgradnjo kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani ih za upravljanje s tem objektom po njegovi dograditvi.
Udeleženci družbenega dogovora kot ustanovitelji delovne organizacije bodo uredili svoje medsebojne pravice in obveznosti s samoupravnim sporazumom, njihove pravice in obveznosti do delovne organizacije v ustanavljanju pa bodo uredili z aktom c ustanovitvi delovne organizacije.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka bodo udeleženci družbenega dogovora kot ustanovitelji zagotovili v investicijski vsoti tudi sredstva za ustanovitev in začetek dela delovne organizacije v ustanavljanju.
Udeleženci družbenega dogovora se dogovorijo, da v njihovem imenu izvaja ustanoviteljske pravice mesto Ljubljana.
12.	člen
Zaradi izredne kulturne in vzgojno-izobraževalne vloge kulturnega doma Ivan Cankar obvezujejo udeleženci družbenega dogovora delovno organizacijo iz prejšnjega člena tega dogovora, da v mejah temeljnega programa iz 3. člena tega dogovora v nadrobnosti oblikuje program dejavnosti kulturnega doma Ivan Cankar in s tem uresniči večnamembnost, vsestransko popolno funkcionalnost in racionalnost pri koriščenju.
13.	člen
Z ustanovitvijo odbora udeležencev družbenega dogovora v smislu določb 7. člena tega dogovora preneha z delom Iniciativni odbor za izgradnjo kulturnega doma Ivan Cankar.
14.	člen
Sestavni del tega dogovora je:
a)	program kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani;
b)	okvirni finančni načrt za izgradnjo kulturnega doma Ivan Cankar;
c)	okvirni delovni (etapni) načrt za izgradnjo kulturnega doma Ivan Cankar;
č) arhitektonski načrt.
15.	člen
K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopravne osebe, če s podpisom sprejmejo programsko zasnovo ter pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
16.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vsi njegovi udeleženci.
17.	člen
Ta družbeni dogovor se objavr v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. januarja 1978.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter izvršni sveti: Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Skupščine občine Ljubljana Center, Skupščine občine Ljubljana Moste Polje, Skupščine občine Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič Rudnik ter Predsestvo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Predsedstvo Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije. Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljanska kulturna skupnost, Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljanska banka, Iskra — združeno podjetje elektronske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani in Podjetje za PTT promet Ljubljana.
51.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ambulante, če ni s to odredbo ali z drugim predpisom določeno drugače.
Veterinarske postaje oziroma obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim 'začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
5.	člen
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta, ki opravi preventivno .cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datuma cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenj3 in preiskave.
Veterinarska postaja oziroma obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski orgap veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno^ cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v nasled'
»jih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje,' Koper, Kranj, Krško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Metlika, Novo mesto, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Zaščitno je treba cepiti živali v soseskah, kjer je bila v zadnjih tridesetih letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo do 30. aprila 1978 veterinar-ske postaje, cepljenje čred organizacij združenega bela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo Pa opravijo obratne veterinarske ambulante v istem
roku.
7.	člen
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno ce-Piti govedo pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjh tridesetih letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na Pasišče veterinarske postaje, na družbenih posestvih, k1 imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante.
\	8. člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot tri me-sece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1978.
Psi poleženi do 31. avgusta 1978 morajo biti cep-Jeni proti steklini v novembru 1978.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravijo veteri-»arske postaje z antirabično vakcino, za katero je no izdano soglasje za promet.
9. člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in pura-n°v proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
na družbenih perutninskih obratih organizacij Pruženoga dela,
' v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati .^ani2acij združenega dela, ali večje reje individualen Proizvajalcev,
.	7~ v obratih individualnih proizvajalcev, ki pro-
dajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, "v obratih individualnih proizvajalcev, kjer po-»osT re'*a peru*'n^ne pomembnejšo gospodarsko dejav-
' v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga goto vi jena v zatinjih dveh letih (Celje, Koper, Škofja °Kp Grosuplje, Ptuj).
v . Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo Pri C*n° Pr°N atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pravijena iz priznanih virusnih sevov po splošno
Prizhani metodi.
b CePljenje opravijo veterinarske postaje, v družbe! Perutninskih obratih organizacij združenega Pa a' imai° organizirano lastno veterinarsko službo Za »ratne veterinarske ambulante na način, ki ga Posamezno vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
k; Sq a^na iaJca smejo izvirati le iz perutninskih jat, tat Pre§ledane na kokošji tifus, z negativnim rezul-Perm’.80 zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju ■^hran11^6 ^er ^30 te<^nu starosti niso dobivale nitro-lb Pripravkov (nitrofurosan, furazolidon).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne agmtinacije opravijo veterinarske postaje z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino veterinarske postaje v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta.
11.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravijo veterinarske postaje, na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
12.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središči^
Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravijo veterinarske postaje, na govedorejskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
13.	člen
V letu 1978 mora biti na območju vseh občinskih skupščin v SR Sloveniji opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstvih, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo goved opravijo veterinarske postaje.
Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v gospodarstvih, kjer so bila s IV. splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna govega ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin.
Poleg tuberkulinizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba tuberkulinizirati osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, opravijo obratne veterinarske ambulante. Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31. decembra 1978.
14.	člen
Glede na brucelozo se morajo preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in 'sicer dvakrat na leto v presledku petih do sedmih mesecev,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela,
—	z enkratno serološko preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov v osemenjevalnih središčih in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma,
—	z enkratno serološko preiskavo krvi plemenskih živali na prašičerej skih obratih organizacij združenega dela.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravijo veterinarske postaje. Odvzem krvi osnovnim govejim čredam in krvi plemenskim živalim na prašičerej skih obratih organizacij združenega dela opravi pristojna veterinarska postaja z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v osemenjevalnih središčih opravi pristojna veterinarska postaja.
Odvzem in pregled semena bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije do
31.	decembra 1978.
15.	člen
Črede z uvoženim plemenskim govedom in plemenjake v osemenjevalnih središčih je treba preiskati na levkozo goved.
Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike opravi Klinika za prežvekovalce — Veterinarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metodo prečipitacije v agarskem gelu.
Kri odvzamejo pristojne veterinarske postaje.
Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
17.	člen
Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 31. marca 1978.
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi na nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege. Preglede in preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije.
18.	člen
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kakor to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije, ne glede na letni čas.
Na spomladansko viremijo pri krapih in eritro-dermatitis pri krapih je treba pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Virološko preiskavo opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
Preglede je treba opraviti do 15. maja 1978.
19.	člen
Na območju skupščin občin Lenart, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, kjer je ugotovljena mehur-javost, je treba ob cepljenju psov proti steklini le-tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehur j avost.
Najmanj 4 dni po zdravljenju je treba iztrebke zdravljenih psov zakopavati.
Organe zaklanih prašičev, ovac in goved z mehurji je treba prekuhati oziroma neškodljivo uničiti.
20.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-049/77
Ljubljana, dne 20. januarja 1978.
Republiški sekretar
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r
52.
Na podlagi četrtega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78) izdaja republiški sekretar za finance v sporazumu z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih
1
Občina, krajevna skupnost ali organizacija, ki izdaja zdravstvena spričevala, potrdila o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju, dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo ter občinski organ veterinarske inšpekcije ali pooblaščena veterinarska organizacija, ki opravlja ve-terinarsko-sanitarne preglede morajo voditi evidenco o vplačanih pristojbinah za zdravstvena spričevala, potrdila, dovoljenja in preglede.
2
Pristojbino za zdravstvena spričevala plača posestnik živali ob izdaji zdravstvenega spričevala.
Pristojbino za izdajo potrdila o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini plača posestnik psa ob izdaji predpisane znamkice.
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, pristojbino za jmterinarsko-sani-tarne preglede živali in živil živalskega izvora in pristojbino za izdajo ali podaljšanje veljavnosti dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja ali podaljšanju dovoljenja.
Občina lahko obračuna pristojbine za preglede in dovoljenja iz prejšnjega odstavka mesečno.
3
Pristojbine plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina, krajevna skupnost ali organizacija na zbirni račun »št. 840-3182 — Republiške oziroma pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji«.
Občina, krajevna skupnost ali organizacija odvaja sredstva pristojbin iz prejšnjega odstavka na zbirni račun najmanj enkrat mesečno, takoj pa, če bi pobrana sredstva presegala blagajniški maksimum.
4
Služba družbenega knjigovodstva prazni zbirni ra-čun iz prejšnje točke enkrat mesečno do dvajsetega v mesecu, in sicer tako, da odvede petinosemdeset odstotkov zbranih pristojbin na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, na katere območju je bilo izdano zdravstveno spričevalo, znamkica ali dovoljenje oziroma opravljen veterinarsko-sanitarni pregled, petnajst odstotkov pobranih pristojbin pa na poseben račun za zdravstveno varstvo živali republiškega proračuna.
5
Zaključni račun o stanju in uporabi sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali je kot posebna priloga sestavni del zaključnega računa druž-
benopolitične skupnosti in mora vsebovati obračun uporabe sredstev za zagotovitev najmanjšega obsega varstva živali pred kužnimi boleznimi za vsako točko
51.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
Občine pošiljajo do 28. februarja vsakega leta en izvod priloge k zaključnemu računu o stanju in uporabi sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
6
Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinah (Uradni list SRS, št. 4-26/67).
7
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-9/78
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Soglaša!	Republiški sekretar za
Republiški sekretar za	finance
kmetijstvo, gozdarstvo	Milica Ozbič 1. r.
in prehrano
Milovar Zidar, dipl. inž. 1. r.
53.
Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. !6/77) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o znakih in o redu na smučiščih ter o rediteljski službi
I. ZNAKI NA SMUCISCU
1.	člen
Organizacija združenega dela ali druga pravna 0Seba, ki upravlja smučišče (v nadaljnjem besedilu: ^Pravljalec), mora zagotoviti, da je smučišče oprem-ljeno z znaki.
Znaki na smučišču so opozorilni in obvestilni. Znaki so izdelani kot je prikazano na prilogah A ki sta sestavni del tega pravilnika in sta obeljeni skupaj z njim.
1.	Opozorilni znaki
2.	člen
Opozorilni znaki imajo namen, da smučarje opo-^o na nevarna mesta na progi oziroma na določe-
111	delu smučišča in o vrsti nevarnosti.
3.	člen
Opozorilni znaki so:
1-	znak A l — ovinek, znak A 2 — zožitev proge,
3- znak A 3 — križišče,
znak A 4 — splošna nevarnost,
•	znak A 5 — delo s strojem za teptanje snega,
•	znak A 6 — nevarnost snežnih plazov,
•	znak A 7 — zapora smučarske proge.
4.	člen
s prgnakl A 1, A 2, A 3, A 4 in A 5 imajo obliko kroga eiherom 40 cm, v katerem je vrisan enakostra-
nični trikotnik. V trikotniku je simbol, ki označuje vrsto nevarnosti.
Osnovna barva znakov iz prejšnjega odstavka je rumena, stranice trikotnika in simboli pa so črni.
Znak A 3 ima lahko belo dopolnilno tablo v velikosti 40 X 20 cm, ki s črnim simbolom označuje vrsto križišča (npr. križanje z vlečnico).
5.	člen
Znak A 6 ima obliko pravokotnika s stranicama 70 X 140 cm, pri katerem sta daljši stranici v pokončnem položaju.
Osnovna barva znaka A 6 je fluorescentno rdeča barva, simbol pa je bel. Na črnem spodnjem delu znaka je rdeč fluorescentni napis »Nevarnost snežnih plazov«.
6.	člen
Znak A 7 ima obliko kroga s premerom 40 cm. Osnovna barva znaka je bela, rob kroga pa je rdeče barve.
7.	člen
Opozorilni znaki morajo biti nameščeni 30 do 40 m od nevarnega mesta in tako, da jih smučar lahko pravočasno opazi.
Znak A 1 se postavlja na nepreglednem terenu.
Znak A 2 se postavlja pred zožitvijo, kot so odprtine v ograjah, mostovi, podvozi, poti v usekih in podobno.
Znak A 3 se postavlja pred križišči smučarskih prog z vlečnico, z drugo smučarsko progo, ali s kakšno drugo potjo.
Znak A 5 se postavi na začetek smučarske proge, na kateri stroj za teptanje tepta sneg.
Znak A 6 se postavlja na začetku smučarske proge, kjer obstaja nevarnost snežnih plazov.
Znaka A 5 in A 6 se postavljata skupaj z znakom
A 7.
Poleg znaka A 7 se smučarska proga tudi zapre z zapornico ali na drug primeren način.
Opozorilni znaki, ki se postavljajo začasno, se morajo odstraniti takoj, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.
Na opozorilnih znakih in v njihovi neposredni bližini ne sme biti reklamnih in drugih napisov oziroma znakov.
2.	Obvestilni znaki
8.	člen
Obvestilni znaki imajo namen, da obvestijo smučarje o smeri in o težavnostni stopnji smučarske proge in da jim dajo druga obvestila, ki so pomembna za varnost na smučišču.	m
9.	člen
Obvestilni znaki so:
1.	znak BI — markacija v obliki kroga,
2.	znak B 2 — markacija v obliki droga,
3.	znak B 3 — kažipot,
4.	znak B 4 — sprememba smeri,
5.	znak B 5 — telefon,
6.	znak B 6 — postaja za prvo pomoč,
7.	znak B 7 — reševalne sani,
8.	znak B 8 — smučarske proge.
10.	člen
Znak B 1 ima obliko kroga s premerom 40 cm.
Znak B 2 (drog) mora biti tako visok, da ga tudi naj višji sneg ne zakrije.
Barve znakov BI in B 2 se razlikuj ej o'glede na težavnostno stopnjo smučarske proge. Na strmih in težavnih smučarskih progah so črne barve, na srednje težavnih rdeče barve, na lahkih modre barve in na zelo lahkih smučarskih progah zelene barve.
11.	člen
Znak B 3 ma obliko puščice z imenom kraja ali žičnice kamor vodi pot. Znak je dolg 115 cm in širok 46 cm.
Osnovna barva znaka je rumena, na začetku puščice pa je 28 cm širok pravokotnik zelene barve, ki ima lahko vrisan bel simbol. Črke napisa so črne barve.
12.	člen
Znak B 4 ima obliko ležečega pravokotnika s stranicama 20 X 70 cm, v katerem je vrisana puščica.
Osnovna barva znaka je odvisna od težavnostne stopnje smučarske proge (tretji odstavek 10. člena tega pravilnika), puščica pa je bele barve.
13.	člen
Znaki B 5, B 6 in B 7 imajo obliko pravokotnika s stranicama 60 X 70 cm. V pravokotniku je vrisan bel kvadrat z vrisanim simbolom, ki označuje vrsto obvestila.
Osnovna barva znakov iz prejšnjega odstavka je temno modra, simbola znakov B 5 in B 7 sta črne, simbol znaka B 6 pa rdeče barve.
14.	člen
Znak B 8 je obvestilna tabla, katere velikost je odvisna od števila vpisanih smučarskih prog.
Obvestilna tabla vsebuje prostor za vpis smučarskih prog, težavnostne stopnje proge (težavnostna stopnja se označi tudi s krogom ustrezne barve), zadnje točke proge ter prostor za oznako »odprta«, »zaprta«. Napis »odprta« ima zeleno podlago, »zaprta« pa rdečo.
15.	člen
Smučarske proge morajo, biti označene tako, da lahko najde smučar pot v dolino tudi pri slabi vidljivosti.
Celotna smučarska proga mora biti opremljena z markacijami enake barve.
Markacije so lahko označene s številkami, ki se začno v dolini, končajo pa pri zadnji najvišje ležeči markaciji.
16.	člen
Znaka BI in B 2 se postavljata po celi dolžini smučarske proge.
Znak B 3 se postavlja na koncu žičniških naprav (sedežnica, vlečnica), na križiščih in drugje, kjer je potrebno.
Znaki B 4, B 5, B 6 in B 7 se postavljajo v primerno bližino spremembe smeri smučarske proge, telefona. postaje za prvo pomoč oziroma prostora kjer so reševalne sani.
II.	RED NA SMUClSCU IN REDITELJSKA SLUŽBA
17.	člen
Upravljalec mora zagotoviti na smučišču tak red, da je omogočeno varno smučanje čim večjemu številu smučarjev.. '
Poglavitne točke reda na smučišču morajo biti objavljene na vidni tabli.
18.	člen
Upravljalec mora med obratovanjem smučišča zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev.
Pri določitvi števila rediteljev na posameznem smučišču je treba upoštevati velikost in preglednost smučišča, število in težavnost smučai-skih prog ter število smučarjev.
19.	člen
Rediteljsko' delo lahko opravljajo osebe, ki imajo najmanj osnovnošolsko izobrazbo in ki opravijo poseben preizkus znanja po predpisanem programu.
Program preizkusa znanja obsega:
1.	pravice in dolžnosti, ki jih imajo reditelji na podlagi veljavnih predpisov;
2.	prva pomoč pri nezgodah (tudi praktično);
3.	delno znanje enega svetovnih jezikov;
4.	uporaba signalnih naprav pri žičnicah in vlečnicah v primeru nevarnosti;
5.	obvladanje smučanja in upravljanje z reševalnimi sanmi (samo praktično).
20.	člen
Preizkus znanja se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
21.	člen
Kandidatu, ki uspešno opravi preizkus znanja, se izda izkaznica.
Izkaznica je natisnjena na debelejšem papirju svetlo zelene barve in je velika 6 X 9 cm. Na prednji strani ima napis SR Slovenija in prostor za vpis občine, na sredini je napis »Izkaznica reditelja na smučišču«. Spodaj je prostor za vpis imena in priimka, za registrsko številko, datum izdaje izkaznice ter podpis pooblaščene osebe.
Na hrbtni strani so navedene pravice in dolžnosti reditelja, določene v 23. členu zakona o varnosti na javnih smučiščih.
Izkaznica je v prozornem ovitku, ki je od nje neločljiv in je njen sestavni del.
Obrazec izkaznice je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
22.	člen
Smučarji se morajo ravnati po določbah reda na smučišču in po odredbah ter navodilih rediteljev.
23.	člen
Reditelj nosi med opravljanjem svoje dolžnosti na rokavu rdeč trak s črnim napisom »REDITELJ«; gornji del oblačila mora biti rumene barve.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe III. poglavja pravilnika o zavarovanju nevarnih mest ob javnih osebnih žičnicah ter o napisih in drugih znakih, opremi in sredstvih za reševanje in prvo pomoč na takih žičnicah oziroma na smučarskem terenu (Uradni list SRS, št. 39/67).
25.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/12-77
Ljubljana, dne 4. januarja 1978.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
znak a 6
Znak B 3
brsnina
Znak B 3 z vrisanim simbolom
Znak B 3 z vrisanim simbolom
vitranc
Znak B 3 z vrisanim simbolom
Znak B 4
Znak B 5	Znak B 6	Znak B 7
št	smučarska proga	težavnostna stopnja	zadnja točka	odprta zaprta
		O		
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
			1	
Znak B 8
(prva stran)
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA ............!..........'........
IZKAZNICA reditelja na smučišču
Ime in priimek ..........-............
Izdano dne ................ Reg. št...
Podpis pooblaščene osebe
(hrbtna stran)
Po zakonu o varnosti na javnih smučiščih ima reditelj zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	preprečevati divje in za druge udeležence nevarne vožnje;
—	opozarjati smučarje, zlasti otroke, na težavnost prog in preprečevati vožnje posameznikom, ki nimajo potrebne veščine za vožnjo na posamezni progi;
—	preprečevati vožnje smučarjem s pomanjkljivo ali okvarjeno vozno opremo;
—	pomagati pri reševanju ponesrečencev;
—	legitimirati in prijavljati kršilce reda na. smučišču pristojnim organom;
—	urejati gibanje oseb ob vstopu na smučišče;
—	opozarjati na red in čistočo.
54.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1977
Poprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1977, je znašala 8 °/o.
Št. 44-26/77
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Republiški sekretar za finance
Milica Ozbič 1. r.
55.
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 272. člena ter v zvezi z drugim odstavkom 21. člena statuta skupnosti Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 27/76) skle-oeta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza SR Slovenije
POGODBO O SPREMEMBI POGODBE 0 izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
1.	člen
Določba 13. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 13/74,- 19/75 in 21/76) se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena te Pogodbe lahko zavarovanec do 31. decembra 1978 do-°oi za pričetek zavarovanja katerikoli dan od 1. januarja 1973 dalje, če je ta dan izpolnjeval pogoje te
Pogodbe.
2.	člen
Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Sadnem listu SRS.
St. S-130/20-77
Ljubljana, dne 16. decembra 1977.
Zadružna zveza Slovenije Predsednik Andrej Petelin 1. r.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Predsednik
Dante Jasnič 1. r,
56.
Na podlagi stališč in priporočil o nalogah pri izvajanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije na zasedanju dne 23. novembra 1977 in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, (Uradni list SRS, št. 14/76) je sprejela skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na nadaljevanju 8. seje dne 19. januarja 1978
SKLEP
o vrnitvi vplačanih prispevkov nad dogovorjenimi zneski v letu 1977 po samoupravnem sporazumu o
temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980
I
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ugotavlja, da so bila za izvedbo programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji- v letu . 1977 zbrana iz prispevkov od osebnih dohodkov sredstva v znesku 1.486,442.000 din, kar za 163,044.000 din presega znesek 1.323,398.000 din. določen v 19. členu samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 14/77).
II
Presežna sredstva v znesku 163,044.000 din se izločijo na poseben račun št. 50100-84&-90366 z nazivom presežna sredstva za leto 1977 — Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnici Ljubljana.
III
Presežna sredstva, ugotovljena v I. točki tega sklepa, se vrnejo zavezancem prispevka (po 12. členu zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi predpisi na področju davkov, prispevkov in taks, Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) za Zvezo skupnosti (prispevek za otroški dodatek) v letu 1977 sorazmerno z njihovimi vplačili.
Znesek preveč vplačanih prispevkov za Zvezo skupnosti ugotovijo zavezanci prispevka tako, da od dejansko vplačanih zneskov prispevkov od 1. januarja do 31. decembra 1977 odštejejo znesek obveznosti obračunan po stopnji 2,30 odstotka ob bruto osebrlih dohodkov izplačanih od 1. januarja do 31. decembra 1977.
IV
Zavezanci prispevke obračunajo in upoštevajo novo obveznost prispevkov za leto 1977 v zaključnem računu za leto 1977.
Znesek preveč plačanih prispevkov si zavezanci prispevkov povrnejo do 31. marca 1978.
V
Zavezanci prispevkov si povrnejo preveč; plačane prispevke v letu 1977 iz računa iz II. točke tega sklepa na podlagi obračuna po III. točki, ki ga predložijo pristojni organizacijski enoti Službe družbenega knjigovodstva skupaj s prenosnim nalogom. Obrazec »Obračun prispevkov za Zvezo skupnosti otro-
škega varstva SR Slovenije vplačanih v letu 1977« je
sestavni đel tega sklepa.
VI
Zavezanci za vplačilo prispevkov —< občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, si povrnejo preveč vplačane prispevke na podlagi obračuna po III. točki tega sklepa, ki ga potrdi služba, ki vodi evidenco o vplačanih prispevkih in sicer:
—	za delavce pri zasebnih delodajalcih — pristojne strokovne službe Regionalnih zdravstvenih skupnosti;
—	za občane, ki z lastnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost — davčna uprava pri skupščini občine oziroma strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti, če vodi evidenco o'vplačanih prispevkih.
VH
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56-45/76-78
Ljubljana, dne 20. januarja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SRS
Predsednik Marjeta Potrč 1. r.
Ime zavezanca prispevka
OBRAČUN
prispevkov za Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije vplačanih v letu 1977
1.	Znesek vplačanega prispevka od
l.'l. do 31. 12. 1977
2.	Izplačani osebni dohodki (osnova za obračun prispevkov za Zvezo
. skupnosti otroškega varstva SR Slovenije)
3.	Stopnja prispevka za Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v letu 1977
4.	Obračunana obveznost za leto 1977 (zap št. 2 x zap. št. 3 :100)
5.	Presežek vplačanih prispevkov (zap. št. 1 — zap. št. 4)
Datum:______________ Podpis
57.
Na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 10. členu statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na nadaljevanju 8. seje dne 19. januarja 1978 sprejela
PRAVILNIK
za dodeljevanje posojil za izgradnjo in opremo objektov otroškega varstva
I.	SPLOŠNE DOLOČBE X. člen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji, postopek in organi, za dodeljevanje posojil iz sredstev, ki jih na podlagi „sporazuma združujeta Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in Ljubljanska banka — Podružnica, za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Ljubljani.
2.	člen
Posojila se dajejo za naložbe za objekte in opremo za vzgojnovarstveno dejavnost.
Za naložbe, za katere je bilo že pridobljeno posojilo po tem pravilniku, praviloma ni mogoče pridobiti dodatnega posojila za kritje podražitev ali dodatnih del.
3.	člen
Posojilo se lahko da samo za naložbo, ki je v skladu:
—	s programom razvoja otroškega varstva v občini,
—	z »Minimalnimi _zahtevami za gradnjo in opremo vzgojne varstvenih zavodov v
—	s splošnimi veljavnimi predpisi za gradnjo objektov.
4.	člen
Posojilo se lahko da investitorju, ki je kreditno sposoben in ki ima s sredstvi iz drugih virov in s posojilom dodeljenim po tem pravilniku zagotovljena celotna potrebna investicijska sredstva.
5.	Člen
Posojila se dajejo za dobo šestih let po obrestni meri 9 %>.
Višina obrestne mere iz 1. odstavka tega člena se^ zmanjša za 2%:
—	če je udeleženih pri. zagotavljanju sredstev za izgradnjo vzgojnovarstvenega objekta več sovlagateljev ali
—	če se kreditira izgradnja vzgojnovarstvenega objekta v manj razvitem ali obmejnem območju.
Posojilo mora biti namensko uporabljeno najkasneje v 24 mesecih od dne, ko je bilo odobreno.
6.	člen
Višina posojila za posamezno naložbo znaša lahko:
—	do 30 "/o od investicijske vrednosti objekta,
—	do 40 ®/o od investicijske vrednosti za objekte v manj razvitih in obmejnih območjih.
7.	člen
Posojila se dajejo za:
—. objekte in opremo za vzgojnovarstveno dejavnost s katerimi se pridobivajo nove zmoglj'vosti (novi objekti in adaptacije za nove zmogljivosti);
—	za sanacijo objektov in opreme za vzgojnovarstveno dejavnost, če le-ti ne morejo več služiti svojemu namenu in je ogrožena varnost otrok;
—	za objekte in opremo, ki zagotavljajo prehrano predšolskih otrok. Pri centralnih kuhinjah pride v poštev samo tisti delež investicije, ki odpade za zagotavljanje prehrane otrok do 7 let starosti.
2,30
8.	člen
Pri dodeljevanju posojila se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
1.	nujnost gradnje objekta, ki je razvidna iz programa razvoja otroškega varstva v občini. Pri tem se upoštevajo naslednji podatki:
—	odstotek obstoječega zajetja otrok v vzgojno-varstvene organizacije na območju, kjer je predvidena gradnja novega objekta in v kolikšni meri obstoječe zajetje dosega merila, ki veljajo za programiranje mreže vzgojno varstvenih organizacij. Ta merila so:
40 °/o zajetje otrok v starih in že obstoječih naseljih,
60 Vo zajetje otrok v novih naseljih z individualno gradnjo,
70%> zajetje otrok v novih naseljih zgrajenih v sistemu blokovne gradnje
—	število odklonjenih vlog za sprejem v vzgojno-varstvene organizacije na območju, kjer je predvidena gradnja novega objekta;
—	število predšolskih otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah na 100 zaposlenih žensk iz občine (upoštevajo se ženske v združenem delu, ki imajo stalno Prebivališče v občini);
2.	racionalnost, funkcionalnost in ekonomičnost Programiranega objekta;
3.	upoštevanje »Minimalnih zahtev za gradnjo in opremo vzgojnovarstvenih zavodov«;
4.	krajši rok do usposobitve objekta;
5.	pri enakem izpolnjevanju kriterijev imajo Prednost tisti vlagatelji, ki še niso za svoje območje nrejeli posojila iz solidarnostnih sredstev od Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije-
6.	drugi razlogi, ki narekujejo m’' -'‘~,t gradnje.
II.	IZVEDBA NATEČAJA
9.	člen
1-	Natečaj za pridobitev posojila za izgradnjo in upremo objektov otroškega varstva razpiše izvršni od-
°r zveze skupnosti otroškega varstva dvakrat letno.
2-	Razpis natečaja se objavi v Uradnem listu SRS.
3-	Rok za priglasitev na natečaju ne more biti rajši od 30 dni od dneva objave.
ga 4' ^atečaja se lahko udeležijo skupnosti otroške-j., Varstva, krajevne skupnosti ter organizacije, ki so no'nvestitorji objektov za vzgojnovarstveno dejav-
5- Vlogi za posojilo mora vlagatelj priložiti:
„	~~ dokaz, da je izgradnja objekta v skladu s pro-
morn razvoja otroškega varstva v občini in da ima ladnja objekta prednost;
V:?<J t Podatke o odstotku obstoječega zajetja otrok v Prpriln0Varstvene orSanizaciie na območju, kjer se ot:r videva gradnja objekta in število odklonjenih °_____na tem območju;
Varstv	0 številu predšolskih otrok v vzgojno-
venih organizacijah na 100 zaposlenih žensk; k u , s°glasje občinske skupnosti otroškega- varstva 2acije n°vitvi organizacije oziroma podružnice organi-SsnizgJ-11 zaS°tovilo o financiranju dejavnosti te or-
grarlk VSo Predpisano dokumentacijo za pridobitev
__Guega dovoljenja:
erminski plan granje;
—	finančno konstrukcijo z dokazi, da so razen zaprošenega posojila, zagotovljena vsa potrebna denarna sredstva za popolno dovršitev oziroma usposobitev objekta (vključno oprema in najnujnejša zunanja ureditev);
—	dokaz o kreditni sposobnosti investitorja.
10.	člen
Prispele vloge za odobritev posojila prouči v roku 30 dni po poteku roka za priglasitev komisija za kreditiranje pri izvršnem odboru zveze skupnosti otroškega varstva.
• Komisija za kreditiranje ima pet članov. Člani komisije so: predsednik programske komisije, predsednik finančne komisije in trije člani, ki jih imenuje izvršni odbor izmed svojih članov.
Kolikor vloge ne izpolnjujejo vseh natečajnih pogojev, komisija za kreditiranje opozori vlagatelja naj vlogo dopolni v roku 14 dni, oziroma umakne, če ni v skladu z razpisnimi pogoji.
11.	člen
Komisija za kreditiranje po poteku rokov za dopolnitev oziroma uskladitev vlog z natečajnimi pogoji, izdela predlog za kreditiranje in ga predloži izvršnemu odboru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v sprejem. V predlogu za kreditiranje so določeni vzgojnovarstveni objekti za katere lahko investitor najame posojilo in višina posojila.
III.	IZVEDBA NATEČAJA
12.	člen
Na podlagi sklepa izvršnega odbora Zveze skupnosti otroškega varstva se razpoložljiva kreditna sredstva razporejajo med investitorje , tako, kot določa prednostna lista.
13.	člen
Vlagatelji — investitorji, ki so izbrani na natečaju sklepajo pogodbo o kreditiranju z Ljubljansko banko.
Pogodba mora vsebovati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določb tega pravilnika in iz rezultata natečaja.
14.	člen
Dodelitev posojila investitorja zavezuje da:
—	poroča Zvezi skupnosti otroškega varstva o poteku del;
—	predloži Zvezi skupnosti otroškega varstva dokumentacijo v zvezi z uporabo sredstev posojila in z izvajanjem del, če le-ta to zahteva.
15.	člen
Zveza skupnosti otroškega varstva lahko prekliče dodelitev posojila:
—	če investitor ni pričel s predvidenimi deli v času, ki je določen s terminskim planom gradnje in nima opravičljivih razlogov za zamude;
—	če je investitor odstopil od predpisov in normativov iz 3. člena tega pravilnika;
—	če je investitor uporabil sredstva posojila za drug namen.
O preklicu dodelitve posojila sklepa izvršni odbor Zveze skupnosti otroškega varstva.
Zoper sklep izvršnega odbora Zveze skupnosti otroškega varstva investitor lahko ugovarja v 15 dneh od dne, ko mu je bil sklep vročen.
16.	člen
Strokovna služba Zveze skupnosti otroškega varstva in strokovna skupina za investicije sta dolžni spremljati izvajanje naložb, uporabo sredstev posojil ter vračanje posojil'ter o tem poročati izvršnemu odboru Zveze skupnosti otroškega varstva.
' IV. STROKOVNA POMOČ PRI PRIPRAVI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
17.	člen
Strokovna služba Zveze skupnosti otroškega varstva organizira kontinuirano svetovalno službo za investitorje, ki pripravljajo dokumentacijo za naložbo, za katero želijo pridobiti posojilo.
Investitor lahko kadarkoli, ne glede na natečajne roke, predloži v oceno investicijski program in idejni načrt in tako pravočasno uskladi dokumentacijo z natečajnimi pogoji.
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402.02-10/77-78
Ljubljana, dne 19. januarja 1978.
Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
Predsednik Marjeta Potrč I. r.
58.
Z namenom, da bi pri občinah kar najbolj povečali interes za namensko stanovanjsko varčevanje, opredeljeno v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ter v samoupravnem sporazumu o osnovah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980 in v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 2/74 in 13/77) ter na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976—1980 v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76)
sklenejo
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in Obale
preje Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
ter poslovne banke
prek Združenja bank SR Slovenije
DOGOVOR
o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem dogovorom se opredeljujejo pogoji in merila za pridobitev premije kot posebne oblike družbene pomoči občanom z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo pri poslovnih bankah denarna sredstva za nakup standardnega stanovanja ali za gradnjo standardne stanovanjske hiše ali za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, s katero se pridobi nova stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se zboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme v stanovanjskih hišah in stanovanjih.
V premiranje so vključeni tudi občani z nižjimi poprečnimi dohodki na člana gospodinjstva, ki namensko varčujejo denarna sredstva za revitalizacijo stanovanjskih hiš, ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij in elementov ter instalacij, brez stanovanjske opreme.
2.	člen
Premijo na privarčevana sredstva lahko dobi varčevalec, ki namensko varčuje pri poslovni banki za stanovanjsko graditev najmanj dve leti in še nima primernega lastnega standardnega stanovanja ali stanovanjske hiše ter bo uporabljal sredstva za graditev, nakup, rekonstrukcijo ali za revitalizacijo stanovanjske enote oziroma stanovanjske hiše v kraju, kjer je zaposlen ali bo stalno prebival.
Varčevalec dobi premijo po zaključeni dobi namenskega stanovanjskega varčevanja in ob dokazilih, da uporablja sredstva za namene, opredeljene v i. členu tega dogovora.
3.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in Obale določijo na podlagi ocenjenih potreb vsako leto v svojih letnih finančnih načrtih višino sredstev, ki jih namenijo za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja iz samoupravno združenih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
4.	člen
Varčevalec lahko zaprosi za dodelitev premij na privarčevani znesek po končani dobi namenskega varčevanja in ko mu je na podlagi namenskega varčevanja odobreno posojilo pri poslovni banki.
Premijo lahko dobi varčevalec po tejle lestvici:
je višina premije v odstotku na privarčevani znesek _________ pri
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva, ugotovljen v primerjavi s poprečnim dohodkom v SRS v preteklem letu	2	letnem varčevanju »/o 3	letnem varčevanju <Vo	4 letnem varčevanju "/o	f> in več letnem varčevanju ‘V®
do 45	16 20	25 ,	31
od 45 do 60	11	15	20	26
od 60 do 75	7	11	16	22
Ce najamejo posojilo občani, ki so		samski,	oziro-
ma občani, ki nimajo	nobenega člana	gospodinjstva.	
se uporabljajo v prvi koloni prednje tabele naslednji odstotki:
—	do 90«/o
—	od 90 do 120 »/o
—	od 120 do 150 »/o
5.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in pbale lahko v okviru sredstev, ki jih s finančnim načrtom za posamezno leto namenijo za premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, povišajo ali znižajo odstotek premije na privarčevana sredstva.
Samoupravne stanovanjske skupnosti javno objavijo spremembo odstotka premij na privarčevana sredstva.
6.	člen
Če privarčevani denar, posojilo na privarčevani denar in premija znesejo več, kot je vrednost investi-cije, ki jo želi varčevalec kupiti ali zgraditi, se premija ustrezno zniža.
7.	člen
Varčevalec predloži vlogo za dodelitev premije na samoupravno stanovanjsko skupnost, enoto za družbe-n° pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu) obči-Re> v kateri se združujejo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od njegovega osebnega dohodka.
.. K vlogi za dodelitev premije mora predložiti poso-. no pogodbo ter vsa potrdila, iz katerih bo možno Vračunati poprečni mesečni dohodek na člana gospodstva ter drugo dokumentacijo, ki jo zahteva samoupravna stanovanjska skupnost.
8.	člen
V 30 dneh po predložitvi vloge za dodelitev premi-e> opremljene s celotno dokumentacijo, mora samou-avna stanovanjska skupnost (enota za družbeno po-c) sprejeti ustrezen sklep o premiranju varčevalca. Samoupravna stanovanjska skupnost nakaže odob-znesek premije na račun varčevalca pri poslovni d ki mu je odobrila stanovanjsko posojilo.
9.	člen
en f^oper sklep samoupravne stanovanjske skupnosti, o h Za čkužbeno pomoč (odbora za družbeno pomoč), obritvi oziroma zavrnitvi premije, ima varčevalec ico ugovora na izvršilni odbor samoupravne sta-novanjske skupnosti.
10.	člen
kj ^arčevalec mora premijo porabiti pri poslovni banic on enak na5m in za isti namen kot posojilo, ki mu °breno na podlagi namenskega varčevanja.
ri, ki je enaka kot obrestna mera za posojilo na podlagi namenskega varčevanja.
12.	člen
Prejemniku premije, ki pred poplačilom posojila, odobrenega na podlagi namenskega varčevanja pri poslovni banki, proda stanovanje ali stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo pridobljene nove stanovanjske površine z namenom, da kupi večje stanovanje oziroma zida stanovanjsko hišo zaradi povečanja števila družinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska premije.
13.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti ter poslovne banke uporabljajo za izračun poprečnih mesečnih dohodkov odločbe Zavoda za statistiko SRS.
14.	člen
Poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva je dvanajstina seštevka letnega dohodka članov gospodinjstva, ki se skupaj z varčevalcem nameravajo preseliti v novo stanovanje, stanovanjsko hišo ali z rekonstrukcijo oz. revitalizacijo pridobljene stanovanjske prostore.
15.	člen
Višino svojih letnih dohodkov izkaže varčevalec s potrdilom organizacije združenega dela, v kateri združuje svoje delo ter odločbo davčne uprave o odmeri davka, kolikor je varčevalec davčni zavezanec. Enaka potrdila predloži varčevalec tudi za ostale člane gospodinjštva, ki ustvarjajo dohodek.
Varčevalec, ki je zaposlen pri zasebnem delodajalcu, predloži potrdilo pristojne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
III.	KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost lahko poveri poslovni banki opravljanje operativno tehničnih poslov v zvezi z izvedbo premiranja, kar se ureja s posebno pogodbo.
17.	člen
Dogovor prične veljati, ko ga po pooblastilu samoupravnih stanovanjskih skupnosti in poslovnih bank podpišeta Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Združenje poslovnih bank SR Slovenije ter se uporablja za vsa stanovanjska posojila občanom, odobrena po tem datumu.
18.	člen
11.	člen
š0 aj.e varčevalec proda stanovanje, stanovanjsko hi-PoVr-. Z rekonstrukcijo pridobljene nove stanovanjske pre(j me’ za katerih nakup ali zidavo je dobil premijo, kij rnPoP'a6ilom posojila, odobrenega pri poslovni ban-Vrhiti°ra V r°^u 30 dni po sklenitvi pogodbe o prodaji Pktčaneam0UPraVn* stanovaniski skupnosti znesek iz-hanitni premiie s pripadajočimi obrestmi, obraču-Za vso dobo uporabe premije po obrestni me-
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS ter v Obvestilih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije
Rudi Bregar 1. r.
Združenje poslovnih bank SRS
Rudi Vračko 1. r.
59.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 4. izrednem zasedanju dne 23. decembra 1977 na podlagi 17. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73) in 5. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije določila in sprejela
TARIFNI SISTEM za prodajo električne energije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem tarifnim sistemom se določajo osnovni tarifni elementi za obračunavanje električne energije, ki jo TOZD elektrogospodarstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) dobavljajo uporabnikom električne energije (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
Nadalje se s tem tarifnim sistemom določajo kriteriji in merila za ugotavljanje ravni cen električne energije, načela in kriteriji za ugotavljanje tarifnih postavk ter način ugotavljanja in uporabe obračunskih elementov in to tako. da se stimulira racionalna poraba električne energije in koriščenje proizvodno-pre-nosnih in distribucijskih naprav.
2.	člen
Uporabniki se glede na napetost delijo na:
— uporabnike na visoki napetosti
'— uporabnike na nizki napetosti
Uporabniki na visoki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na visoko napetost (od vključno 1 kV navzgor).
Uporabniki na nizki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na nizko napetost (do T kV napetosti)
3.	člen
Obračunski elementi po katerih plačujejo uporabniki električno energijo so:
1.	obračunska moč
2.	prevzeta delovna energija
3.	prekomerno prevzeta jalova energija.
4.	člen
Poleg obračunskih elementov iz 3. člena zaračunava dobavitelj uporabnikom najemnino za merilne naprave, ki so last dobavitelja.
5.	člen
Obračunska moč (kW) se ugotavlja na osnovi vršne obremenitve.
Vršna obremenitev je največja povprečna obremenitev izmerjena v času 15 minut v posameznem mesečnem obračunskem obdobju.
Cas merjenja konice se obračuna v obdobju, za katerega se dogovorita dobavitelj in porabnik.
Če uporabnik prevzema električno energijo na več predaj nih mestih, se mu obračunska moč obračunava ločeno za vsako predajno mesto. Ce se merijo vršne obremenitve uporabnika na več predajnih mestih na isti gradbeni lokaciji se ugotavlja vršna obremenitev
s seštevanjem istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
Uporabniku, ki ima svoje porabnike dislocirane na več gradbenih lokacijah in ima ustrezne merilne naprave za ugotavljanje skupne vršne obremenitve vseh svojih porabnikov, zaračuna dobavitelj obračunsko moč na osnovi tako ugotovljene skupne vršne obremenitve.
Če uporabnik, pri katerem se ugotavlja posebej vršna obremenitev dosežena v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk in posebej v času uporabe manjših dnevnih tarifnih postavk, doseže v času uporabe manjših dnevnih tarifnih postavk večjo vršno obremenitev kot v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk, mu dobavitelj zaračuna obračunsko moč za doseženo vršno obremenitev v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk povečano za odstotek razlike med doseženo vršno obremenitvijo v času manjše dnevne tarife in večje dnevne tarife, ki je dogovorjen med uporabnikom in dobaviteljem v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
6.	člen
Pri uporabnikih na nizki napetosti, pri katerih se vršna moč ne meri, se ugotavlja vršna obremenitev in sicer s pripravo, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve (jakosti toka).
Obračunska moč je premosorazmerna jakosti toka naprave, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve.
7.	člen
Znesek za obračunsko moč se dobi tako, da se ustrezna tarifna postavka za obračunsko moč pomnoži s številom kilovatov (kW) obračunske moči.
8.	člen
Znesek za prevzeto delovno energijo se dobi tako, da se število kilovatnih ur (kWh) pomnoži z ustrezno tarifno postavko za delovno energijo.
9.	člen
Znesek za prekomerno prevzeto jalovo energijo se dobi tako, da se število prekomerno prevzetih kilovatnih ur (kVArh) pomnoži z ustrezno tarifno postavko za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
Prekomerno prevzeta jalova energija je pozitivna razlika med dejansko prevzeto jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faktorju moči cos fi 0,95, to je med prevzeto jalovo energijo, ki presega 33%> prevzete delovne energije.
Uporabniku, ki v: času, ko veljajo večje dnevne tarifne postavke, prevzame manj jalove energije, kot je količina ustrezajoča faktorju moči cos fi =f. 0,95 in ki se mu delovna energija in jalova energija merita posebej za čas uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk in posebej za čas uporabe manjših dnevnih tarifnih postavk, prizna dobavitelj vrednost neprevzetih kilovatnih.ur (kVArh) v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk, in sicer po tarifnih postavkah, ki so določene za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
Če pride zaradi jalove energije, ki jo dobavi uporabnik dobavitelju do povišanja napetosti iznad toleranc, določenih v splošnih pogojih za dobavo električne energije, lahko zaračuna dobavitelj uporabniku
Pr*komerno dobavljeno jalovo energijo v času MT po tarifnih postavkah za prekomerno prevzeto jalovo Sergije.
10.	člen
Pri obračunavanju obračunske moči, prevzete de-l°vne energije in prekomerno prevzete jalove energije Se deli kilovata (kW), kilovatne ure (kWh) in kilovat-n« ure (kVArh) zaokrožujejo na cela števila.
11.	člen
Predaj no mesto je mesto, na katerem uporabnik Prevzema električno energijo od dobavitelja.
Predajno mesto je praviloma tam, kjer je meja rried osnovnimi sredstvi dobavitelja in osnovnimi sred-stvi oziroma premoženjem uporabnika.
— manjše tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev.
Po večjih tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija v trajanju 12 ur dnevno in sicer od 6. do 13. ure in od 16. do 21. ure.
Po manjših tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija v ostalih urah dneva to je od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure zjutraj ter ob nedeljah in državnih praznikih ves dan.
Po manjšh tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija le v primerih, če se poraba v času manjše tarife meri posebej, v ostalih primerih pa se vsa dobava obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah.
Odnosi večjih tarifnih postavk in manjših tarifnih postavk se določijo v razmerju najmanj 2 :1.
12.	člen
_ Merilno mesto je mesto, na katerem se meri elek-ricna energija, ki jo uporabnik prevzema od doba-
vitelja.
Merilno mesto se nahaja praviloma na predajhem
fPestu.
Na enem oredajnem mestu je lahko več merilnih
Plest.
^ajni
jo
na
l5. člen
merilno mesto iz tehničnih razlogov ni, na pre-i mestu, se predajno mesto določi v pogodbi, ki ssleneta dobavitelj in uporabnik na osnovi 33. čle-Pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne ^ *r§ije, pri ostalih uporabnikih na nizki napetosti, s ^terimi dobavitelj ne sklepa pogodb po navedenem Nenu pravilnika o splošnih pogojih za dobavo elek-tnene ener§ye, pa je predajno mesto na
merilnem
14. člen
p uPorabnik prevzema električno energijo na več (j 6 ainih mestih različnih napetostnih nivojev, se do-v .lena električna energija obračunava ločeno po Petostnih nivojih.
15. člen
lovnTarifne P°s'avke 7a obračunsko moč. prevzeto deso p° enerSij° in prekomerno prevzeto jalovo energijo se a Za vse uporabnike iste odjemne skupine in ajj,,.0 ocaio na način, ki je določen s tem tarifnim ie!hom.
^a?ifn? ^ne	se lahko razlikujejo po dnevnem
eiT> času, sezonah in napetostnih nivojih.
•	16. člen j ^ieiY>ne skupnosti so:
•	Posebni odjem na 110 kV 3 0sta!,; odjem na 110 kV
•	odjem od 1—35 kV l gospodinjski odjem
fi „rmUieni odjem v gospodinjstvu stali odjem na 0.4 kV.
Tarif	1 ’ c
Prekom ne Postavke za prodajo delovne energije in dnevf,,, ’"n.° Prevzete jalove energije se določajo po m fasu na:
11111 obrl!?5 tarifne postavke (VT) za čas večjih dnev-‘ omenitev
II.	TARIFA ZA VISOKO NAPETOST
18.	člen
Za visoko napetost so določene tarifne postavke za naslednje odjemne skupine:
1.	tarifne postavke za posebni odjem na 110 kV
2.	tarifne postavke za ostali odjem na 110 kV
3.	tarifne postavke za ostali odjem na 1—35 kV.
19.	člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije v odjemnih skupinah na visoki napetosti, se upošteva udeležba moči v ceni električne energije najmanj 50 °/o, odvisno od razmerja med stalnimi in spremenljivimi stroški proizvodnje, nakupa, prenosa in distribucije električne energije.
20.	člen
Tarifne postavke na visoki napetosti se glede na letni čas delijo nd:
—	tarifne postavke v višji sezoni (VS)
—	tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Po tarifnih postavkah za višjo sezono se obračunava dobavljena električna energija v mesecih januar, februar, marec, oktober, november in december, v ostalih mesecih leta pa po tarifnih postavkah za nižjo sezono.
Obračunsko obdobje, v katerem se uporabljajo tarifne postavke za višjo sezono, lahko traja največ toliko dni, kolikor dni je v mesecih, ki so določeni za mesece višje sezone.
Odnos tarifnih postavk v višji sezoni v primerjavi s tarifnimi postavkami v nižji sezoni je najmanj 2:1.
21.	člen
V	mesečnem obračunskem obdobju, v katerem bi bila z dejanjem dobavitelja, zaradi okvar na uporabnikovih napravah kot posledice višje sile, zaradi dogovorjenih remontov med uporabnikom in dobaviteljem ali zaradi okvar na napravah dobavitelja dobava oziroma odjem omejena, se obračunska moč ugotavlja posebej, če so nameščene merilne naprave za objektivno ugotavljanje obremenitev.
V	primerih iz prvega odstavka tega člena se obračunska moč za doseženo vršno obremenitev v mesečnem obračunskem obdobju zniža za razliko med to vršno obremenitvija in obremenitvijo doseženo pri
omejitvi in sicer sorazmerno številu dni, v katerih je bila dobava električne energije omejena.
Če bi bila vršna obremenitev v času trajanja omejitev iz' prvega odstavka tega člena večja od vršhe obremenitve, dosežene v obračunskem obdobju v času, ko ni bilo omejitev, zaračuna dobavitelj uporabniku naj višjo doseženo vršno obremenitev.
Če se v mesečnem obračunskem obdobju spreminja obseg omejitev, se obračunska moč izračuna s ponderiranjem naj višjih vršnih obremenitev posameznih intervalov v obračunskem obdobju.
22.	člen
V mesečnem obračunskem obdobju, v katerem bi omejil dobavitelj uporabniku dobavo električne energije zaradi pomanjkanja moči in energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije, mUtv sorazmerju z omejitvami zniža fakturo za dobavljeno električno energijo, če so pri uporabniku nameščene merilne naprave za objektivno ugotavljanje omejitev.
Znižanje se v primerih iz prvega odstavka tega člena ugotovi tako, da se fakturirana vrednost zniža za odstotek, ki se izračuna na ta način, da se zmnožek iz števila ur omejitev in iz razlike med doseženo obremenitvijo v času ko je bila dobava omejena ter vršno obremenitvijo v obračunskem obdobju mnOži s 100 in deli z zmnožkom iz skupnega števila ur v obračunskem obdobju in iz dosežene vršne obremenitve v obračunskem obdobju.
Izračunani odstotek iz 2. odstavka tega člena se poveča s faktorjem 3.
23.	člen
Če omeji dobavitelj uporabniku, pri katerem so nameščene merilne naprave za objektivno ugotavljanje obremenitev, dobavo električne energije v času uporabe nižjih sezonskih tarifnih postavk, mu obračuna po tarifnih postavkah za nižjo sezono toliko v času uporabe višjih sezonskih tarifnih postavk dobavljene električne energije, za kolikor mu je bila dobava v nižji sezoni zmanjšana.
24.	člen
Na zahtevo uporabnika, ki ima lastno elektrarno, se dobavitelj z njim dogovori o posebnem načinu obračunavanja obračunske moči v mesecih, ko nastane v uporabnikovi elektrarni okvara ali pa je elektrarna v remontu.
Če uporabnik, ki ima lastno elektrarno in dobavitelj skleneta pogodbo, da uporabnik občasno dobavlja električno energijo iz te elektrarne v mrežo dobavitelja, se lahko na osnovi pravilnika o kriterijih za sklepanje pogodb o izmenjavi električne energije z elektroenergetskimi sistemi izven Slovenije, s pogodbo določi drugačen način obračuna moči za tista mesečna obračunska obdobja, v katerih bo uporabnik dobavljal električno energijo dobavitelju.
25.	člen
Če se preko merilnih naprav enega uporabnika priključenega na visoko napetost, napaja drugi uporabnik (indirektni uporabnik) se poraba električne energije uporabnika priključenega na visoko napetost pri katerem so nameščene merilne naprave, zmanjša pri obračunavanju za količine električne energije, ki jih je porabil indirektni uporabnik.
V primerih iz 1. odstavka tega člena se uporabnik na visoki napetosti količine izmerjenih kW, kWh in kV Arh zmanjšajo na način, ki je določen v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
.	1	26. člen
Uporabnika, ki prevzema električno energijo na dveh različnih napetostnih nivojih in se mu vršna obremenitev ugotavlja zbirno, se razdeli dosežena obračunska moč na posamezne napetostne nivoje sorazmerno količinam delovne energije, ki jo je prevzel na enem in drugem napetostnem nivoju.
27.	člen
Električna energija, porabljena v elektrokemičnih m elektrometalurških pečeh, se pri uporabniku obračunava posebej po tarifnih postavkah za posebni odjem na 110 kV le. če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	ločeno merjenje porabe električne energije ^ elektrokemičnih in elektrometalurških pečeh,
—	v elektroenergetski bilanci mora predvideni odjem teh porabnikov znašati najmanj 100 GWh letno,
—	hitro in učinkovito zmanjšanje skupnega odjema teh porabnikov najmanj za 50 Vo.
III.	TARIFA ZA NIZKO NAPETOST
28.	člen
Tarifa za nizko napetost se uporablja:
1.	za uporabnike, priključene na nizki napetosti
2.	za uporabnike, priključene na visoki napetosti, ki z dobaviteljem sklenejo pogodbo, da se jim dobavljena električna energija obračunava po tarifi za nizko napetost.
29.	člen
. V tarifi za nizko napetost so določene tarifne postavke za naslednje odjemne skupine:
1.	gospodinjski odjem
2.	krmiljeni odjem v gospodinjstvu
3.	ostali odjem na 0,4 kV.
30.	člen
Gospodinjski odjem obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih in gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišnih vodovodov.
S stanovanjskimi hišami iz prejšnjega odstavka tega člena so mišljene hiše, v katerih zavzemajo več kot polovico površine stanovanja.
Gospodinjski odjem obsega tudi porabo zasebnih kmetijskih gospodarstev za gospodinjstvo in obratovanje kmetijskih motorjev in aparatov, če so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo.
V gospodinjski odjem štejemo tudi porabo domov oziroma internatov za otroke, dijake, študente, delavce, invalide, starce, upokojence, za otroške vrtce, šolske kuhinje. Sem spadajo tudi toplotne postaje, kurilnice in skupni vodovodi, ki niso v sestavi organizacije združenega dela.
31.	člen
Krmiljeni odjem v gospodinstvu obsega vso pora-a° električne energije pri tistih uporabnikih v odjemni skupini gospodinjski odjem, kjer čas uporabe elek-trične energije za toplotne akumulacijske porabnike (bojlerji, termoakumulacijske peči) določa dobavitelj. Kupna nazivna moč termoakumulacijskih porabnikov Ktura znašati najmanj 1,5 kW.
32.	člen
Odjemna skupina ostali odjem zajema vse ostale ^Porabnike na nizki napetosti.
33.	člen
Čas uporabe električne energije za krmiljeni od-erri) ki ga določa dobavitelj mora biti najmanj 9 ur nevno v obdobju, ko ni omejitev zaradi pomanjka-Pja električne energije.
34.	člen
Javna razsvetljava obsega porabo električne ener-1Je za osvetlitev cest, uliCj trgov in poti.
35.	člen
Električna energija, porabljena za javno razsvet-u °> se obračunava po povprečni ceni za kilovatno sko' lzra^unani na osnovi tarifnih postavk za obračun-je	in porabljeno energijo, veljavnih za ostali od-
.. na 0,4 kV ob upoštevanju dnevnega in letnega re-odjema.
36.	člen
triv Pri določanju tarifnih postavk za prodajo elek-šlev 6 energiie uporabnikom na nizki napetosti, se upo-j a udeležba moči v povprečni ceni posamezne od-
ne skupine najnianj 25 %>.
V odjemni skupini »gospodinjski odjem« je pri trifaznem priključku naj nižja obračunska moč tista, ki ustreza nazivni jakosti glavne varovalke 25 A.
39.	člen
Uporabnik, ki ima merilne naprave last dobavitelja, plačuje mesečno najemnino in sicer:
1.	za dvotarifno merilno napravo enofaznega priključka na nizki napetosti 2 din
2.	za dvotarifno merilno napravo večfaznega priključka na nizki napetosti 4 din
3.	za dvotarifno merilno napravo večfaznega priključka na visoki napetosti 20 din
IV.	CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE
40.	člen
Uporabniki realizirajo svojo ceno električne energije na osnovi tarifnih postavk, ki so opredeljene s kriteriji in merili tega tarifnega sistema in odvisno od napetostnega nivoja.
Raven cen električne energije določajo celokupni stroški elektrogospodarstva.
41.	člen
Pri določanju ravni cene električne energije se upoštevajo predvsem:
—	letne in dolgoročne elektroenergetske bilance,
—	stroški proizvodnje, prenosa, 'nakupa in distribucije električne energije,
—	vpliv uporabnikov na obratovanje in ekonomičnost poslovanja elektroenergetskega sistema.
37.	člen
j0 Pri uporabnikih v gospodinjskem odjemu, ki ima-etie °tarifno merjenje, je tarifna postavka za delovno Veji-?1'10 niž.ia od tarifne postavke v času uporabe izrač tariluuh postavk pri dvotarifnem merjenju. Pri ijpog,Unu tarifne postavke za enotarifno merjenje se cei0|neva’ d3 4 ti uporabniki porabijo najmanj 20 o/o od
stavk€
energije v času, ko veljajo manjše tarifne po-
38.	člen
z up^k^čunska moč za uporabnike na nizki napetosti ša:	S evaniem nazivne jakosti glavnih varovalk zna-
Obračunska moč kW
trifazni priključek enofazni	gospodinjski	ostali
priključek	odj.	odjem
3	10	11
4	10	13
6	10	16
8	15	23
11	33	33
41 53 66 83 106 132
42.	člen
Tarifne postavke se določajo na osnovi naslednjih elementov strukture cehe:
—	stroški energetskega goriva,'
—	materialni stroški in stroški za vzdrževanje elektroenergetskih naprav,
—	amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah,
—	vkalkulirani del dohodka.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Uporabnikom na nizki napetosti obračunava dobavitelj dobavljčno električno energijo po tem tarifnem sistemu oziroma spremenjenih tarifnih postavkah za prodajo električne energije od prvega branja merilnih naprav, ki ga opravi po dnevu, ko začne uporabljati ta tarifni sistem oziroma spremenjene tarifne postavke.
Uporabnikom na visoki napetosti obračunava dobavitelj dobavljeno električno energijo po tem tarifnem sistemu oziroma spremenjenih tarifnih postavkah za prodajo električne energije od dneva, ko začne uporabljati ta tarifni sistem oziroma spremenjene tarifne postavke.
44.	člen
Uporabnikom v odjemni skupini 110 kV, katerim se je ugotavljala vršna obremenitev na osnovi največje povprečne obremenitve, izmerjene v času ene ure v posameznem mesečnem obračunskem obdobju, se prične ugotavljati in obračunavati vršna obremenitev po 5. Členu v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega tarifnega sistema.
45.	člen
Uporabnikom odjemne skupine gospodinjstvo, ki so sedaj uvrščeni v II. tarifno stopnjo, »se v prehodnem obdobju upošteva moč, ki ustreza jakosti glavne varovalke 16 A pri enofaznem priključku in 25 A pri trifaznem priključku.
46.	člen
Z uveljavitvijo tega tarifnega sistema preneha veljati dosedanja tarifa za prodajo električne energije na prenosnem omrežju in pravilnik za prodajo električne energije.
47.	člen
Na osnovi tega tarifnega sistema sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije tarifne postavke za prodajo električne energije.
48.	člen
Ta tarifni sistem za prodajo električne energije se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. februarja 1978.
Ljubljana, dne 23. decembra 1977.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva
Predsednik
Janez Ster, dipl. oec. 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA MARIBOR
60.
Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Drave je skupščina območne vodne skupnosti na svojem VII. rednem zasedanju dne 16. decembra 1977 ob sklepčnosti na glasovanju v obeh zborih sprejela
SKLEP
o tarifah vodnega prispevka v letu 1978 po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980
I
V skladu z določilom 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980 se vse tarife vodnega prispevka v letu 1978 dvignejo za 2,4 “/o.
II
Na podlagi določil 15. člena pa se tarife v členih 9., 10., 11., 12. in 13. povečajo za 16%.
III
Izračun tarif za leto 1978, na osnovi gornjih do-dočil in določil 3. odstavka 10. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980 je prikazan v tabeli, ki je sestavni del tega sklepa:
Po čl. 8. Splošni vodni prispevek	1,153%
din
Po čl. 9 od proizvodnje KWh	0,004
od m3 uporabljene vode	0,95
Popustniki:
Železarna Ravne (010711)	0,09
Rudniki Mežica (010820)	0,29
Tovarna dušika Ruše-metalurgija (010713)	0,09
Tovarna dušika Ruše-nekovine (011119)	0,29
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje (012410)	0,34
MTT, Svila in Majšperk (012513)	0,47
TGA Kidričevo (010941)	0,29
Po čl. 10 od onesnažene vode	32,60
Popustniki:
Rudniki Mežica (010820)	17,80
Konus Slov. Konjice, Lenart (012701)	21,10
Tovarna Usnja Slov. Gradec (012701)	21,10
Tališ Maribor — pivovarna (013112)	18,70
TGA Kidričevo (010941)	17,80
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje (012410)	20,00
Mariborska mlekarna Maribor (013050)	18,70
KK Ptuj, mlekarna (013050)	18,70
Tovarna mesnih izdelkov Košaki (013041)	18,70
Po čl. 11 od kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku, ki velja decembra 1977	4,15%
din
Po čl. 12 od pitne vode	0,40
Po čl. 13 od m3 gramoza	14,00
IV
Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1978. Območna vodna skupnost Drava Maribor
Predsednik skupščine
Albert Verdnik, el. inž. 1. r.
%
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
. 61.
V	mestu Ljubljani, prvem jugoslovanskem mestu Proglašenem za mesto heroj in glavnem mestu SR Slovenije, so delovni ljudje in občani dosegli pomembne uspehe pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter pri oblikovanju socialističnih družbenih odnosov v komunalni samoupravi.
Z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov v Ljubljani, ki So sledili sprejemu ustave po letu 1974 in drugim sistemskim zakonom, so bile ustvarjene bistvene spremembe na Področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Opredelitev teh novih načel in odnosov v statutu mesta ima poseben pomen za nadaljnjo graditev družbenih odnosov v mestu; v teh odnosih poceni delovanje delegatskega sistema velik korak na-Prej v razvoju socialistične samoupravne demokracije. Status mesta, kot posebne družbenopolitične skupnosti, hačelno opredeljuje 194. člen ustave SR Slovenije, leta določa, da v posebni družbenopolitični skupnosti delovni ljudje in občani uresničujejo' določene skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki jih tej skupnosti poverjajo občine. Združevanje delovnih tjudi in občanov ljubljanskih občin na območju mesta Ljubljane izhaja tudi iz skupno ugotovljenih potreb P° zagotavljanju enotnega družbenoekonomskega po-i°žaja vseh delovnih ljudi in občanov Ljubljane, iz Usklajevanja in uresničevanja skupno dogovorjenih Potreb in interesov ter iz zagotavljanja skladnega ražnja gospodarskih in družbenih dejavnosti.
V	skladu z zgornjimi izhodišči ter zato. da se orno--Soči doslednejše uresničevanje oblasti ter samouprav-Lanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v' Uosstu, je skupščina mesta na seji vseh zborov dne 29. decembra 1977, kot skupni dogovor ljubljanskih občin sPrejela statut mesta Ljubljane.
Statut določa pravice in dolžnosti mesta, način izvolitve, oblikovanje, organizacijo in pristojnosti skup-^oine mesta in njenih organov ter način financiranja uPnih in splošnih potreb v mestu.
STATUT MESTA LJUBLJANE
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
nih organizacijah združenega dela, v krdjevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih In v drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, sprejme Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: skupščina mesta) v soglasju z občinskimi skupščinami.
3.	člen
S	statutom mesta se določijo pravice in dolžnosti mesta, oblikovanje, organiziranje ter pristojnost skupščine mesta in njenih organov, način financiranja splošnih in skupnih potreb iv mestu in druga vprašanja skupnega pomena.
4.	člen
Sredstva mesta so del skupnih sredstev občin na območju mesta; določijo se vsako leto z dogoyorom v skladu z obsegom zadev, ki so jih občine poverile mestu.
S temi sredstvi razpolaga mesto samostojno.
Mestu pripadajo tudi sredstva, ki jih dodeli republika za opravljanje zadev prenesenih z zakonom na mesto.
5.	člen
Skupne interese v mestu ter pravice in dolžnosti, ki so jih občine poverile mestu, uresničujejo delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v občinah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Svoje pravice in dolžnosti uresničujejo na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, s samoupravnim sporazumevanjem, in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v skupščini mesta in drugih organih.
6.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah, zagotavljajo s svojim aktivnim družbenopolitičnim delovanjem samoupravni socialistični razvoj mesta.
7.	člen
Mesto Ljubljana je pravna oseba.
Mesto kot pravno osebo zastopa izvršni svet, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom določeno drugače.
1. člen
L. Občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Vit bi''ana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana jj1 '^udnik se združujejo v mestno skupnost Ljublja-Lot posebno družbenopolitično skupnost (v nadalj-^-ehi besedilu: mesto), ki temelji na samoupravljanju °Wasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kravice in dolžnosti občine opravljajo na območju 6sta Ljubljane občine in mesto.
Čui Delovni ljudje in občani v rfiestu Ljubljani uresni-sLuPne iriterese ter izvršujejo tiste pravice in m «-ti> ki so skupnega pomena za mesto in ki so jih u Poverile občine.
2. člen
čaniPravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in ob-sta j!?lesn!oujejo v mestu, so določene s statutom me-1 kot skupni dogovor delovnih ljudi v temelj-
8.	člen
Mesto sodeluje z drugimi mesti ter občinami v Jugoslaviji in tujini.
9.	člen
Mesto Ljubljana ima grb in zastavo.
Grb ima obliko ščita s poljem rdeče barve; podoba na grbu ima v spodnjem delu tri zelene griče, na njih belo obzidje s stolpom in na njem zmaja zelene barve.
Mestna zastava povzema barve in podobe grba; po dolžini se deli na dve enaki barvni polji; zgornje je belo, spodnje pa zeleno.
Odlok skupščine mesta določa uporabo grba in zastave mesta Ljubljane ter uporabo imena mesta.
10.	člen
Dan osvoboditve Ljubljane v narodnoosvobodilni vojni — 9. maj — je praznik mesta Ljubljane.
II.	poglavje
URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V MESTU
11.	člen
Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, je temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi.
12.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu samoupravne pravice in dolžnosti na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja ter organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščini mesta.
1.	Informiranje delovnih ljudi in občanov ter javnost dela organov skupščine mesta
13.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico biti redno, vsestransko in objektivno obveščeni o delu skupščine mesta in njenih organov, da bi lahko uresničevali svoje samoupravne pravice. Skupščina mesta obvešča javnost o svojem delu. Informacije o tem morajo biti hitre, točne, celovite in razumljive. Za njihovo posredovanje javnosti se uporabljajo vsa sredstva informiranja.
14.	člen
Seje skupščine mesta in zborov so praviloma javne. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države ter z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. Način zagotavljanja javnosti dela skupščine ureja poslovnik.
2.	Organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena za mesto
15.	člen
Dejavnosti posebnega družbenega pomena za mesto so določene z zakonom in z odlokom skupščine mesta, ki temelji na zakonu.
Poseben družbeni interes pri opravljanju dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena zagotavlja mesto s tem, da:
1.	določi pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev,
2.	zagotovi soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov mesta in družbenopolitičnih organizacij, o uresničevanju skupnih ciljev in drugih pogojev poslovanja organizacij združenega dela, ki opravljajo to dejavnost ali zadeve.
16.	člen
Poseben družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah
združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi in drugimi ukrepi skupščine mesta.
3.	Organizacije združenega dela skupnega pomena za mesto
17.	člen
Dejavnost skupnega pomena za delovne ljudi in občane v mestu je oskrba z osnovnimi prehrambenimi proizvodi in družbeno prehrano.
Skupščina mesta in njeni organi pospešujejo delovanje in razvoj organizacij združenega dela, ki so skupnega pomena za mesto.
18.	člen
Skupščina mesta in njeni organi lahko od organizacij združenega dela iz prejšnjega člena zahtevajo poročila in podatke, ki omogočajo vpogled v uresničevanje nalog skupnega pomena.
Organi samoupravljanja organizacij združenega dela so dolžni razpravljati o priporočilih in sklepih skupščine mesta in njenih organov.
Če se ne ravnajo po sklepih in ne sprejemajo priporočil, so dolžni o tem obvestiti skupščino mesta ter navesti razloge za svoje ravnanje.
4.	Krajevne skupnosti
19.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost mesta, preko delegatov zborov krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Skupščina mesta in njeni organi rešujejo zadeve, ki so pbverjene mestu, v sodelovanju s prizadetimi skupščinami občin in njihovimi organi ter organi krajevnih skupnosti.
5.	Samoupravne interesne skupnosti
29. člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih posebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ustanavljajo delovni ljudje neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter po drugih organizacijah in skupnostih, z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enako-' pravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za izvrševanje teh dejavnosti ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.
21.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se lahko ustanavljajo tudi za organizirano zadovoljevanje potreb na področju energetike, prometa in zvez, cestnega, vodnega, komunalnega gospodarstva in na področju drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki so namenjene trajnemu zadovoljevanju potreb določenih upo-
fabnikov, pri katerih delovanje tržnih zakonitosti ne ftiore biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov.
22.	člen
Temeljne samoupravne interesne skupnosti, usta-no vi j ene za območje občine, lahko oblikujejo za območje mesta v skladu z ustavo in zakonom mestno interesno skupnost.
23.	člen
Odnose med skupščino mesta in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo zakon, ta statut in samoupravni splošni akti.
27.	člen
Mestna organizacija Zveze komunistov, kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v Ljubljani, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter pobudnik za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč širšo iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj; je tako bistveni dejavnik notranjega življenja in delovanja samoupravnih organov ter v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu mesta.
24.	člen
Samoupravne interesne skupnosti mesta sodelujejo s skupščino mesta zlasti pri programiranju razvoja svo-hh dejavnosti v mestu, pri usklajevanju tega programa s predvidenim gospodarskim in družbenim razvo-jem mesta, pri reševanju prostorske problematike na sv°jem področju, pri sklepanju družbenih dogovorov iri samoupravnih sporazumov ter v drugih zadevah skupnega interesa.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo skupščini mesta in njenim organom na njihovo zahte-v° ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih ob-Veščajo o stanju na svojem področju.
Kadar skpuščina mesta pripravlja splošne akte s Področja dela samoupravnih interesnih skupnosti, mo-ra omogočiti predstavnikom teh skupnosti, da povedo Sv°ja mnenja, stališča in predloge.
25.	člen
Za ustanovitev delovne organizacije, ki opravlja z Zakonom določeno družbeno dejavnost, mora skupšči-
mesta kot ustanovitelj, preden sprejme elaborat o ružbeni in ekonomski upravičenosti njene ustanovit-e> Priskrbeti od samoupravnih interesnih skupnosti, v terih področje spada dejavnost delovne organizacije, 1 se ustanavlja, njihovo mnenje, če zakon tako mga, pa tudi soglasje o upravičenosti njene ustano-
6.	Družbenopolitične organizacije
26.	člen
PeJovn* ljudje in občani Ljubljane se svobodno 2a 2uiejo in organizirajo v družbenopolitične organi-dele rnes^a zal°, da lahko neposredno in prek svojih .-tov izražajo politične pobude in predloge ter se za enotna stališča ob reševanju skupnih , anj življenja in razvoja mesta ter širše druž-^PPolitične skupnosti.
ta^0SliUp^ina mesta Ljubljane in njena telesa delajo Učnih 3 omogočajo uresničevanje vloge družbenopoli-sov*. orSanizacij pri uveljavljanju delegatskih odno-ln delu skupščine.
ZvePr?^enoP°litične organizacije mesta na čelu z lavskl k0munist°v kot vodilno, idejnopolitično silo de-dei druu.raZre^a in vsel1 delovnih ljudi, kot sestavni z Ust zbenopolitičnega sistema v mestu, uresničujejo Podružhu in niihovimi statuti opredeljene naloge pri upr lanju funkcij oblasti ter pri razvoju samo-m odnosov v mestu.
28.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva Ljubljane je kot prostovoljna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu mesta.
V mestni organizaciji SZDL Ljubljane delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja Ljubljane kot celote ter vseh v njej živečih delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani v mestni organizaciji SZDL Ljubljane uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v mestu;
—	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja v mestu;
—	določajo osnove programov politične aktivnosti in skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate za javne samoupravne in druge družbene funkcije v mestu;
—	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike v mestu;
—	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil ter dajejo mnenja in kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora in javnosti dela mestnih samoupravnih organov in organov oblasti;
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti še mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju mesta, za vzgojo mlade generacije v duhu tradicij NOB, za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, za samoupravljanje in socializem, zasnovan na zgodovinski vlogi delavskega razreda in znanstvenih temeljih marksizma;
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko in nepristrano obveščanje, za zagotavljanje socialistične usmeritve in uresničevanje družbenih interesov v sredstvih obveščanja, za ustanavljanje sredstev obvešča-
nja skupnega mestnega pomena ter za določanje njihove programske zasnove;
■— usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti za njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh delovnih ljudi v Ljubljani;
—	oblikujejo in usklajujejo politične osnove dogovarjanja, odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane mesta.
Delovni ljudje in občani se pri svojem delu v mestni organizaciji SZDL borijo za medsebojne humane odnose, za razvijanje socialistične demokratične in patriotične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim na drug način škodujejo.
29.	člen
Organizirani v mestnem svetu Zveze sindikatov delavci ugotavljajo, soočajo in usklajujejo tiste svoje interese in potrebe, ki so skupnega pomena na območju mesta Ljubljane.
Na podlagi svojih programov ter sklepov in statutarnega dogovora usmerja mestni svet svoje delovanje predvsem:
—	v uresničevanje ustave in zakona o združenem delu ter v tem smislu na oblikovanje socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov;
—	v delovanje v zvezi z uresničevanjem letnih in srednjeročnega plana razvoja Ljubljane;
—	v aktivnost za doseganje čimboljših gospodarskih rezultatov;
—	za sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju;
—	za nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih služb kot tudi na področju materialne proizvodnje in zagotavljanje svobodne menjave dela;
—	za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev s posebnim poudarkom na zagotavljanju stanovanj za delavce;
—	za razvijanje delavske solidarnosti in socialne varnosti:
—	na področju kadrovske politike in politike zaposlovanja;
—	na področju kulture, znanosti, družbenopolitičnega in strokovnega izobraževanja;
—	na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	na področju oddiha, športa in rekreacije;
—	na področju medmestnega in mednarodnega sodelovanja in drugih področjih sindikalnega delovanja.
Na teh področjih deluje mestni svet samostojno ali z občinskimi sveti oziroma z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter se prek delegatskega sistema vključuje v družbenopolitično skupnost Ljubljane.
30.	člen
Mestna organizacija Zveze socialistične mladine se s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi kot celoto v družbenopolitično življenje
Ljubljane in zagotavlja njihov vpliv na sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja mesta ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v Ljubljani.
31.	člen
V mestni organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji' udeležencev NOB, se delovni ljudje in občani — poleg programskih nalog Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva — zavzemajo še za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini mesta in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
32.	člen
Delovni ljudje in občani se združujejo glede na svoje interese in potrebe tudi v družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, ki delujejo po svojih statutih in programih ter se prek mestne organizacije SZDL vključujejo v družbenopolitično življenje mesta.
33.	člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v mestu zagotavlja mesto v mejah svojih pravic in dolžnosti.
7.	Oblike odločanja delovnih ljudi in občanov
34.	člen
Delovni ljudje in občani odločajo o svojih neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah z osebnim izjavljanjem, na referendumih, na zborih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
,	35. člen
Referendum obvezno razpiše skupščina mesta, če je tako predpisano z zakonom, s tem statutom ali če to zahtevajo najmanj tri občinske skupščine.
Razpis referenduma lahko predlagajo družbenopolitične organizacije mesta, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti mesta ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu referenduma mora skupščina mesta odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše ali pa zavrniti predlog za razpis. Za izvedbo referenduma je pristojna mestna volilna komisija.
Referendum v mestu se lahko razpiše za celotno območje mesta; če pa gre za vprašanje, ki zadeva samo del mesta, se razpiše referendum samo za ta del.
Razpis referenduma se objavi v glasilu, v katerem se objavljajo splošni akti skupščine mesta,
8.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
36.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi ■ dogovori samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose, ki so skupnega pomena za mesto.
Skupščina mesta v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so zainteresirane organizacije in skupnosti dolžne začeti postopek za samoupravno urejanje vprašanj skupnega pomena.
37.	člen
Skupščina mesta ter njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo, po načelu ftiedsebojne enakopravnosti, s temeljnimi organizacijami ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Skupščina mesta sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
O pristopu k družbenemu dogovoru in samoupravnemu sporazumu sklepajo zbor ali zbori skupščine, ki s° glede na vsebino dogovora in samoupravnega sporazuma za to pristojni.
38.	člen
Organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost, ki ni udeleženec samoupravnega sporazuma, lahko udeležencem samoupravnega sporazuma predlaga, naj se znova preizkusi tisti del samoupravnega sporazuma, za katerega meni, da je 2 njim kršena njena pravica ali njen, na zakonu temelječ interes.
39.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pri-stopij0.
40.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samo-npravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter na-ln in pogoji za njuno spremembo.
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidita arbitraža ali kakšen drug rračin za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sPorazuma oziroma dogovora.
9.	Družbeno planiranje
41.	člen
Z družbenim planiranjem delavci in delovni ljute .. °koani na podlagi samoupravnih sporazumov o sti Planov samoupravnih organizacij in skupno-k družbenih planov občin ter drugih samoupravnih sihrazurnov in družbenih dogovorov o skupnih intere-kot1(1	družbenega razvoja, zagotavljajo v mestu
va ; Ce^Qti usklajevanje odnosov v razvoju gospodarst-ln družbenih dejavnosti ter usmerjajo proces druž-pr .6 rePr°dukcije. S tem ustvarjajo pogoje za razvoj s. i2v°dnih sil in stalno rast družbenega in osebnega n arda občanov mesta.
42.	člen
i2v . kupščina mesta oblikuje, sprejema in skrbi za Plan	sre^nier°čnih družbenih planov, dolgoročnih
SVQ-i> ''n usmeritev ter letnih programov v .skladu s ob(iim,|. Pristojnostmi in ob Upoštevanju usklajenih £jS	Planskih dokumentov,
darsk^^ni plan mesta opredeljuje temelje gospo-e§a, družbenega in prostorskega razvoja mesta v
skladu s prizadevanji za optimalno zagotovitev celovite družbene reprodukcije na območju mesta.
Družbeni plan mesta vsebuje tudi prostorske plane in posebne piane za reševanje razvojnih vprašanj, ki so skupnega pomena za mesto, zlasti pa:
a)	prostorsko in urbanistično ureditev, varstvo okolja, oblikovanje zemljiške politike, komunalno dejavnost in stanovanjsko graditev;
b)	pospeševanje razvoja dejavnosti, ki imajo z vidika mestnih in širših družbenih potreb glede na optimalno zagotovitev celovite družbene reprodukcije na območju mesta poseben pomen in o katerih so se dogpvorile občine; to so:
1.	oskrba mesta s primarnimi viri za osnovne funkcije mesta;
2.	preskrba mesta s kmetijskimi pridelki in živili,
3.	gradnja glavnih prometnic po skupno sprejetem programu;
4.	razpored gospodarskih dejavnosti v prostoru;
5.	usklajevanje razvoja družbenih dejavnosti s potrebami gospodarstva v skladu z gospodarskimi možnostmi;
6.	pospeševanje, usmerjanje in usklajevanje razvoja priprav za splošno ljudsko obrambo.
43.	člen
Družbeni plan mesta temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti na območju mesta, na dogovoru o osnovah družbenega plana mesta ter na usklajenih dogovorih o temeljih družbenih planov ljubljanskih občin. Družbeni plan mesta upošteva dogovore o temeljih družbenih planov v okviru medobčinskega sodelovanja ter sodelovanja v okviru SR Slovenije.
44.	člen
Izvršni svet skupščine mesta mora v okviru svojih pristojnosti spremljati, analizirati in ocenjevati uresničevanje družbenega plana ter izpolnjevanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov, kakor tudi predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
10.	Delegati in delegacije, skupine delegatov
45.	člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo delegacije na način, kot ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
46.	člen
Osnovne pravice in dolžnosti ter delo delegatov in delegacij so določene v ustavi, v statutih občin, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter v tem statutu.
47.	člen
Na zasedanje zbora občin pošiljajo delegate občinske skupščine glede na vprašanja, ki jih bo zbor obravnaval.	1
48.	člen
Na zasedanje zbora združenega dela pošiljajo delegate zbori združenega dela občinskih skupščin ali skupine delegatov, ki se organizirajo pri zborih združenega dela občinskih skupščin. Število delegatskih mest, ki pripada vsaki ljubljanski občini za posamezno
področje, določa odlok skupščine mesta. Skupina delegatov mora pri obravnavi gradiva za zbor združenega dela skpuščine mesta sodelovati z zbori združenega dela občinskih skupščin.
49.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v mestne družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru mestne konference SZDL določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine mesta. O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor glasujejo delegati družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin.
III.	poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI MESTA
50.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu po načelih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, vzajemnosti in solidarnosti, uresničujejo skupne interese in izvršujejo pravice in dolžnosti, ki so skupnega pomena za mesto.
Zadeve skupnega pomena za mesto Ljubljana so določene s statutom mesta.
Mesto in občine nosijo skupno odgovornost za izvajanje dogovorjene politike na področju zadev skupnega pomena, kakor tudi za delovanje celotnega samoupravnega sistema v mestu.
51.	člen
Delovni ljudje in občani zagotavljajo skladen razvoj mesta tako, da usmerjajo, usklajujejo in izvršujejo enotno politiko na dogovorjenih področjih: gospodarstva, prostorskega urejanja mesta, varstva in izboljševanja človekovega okolja, komunalnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva in prometa, družbenih dejavnosti, kadrovske politike, ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, notranjih zadev, javnega pravobranilstva in .sodnika za prekrške ter inšpekcijskih in geodetskih zadev.
1. Gospodarstvo
52.	člen
Na področju gospodarstva delovni ljudje in občani v mestu:
—	določajo temeljna izhodišča za skladen gospodarski razvoj mesta;
—	sprejemajo in usklajujejo okvirne programe in smernice za razvoj industrije, gradbeništva, trgovine in preskrbe, prometa, obrti, gostinstva, turizma, kmetijstva in gozdarstva; s tem ustvarjajo osnovo za smotrno načrtovanje razvoja teh panog v mestu;
—	spremljajo gospodarska gibanja na območju mesta;
—	sprejemajo in izvajajo ukrepe s področja družbene kontrole cen;
—	spremljajo izvajanje sporazumov in predpisov o minimalnem poslovnem času gostinskih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti ter sprejemajo ustrezne ukrepe;
—	nadzorujejo izvajanje predpisov o blagovnem prometu in opravljanju storitev ter izvajajo ustrezne
ukrepe za uresničevanje srednjeročnih planov in letnih programov nosilcev gospodarskega razvoja.
53.	člen
Na področju oskrbe z osnovnimi prehrambenimi proizvodi ter družbene prehrane delovni ljudje in občani v mestu:
—	usklajujejo okvirne programe za oblikovanje enotne politike v razvoju preskrbe in družbene prehrane;
—	spremljajo uresničevanje programske politike in izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja preskrbe in družbene prehrane;
—	usklajujejo izgradnjo maloprodajne trgovinske mreže, tržnic, obratov družbene prehrane ter drugih objektov, ki so pomembni za razvoj teh dejavnosti;
—	sprejemajo in usklajujejo družbene dogovore in samoupravne sporazume z načrtovano politiko razvoja preskrbe in družbene prehrane;
—	spremljajo tekočo problematiko in uresničevanje začrtanih programov.
2.	Prostorsko urejanje mesta
54.	člen
Na področju prostorskega urejanja delovni ljudje in občani v mestu:
—: sprejemajo urbanistični program mesta;
—	sprejemajo urbanistične načrte;
—	sprejemajo predpise in ukrepe s področja urejanja prostora, če je to skupen interes za dve ali več občin;
—	sodelujejo pri sprejemanju regionalnega prostorskega plana ljubljanske regije;
—	dajejo mnenje k lokacijam objektov in naprav skupnega mestnega pomena;
—	določajo naselja, ki se štejejo za mesto,
—	imenujejo naselja, ceste, ulice in trge.
3.	Varstvo in izboljševanje človekovega okolja
55.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skrbijo za varstvo in izboljševanje človekovega okolja predvsem s tem, da sprejemajo predpise ža preprečevanje onesnaževanja zraka in vode, za preprečevanje čezmernega hrupa ter.za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov in krajine ter sprejemajo predpise o Seizmični mi-krorajonizaciji.
4.	Komunalno gospodarstvo
56.	člen
Na področju komunalnega gospodarstva določa mesto z odlokom v skladu z zakonom komunalne dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena za mesto.
Z odlokom se določi tudi območje, na katerem komunalne organizacije združenega dela opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena.
57.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju komunalnega gospodarstva:
—	razpravljajo o vseh temeljnih vprašanjih politike in razvoja komunalnih dejavnosti;
—	dajejo soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti ter k letnemu
Programu, ki ga sprejema zveza komunalnih skupnosti;
—	potrjujejo samoupravni sporazum o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti;
—	odločajo o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav v skladu s posebnim zakonom, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru občinske komunalne skupnosti oziroma zveze komunalnih skupnosti;
—	odločajo o obvezni ustanovitvi komunalnih skupnosti;
—	odločajo o obveznem združevanju komunalnih organizacij v poslovne skupnosti;
—	sprejemajo kriterije in merila za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča;
—	nadzorujejo zakonitost dela komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti;
—	sprejemajo predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	sprejemajo predpise s področja komunalnega gospodarstva.
5.	Vodno gospodarstvo
58.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu, na področju vodnega gospodarstva:
—	sprejemajo predpise s področja vodnega gospodarstva;
—	programirajo razvoj vodnega gospodarstva;
—	urejajo vodni režim;
—	sprejemajo predpise glede pridobivanja proda, Peska in mivke iz naravnih vodnih tokov, v skladu z 2akonom.
—	določijo, kaj se šteje za tekoče in investicijsko vzdrževanje hiše, za revitalizacijo in upravljanje in kaj spada med obratovalne stroške hiše;
—	predpišejo, katere hiše morajo imeti hišnika in druge delavce, zaposlene pri obratovanju hiše in hiš-niško stanovanje;
—	predpišejo na predlog stanovanjskih skupnosti ter v skladu z zakonom o stanarinah z odlokom minimalne tehnične in druge normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah.
7.	Cestno gospodarstvo in promet
60.	člen
Dejavnosti cestnega gospodarstva in prometa skupnega pomena za delovne ljudi in občane v mestu so:
—	povezovanje in usklajevanje razvoja cestnega, železniškega in letalskega prometa, ptt prometa in zvez;
—	izgradnja, modernizacija in vzdrževanje cestnega omrežja po programu, sprejetem skupno z občinami;'
—	organizacija in urejanje vseh vrst prometa (prometna ureditev) na javnih površinah;
—	organizacija in poslovanje centralne avtobusne postaje;
—	javni cestni potniški promet in taksi služba;
—	izgradnja in vzdrževanje semaforskega omrežja ter organizacija avtomatskega vodenja prometa;
—	izgradnja, modernizacija in vzdrževanje cestnoprometne signalizacije na območju mesta in drugih cest, kjer teče mestni in primestni javni potniški promet, po skupnem planu, sprejetem z občinami.
6.	Stanovanjsko gospodarstvo
59.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skrbijo za zado-°ljevanje stanovanjskih potreb in bivalnih pogojev er urejajo naslednje zadeve skupnega pomena:
usklajujejo dolgoročne in srednjeročne progra-e za razvoj stanovanjskega gospodarstva, gradnjo anovanj in vzdrževanje hiš, če je za to izkazan pose-en družbeni interes;
s, . ~~ sprejemajo enotna merila za gospodarjenje s adom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
drogja
sprejemajo standarde in druge predpise s po-gradnje stanovanj; s,t_ sprejemajo enotna merila za oblikovanje cen n°vanjske graditve;
n-. sprejemajo predpise o oblikovanju stanarin in
naiemnin;
~~ sprejemajo predpise o hišnem redu;
stan~~ ustanavliai° v sodelovanju s samoupravnimi Žetle°Vaniskimi skupnostmi posebne organizacije zdru-ju “a de^a za opravljanje določenih zadev na področ-kaz a^n^e stanovanj in vzdrževanja hiš, če je za to iz-^Poseben družbeni interes; deln- ,Povezujejo in usmerjajo vse dejavnike, ki so-1®J0 pri gra(3nji stanovanjskih naselij; skrbe za raziskave na tem področju;
Posti predpisujejo merila za zagotovitev nove vred-J^novanjskih hiš in stanovanj; za p utočajo povprečno gradbeno ceno kot osnovo J’dajo družbenih stanovanj; ske hišere<^P'SU^0 arnortizacijsko dobo za stancvanj-
61.	člen
Zaradi smotrnejšega in uspešnejšega delovanja posameznih služb in organizacij združenega dela s področja cestnega gospodarstva in prometa, delovni ljudje in občani v mestu:
—	sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne plane in programe razvoja cestnega gospodarstva, prometa in zvez;
—	usklajujejo razvojne programe s področja prometa, cestnega gospodarstva in zvez s smernicami, srednjeročnimi in dolgoročnimi programi razvoja ter urbanističnimi dokumenti;
—	uresničujejo vse pravice in dolžnosti do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena za vse mesto;
—	usklajujejo izvajanje programa prometne vzgoje in sprejemajo preventivne ukrepe za večjo varnost prometa;
—	sprejemajo predpise o prometni ureditvi;
—	sprejemajo predpise o kategorizaciji cest;
—	zagotavljajo gradnjo in izvajajo nadzor pri izvajanju cestno-prometne signalizacije in semaforskega omrežja;
—	dajejo mnenje k začasnim prometnim ureditvam.
8.	Družbene dejavnosti
62.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skrbijo za razvoj družbenih dejavnosti ter ga usklajujejo s potrebami gospodarstva in gospodarskimi možnostmi na načelih svobodne menjave dela.
63.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju vzgoje in izobraževanja:
—	sodelujejo pri sprejemanju programov šol usmerjenega izobraževanja in domov za učence ter izvajajo ustanoviteljske pravice in dolžnosti do teh organizacij združenega dela;
—	dajejo soglasja za odpiranje dislociranih oddelkov srednjih šol;
—	dajejo mnenje k ustanovitvi organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo;
—	dajejo soglasje k programu za dopolnilno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja srednjih šol ter domov za učence;
—	sodelujejo z vsemi pristojnimi dejavniki pri programiranju prostega časa učencev srednjih šol in domov;
—	sodelujejo pri usklajevanju politike štipendiranja;
sodelujejo pri oblikovanju politike zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine.
64.	člen
' Delovni ljudje in občani v mestu na področju kulture:
—	izvajajo ustanoviteljske pravice in dolžnosti do organizacij s področja kulture, spomeniškega varstva in arhivske službe, za katere je določeno, da so skupnega pomena za mesto;
—	skrbijo za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij revolucije;
—	sodelujejo pri uresničevanju investicijske politike kulturnih ustanov in dejavnosti, ki so opredeljene v programu mestne kulturne skupnosti kot skupne naloge mesta.
65.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju raziskovalne dejavnosti:
—	sodelujejo z raziskovalnimi organizacijami in univerzo v Ljubljani ter vzpodbujajo združevanje sredstev za znanstvenoraziskovalno delo;
—	skrbijo za povezanost znanstvenoraziskovalnega dela in uporabo znanstvenih dosežkov v gospodarskih in družbenih dejavnostih v mestu ter spodbujajo inovacijsko dejavnost.
66.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju zdravstva:
—	obravnavajo in sprejemajo ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer delovnih ljudi in občanov;
—	usmerjajo delo sanitarne inšpekcije zlasti še pri dejavnostih za varstvo okolja; pristojni so tudi sprejemati predpise, ki jih je po zakonu in drugih predpisih dolžna izvajati sanitarna inšpekcija;
—	sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni;
—	organizirajo zdravstveno nadzorstvo nad živili in predmeti splošne rabe ter obvezne zdravniške preglede oseb, ki so zaposlene v teh dejavnostih;
—	sodelujejo pri koordiniranju planiranja razvoja zdravstvenega varstva ter uresničujejo skupno dogovorjene naloge.
67.	člen
Delovni ljudje in občani na področju socialnega varstva sodelujejo pri usklajevanju planiranega raz-
voja socialnega varstva za uresničevanje dogovorjenih skupnih nalog.
Delovni ljudje in občani v mestu na področju otroškega varstva:
—	določajo enotna izhodišča politike družbene vzgoje in varstva otrok;
—	skrbijo za solidarnostno združevanje sredstev za uresničevanje nalog družbene vzgoje in varstva otrok ter za skladno rast materialne osnove družbene vzgoje in varstva na območju ljubljanskih občin;
—	odločajo o uporabi sredstev, ki so jih občinske skupnosti združile za opravljanje skupno dogovorjenih nalog;
—	skrbijo za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov za uresničitev skupnih programov in nalog z drugimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami;
—	določajo enotne osnove za merila za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti.
Delovni ljudje in občani v mestu na področju socialnega skrbstva:
—	usklajujejo in usmerjajo politiko socialnega skrbstva v skladu z družbenimi potrebami in razvojem mesta;
—	oblikujejo enotna merila in pogoje za priznavanje vseh vrst oblik družbenih denarnih' pomoči;
—	usklajujejo programiranje gradenj splošnih in posebnih socialnih zavodov;
—	usklajujejo prizadevanja za uresničevanje programa družbene skrbi za starejše občane mesta;
—	usklajujejo druge dejavnosti s področja socialnega skrbstva, ki so skupnega pomena za mesto.
Delovni ljudje in občani na področju zaposlovanja:
—	sodelujejo pri samoupravnem načrtovanju politike zaposlovanja;
—	zagotavljajo delavcem in delovnim ljudem uveljavljanje pravice do dela glede na njihovo usposobljenost;
—	zagotavljajo delovnim ljudem socialno varnost v času brezposelnosti.
Delovni ljudje in občani na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	sodelujejo pri oblikovanju politike pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev;
—	sodelujejo pri rehabilitaciji in zaposlovanju invalidnih oseb.
Delovni ljudje in občani v mestu na področju stanovanjskega gospodarstva določajo enotna izhodišča ter združujejo sredstva za enotno izvajanje politike družbene pomoči, ki zajema:
—	reševanje stanovanjskih vprašanj upravičencev do družbene pomoči;
—	delno nadomestitev stanarine;
—	premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja ter
—	sofinanciranje izgradnje domov za upokojence.
68.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu skrbijo za borce in invalide NOB tako da predlagajo in usklajujejo ukrepe za zboljšanje gmotnih in stanovanjskih razmer
ter zdravstvenega varstva borcev in invalidov NOB in drugih borcev.	*
69.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju telesne kulture:
—	sodelujejo pri programiranju razvoja telesne kulture in športa;
—	sodelujejo pri uresničevanju investicijske politike telesnokulturnih ustanov in dejavnosti, ki so skupnega pomena za mesto.
70.	člen
Delovni ljudje in občani v mestu na področju teh-nične kulture, sodelujejo pri programiranju razvoja tehnične kulture in tehničnega izobraževanja občanov.
9,	Kadrovska politika
71.	člen
Na področju kadrovske politike delovni ljudje in °bčani v mestu:
— sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi urejajo izvajanje kadrovske Politike;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike in Zvajanje sprejetih dogovorov in sporazumov;
—	v sodelovanju z nosilci kadrovske politike spre-j orna j o letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske
Programe;
— določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za °lgoročni razvoj organizacij združenega dela;
določajo merila in pogoje za kadrovanje de-avcev, ki opravljajo naloge s posebnimi pooblastili;
... sprejemajo programe strokovnega, idejnopoli-■mega, družbenoekonomskega in splošnega izobraže-n.ia kadrov ter razporejajo sredstva za to izobraže-vahje.
■tO. Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita
72.	člen
no ,^est° izvaja na področju ljudske obrambe, var-jih V-n ^ruzbene samozaščite pravice in dolžnosti, ki °bcine poverijo mestu in sicer:
določa in dopolnjuje obrambni načrt mesta;
kj usmerja obrambne priprave tistih dejavnikov, s° skupnega pomena za mesto; s^a usklajuje obrambne priprave na območju mesku Z 0^ram^>niIT1i pripravami širših družbenopolitičnih ki	ljubljanskih in sosednjih občin v zadevah,
ijen P°sebnega pomena za enotno obrambno priprav-nost mesta;
UsPos ,Ustanavlja. organizira, opremlja in zagotavlja r'tor'	mestnega štaba enot ter zavodov te-
p0tv, 3 ne °brambe in civilne zaščite ki so skupnega za mesto;
tla pr!Pravlja vojne zveze, ki so skupnega pome-^a mesto;
službe Ustanavlja, usposablja, opremlja in urejat delo miranjeZa upazovanje, javljanje, obveščanje in alar-
Pjanjg °'°*'kuje in izvaja politiko na področju zakla-
___ er Sradi in vzdržuje javna zaklonišča;
niobilizacraVlja zai^eve vojaške obveznosti in vojaške
—	usklajuje in usmerja obrambno vzgojo ter iz-vaja pouk za obrambo in zaščito mladine v centrih za pouk mladine;
—	usklajuje priprave mladine za vpis v vojaške šole in poklice;
—	inšpicira na področju ljudske obrambe v okviru svoje pristojnosti;
—	rešuje upravnopravne zadeve na prvi stopnji s področja vojaške obveznosti, usposabljanja mladine za obrambo in zaščito ter gradnje zaklonišč;
—	usklajuje ukrepe civilne zaščite, ki se nanašajo na zatemnjevanje, evakuacijo prebivalstva ter radiološkobiološke in kemične zaščite;
—	vodi evidenco obveznikov vojaške obveznosti, delovne obveznosti, civilne zaščite, vojnih zvez, službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter obrambne vzgoje;
—	sodeluje s pokrajinskim odborom v zadevah, ki so skupnega pomena za mesto;
—	določa vojno organizacijo in kadrovsko popolnitev organov mestne skupščine;
—	skrbi za podružbljanje obrambne in varnostne funkcije in enotno uveljavljanje družbene samozaščite;
—	spremlja delo organov javne varnosti, jim določa naloge in usmeritve delovanja ter ugotavlja izvrševanje teh nalog;
—	nenehno spremlja varnostno problematiko in sprejema varnostno oceno;
—	skrbi za usklajeno usposabljanje in delovanje enot narodne zaščite.
11.	Notranje zadeve
73.	člen
Mesto izvaja vse pravice, in dolžnosti občin, ki jih le-te imajo po zakonu in drugih predpisih s področja notranjih zadev.
12.	Javno pravobranilstvo in sodnik za prekrške
74.	člen
Mesto ima samostojna organa: mestno javno pravobranilstvo in sodnika za prekrške, glede katerih izvaja vse pravice in dolžnosti občin.
13.	Inšpekcijske zadeve
75.	člen
Mesto izvaja vse pravice in dolžnosti občin, ki jih le-te imajo po zakonu in drugih predpisih glede inšpekcijskih služb, na naslednjih področjih:
sanitarne, tržne, komunalne, kmetijske, gozdarske, veterinarske, gradbene, vodnogospodarske, elektroenergetske in urbanistične inšpekcije ter inšpekcije za cestni promet, za javne ceste, za delo in požarno varnost.
Inšpekcijske službe so dolžne pri svojem delu upoštevati politiko, sklepe, smernice in priporočila, ki so jih skupščine občin in mesta sprejele za posamezna področia.
14.	Geodetske zadeve
76.	člen
Mesto izvaja vse pristojnosti občine, ki jih ima občina po zakonu in drugih predpisih s področja geodetske službe.
IV.	poglavje
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE
MESTA
77.	člen
Za izvajanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile mestu, združujejo občine sredstva v skladu z obsegom zadev, ki so jih poverile mestu ter v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje družbenopolitičnih skupnosti in predpisi o davkih, taksah in drugih prihodkih.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom na podlagi bilance sredstev splošne porabe v občinah in mestu.
78.	člen
Ob pogojih, ki so določeni z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb, najema mesto kredite, sprejema obveznosti in razpisuje posojila po predhodnem soglasju pristojnih organov občin.
Za posamezne potrebe in naloge, ki so skupnega pomena za mesto, se lahko združujejo tudi sredstva organizacij združenega dela, skupnosti in občanov.
S sporazumom o združevanju sredstev se določita namen in način za razpolaganje z združenimi sredstvi.
79.	člen
Skupščina mesta razporeja sredstva za kritje splošnih potreb v proračunu mesta v skladu s politiko, ki je določena v družbenem planu mesta.
Proračun in zaključni račun proračuna mesta sprejme skupščina mesta.
80.	člen
Organom, organizacijam in delovnim skupnostim, ki opravljajo naloge za mesto, se določa obseg sredstev v smislu načel svobodne menjave dela. Višina sredstev se v vsakoletnem proračunu zagotavlja na podlagi programa dela in utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah.
O izvajanju programa dela in porabi sredstev morajo navedeni organi, organizacije in delovne skupnosti, poročati skupščini mesta najmanj enkrat na leto. Skupščina mesta nadzoruje zakonitost in namensko uporabo sredstev teh organov, organizacij in delovnih skupnosti.
V.	poglavje
SKUPŠČINA MESTA 1. Položaj, sestav in pristojnost zborov
81.	člen
Najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti mesta je skupščina mesta.
82.	člen
Skupščino mesta sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delov-' nih ljudi iz organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti,
—	zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov iz krajevnih skupnosti in občin,
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
83.	člen
Zbor združenega dela ima 60 delegatov.
Z odlokom skupščine mesta se določi število delegatskih mest z gospodarskega, prosvetnokulturnega, socialnozdravstvenega področja, iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in iz drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Z odlokom skupščine mesta se tudi določi število delegatskih mest, ki pripada vsaki občini v Ljubljani za posamezno področje iz 1. odstavka tega člena glede na število zaposlenih delovnih ljudi.
84.	člen
Zbor občin ima 30 delegatov.
Vsaka občina ima v zboru 6 delegatov.;
85.	člen
Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov.
86.	člen
Delovno področje zborov je določeno tako, da zagotavlja:
—	da zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu;
—	da zbor občin sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah;
—	da družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz svoje pristojnosti samostojno in enakopravno na ločenih sejah ali na skupni seji vseh zborov.
87.	člen
Določene zadeve iz pristojnosti skupščine mesta izvajajo:
—	zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno;
—	zbor združenega dela in zbor občin enakopravno;
—	posamezni zbori samostojno oziroma skupaj z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo,
—	pristojni zbor oziroma zbori enakopravno s skupščino samoupravne interesne skupnosti.
88.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
a)	odločajo o:
—	uvedbi postopka za spremembo statuta mesta Ljubljane,
—	vključitvi mesta v medobčinske skupnosti,
—	razpisu referenduma in samoprispevka:
b)	sprejemajo statut mesta, družbene dogovore, odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
—	medmestne zveze,
—	sprejem poslovnika za delo skupščine mesta,
—	plane družbenega razvoja mesta in druge splošne akte za uresničevanje planov,
—	organizacijo in naloge izvršnega sveta skupščine mesta,
—	organizacijo in naloge mestnih upravnih organov;
c)	volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednika skupščine mesta,
—	predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta skupščine mesta;
—	sodnike za prekrške.
d)	imenujejo in razrešujejo:
—	predsednika, podpredsednike in člane sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	sekretarja skupščine mesta,
—	predstojnike upravnih organov, ' strokovnih služb in samostojnih organov skupščine mesta,
—	predsednika in člane komisij ter predsednika In člane svetov ter drugih delovnih teles skupščine mesta,
—	javnega pravobranilca ter njegove namestnike,
—	predstavnike skupščine mesta v organih samo-uPravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti iz pristojnosti skupščine,
—	poslovodne organe organizacij združenega de-'a’ ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za mesto,
—	dajejo soglasje k imenovanju vodij strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti iz 20. in 21. člena tega statuta;
e)	nadzorujejo delo skupščinskih teles, izvršnega sveta in upravnih organov skupščine mesta te oprav-lajo druge zadeve določene z zakonom ali tem statutom;
f)	vsi zberi skupščine mesta enakopravno izvolijo med članov delegacij temeljnih samoupravnih orga-izacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbore
upščing mesta oziroma izmed članov družbenopoli-1 ftega zbora skupščine mesta, skupino delegatov za ^osiijanje delegata za zasedanje Zbora občin Skupšči-6 SR Slovenije, ter skupino delegatov za sodelova-<Je z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru kuPščine SFRJ.
89.	člen
sD ^kor združenega dela in zbor občin enakopravno Vat lemata odloke in druge splošne akte ter obravna-lnestaZaC^eVe’ k* se nanašajo na pravice in dolžnosti
sam" soodl°čata pri sprejemanju planov razvoja po-zmh dejavnosti posebnega družbenega pomena; sprejemata urbanistični program mesta; sPrejemata urbanistične načrte; ian,~~ sPrejemata predpise in ukrepe s področja ure-
nja Prostora;
ukre~~ skrbita za načrtovanje in spremljata izvajanje Spo °V varstva narave, zaščite človekovega okolja in Jamskega varstva;
storsv S0<^G'ujeta pri sprejemanju regionalnega pro-. P'ana ljubljanske regije;
skupnerTa'leta mnenje k lokacijam objektov in naprav ______Sa mestnega pomena;
čun; spreiemata mestni proračun in zaključni ra-°dločata o premoženjskopravnih zadevah mesta;
—	sprejemata predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	sprejemata predpise s področja komunalnega in vodnega gospodarstva;
—	ustanavljata organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti skupnega pomena za mesto;
—	odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami ter o organizaciji skupnih organov in organizacij in služb za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena;
—	sprejemata predpise s področja stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva in prometa;
—	odločata o razpisu mestnega posojila;
—	odločata o drugih zadevah s področja komunalnega, stanovanjskega in cestnega gospodarstva ter družbenih dejavnosti;
—	spremljata izvajanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta na področju svoje pristojnosti.
90.	člen
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte ter obravnava zadeve, ki se nanašajo na urejanje stanja in razvoj posameznih gospodarskih področij. V ta namen:
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	daje organizacijam združenega dela in samoupravnim interesnim skupnostim in drugim skupnostim priporočila o posameznih vprašanjih iz svijje pristojnosti. ki so posebnega družbenega in skupnega pomena za mesto;
—	obravnava predloge delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega in skupnega pomena za mesto ter jih obvešča 6 Svojih ukrepih in sklepih;
—	izvaja družbeno nadzorstvo nad organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega in skupnega pomena za mesto ter sprejema ustrezne ukrepe;
—	razpravlja o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki jih predloži družbeni pravobranilec samoupravljanja;
—	opravlja druge zadeve s področja gospodarstva, za katere je pooblaščen z zakonom, s tem statutom ali z drugimi predpisi.
91.	člen
Zbor občin samostojno sprejema odloke in druge splošne akte ter obravnava druge zadeve iz pristojnosti skupščine mesta, ki se nanašajo na življenje in delo občanov:
—	imenuje naselja, ceste, ulice in trge;
—	obravnava predloge zborov delovnih ljudi in občanov iz krajevnih skupnosti, če so skupnega pomena za mesto ter jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	daje priporočila občinam o posameznih vprašanjih s svojega področja, ki so skupnega pomena za mesto;
—	določi enega ali več delegatov, ki sodelujejo pri sklepanju zakonskih zvez na območju mesta;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali z drugimi predpisi.
92.	člen
Zbor občin sprejema na podlagi soglasja delegacij vseh občin naslednje zadeve, posebnega pomena za mesto:
—	srednjeročni in dolgoročni plan družbenega . razvoja mesta;
—	srednjeročni in dolgoročni program razvoja posameznih dejavnosti v mestu;
—	prostorski plan ljubljanske regije;
—	urbanistični program mesta in urbanistične načrte;
—	predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma njihove organizacije in skupnosti.
93.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku za sprejemanje odlokov ter drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališče o zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenega razvoja mesta;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti;
—	varstvo svoboščin In pravic človeka in občana;
—	razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojni zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnoj^i ne morejo sprejeti odloka ali drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, pride do usklajevalnega postopka, ki ga določa ta statut.
94.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	glasujejo o listi kandidatov za predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije;
—	sprejemajo začasne ukrepe po 101. členu tega statuta;
—	odločajo o nagradah in drugih priznanjih mesta.
95.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, kadar gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbor mora o stališčih in predlogih razpravljati in predlagatelje obvestiti o svojih stališčih.
Če pristojni zbor s stališčem oziroma predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drug splošni akt sprejet šele potem, ko se opravi poseben postopek usklajevanja stališč, kot ga določa poslovnik skupščine mesta.
96.	člen
Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenje o predlogih odlokov in drugih vprašanjih.
Pristojni zbor mora obravnavati to mnenje in o njem izoblikovati svoje stališče.
Pristojni zbor lahko sklene, da se predlog odloka da v javno obravnavo ali pa, da se k obravnavanju predloga odloka ali drugega akta povabijo predstav-
niki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
97.	člen
Vsak zbor skupščine mesta sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. S tem statutom so določeni sklepi, ki jih sprejema skupščina z višjo stopnjo udeležbe in soglasja. Zbor veljavno sprejme odlok, drug splošni akt ali drugo odločitev, z večino glasov vseh delegatov.
Kadar zbori skupščine mesta odločajo na skupni seji, Sklepajo veljavno z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji,'na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
98.	člen
Skupščina mesta ima svoj poslovnik, s katerim ureja delo, faze postopka za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določi delovna področja zborov soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela ter druge za delo skupščine mesta in njenih zborov potrebne zadeve.
99.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki* enakopravno sodelujejo pri spre-jemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali pa ga tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Če zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v mestu obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za mesto.
100.	člen
Odlok ali drug splošni akt, ki ga sprejemajo zbori skupščine oziroma pristojni zbor in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, je sprejet, če je v zborih oziroma pristojnem zboru in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet v enakem besedilu. Če se zbori oziroma pristojen zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah ne zedinijo glede besedila odloka ali drugega splošnega akta, imenujejo skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov zborov oziroma pristojnega zbora in skupščin samoupravne interesne skupnosti.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če. njen sporazumni predlog ni sprejet, se obravnava sporazumni predlog na Skupni seji zborov oziroma pristojnega zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti. Če tudi na skupni seji ne pride do sporazuma, se predlog odloži.
101.	člen
Če usklajevalni postopek, kot ga določa prejšnji člen, ne uspe, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa ter izdela predlog takojšnjega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. Začasni ukrep se sprejme na skupni seji vseh zborov skupščine. Začasni ukrep je sprejet, če je na skupni
seji prisotna večina delegatov vsakega zbora in za sprejem akta glasuje večina navzočih delegatov.
^ Akt o začasnih ukrepih velja, dokler ni sprejet dokončni akt, najdlje pa eno leto.
2. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
102.	člen
106.	člen
Z izvolitvijo delegata za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora dobi delegacija, skupina delegatov oziroma zbor občinske skupščine pravico, da lahko pošlje na zasedanje zbora skupščine mesta drugega delegata; delegat, izvoljen za eno od naštetih funkcij, pa v tem primeru nima pravice do glasovanja.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva (samoupravne interesne skupnosti s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva) enakopravno odločajo s Pristojnima zboroma tako da:
1.	Sprejemajo:
—	smernice za oblikovanje skupne politike ter
—	plan in program izgradnje objektov družbenega standarda iz samoprispevkov;
2.	usklajujejo:
—	merila za zagotavljanje vzajemnega in solidarnostnega združevanja sredstev na osnovi planov ter
—	družbene dogovore in samoupravne sporazume 2a uresničevanje sprejetih planskih odločitev;
3.	spremljajo in ocenjujejo uresničevanje sprejetih planov.
103.	člen
Določbe tega statuta o obravnavanju zadev s pod-£°čja dela drugega zbora, o sklepčnosti zborov, o re-sevanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zbo-r°v in začasne ukrepe, se uporabljajo tudi za skupšči-ne samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori.
3.	Predsednik in podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov
104.	člen
Skupščina mesta ima predsednika in enega ali ® podpredsednikov, ki jih za štiri leta izmed dele-ov izvolijo zbor združenega dela, zbor občin in P^enopohtični zbor. Kandidate za predsednika in i. Predsednike skupščine mesta predlaga po oprav-Sonem kandidacijskem postopku mestna konferenca balistične zveze delovnega ljudstva.
Qp kandidate za predsednike zborov predlaga po renav^enern kandidacijskem postopku mestna konfe-C?. Socialistične zveze delovnega ljudstva, nam 0t? skupščine mesta izvolijo izmed delegatov c'eserv,nilCa Predsednika zbora, na predlog najmanj * delegatov zbora, za dobo štirih let. rnesta^026’- ^ ta statut in poslovnik skupščine ščjni h°ločata za predsednika zbora, opravlja v skup-deiu s®m°hPravne interesne skupnosti, ki sodeluje v 3 upščine mesta, njen predsednik.
105.	člen
ŠČine^diciati za Predsednika in podpredsednike skup-gtasov v6"13 S° tzvoljeni, če na volitvah dobi večino Kandi ^e'leSatov tistih zborov, ki jih volijo, izvoljgp. dati za predsednika in namestnika zbora so delegat	na volitvah dobe večino glasov vseh
l^v zbora.
kandidm ^ za Posarnezno funkcijo dvoje ali več v> je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov.
107.	člen
Predsednik skupščine mesta predstavlja skupščino mesta. Predsednik organizira delo v skupščini, sklicuje in. vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje ter podpisuje odloke in druge akte skupščine.
Predsednik skupščine mesta lahko sklicuje seje posameznih njenih teles, če tega ne store njihovi predsedniki.
če je predsednik skupščine mesta zadržan, ga na-domestiije podpredsednik, ki ga določi predsednik
108.	člen
Predsednik skupščine mesta, podpredsedniki skupščine mesta in predsedniki zborov, obravnavajo vprašanji usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini ter njihovo sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbijo za sodelovanje skupščine mesta s skupščinami občin, skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine* razlagajo določbe poslovnika glede pristojnosti zborov in teles skupščine ter sprejemajo stališča o drugih, s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Pri tem delu sodelujejo: predsednik izvršnega sveta skupščine mesta, sekretar skupščine mesta in drugi predstavniki mestnih organov ter predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje mesta, kadar razpravljajo o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta.
4.	Komisije skupščine mesta in njenih zborov
t -	'	'
109.	člen
Skupščina mesta in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za preučevanje predlogov odlokov in drugih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in za spremljanje izvajanja odlokov in drugih aktov skupščine mesta.
110.	člen
Skupščina mesta ima naslednje stalne komisije:
1.	za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
2.	za vloge in pritožbe,
3.	statutarno pravno komisijo,
4.	za medmestno sodelovanje,
5.	za odlikovanja, priznanja in nagrade.
Skupščina mesta lahko z odlokom ustanovi še
druge komisije, če meni da je to potrebno.
Komisije imajo 5 do 15 članov. Predsednika in člane komisije imenuje skupščina mesta izmed delegatov in drugih delovnih ljudi. Z odlokom se določi število članov posameznih komisij in njihovo delovno področje.	/
111.	člen
Vsak zbor skupščine mesta samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. Vsak zbor ima 5-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
5.	Sekretariat skupščine mesta
112.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog, ima skupščina mesta posebno službo, ki jo vodi sekretar skupščine. Sekretarja imenuje skupščina za dobo 4 let in je lahko ponovno imenovan.
Naloge in organizacija sekretariata skupščine so določene v aktu o organizaciji in delu sekretariata skupščine; k temu aktu da soglasje skupščina mesta.
VI.	poglavje DRUŽBENI SVETI
113.	člen
Družbeni sveti, kot sestavni del delegatskega sistema so družbena telesa, v katerih delovnih ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obveznosti in odgovornosti, uresničujejo družbenopolitično koordinacijo pri oblikovanju in izvajanju politike, pri pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine mesta, kot tudi pri njihovem izvajanju in prispevanju k razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
114.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja med skupščino mesta, njenim izvršnim svetom in drugimi organi v mestu z družbenopolitičnimi organizacijami ter zaradi izmenjave mnenj in usklajevanja stališč med občinami in mestom, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, dajejo politične pobude za proučevanje posameznih vprašanj ter zagotavljajo družbeni vpliv na delo organov skupščine mesta s tem, da oblikujejo stališča o sistemskih vprašanjih, sodelujejo pri izvajanju politike in opravljajo demokratično družbeno nadzorstvo nad delom izvršnega sveta.
Družbene svete ustanovi skupščina mesta z odlokom, s katerim določi sestavo, področje in način njihovega dela.
115.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov in obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike, izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter zaradi spremljanja delovanja in izvajanja družbenega nadzorstva nad delom teh organov, se ustanovijo družbeni sveti v posameznih upravnih organih oziroma za posamezna področja .uprave.
Ti sveti se ustanovijo z odlokom skupščine mesta, s katerim se določi tudi sestava in način dela družbenih svetov v upravnih organih.
VII.	poglavje
IZVRSNI SVET
116.	člen
Skupščina mesta Ljubljane ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet.
Izvršni svet izvaja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru zakonov, tega statuta, odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine mesta.
117.	-člen
Izvršni svet v okviru pravic in dolžnosti mesta skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih predpisov ter za uresničevanje družbenih načrtov in je odgovoren skupščini mesta za stanje v mestu; sprejema predpise za izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine mesta; usmerja in usklajuje delo mestnih »pravnih or-■ ganov in nadzira njihovo delo.
118.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, ki jih določi skupščina mesta. Skupščina mesta voli predsednika in enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga mestna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku; člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe, so praviloma člani izvršnega sveta; o tem odloča skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta.
119.	člen
Mandatna doba predsednika in članov izvršnega sveta je štiri leta. Člani izvršnega sveta in predstojniki mestnih upravnih organov so lahko izvoljeni oziroma imenovani za isto funkcijo še za štiri leta. Skupščina mesta sme izjemoma, če to zahtevajo upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zappre-doma.
120.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini mesta razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
Izvršni svet, predsednik, oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
121.	člen
Člani izvršnega sveta skupščine mesta ne morejo biti osebe, za katere poseben zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta skupščine mesta.
. 122. člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino mesta o izvajanju sprejete politike, o izvrševanju predpisov in
drugih splošnih aktov skupščine, o uresničevanju družbenih načrtov, izvrševanju proračuna, o stanju na vseh, oziroma posameznih področjih družbenega življenja v mestu ter o drugih vprašanjih v okviru svojih pravic in dolžnosti, kot tudi o svojem delu in delu mestnih upravnih organov ter predlaga skupščini •Uesta sprejem ustreznih ukrepov.
123.	člen
Odnosi izvršnega sveta do organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega iu skupnega pomena za mesto, do samoupravnih internih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, temelje na pravi-cah in dolžnostih, ki so določene z ustavo, zakonom in statutom mesta.
124.	člen
Izvršni svet opravlja v okviru svojih pooblastil do organizacij in skupnosti iz prejšnjega člena, na-slednje pravice in dolžnosti:
—	predlaga sprejem samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravnih organizacij in skupnosti tor nudi ustrezno pomoč nosilcem planiranja;
—	nadzoruje zakonitosti dela organizacij in skupnosti, kadar je za to pooblaščen z zakonom, tem statutom, oziroma s sklepom skupščine mesta;
—	predlaga in izvaja ukrepe, predpisane zaradi oločanja pogojev za čimbolj skladno in stabilno raz-
'tjanje odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovi delitvi;
—	daje pobudo za sprejem začasnih ukrepov druž-enega varstva samoupravnih pravic in družbene last-Ine ter za izvajanje teh ukrepov, kot to predvideva
Zakon oziroma sklep skupščine mesta.
125.	člen
in '''Zvr*ni svet proučuje pobude, mnenja, pripombe .Podloge družbenopolitičnih organizacij ter jih ob-eica o sprejetih ukrepih in rezultatih teh ukrepov.
126.	člen
Izvršni svet skupščine mesta zlasti:
0.	~~ skrbi za uresničevanje politike in izvrševanje ati °V’ družbenega plana mesta in drugih splošnih 0v skupščine .mesta;
st . ~~~ Predlaga odloke in druge splošne akte iz pri-°Jnosti skupščine mesta;
daje skpuščini mesta mnenja, stališča in pred-
uge'
tov tn
za določanje politike in sprejemanje splošnih ak-
ukrepov;
Predlaga skupščini mesta osnove družbenih do-^vorov in
letne
srednjeročnih planov mesta ter smernice Programe;
skrbi
za uresničevanje srednjeročnih družbenih
sk v-in letnih programov mesta ter daje predloge Scmi mesta za sprejemanje ukrepov; izvr-šu predlaga mestni proračun in zaključni račun o
Itvi	^	4-„z	. c „	___s___________
Planov in ir P
vi Proračuna ter izvršuje proračun mesta; upr Predlaga ustanovitev ali odpravo mestnih hovi 'L-111 v0,rganov< hi jih P° statutu ali odloku usta-Pje or<TUP-^ina mesta t®1’ predlaga ukrepe za izboljša-strolf Sanizacije in dela mestnih upravnih organov in *0vnih služb,
nje ifaja odredbe in druge predpise za izvrševa-°kov in splošnih aktov skupščine mesta;
—	daje mnenje k predlogom aktov, ki jih predlagajo drugi predlagatelji;
—	daje soglasje k cenam komunalnih storitev in sprejema ukrepe s področja družbene kontrole cen;
—	predlaga ustanovitev upravnih zavodov ali strokovnih služb za preučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti;
—	ustanavlja mestne enote civilne zaščite in imenuje mestni štab za civilno zaščito;
—	usklajuje in usmerja delo mestnih upravnih organov in strokovnih služb ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	odloča v sporih o pristojnosti med mestnimi upravnimi organi;
—	usmerja in usklajuje delo mestnih upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, zagotavlja, da ti organi izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah;
—	določa osnove za pripravo predloga obrambnega načrta mesta ter skrbi za organizirano in načrtno pripravljanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov temeljnih upravnih organov za delo v vojni;
—	predlaga finačna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev^za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	skrbi za izdelavo in izvajanje ukrepov za pripravljenost upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skpunosti in drugih samoupravnih organizacij mestnega pomena za primer neposredne vojne nevarnosti;
—	obravnava varnostno problematiko in daje mnenje k varnostni oceni;
—	opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter s tem statutom.
127.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina mesta; in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina mesta.
128.	člen
Izvršni svet sodeluje pri izvajanju svojih pravic in dolžnosti, sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin, z ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in njihovimi združenji, s krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu. Če izvršni svet skupščine mesta obravnava zadeve, ki jih predlože samoupravne interesne skupnosti v mestu za sejo skupščine mesta, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov .teh skupnosti.
129.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov.
130.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje in vodi seje sveta ter skrbi za izvajanje sklepov
sveta.
131.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino mesta o svojem delu. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine mesta, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine mesta.
Izvršni svet je dolžan zborom skupščine mesta na njihovo zahtevo, kot tudi na lastno pobudo, najmanj pa enkrat letno, dati poročilo o izvajanju politike ter izvajanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta.
132.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo .mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanja odlokov ali drugega akta skupščine mesta, ki je predlagan za izdajo, ali da ne morč prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drug akt, ki je predlagan za izdajo, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine mesta lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina mesta obravnavati. Če skupščina mesta izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
133.	člen
Najmanj deset delegatov skupščine mesta lahko v svojem zboru zahteva, naj se. obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
134.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov za predlaganje katerih je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja ta svet ter mu predlagati, da določi načelna stališča in smernice za delo mestnih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini mesta.
135.	člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov, podatke in pojasnila o vprašanjih iz njegovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora izvršnemu svetu poslati na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih svet potrebuje za izvajanje nadzorstva zakoni-
tosti
136.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine mesta. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet.
137.	člen
Podrobnejša določila o organizaciji, sestavi in načinu dela izvršnega sveta se določijo z odlokom skupščine mesta. •
VIII.	poglavje
MESTNI UPRAVNI ORGANI
138.	člen /
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti, ki so jih občine s statutom poverile mestu, opravljajo mestni upravni organi, upravni zavodi, organizacije in strokovne službe.
139.	člen
Z odlokom skupščine mesta, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine mesta, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti, glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in nadzorovanja v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
140.	člen
Mestni upravni organi v okviru svojega delovnega področj a:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke, druge splošne predpise in splošne akte skupščine mesta in njenega izvršnega sveta;
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katerega so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje nalog s teh področij;
—	predlagajo izvršnemu .svetu skupščine mesta sprejem potrebnih ukrepov, pripravljajo predpise in druge splošne akte;
•— odločajo o upravnih zadevah;
—	opravljajo zadeve inšpekcije;
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakoni, drugimi predpisi, statutom in odloki skupščine mesta ter druge strokovne zadeve za skupščino mesta in za izvršni svet.
141.	člen
Mestni upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil; za svoje delo so odgovorni skupščini mesta in izvršnemu svetu.
142.	člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, sodelujejo mestni upravni organi s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila in informacije zlasti o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino mesta.
143.	člen
Mestni upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi:
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov, v
znatnem obsegu ali v izključni pristojnosti mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti oziroma mestnih upravnih organov.
Kolegijski upravni organi se ustanovijo na področjih, na kateri je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog iz mestne pristojnosti zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti, da bi se zagotovila enotnost v izvajanju sprejete politike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov.
144.	člen
Mestni upravni organi se ustanovijo z odlokom skupščine mesta, s katerim se določi tudi njihovo delovno področje.
Individualno vodeni upravni organi se lahko usta-uovijo kot sekretariati, oddelki, uprave in inšpektorati, kolegijski upravni organi pa kot komiteji ali komisije.
Komite oziroma komisijo sestavljajo predsednik in določeno število članov.
149.	člen
V okviru svojih pravic in dolžnosti obveščajo upravni organi družbenopolitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, pojavih in problemih v mestu oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
150.	člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in združenji občanov v zadevah, ki so pomembne za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov, v okviru teh organizacij in združenj, zaradi izvrševanja družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
151.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov občanov.
Upravni organi so dolžni reševati zadeve občanov v predpisanih rokih.
Upravni organi so dolžni preučiti pobude in predloge, ki jih pošljejo občani in odgovoriti nanje.
145.	člen
Mestni upravni organi so dolžni pošiljati izvršnemu svetu poročila o svojem delu in o stanju na posameznem področju uprave, obveščati svet in pojasnje-vati vprašanja iz svojega delovnega področja ter posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki ie potrebna za delo izvršnega sveta.
146.	člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sve-*a raziskati stanje na posameznem področju, proučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter mu 0 tem poročati.
147.	člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vPrašanju izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
Izvršni svet je dolžan oblikovati stališča na za-tevo upravnega organa iz prvega odstavka tega člena ln o tem obvestiti upravni organ.
148.	člen
Mestni upravni organi so odgovorni skupščini me-s a za zakonito, celovito in pravočasno izvrševanje n£d°g in opravil iz svojega- področja.
»v. Mestni upravni organi so dolžni obveščati skup-^ lno_ mesta o svojem delu in na zahtevo skupščine sorofiati o stanju na določenem področju oziroma o Prejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih vredpisov, odlokov in drugih splošnih aktov ter c iz-aJanju sprejete politike.
v ^Pravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgo-sku na vPrašanja delegacij in delegatov v zborih Psčine iz svojega delovnega področja.
152.	člen
Mestne upravne organe vodijo predstojniki. Predsednik kolegijskega organa je predstojnik tega upravnega organa. Predstojnike mestnih upravnih organov imenuje in razrešuje skupščina mesta na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
153.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren; je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupščine mesta in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju ter o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine mesta ali izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanja delegatov v zborih skupščine mesta so dolžni dati odgovor.
154.	člen
V
Delo mestnih upravnih organov je javno.
Mestni upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna ali uradna tajnost.
155.	člen
Strokovne službe ustanovi skupščina mesta z odlokom na predlog izvršnega sveta. Te službe imajo položaj upravnega organa. Predstojnika strokovne službe imenuje izvršni svet.
156.	člen
Podrobnejša organizacija upravnih organov ln strokovnih služb, njihove naloge in odnos do skupšči-
ne mesta in izvršnega sveta se določijo z odlokom skupščine mesta.
157.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov in strokovnih služb, oblikujejo delovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb, so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s programom dela. S samoupravnim sporazumom; v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobijo tudi sredstva za razširitev materialne osnove njihovega dela.
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti, na podlagi ustave in zakonov.
Skupščina mesta zagotovi s proračunom sredstva za delo mestnih upravnih organov, glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
IX.	poglavje
SAMOSTOJNI ORGANI MESTA
a)	Javno pravobranilstvo
158.	člen
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je samostojen organ mesta, ki zastopa mesto Ljubljana in ljubljanske občine, njihove organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
159.	člen
Javno pravobranilstvo mesta opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih.
Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec. Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov.
160.	člen
Javno pravobranilstvo mesta spremlja in proučuje družbene odnose in pojave pomembne za uresničevanje njegove funkcije in daje osebam iz 158. člena tega statuta ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javno pravobranilstvo mesta obvešča skupščino mesta in skupščine občin o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja in o svojem delu, najmanj enkrat letno.
161.	člen
Javnega pravobranilca mesta Ljubljane in njegove namestnike imenujejo in razrešujejo po postopku in pod pogoji, določenimi z zakonom, skupščine ljubljanskih občin in Skupščina mesta Ljubljane na pred-
log, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti ljubljanskih občin da Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane
162.	člen
Organizacija in financiranje javnega pravobranilstva mesta Ljubljane določi skupščina mesta z odlokom.
b)	Sodnik za prekrške
163.	člen
Sodnik za prekrške je samostojen organ mesta in občin. Za svoje delo je odgovoren skupščini mesta in skupščinam občin.
Sodnika za prekrške volijo in razrešujejo skupščina mesta in skupščine občin na način in po postopku, ki ga določa zakon.
Število sodnikov za prekrške in njihovega vodjo določi skupščina mesta sporazumno s skupščinami občin.
164.	člen
Sodnik za prekrške vodi postopek o prekrških na prvi stopnji.
Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča skupščino mesta in skupščine občin o uporabi predpisov o prekrških ter o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Na zahtevo skupščine mesta oziroma skupščin občin je sodnik za prekrške dolžan poročati o svojem delu.
165.	člen
Organizacijo in financiranje sodnika za prekrške mesta Ljubljane določi skupščina mesta z odlokom.
X.	poglavje
DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE V MESTU
166.	člen
Skupščina mesta v okviru svojih pravic in dolžnosti spremlja in preučuje delo družbenih in državnih organov, ki zagotavljajo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, spremlja in analizira stanje družbenega varstva in samoupravnih pravic ter sprejema ustrezne odloke in druge ukrepe v zvezi s tem varstvom.
167.	člen
Skupščina mesta Ljubljane lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela posebnega družbenega pomena za mesto, ki ne izpolnjuje svojih z zakonom določenih obveznosti, ali če je v njej bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ali so huje oškodovani družbeni interesi z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi poslovodni organ,
2.	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
3.	razpusti delavski svet,
4.	razpusti izvršilni organ,
5.	začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev,
6.	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
7.	odredi še druge v zakonu določene začasne ukrepe.
Začasna ukrepa iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena trajata dokler niso odstranjene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delovnih ljudi oziroma družbeni interesi, vendar ne dlje kot eno leto.
163.	člen
V okviru pravic in dolžnosti mesta obravnava skupščina mesta pri opravljanju družbenega nadzora splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Skupščina mesta opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela >n drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, sindikatom in drugimi organi, ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, Poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
XI.	poglavje
AKTI SKUPŠČINE MESTA IN NJENIH ORGANOV
169.	člen
Skupščina mesta sprejema odloke, družbeni plan mesta, mestni proračun in zaključni račun o izvršitvi mestnega proračuna, priporočila, sklepe in stališča ter obvezne razlage odlokov.
Odloke, družbeni plan mesta in proračun mesta sPrejema skupščina mesta po dvofaznem postopku.
Izvršni svet skupščine mesta izdaja odločbe, smer-nice, odredbe in navodila, kadar je za to pooblaščen.
Upravni organi izdajajo odločbe, upravna navodi-
odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni.
170.	člen
Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov skupščine mesta in njenih organov, določa ta statut in Poslovnik skupščine mesta.
Odloki in drugi splošni akti, izdani v skladu z določili tega statuta, veljajo praviloma za območje mesta (območje vseh petih občin), razen če ni v odloku ali splošnem aktu določeno drugače. Odlok oziroma splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku oziroma v splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.	*
XII.	poglavje
LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
174.	člen
Mesto Ljubljana v skladu s temelji sistema ljudske obrambe ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju ter daje smernice glede obrambnih priprav svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu, upravnim organom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki so posebnega pomena za mesto.
175.	člen
Družbena samozaščita, kot najširši obrambni in varnostni sistem, je samoupravna funkcija v mestu in občinah, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter v družbenopolitičnih skupnostih. Osnovni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustavnih določil o zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic delovnih ljudi, drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotovitev osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov.
176.	člen
Skupščina mesta in skupščine občin sodelujejo med seboj pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe, usklajujejo svoje delo ter po dogovoru ustanavljajo skupne organe in službe.
171.	člen
177. člen
Odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina ^^ta, podpisuje predsednik skupščine.
Sklepe, stališča in priporočila, ki jih sprejema po-sarnezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih 1 sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
172.	člen
r ^Prejem odloka lahko predlaga vsak delegat ozi-iz s skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor, rsni svet skupščine mesta, skupščine občin, skup-ha samoupravne interesne skupnosti za območje šf•Sta’ k* sodeluje v delu skupščine ter komisije skup-he mesta oziroma zbora.
173.	člen
hje	in drugi splošni akti skupščine mesta in
hm organov se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Med vojno, zlasti pa na začasno zasedenem ozemlju mesta, predsedstvo skupščine mesta odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine mesta, če se ta ne more sestati.
Predsedstvo skupščine mesta organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju mesta v skladu s svojimi pristojnostmi, obrambnim načrtom, dejanskimi krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge splošne akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora v mestu.
Predsedstvo skupščine mesta predloži prejete splošne akte v potrditev skupščini mesta brž, ko se ta lahko sestane. Kadar se predsedstvo skupščine ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, lahko predsednik predsedstva sam sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih nalog mesta in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti predsedstvu skupščine mesta brž, ko se ta lahko sestane.
178.	člen
Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, Zveza rezervnih vojaških starešin in druge družbene organizacije v mestu zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu ljudske obrambe v mestu, skrbijo za podružbljanje, politično in informativnopropagandno dejavnost in za nadaljnji razvoj sistema splošnega ljudskega odpora ter izvajajo priprave za svoje delovanje v vojni, v skladu z obrambnim načrtom mesta.
179.	člen
Za izvajanje pravic in dolžnosti mesta na področju ljudske obrambe so pristojni: skupščina mesta, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet skupščine mesta, mestni štab za teritorialno Obrambo, mestni štab za civilno zaščito in upravni organ za ljudsko obrambo, kakor tudi drugi upravni organi v mejah svojih pristojnosti, med vojno pa tudi predsedstvo skupščine mesta.
180.	člen	|
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav, varnosti in družbene samozaščite v mestu, ustanovi mestna skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje delo samostojnih in drugih mestnih upravnih organov, organizacij združenega dela mestnega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in notranjih zadev ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi, zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in v skladu z odloki, sklepi in politiko mestne skupščine.
181.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja zadeve, ki mu jih nalagata zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter obravnava vse zadeve s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v pristojnosti mesta. Člane sveta imenuje in razrešuje skupščina mesta, ki določi tudi število njegovih članov.
Predsednik sveta je predsednik skupščine mesta.
Svet ima lahko enega ali več podpredsednikov.
182.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku, se po enotnih načelih v skladu z obrambnim načrtom organizirajo v mestu in v temeljnih organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena enote in zavodi teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor območja in zaščito objektov ter stalno in množično borbeno pripravljenost in aktivnost.
Za vodenje in poveljevanje enotam in zavodom teritorialne obrambe mesta ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti občinskih štabov za teritorialno ob-
rambo, ustanovi skupščina mesta mestni štab za teritorialno obrambo.
Za organiziranje in pripravljenost enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant mestnega štaba teritorialne obrambe mesta odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komandantu teritorialne obrambe pokrajine, za bojno pripravljenost in uporabo enot in zavodov pa komandantu teritorialne obrambe pokrajine.
183.	člen
Pristojnosti mestnega štaba za teritorialno obram-Do določa skupščina mesta s posebnim odlokom v skladu z 98. členom zakona o ljudski obrambi.
184.	člen
Izvršni svet skupščine mesta ustanovi štab za civilno zaščito, ki skrbi za izvajanje priprav in vodenje mestnih enot civilne zaščite ter usmerja in usklajuje delovanje občinskih štabov za civilno zaščito.
185.	člen
Mestni štab za civilno zaščito odredi v vojni in ob hudih nesrečah mobilizacijo ter vodi delovanje štabov in enot civilne zaščite v mestu.
186.	člen
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč, ustanovi skupščina mesta za območje mesta službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
187.	člen
Delovni ljudje in občani razvijajo tak sistem ukrepov in aktivnosti, s katerim organizirano in usklajeno uresničujejo naloge s področja družbene samozaščite s tem, da:
—	varujejo z ustavo določen družbeni red;
—	varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju;
—	sodelujejo pri varovanju javnega reda v mestu ter pri varovanju splošne in prometne varnosti ljudi in občanov;
—	se borijo zoper gospodarski kriminal, zlasti proti zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju;
—	sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam, epidemijam ter širjenju kužnih bolezni;
—	sodelujejo in povezujejo dejavnost preventive in vzgoje v cestnem prometu;
—	skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenost naselij ter se borijo proti onesnaževanju okolja.
188.	člen
Nosilci družbene samozaščite v Ljubljani so delovni ljudje in občani, ki neposredno v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih in po svojih delegacij ali in delegatih v skupščini mesta, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih in drugih skupnostih, uresničujejo družbeno samozaščito s tem, da:
—	razvijajo zavest o varovanju temeljnih vrednot samoupravne socialistične družbe,
—	normativno urejajo dejavnost na področju družbene samozaščite v mestu,
■— na podlagi varnostne ocene sprejmejo načrt ukrepov zoper nosilce negativnih pojavov,
—	izvajajo varnostne in obrambne ukrepe s svojo pristojnostjo,
—	nudijo pomoč organom, ki so pristpjni za odkrivanje in pregon kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj ter dajejo pobudo za medsebojno sodelovanje.
189.	člen
Zadeve javne varnosti opravljajo uprava javne varnosti in postaja milice.
Skupščina mesta daje soglasje k imenovanju načelnika uprave javne varnosti.
Uprava javne varnosti daje skupščini mesta letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem območju.
Postajo prometne milice ustanovi v skladu z zakonom skupščina mesta.
Pravice in dolžnosti skupščine mesta do postaje Prometne milice se določijo z ustanovitvenim aktom.
190.	člen
Za izvajanje ukrepov proti požaru, za gašenje požarov in reševanje ljudi in premoženja, ki ga ogrožajo Požari in druge nevarne in hude nesreče, ustanovi mesto poklicno gasilsko brigado.
2.	Domicil
193.	člen
Ljubljana je kot mesto heroj in kot žarišče narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda mnogo prispevala k naporu za njegovo zmago v narodnosvobo-dilni vojni. V spomin na to in da bi se ohranile njene junaške tradicije, podeljuje mesto domicil mesta Ljubljane posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske ter partizanskim odredom Slovenije, ki so izšli iz Ljubljane ali pa so imeli poseben pomen za Ljubljano in njeno osvoboditev, kakor tudi organizacijskim enotam OF, katerih delo je imelo poseben pomen za razvoj ilegalnega narodnoosvobodilnega boja v okupirani Ljubljani in za njeno osvoboditev. Domicil se lahko podeljuje tudi enotam ali organizacijam, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri povojni obnovi in izgradnji ter za razvijanje borbenih in revolucionarnih tradicij.
Predlagatelj tega priznanja je komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade na pobudo Mestnega odbora Zveze združenj borcev. O podelitvi domicila sklepa skupščina mesta. Podelitev domicila se opravi na slovesen način. Ustrezni enoti ali organizaciji se izroči spominska listina.
Za jubilejna in druga praznovanja enot narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in organizacij, ki imajo domicil mesta Ljubljane, prispeva mesto tudi finančna sredstva.
3	Zlata plaketa ilegalca
XII. poglavje PRIZNANJA MESTA
191.	člen
Mesto Ljubljana podeljuje naslov častnega občana, domicil, zlato plaketo ilegalca, nagrado mesta Ljubljane ter druga priznanja in nagrade posameznikom in organizacijam.
1.	Častni občan
192.	člen
Naslov častnega občana mesta Ljubljane se podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek mesta Ljubljane in za njegovo povezavo z drugi-fni mesti doma in v tujini, bivšim in sedanjim prebi-'’alcem mesta Ljubljane za izredne dosežke na raznih Področjih družbenega življenja in dela, državnim poglavarjem ter najvišjim funkcionarjem mednarodnih
organizacij, ki imajo zasluge za mir in za razvijanje dobrih mednarodnih oziroma meddržavnih odnosov so-olalistične federativne republike Jugoslavije z drugimi
državami.
Pobude za podelitev naslova sprejema komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, ki je dolžna pred-°dno dobiti mnenja družbenopolitičnih organizacij.
Podelitvi naslova častni občan sklepa skupščina 'Pesta. Posebno listino o naslovu častnega občana iz-roča predsednik skupščine mesta, iz ^ Izjemnem primeru, ob obisku ugledne osebnosti ff ..j® Prijateljske države v Ljubljani, se lahko po-na1 nas^ov častnega občana še pred sklepom skupščine,
Predlog izvršnega odbora predsedstva mestne kon-ference SZDL.
194.	člen
Zlata plaketa ilegalca se podeljuje zlasti aktivistom osvobodilne fronte, ki so bili posebno zaslužni v ilegalnem boju osvobodilne fronte na območju Ljubljane v času narodnoosvobodilnega boja, predvojnim revolucionarjem za izredne napore in zasluge v .predvojni revolucionarni dejavnosti ter kasneje v vodstvih osvobodilne fronte in na njenih delovnih področjih, pomembnih za razvoj revolucije v Ljubljani, družinam, ki so z izredno požrtvovalnostjo vzdrževale večletne pomembne postojanke ilegalnega boja ter organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge v povojni revolucionarni preobrazbi mesta, razvijanju idejnopolitične dejavnosti, ohranjevanju in vnašanju revolucionarnih tradicij in izkušenj v sedanje življenje mesta, še posebej pri razvijanju raznih oblik in aktivnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite.
O podelitvi zlate plakete ilegalca odloča na predlog komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade skupščina mesta. Zlata plaketa ilegalca se podeljuje s posebno listino na slovesni Seji skupščine mesta ob prazniku mesta Ljubljane.
4.	Nagrada mesta Ljubljane
195.	člen
Za posebne uspehe na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembneje prispevajo k razvoju mesta, življenja v njem, njegovi podobi in ugledu Ljubljane v domovini in v svetu, podeljuje skupščina mesta nagrado mesta Ljubljane.
Nagrado se lahko podeli posameznikom, delovnim skupinam ter delovnim in družbenim organizacijam Število nagrad in način izbora nagrajencev določa odlok skupščine mesta o nagradi mesta Ljubljane.
Kriterije in postopek za podelitev nagrade mesta ter področje, za katero se podeljuje, določa poseben pravilnik.
Nagrada se podeljuje na slavnostni ^eji skupščine mesta ob prazniku mesta.
5.	Druga priznanja
196.	člen
Za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja v mestu, ki pomembneje prispevajo k njegovemu nadaljnjemu razvoju, za izredna dejanja in uspešno opravljanje drugih pomembnih nalog, daje mesto Ljubljana:
—	plaketo mesta Ljubljane,
—	spominska priznanja in darila.
Kriterije in način podelitve teh priznanj določa poseben pravilnik.
XIV.	poglavje
MEDOBČINSKO, MEDMESTNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE
197.	člen
Zaradi razvijanja bratstva in enotnosti med našimi narodi razvija mesto gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje z mesti in občinami v Jugoslaviji.
Mesto lahko v sporazumu z zainteresiranimi mesti in občinami, po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter na podlagi svoje pristojnosti, sprejema regionalne in druge skupne razvojne programe, združuje sredstva za opravljanje nalog in zadovoljevanje potreb skupnega pomena, se dogovarja o skupnih akcijah in izmenjuje izkušnje.
Mesto sodeluje z občinami v republiki pri usklajevanju skupnih interesov občin o katerih odloča republika.
Mesto je član stalne konference mest Jugoslavije, skupnosti slovenskih občin in sveta občin ljubljanske regije.
Mesto Ljubljana lahko sodeluje tudi v drugih medmestnih organizacijah doma in v tujini. O sodelovanju odloča skupščina mesta.
198.	člen
Mesto sodeluje z mesti v tujini po načelih aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti.
V ta namen navezuje politično, gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje z mesti v tujini.
199.	člen
O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev drugega mesta za bratsko, sklepa skupščina mesta.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugim mestom ali o pobratimstvu je lahko navzoča tudi delegacija tega mesta.
Skupščina mesta s posebno listino proglasi posamezno mesto v Jugoslaviji za bratsko mesto, z mesti iz tujine pa sklepa protokol o prijateljstvu.
200.	člen
Za učinkovito in skladnejšo organizacijo sodelovanja mesta Ljubljane z drugimi jugoslovanskimi in drugimi mesti skrbi komisija skupščine mesta za medmestno sodelovanje.
Komisijo imenuje skupščina mesta izmed delegatov skupščine, predstavnikov občinskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij mesta.
O svojem delu poroča skupščini mesta.
XV.	poglavje SPREMEMBA STATUTA
201.	člen
Pobudo za spremembo statuta mesta lahko dajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in združenja občanov ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O pobudi razpravlja in odloči skupščina mesta; v primeru, da jo sprejme, določi skupščina organ, ki izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta m o tem obvesti pobudnika.
202.	člen
Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta lahko poda vsak zbor skupščine mesta, skupina najmanj 10 delegatov skupščine mesta, izvršni svet ali pa občinska skupščina z območja mesta.
Predlog mora biti obrazložen s pojasnilom. O predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta morajo razpravljati mestna in občinske skupščine, ki sporazumno odločajo o uvedbi postopka
203.	člen
Skupščina mesta potem, ko je uveden postopek za spremembe statuta določi, kdo izdela besedilo sprememb.
204.	člen
Spremembe statuta sprejemajo po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva vsi zbori skupščine mesta enakopravno potem, ko dobijo soglasje občinskih skupščin.
XVI.	poglavje
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
205.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na seji Skupščine mesta Ljubljane dne 7. marca 1974 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13-298/74.
206.	člen
Skupščina mesta Ljubljane uskladi svojo organizacijo in vse svoje predpise z določili tega statuta naj--kasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo in organizacijo skupščine in izvršnega sveta skupščine mesta, se uporabljajo od dneva konstituiranja skupščine mesta, izvoljene marca 1978.
Upravni organi, ustanovljeni pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku skupščine mesta.
207.	člen
Skupščina mesta izvaja pravice in dolžnosti občin glede občinskega sodišča Ljubljana I. in II. in občinskega javnega tožilstva v Ljubljani do 31. 12. 1978.
208.	člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREŽICE
62.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razglasitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS. št. 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in ?hora skupnosti krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
0 povprečnih gradbenih cenah in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča
1.	člen
Za stavbna zemljišča na področju občine Brežice Veljajo naslednja zemljišča:
—	ožji gradbeni rajon — mestno naselje Brežice 'er okolica mesta Brežice, ki jo določa urbanistični Program za občino Brežice;
—	vsi drugi kraji v občini Brežice, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za Im2 stanovanjske Površine na območju občine Brežice je 4800 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč Pa območju občine Brežice so:
za mesto Brežice z okolico, ki jo določa urba-oistični program za občino Brežice 30 °/o od vrednosti Povprečne gradbene cene za 1 rp2 stanovanjske hiše;
—	za vse druge kraje v občini Brežice, na območ-PJ katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih Predpisih stavbna zemljišča 40 %> od povprečne grad-
ene cene za 1 m2 stanovanjske hiše.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi vUrad-nem listu SRS.
St. 38-13/77-4
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
CELJE
63.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 18. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ostrožno za del, ki ga pokriva zazidalni načrt Ostrožno 1 A
1
Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ostrožno za del, ki ga pokriva zazidalni načrt Ostrožno 1 A (v nadaljnjem besedilu: osnutek spremembe zazidalnega načrta). Osnutek spremembe zazidalnega načrta je izdelal v mesecu decembru 1977 Razvojni center Celje pod št. 163/77.
2
Osnutek spremembe zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Ostrožno.
3
Pripombe k osnutku spremembe zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350.1/78-6
Celje, dne 18. januarja 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
64.
Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 25. januarja 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta Celja in osnutka zazidalnega načrta kompleksa Mlekarna Celje
1
Javno se razgrneta osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta Celja in osnutek zazidalnega načrta kompleksa Mlekarna Celje (v nadaljnjem besedilu: urbanistični in zazidalni načrt). Urbanistični in zazidalni načrt sta grafično ponazorjena v projektu št. 257/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v mesecu decembru 1977.
2
Urbanistični in zazidalni načrt bosta javno razgrnjena v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Medlog.
3
Pripombe k urbanističnemu in zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije
združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 351-16/76-2
Celje, dne 25. januarja 1978.
)	Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
IDRIJA
65.
Na podlagi 8. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in 15/76) in
230.	člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK o izobešanju zastav
1.	člen
Delovne in druge organizacije, hišni sveti ter lastniki in upravljalci stavb na območju občine Idrija so dolžni poskrbeti, da so na dan državnih, republiških praznikov ter občinskega praznika in ob posebnih prilikah, na splošni poziv občinske konference SZDL, na poslovnih in stanovanjskih stavbah izobešene zastave.
Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv občinske konference SZDL je treba izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga.
2.	člen
Zastave, ki se izobešajo morajo ustrezati ustavnim določilom.
3.	člen
Na vsaki stanovanjski ali poslovni stavbi mora biti izobešena najmanj ena zastava.
4.	člen
Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne.
5.	člen
Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa najkasneje v 24 urah, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene, hkrati je treba odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne okraske.
6.	člen
Zastave tujih držav se smejo izobesiti le na splošen poziv občinske konference SZDL ali z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine.
7.	člen
Ob glavnih ulicah in cestah ter drugih javnih mestih opravlja izobešanje zastav za to pooblaščena delovna organizacija, po določilih tega odloka.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga delovna organizacija, če kljub na poprejšnje opozorilo organa,
ki je pristojen za izvajanje tega odloka ne poskrbi, da so ob državnih, republiških in občinskem prazniku in ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislu določil tega odloka.
9.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ, ki je pristojen za notranje zadeve in komunalni redar Skupščine občine Idrija.
10.	člen
Izobešanje neustreznih zastav in nepravočasna odstranitev zastav se kaznuje po določbah zakona o prekrških zoper javni red in mir.
11.	člen .
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 62-3/77
Idrija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
66.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovih družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Idrija.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5, 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred
9.	9. 1943 oz. do 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7, 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas
od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v, narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih 0 pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. po 13. iO- 1943 in. ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	udeleženci NOV, ki imajo priznano sodelovanje v narodnoosvobodilni vojni v dejanskem trajanju in ki po sedanjem odloku že prejemajo stalno priznavalnino;
6.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	Člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1- stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	zdravstveno varstvo
5.	pomoč za zdravljenje.
znavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 6. točke 3. člena tega odloka 80 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence iz
5.	točke 3. člena tega odloka pa 50 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.'
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in ■ točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih elanov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne Presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih po-
o.ininskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju olavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
^ Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz • in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do alne priznavalnine, če njihov skupni mesečni doho-in skupni mesečni dohodek družinskih članov, katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne pre-n f.5 80 0/,° vsakokratnega mejnega zneska najnižjih kojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju e avcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci iz 5. točke 3. člena tega odloka imajo avico do stalne priznavalnine, če njihov skupni me-‘ cm dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih nov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne , seSa 50 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih dpi °'lriinskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju avcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
vici dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pra _ 1 Priznavalnine in do drugih Po tem odloku, h ki ^
nodek.
do drugih oblik družbene se štejejo vsi dohodki, razen po posebnih predpisih ne štejejo za do-
, a dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa je ratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce iz |fernl;hšče oproščeno davka od osebnega dohodka javdejavnosti, se dohodek iz kmetijske de-n°sti ne upošteva.
6.	člen
za udeležence točke
narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2.
3.	člena tega odloka je najvišja stalna pri-
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci,' oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
Udeležencem narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino se lahko podeli pomoč za podaljšano ali nadomestno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, če jim je po mnenju zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Ta pomoč se lahko podeli do višine 130% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
9.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 11. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni organ Skupščine občine Idrija o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se- lahko podeli v izjemnih primerih udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če
zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
11.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dose-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev V SR Sloveniji oziroma 80°/o in 50°/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
12.	člen
O pravici do priznavalnine odloča Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Idrija po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Idrija, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Idrija.
13.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa Komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Idrija, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
14.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Idrija v okviru dogovorjene porabe.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918/19 ter španske borce v letih 1936/39 in udeležence osvobodilnega gibanja drugih dežel Skupščine občine Idrija (Uradni list SRS, št. 14/1975 z dne 16. 5. 1975).
16.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za borce in vojaške invalide NOV, njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918/19 ter španske borce v letih 1936/39 in udeležence osvobodilnega gibanja drugih dežel je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
Št. 191-4/77
Idrija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
67.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Novi Gorici
1.	člen
O odloku o določitvi sodnikov pri sodišču združenega dela v Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9/75) se 1. člen spremeni in glasi:
»Za sodišče združenega dela v Novi Gorici se določi 48 mest sodnikov, od tega imata predsednik sodišča in en sodnik lastnost delavca v združenem delu.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, oziroma z dnem, ko ga v enakem besedilu objavijo občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.
Št. 021-14/75
Idrija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
68.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o poimenoyanju podružnične šole na Vojskem v »Šolo IV. partijskega tečaja« Vojsko
1
Podružnična šola osnovne šole Jožeta Mihevca Idrija na Vojskem se poimenuje v »Sola IV partijskega tečaja« Vojsko.
2
Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-16/77
Idrija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
69.
Na podlagi 3. in 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67), 4., 22., 23. in 25. člena 2akona o spremembah in dopolnitvah zakona o sred-hjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/74) ter v skladu z 254., 359., 360., 361. in 362. členom zakona o združe-nern delu (Uradni list SFRJ, št. 53/74) in na podlagi člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gornjake, št. 6/74) sta Skupščina občinske izobraževal-he skupnosti Kamnik dne 22. decembra 1977 in Skupima občine Kamnik na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejeli
ODLOK
0 ustanovitvi Izobraževalnega centra v Kamniku
«	7. člen
Dokler niso delavci Izobraževalnega centra samoupravno organizirani, odloča b sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in dogovornosti začasni svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
8.	člen
Delovna organizacija sme v zvezi s svojim poslovanjem sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, primerna pogojem, ki jih določa akt o ustanovitvi.
Delovna organizacija (Izobraževalni center) odgovarja za prevzete obveznosti z vsemi sredstvi. Če delovna organizacija sama ni mogla poravnati obveznosti, je subsidiarno odgovoren ustanovitelj z investitorjem izgradnje Centra.
1.	člen
Ustanovi se Izobraževalni center Kamnik z sede-ern v Kamniku, Novi trg.
2.	člen
V centru se združujejo:
~~ Gimnazija Rudolfa Maistra Kamnik ~~ Delavska univerza Kamnik.
3.	člen
ra .P^dvnost centra je izobraževanje mladine in od-kj. da si po svojih možnostih in nagnjenjih prido-l0 izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje določe-dela in jim daje možnost nadaljnjega izobražena ter zajema:
~~ splošno izobraževalno smer
Pedagoško smer
družbe
izobraževanje odraslih redno in ob delu nepolitično izobraževanje.
ter
4.	člen
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do Izobraže-centra izvaja Občinska skupščina Kamnik in izobraževalna skupnost Kamnik. jern^redstva za izvajanje osnovne dejavnosti, ki za-rePuhr>Ve ^Ve srneri iz 3- člena tega odloka zagotavlja valn lls^a izobraževalna skupnost. Za tretjo izobraže-smer iz 3. člena tega odloka pa se zagotavljajo rnecj C?a sredstva na osnovi svobodne menjave dela s^Un eIavsko univerzo in delovnimi organizacijami, ni. tl0s^mi, družbenopolitičnimi skupnostmi in obča-
0bčinsL
5. člen
la, ^tokraževalni center je organizacija združenega de-ere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
6.	člen
ter 2ag °astituiranja Izobraževalnega centra vodi cen-članov inni SYet v katerega imenuje ustanovitelj sedem ''Penu začasni individualni poslovodni organ, ki v sklepa '■‘Uaoovitelja in začasnega sveta vodi zadeve, z ustana0f0dke' °Pravlja druga pravna dejanja v zvezi Vr^uje ciV‘lan'’em! odgovarja za zakonitost dela in iz-° ostann"11"0 Pravicc in dolžnosti, ki so določeni v aktu vitvi centra.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-46/77-2
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LITIJA
70.
Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev, najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov — čistilcev ter njihovih samoupravnih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini, neposredne okolice, funkcionalnega zemljišča ter zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici oziroma na funkcionalnem zemljišču.
2.	člen
Za stanovalce po tem odloku se poleg imetnikov stanovanjske pravice in oseb, ki z njimi stalno stanujejo: zakonec, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu, ki najmanj dve leti živijo‘z imetnikom stano-
van>ske pravice v ekonomski skupnosti; štejejo tudi druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske pravice, podstanovalci in člani njihovega družinskega gospodinjstva 'ter najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh poslovnih prostorih zaposlene, kakor tudi etažni lastniki stanovanj in njihovi člani gospodinjstva.
3.	člen
Za upravljalce stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo: hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog.
• Pri novih in prvič naseljenih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvolitve hišnega sveta uprav-Ijalec stanovanjska skupnost.
4.	člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev ali upravljalec iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje: stanovanjsko hišo v družbeni lastnini in poslovno zgradbo v družbeni, lastnini v kateri je eno ali več stanovanj.
Ne šteje se za stanovanjsko hišo po tem odloku tisto poslovno zgradbo v družbeni lastnini v kateri je eno ali več stanovanj, namenjenih osebam, ki opravljajo službeno dolžnost ali funkcijo, zvezano s stavbo, v kateri je stanovanje.
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, izobešen na vidnem mestu poleg odloka o hišnem redu, še navodilo občinskega štaba o ravnanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, seznam stanovalcev jn najemnikov poslovnih prostorov in pravila o izvrševanju hišnega reda, če jih je zbor stanovalcev sprejel ter imena odgovornih stanovalcev, ki imajo v hrambi ključe od skupnih prostorov,
Seznam mora vsebovati: priimek in ime imetnika stanovanjske pravice in oseb, ki z njim stanujejo z označbo številke stanovanja, naslov najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime vsakokratnega predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika, priimek in ime hišnega čistilca, če ga hiša ima.
Seznam je voditi na tekočem.
Če ima hiša več stopnišč, veljajo določbe 6. in 7. člena tega odloka za vsako stopnišče.
Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše.
7.	člen
Stanovanja v stanovanjski hiši morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec. Hiš-nfško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik — čistilec ne stanuje v hiši, mora biti na seznamu označeno, kje stanuje.
8.	člen
Obrazec za seznam stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov izpis odloka o hišnem redu založi stanovanjska skupnost.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti uprav-Ijalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila prebivalcev v njegovem, stanovanju.
II.	SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA.
10.	člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, zaklonišča, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, podstrešja, dvorišča, vodnjaki, gasilski aparati in pripomočki ter podobno) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. Najemnikom poslovnih prostorov pa morajo biti na razpolago le zaklonišča in skupni prostori skozi katere imajo prehod do svojih poslovnih prostorov ter gasilski aparati in pripomočki.
Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme, dvorišča in funkcionalnega zemljišča določi zbor stanovalcev.
Upravljalne hiše določi osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov hiše.
Če se v skupnih prostorih pojavi poplava, talna ali fekalna voda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter poskrbeti za morebitna popravila, Čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil.
11.	člen
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih polne plinske jeklenke, vnetljive tekočine in druge vnetljive predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko porabo teh prostorov. Tp velja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaklenjena. Za izvajanje določb tega člena so dolžni skrbeti upravljalec in stanovalci. Polne plinske jeklenke in vnetljive tekočine so lahko shranjene samo v zato določenem prostoru.
12.	člen
Stanovalci in najemniki poslovnih prostorov so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave, opremo dvorišča in funkcionalno zemljišče tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev oz. najemnikov poslovnih prostorov in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ali najemnik poslovnega prostora ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti mora o tem nemudoma obvestiti upravljalen stanovanjske hiše.
13.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini mora voditi seznam skupnih naprav in opreme v hiši-
Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše stanovanjska skupnost.
14.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora skupno s stanovanjsko skupnostjo zagotoviti redne preglede strehe, lnonikov, strelovodov in drugih skupnih naprav ter opreme hiše. Ti pregledi morajo biti najmanj enkrat -etno. Redni pregledi za gasilne naprave morajo biti Ugotovljeni najmanj dvakrat letno.
Upravljalen in stanovanjska skupnost sta dolžna .5 Po sprejemu obvestila o pomanjkljivosti aliokva-r‘ v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih in ’uPnih napravah, poskrbeti za popravilo okvar in Praviti pomanjkljivosti ter obnovo opozorilnih na-
15.	člen
oh Ustvarialec 3e dolžan skrbeti za izobešanje zastav 0 državnih in republiških praznikih in kadar to pri-rocilo občinska skpuščina in družbenopolitične or-
gaoizacije.
ra omogočiti redni pregled stanovanja, vendar le v primernem času in če je v rednem pregledu pravočasno obveščen.
21.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvajati na njih popravila brez pismenega soglasja stanovanjske skupnosti.
22.	člen
\
Delavci, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku hišnega sveta ali drugem članu hišnega sveta ali hišniku — čistilcu, če ta stanuje v hiši. Po končanem delu morajo delavci prostor urediti ter sporočiti osebi, kateri so se javili, da je delo končano. Ta oseba preveri, če je delo res končano in podpiše delovni nalog, na katerem je odgovorni delavec zapisal število delavcev, ki so opravljali delo in število opravljenih
IW- UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
16.	člen
sta Imetnilc stanovanjske pravice mora pri uporabi novanja ravnati kot dober gospodar. Stanovanjske škortKre mora redno vzdrževati in varovati pred po-na °arni- Morebitne poškodbe mora takoj odpraviti najprimernejši način.
].a .^ri izvajanju dolžnosti iz prejšnjega odstavka mogu v etr>ik stanovanjske pravice paziti na red in sna-trjjnStanovanju in da se ne pokvarijo vodovodne, elek-e> telefonske, ogrevalne in druge naprave
17.	člen
o'^tnik stanovanjske pravice mora pravočasno tista dela v stanovanju in zamenjati dotraja-
nih i* ^^zidava stanovanja ali odstranitev posamez-jeu, • ementov iz stanovanja je dovoljena le s soglas-sta^^ika pravice uporabe na stanovanjski hiši oz.
°Vanju in stanovanjske Skupnosti.
Uame
18.	člen
hone t rnestitev televizijskih anten na strehe ali bal-ha je .rn’ kjer je montirana skupna televizijska ante-in prj 0v°ljena le s soglasjem stanovanjske skupnosti
0.1 nega občinskega upravnega organa, no i2varnestitev skupnih televizijskih anten je potreb-esti po veljavnih tehniških in drugih predpisih, hah ^ individualnih televizijskih in radijskih ante-Pritper 13 izvedena ozemljitev in opremljena s be. * 0 °broho, da prepreči vsako zamakanje zgrad-
19.	člen
bo, ki ; ni’c stanovanjske pravice je odgovoren za ško-
Povzročijo v stanovanju ter skupnih prosto-
tistik k j19 S^ui3n’k napravah hiše po svoji krivdi oz. 1 skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
20. člen
°sebi *nik stanovanjske hovnn	n°Van j ske
pravice mora pooblaščeni skupnosti in izvajalcu popravila
OVoliti Vs.
vi^a okvar 7 stanovanje zaradi pregleda in popra-’ k1 škodujejo stanovanju ali zgradbi in mo-
Oseba pri kateri so se delavci javili lahko odkloni podpis delovnega naloga, če zapis ne ustreza dejanskemu številu opravljenih ur in porabljenega materiala in če smatra, da delo ni v redu opravljeno. V takem primeru obvesti takoj'stanovanjsko skupnost, katera ukrepa dalje.
23.	člen
Stanovalci so zlasti dolžni:
1.	Pred vselitvijo na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja skleniti s stanovanjsko skupnostjo stanovanjsko pogodbo,
2.	Pred vselitvijo v stanovanjsko hišo predložiti potrdilo sanitarnega inšpektorja, da v njihovi opremi ni mrčesa, če to zahteva upravljalec,
3.	Plačevati stanarino, najemnino in etažni prispevek, za nadomestilo stavbnega zemljišča in obratovalne stroške do vsakega 10. v mesecu za naprej uprav-Ijalcu v skladu s sklenjeno stanovanjsko pogodbo ali najemno pogodbo,
4.	Uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe,
5.	Uporabljati stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj,
6.	Vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju in v skladu z vsakokratnimi predpisi,
7.	Skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske in ogrevalne naprave v stanovanju in stanovanjski hiši,
8.	Takoj sporočiti upravljalen ali stanovanjski skupnosti pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih in skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare popraviti sami,
9.	Priključiti radijske in televizijske aparate na skupinske televizijske in radijske antene, če jih hiša ima,
10.	Televizijske in radijske antene strokovno montirati in opremiti tako, da se prepreči vsaka škoda na zgradbi,
11.	Paziti na red in snago v stanovanju, v skupnih prostorih, na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču in na zelenicah hiše,
12.	Skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. uro in 6. uro,
13.	Pri dovozu kuriva, goriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore oz. funkcionalno zemljišče,
14.	Upoštevati in izvajati sklepe in pravila uprav-Ijalca v zvezi z vzdrževanjem hiše, skupnih naprav in prostorov ter čiščenjem skupnih naprav in prostorov ter čiščenjem skupnih prostorov, če hiša nima hišnika oz. čistilca,
15.	Ravnati se po sklepu hišnega sveta glede pranja avtomobilov, če je to dovoljeno,
16.	Čistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju, tako v stanovanju, kakor tudi v skupnih prostorih ali na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču ter zelenicah hiše,
17.	Parkirati motorna vozila, motorna kolesa in kolesa le na mestih, ki jih določi upravljalec,
18.	Ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo stanovanjski skupnosti v takem stanju kot so ga prevzeli, upoštevajoč pri tem normalno rabo.
24.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano:
1.	Sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
2.	Čezmerno močiti tla in čistiti parketna tla z vodo,
3.	Metati odpadke in predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi ter kanale, kateri lahko zamašijo odtoke,
4.	Uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo čezmerni hrup, smrad ali motnje,
5.	Uporabljati preglasno radio ali televizijo ter druge zvočne naprave, če to moti druge stanovalce,
6.	Igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjski hiši ter na nasadih ob stanovanjski hiši, zlasti če take igre prepove upravljalec,
7.	Igrati se po hodnikih, razgrajati na hodnikih, stopniščih, v skupnih prostorih ali stanovanjih,
8.	Pljuvati po hodnikih, stopniščih in skupnih prostorih in drugače onesnažiti stanovanjsko hišo, skupne prostore, dvorišče oz. funkcionalno zemljišče in zelenice ob stanovanjski hiši,
9.	Uničevati zelenice, javne parke in igrišča v stanovanjskih soseskah oz. naseljih,
10.	Odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena,	'
11.	Iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah,
12.	Metati odpadke ali druge predmete skozi okna ali z balkona oz. terase, ne glede na položaj hiše,
13.	Pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
14.	Zamazati ali kakorkoli poškodovati ali onesna-žfti stanovanjsko hišo, njene skupne prostore, skupne naprave ali opremo,
15.	Postavljati na stanovanjski hiši televizijske aM radijske antene brez dovoljenja stanovanjske skupnosti in občinskega organa, pristojnega za gradbene zadeve,
16.	Postavljati v veže, hodnike, stopnišča, podstrešje, skupne prostore, dvorišča oz. funkcionalno zemljišče ali zelenice ob hiši kakršnekoli predmete, ter postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest,
17.	Po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma puščati luči prižgane,
18.	Postavljati na okna in balkone nezavarovan« predmete in cvetlice ter zalivati cvetlice tako, da vO' da odteka po zidu,
19.	Rediti domače živali v stanovanju, kleteh, na podstrešjih, v skupnih prostorih ter na dvorišču oZ’ funkcionalnem zemljišču ali na zelenicah ob hiši. Iz' jema je pes, mačka ali manjše število ptičev v stano' vanju, če to ne moti ostalih stanovalcev in če stanO' valeč za njimi čisti; vse pa v skladu s posebnim odlokom,
20.	Zlagati drva pred pročeljem stanovanjske hiš« ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete,
21.	Hraniti v stanovanjih, skupnih prostorih oZ' na podstrešju lahko gorljive predmete,
22.	Uporabljati vodovodne, električne in druge instalacije na način, ki povzroča okvare,
23.	Puščati vključene električne naprave brez nadzora,
24.	Sušiti drva ob kurilnih in đimovodnih napra' vah ali na njih, ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških ali ogrevalnih telesih,
25.	Shranjevati kurilno olje v prostorih (drvarni' cah), ki niso v take namene urejene,
26.	Shranjevati v hiši več kurilnega olja kot t« dovoljujejo predpisi,
27.	Čiščenje čevljev, stepanje preprog ali drugi*1 predmetov v vežah, hodnikih ali stopnišču, >
28.	Poškodovati, risati, pisati ali pritrjevati lepak« po zidovih hiše oz. v njenih skupnih prostorih ali ka' ko drugače poškodovati površino hiše,
29.	Pri odlaganju smeti onesnažiti okolico,
30.	Parkirati avtomobile pred prostorom za odla' ganje smeti, parkirati motorna kolesa in mopede v skupnih prostorih stanovanjske hiše,
31.	Prepiranje, vpitje ali kakršnokoli drugačn0 razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno živi]6' nje, zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stan«' valcev med 22. in 6. uro,
32.	Nadlegovati, smešiti ali izzivati stanovalce a*1 na kakršenkoli drug način ogrožati mirno sožitje 1 njimi,
33.	Uporabljati za pranje vnetljiva ali sicer ne' varna sredstva,
34.	Odlagati neugasel pepel v posode za smeti.
25.	člen
Upravljalec hiše mora zlasti:
1.	Določiti skupno s stanovalci v stanovanjskih h1'
šah, ki nimajo hišnika — čistilca, razpored glede 61' ščenja skupnih prostorov v hiši, dvorišča ali funkci«' nalnega zemljišča, zelenic in pločnikov v skladu z o*1' stoječimi predpisi,
2.	Določiti prostor za iztepavanje preprog in d^' gih predmetov,
3.	Določiti način uporabe skupnih prostorov ^ dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča,
4.	Določiti prostor za posode smeti,
5.	Določiti razpored sušenja perila v skupnih Sl1 šilnicah,
6.	Določiti o prostoru in načinu parkiranja motof^ nih vozil na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču k1 še’
7.	Določiti v okviru možnosti del dvorišča ali skup ne prostore za igranje otrok in vrste .iger,
8.	Skrbeti, da je okolje stanovanjske hiše prih>«r . no urejeno in vzdrževano,
9- V zimskem času postopati po veljavnem odloku 0 zimski službi ali se ravnati po navodilih štaba za milno zaščito in stanovanjske skupnosti,
,	10. Takoj pristopiti k odpravi okvar in pomanj-
hvosti, da se ne bi povzročala večja škoda.
26.	člen
V stanovanjski hiši in njeni okolici mora biti azno, vladati mora red in mir, čuvati se morajo
iavn
e naprave, otroška igrišča, zelenice ter ograje. Za so dolžni skrbeti stanovalci in upravljalec.
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin,
2.	sredstva za gašenje požara,
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo, na vsakih 20 stanovalcev.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni preskrbeti organi in organizacije, ki opravljajo stanovanjce hiše.
VI.	SKRB ZA VARNOST 33. člen
27.	člen
h h ^re^0<^ P° stopniščih, skupnih prostorih, skupnih Polkih in na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču °ra biti prost. Za
upravljalec.
to so dolžni skrbeti stanovalci
28.	člen
Pir Upravlialec ie dolžan določiti osebo, ki zrači in za-a °kna skupnih prostorov. Če dežuje ali sneži ter na drugih vremenskih neprilikah, morajo biti okna Sta Stoprušču, podstrešjih in drugih prostorih zaprta. Qs ^.°Va^ci s<3 zlasti dolžni v tem primeru pomagati k k; jo določi upravljalec za to delo.
29.	člen
stanovanju oz. skupnih prostorih stanovanjske rria ter na funkcionalnem zemljišču hiše se pravilo-V;jo ne sme rediti živali. Psa, mačke ali manjše šte-loče . uev sme imeti stanovalec po pogojih, ki so do-tnj,..,1 v Pravilih o izvrševanju hišnega reda, če ne Piso' ° stan°valcev v mirni uporabi stanovanj in če Pose nasPr°tju z veljavnimi predpisi oz. odlokom o na l1’ Psov, mačk ter gojitvi domačih in malih živali 0bmočju občine LiPja.
V.
^VNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
Dimni vodi in naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljeni z varnimi čistilnimi vratci ter očiščene in vzdrževane v rokih in na način kot ga določajo posebni predpisi. Tehnične pomanjkljivosti teh naprav se morajo odpraviti takoj, najkasneje pa v roku, ki ga določi dimnikar v svojem pismenem opozorilu.
Na posamezno dimovodno tuljavo (cilindrični dimniki) se smeta v eni etaži priključiti največ dve kurilni napravi na trdo ali tekoče gorivo. Priključka na tuljavo morata biti v razdalji vsaj 0,5 m.
Kurilno napravo na plin se sme priključiti le na dimovodno tuljavo, na katero niso priključene kurilne naprave na trdo in tekoče gorivo. Dimovodna tuljava mora biti pred priključitvijo plinske kurilne naprave atestirana od pristojne dimnikarske organizacije oz. dimnikarja.
Čistilna dimniška vratca morajo biti vedno do-dostopna.
Kurilne naprave v stanovanju sme stanovalec premeščati le, če za to dobi predhodno soglasje pristojne dimnikarske organizacije oziroma dimnikarja.
34.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
35.	člen
30.	člen
okvir^ rav^a^ec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v ventjv .^ruzbene samozaščite za izvajanje vseh pre-Posif.^^1 ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo akcij 1Ce naravnih in drugih hudih nesreč ter vojnih
c>je, ep°sre<!no organizira in vodi vse reševalne ak-v6vhe sttern pa sodeluje s štabom civilne zaščite kra-šfito. uPnosti in z občinskim .štabom za civilno za-
^	31. člen
Nečab . °valci se morajo ob naravnih in drugih ne-skega ^vojnih akcijah ravnati po navodilih občin-š(;a^a a za civilno zaščito, ter konkretnih navodi-0v civilne zaščite v krajevnih skupnostih
32.	člen
^ora im°t7.an''S^a kiša, ki ima 10 ali več stanovanj, haravri t Pr'pravljeno za izvajanje reševalnih akcij Potreb" in	hudih nesrečah ter vojnih akci-
Če in,110 opremo po veljavnih predpisih, k'fba j a stanovanjska hiša več stopnišč velja do-0 ali Ve, Stavka tega člena za stopnišča, ki obsegajo k^a potreb Stan°vank ®teje se, da ima stanovanjska n° opremo, če ima: - ’	.
Kurilno olje v posodah do 200 litrov se sme hraniti v ognja odpornem prostoru z ustrezno električno instalacijo in z napravo za prezračevanje prostora. Na posamezno stanovanje (gospodinjstvo) sme biti shranjenega v takem prostoru največ 200 litrov kurilnega olja, pod pogojem, da skupna količina kurilnega olja vseh stanovanj na enem stopnišču ne presega 2000 litrov.
36.	člen
Vključene električne in podobne naprave se ne smejo puščati brez nadzora (kotlovnice).
37.	člen
Podstrešja morajo biti trajno zakljenjena sicer pa primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec hiše.
38.	člen
Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
39.	člen
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki je za to primerno strokovno usposobljena.
VII.	OSTALE DOLOČBE
40.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika — čistilca se določajo s pravili o izvrševanju hišnega reda. S hišnikom — čistilcem sklene hišni svet oz. upravljalec posebno pogodbo o delu.
Hišnik — čistilec je zlasti dolžan:
1.	Vsak dan pomesti stopnišče in hodnik ter jih vsak mesec tudi poribati,
2.	Čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in v skupnih prostorih,
3.	Ob določenih urah zaklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč, če tako sklene upravljalec,
4.	Takoj prijaviti hišnemu svetu oz. upravljalcu vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti,
5.	Vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago, ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati,
6.	Skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite ter požarne varnosti,
7.	Skrbeti, da se ob državnih in drugih praznikih, drugih svečanih priložnostih in dnevih žalovanja izobesijo zastave,
8.	Opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo o delu.
Hišnik odgovarja za "svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, oziroma upravljalca.
V hišah, kjer ni hišnika — čistilca, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška- dela. V tem primeru jih morajo opravljati stanovalci.
41.	člen
Določbe odloka veljajo za vse stanovalce v hiši, kot za vse tiste osebe, ki se po karšnihkoli opravkih zadržujejo v hiši.
42.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora mora ob izselitvi iz stanovanja ali poslovnega prostora izročiti v uporabo, vse prostore v takšnem stanju, kot jih je sprejel, upoštevajoč normalno obrabo.
Stanja prostorov ob izselitvi se ugotovi zapisniško, v navzočnosti zastopnika stanovanjske skupnosti in hišnega sveta.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora oddati stanovanjski skupnosti vse ključe, ki jih je. uporabljal v zvezi S stanovanjem ali poslovnim prostorom.
43.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja strokovna služba stanovanjske skupnosti.
Strokovna služba poda pismeno prijavo pristojni občinski inšpekciji, katera v lastni presoji poda predlog za upravno kazenski postopek sodniku za prekrške.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje imetnik stanovanjske pravice, ki krši določbe 42. člena tega
odloka; upravljalec stanovanjske hiše, ki krši določila 25. člena tega odloka in stanovanjska skupnost, če krši določilo 14. člena tega odloka.
45.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določil^ 20. člena tega odloka.
46.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek, kdor'krši prepovedi 11. in 24. člena tega odloka, razen 4. in 5. točko tega člena odloka, zanju ,se uporabljajo kazenska določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76).
47.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določila 6., 9., 15., 21. in 31. člena tega odloka.
X. KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljat; odlok 0 hišnem redu, objavljen v Uradnem listu SRS. št. 19/68-
49.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/68
Litija, dne 6. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD I 71.
Izhajajoč iz tega,
—	da so delovni ljudje in občani občine Ljubija' na Bežigrad ne glede na narodnost sodelovali z drugi' mi narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji,
—	da je dosedanji razvoj dosegel svojo najpopoi' nejšo obliko v novi ustavni ureditvi in zagotovil občili kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih, delovni*11 ljudem pravico, da uživajo rezultate živega in minulega dela, najneposrednejše odločanje delovnih Ijud1 o vseh pomembnih družbenih vprašanjih, družbeno lidarnost in skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij,
—	da so v občini zaradi njene lege in prometn11 povezanosti dani pogoji za nadaljnji napredek,
—- da se občina Ljubljana Bežigrad povezuje 1 občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polj8, Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška v mestu0 skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost, 6 pomeni najtesnejšo obliko medobčinskega sodelovanj3 med temi občinami,
—	da je občina Ljubljana Bežigrad vključena v Skupnost občin ljubljanske regije in Skupnost slovenskih občin in z namenom,
—	da se s sodelovanjem Zveze komunistov, Socia^' stične zveze delovnega ljudstva. Sindikata. Zveze združenj borcev NOV in Zveze socialistične mladine kot sustavnih delov družbenopolitičnih in samoupravnih odn0'
sov v občini doseže politična in akcijska enotnost vseh socialističnih sil za zagotovitev in usmerjanje nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih odnosov v občini, je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na Podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Složnije na seji Občinskega zbora in Zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1974 sprejela, dne 29. decembra 1977 pa na sejah Zbora združenega dela, Zbora Gnjevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora po Poprejšnji javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva spremenila in dopolnila prvotni statut tako, da se v prečiščenem besedilu glasi
STATUT OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD °t skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih olikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I. TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v .ni Ljubljana Bežigrad temeljijo na načelih soci-'stične samoupravne družbe, izraženih v temeljnih ncelih ustave Socialistične republike Slovenije.
, -^tužbene odnose oblikujejo delovni ljudje in ob-ru neposredno in po delegatih v temeljnih organi-'jah združenega dela, samoupravnih interesnih v upnostih. družbenopolitičnih organizacijah in društ-ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso org.ani-ane v organizacijah združenega dela, ter aktivne laske osebe in civilne osebe v službi v oboroženih s, ah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski uPŠčini in njenih organih.
j ^aterialna osnova za zadovoljevanje skupnih po-Pa . v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne or-sto 1Zac*ie združenega dela na področju proizvodnje in tudi V in ^et°vni ljudje z osebnim delom, vključujoč dr v.PoS°dfc>ene organizacije združenega dela na po-°ciP obrti in storitvenih dejavnosti.
^Pčela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega 3o . anizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in uPra^ne varnostl delovnih ljudi v temeljnih samo-vnih organizacijah in skupnostih. ao Stopnja razvoja občine pri uresničevanju načel Se , afnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma n0v Ze zlasti pri gradnji delavskih stanovanj in sta-v2s . ■ls^t izgradnji nasploh, izenačevanju pogojev za cial *n 'zobraževanje, kulturo in telesno kulturo, so-<iej em varstvu delovnih ljudi, družbenem standardu l0vn.,nih ljudi in občanov, zbiranju skupnih rezerv de-Pim 0rganizacij, pri sredstvih, zbranih s samouprav-de]a 0^°čanjem delovnih ljudi, izenačevanju pogojev rak- “-eSa in kmečkega zavarovanja in pri splošni po-1 Sre^stev za skupne potrebe, cial;	zaS°tovitve svobode in neodvisnosti ter so-
gapjj.. ne samoupravne ureditve občina ureja in or-spjoj^® tjudsko obambo ter pripravlja in organizira jem IPdski odpor in družbeno samozaščito na svo-
m Področju.
Čipi g^Uz^en°Politične in družbene organizacije v ob-k°t al<,V ?bladu s svojo vlogo in nalogami vključujejo ^Popokt”6 ^ruzbenopolitične sile v dogajanja v druž-občinj i 1Cnern 'n družbenoekonomskem življenju v Ptčevan' U'^° za razvoj samoupravnih odnosov, ures-*P občar)6 SvolDO®^'n; pravic in dolžnosti delovnih ljudi °V! za podružbljanje funkcij oblasti, za ures-
ničevanje načela javnosti in odgovornosti pri delu oblastnih in družbenih organov, za preprečevanje pojavov neorganiziranosti, neodgovornega odnosa do družbenih vprašanj, do družbenega premoženja in do drugih negativnih družbenih pojavov, vključujejo se v oblikovanje stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Družbenopolitični zbor kot zbor enotne fronte socialističnih sil v občini zagotavlja uresničevanje in varstvo samoupravnega družbenopolitičnega sistema v občini s tem, da družbenopolitične organizacije prek svojih delegatov v njem enakopravno soodločajo z ostalimi skupščinskimi zbori o temeljnih vprašanjih varstva in razvoja samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini, prevzemajo soodgovornost za . uresničevanje teh odločitev v družbeni praksi ter zavzemajo stališča tudi o drugih vprašanjih, ki terjajo družbenopolitično oceno in usmeritev. Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zborov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov dela in akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
Zveza komunistov kot organizirana vodilna, idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna.
Na tej podlagi Zveza komunistov s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja sproža široko pobudo vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih vprašanj v občini. .
Socialistična zveza delovnega ljudstva je na samoupravnem socializmu osnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
Delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi Zveze komunistov samoupravni socialistični razvoj občine. V Socialistični zvezi sprejemajo stališča in sklepe kot skupni program vseh organiziranih socialističnih sil glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja. V ta namen:
—. je Socialistična zveza delovnega ljudstva skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in kohezivni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini.
— obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja
v občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja svojih pravic-in interesov, uresničevanja enakopravnosti in bratstva pripadnikov naših narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine, ter razvoja socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v občinski skupščini in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti.
—	določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v občinsko skupščino in skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v Občinsko skupščino in skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini, mestu in drugih družbenopolitičnih skupnostih, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike }n vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kandidatov,
—	skrbijo za izmenjavo mnenj, inforipacij, in za komuniciranje v delegatskem sistemu,
—	spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoje mnenje, presojajo njihovo delo, zlasti glede zagotavljanja javnosti dela in odgovornosti pri delu,
—	ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju občine, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja,
—	se borijo za humane, medčloveške, socialistične in demokratične odnose in za odpravo pojavov, ki takim odnosom škodujejo.
Občina zagotavlja potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje z ustavo, zakoni in tem statutom določene dejavnosti Socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte v občini.
V občini so delavci prostovoljno organizirani v občinskih organizacijah sindikatov in prek njih v Zvezo sindikatov kot najširšo organizacijo delavskega razreda.
Na osnovi ustave, zakona o združenem delu, statutarnega dogovora Sindikatov, statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, programov in sklepov vodijo Sindikati politično aktivnost predvsem na naslednjih področjih:
—	uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter v tem smislu pri oblikovanju socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov,
—	uresničevanje letnih in srednjeročnega načrta razvoja občine,
—	aktivnost za doseganje čimboljših rezultatov pri gospodarjenju in za dvig produktivnosti dela,
—	sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela,
—	uresničevanje samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja,
—	izobraževanje in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij,
—	demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organih upravljanja v organizacijah združenega dela ter kandidata za delegacije v samoupravnih organizacijah in skupnostih, Občinski skupščini in drugih družbenopolitičnih skupnostih,
—	uveljavljanje delavcev pri opravljanju funkcij oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev,
—	presoja dela Zbora združenega dela Skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti,
—	varstvo pravic delavcev in sodelovanje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja v občini,
—	zagotavljanje socialne varnosti in razvoja živ-Ijenskega standarda delavcev,
—	uresničevanje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
—	kulturnega udejstvovanja, oddiha, športa in rekreacije,
—	sodelovanje z organizacijami v mestu, republiki in drugih socialističnih republikah.
Na teh področjih delujejo občinske organizacije Sindikatov in Zveze sindikatov samostojno ter v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, organi Skupščine, Izvršnega sveta in organi samoupravnih interesnih skupnosti.
Delegacija sindikatov se prek Družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine in temeljnih delegacij Zbora združenega dela vključujejo v skupščinski sistem pri razreševanju aktualnih družbenopolitičnih nalog v občini.
V organizaciji Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne kot prostovoljni organizaciji udeležencev narodnoosvobodilnega boja delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva ohranjajo in razvijajo tradicije narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije iu jih prenašajo na mlade rodove, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, medčloveških humanih in tovariških odnosov in solidarnosti, zavzamajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih & drugih vprašanj udeležencev narodnosvobodilnega boja in njihovih družinskih članov in dajejo pobude ifl predloge občinski skupščini in skupščinam drugih družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja-
Zveza socialistične mladine v občini združuje na prostovoljni podlagi mladino ter jo v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje v družbenopolitično življenje občine ter usklajuje mnenja in daje pobude in predloge o vprašanjih, za katera so mladi delavci, učenci in kmetje še posebej zainteresirani.
Delovni ljudje in občani se združujejo glede na svoje interese in potrebe tudi v druge družbene organizacije in društva, kjer delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Občina Ljubljana Bežigrad kot družbenopolitična skupnost sodeluje z drugimi občinami in organizaci' jami.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlag0 statuta ter predpisov Občinske skupščine in njenih organov.
n. OBČINA LJUBLJANA BEŽIGRAD
Splošne določbe
1.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo ojolasti in opravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in obča-ni. organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v kraj evnh skupnostih, samouprav-nih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in Po delegatih v Občinski skupščini in drugih organih
samoupravljanja.
2.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in ob-' lasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge Pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in Psklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in Solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kul-urne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, ure-mio medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo ppravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi h občane ter splošnega družbenega samoupravljanja er organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševa-.l6 zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših fuzbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevale in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžno-i človeka in občana, zagotavljajo uresničevanje ena-°Pravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakoni-st ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzor-v°> zagotavljajo javni red in mir, organizirajo in resničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organi-rajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo pri-
Prave
za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vpra-
®ania s teh področij,
skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, ^amtvo človekovega okolja, za urejanje in smotrno mdščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, ni, ~~ z ustanavljanjem in organiziranjem komunal-Pfganizacij in služb in z gradnjo komunalnih na-(j ,v zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb ovnih ljudi in občanov na teh področjih,
skrhT zagotavliai0 varstvo matere, otroka in družine, beti1:10 23 varstvo občanov, ki niso zmožni sami skr-čruF'h^6’ skrby° 23 varstvo vojaških, delovnih in v'* invalidov, za zdravstveno varstvo ter socialno n°st delovnih ljudi,
v°jnT skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne ln drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja.
—	urejajo in vzdržujejo vojaška pokopališča in grobove in skrbijo za zaščito spomenikov in znamenj, s katerimi so ta označena,
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, spremljajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posebno skrb posvečujejo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanj e mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih in prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi ta mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Bežigrad uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti zaradi zagotavljanja skupnih interesov z delovnimi ljudmi in občani drugih občin v območju mesta varstvo pravic in dolžnosti.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih občina Ljubljana Bežigrad poverja mestu, so določene v statutu mesta Ljubljana.
4.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa Izvršni svet, kolikor ni z zakonom ali s tem statutom drugače določeno.
V premoženjskopravnih zadevah zastopa občino Javno pravobranilstvo mesta Ljubljana.
Sedež občine je v Ljubljani, Parmova 33.
5.	člen
Območje občine Ljubljana Bežigrad je določeno z zakonom. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja.
6.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad lahko zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim podeljuje nagrade in priznanja ter naziv častni občan.
7.	člen
Praznik občine Ljubljana Bežigrad je 24. junij, dan obletnice odhoda prvih komunistov iz območja občine v rašiške gozdove, ki so bili jedro rašiške partizanske čete.
HI. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
L Položaj človeka v združenem delu in družbena
lastnina
8.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu s produk-
cijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.
9.	člen
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
10.	člen
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
11.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da ne-bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter d pogojih in rezultatih svojega dela.
12.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
13.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki ' so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničuje pravico dela s sredstvi, ki so družbena lastnina, v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju orga-. nizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združenega dela in sredstev, in da si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
14.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
15.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem Interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
16.	člen
O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do celotne družbene skupnosti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in sploš-
no porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
17.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini, temelji na samoupravnih osnovah.
18.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih druž-, benih potreb, ki ustreza rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
2. Družbeno planiranje
19.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in v njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti pri delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
20.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
21.	člen
Zaradi uresničevanja interesov in ciljev iz 22. člena tega statuta imajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini pravico in dolžnost planirati svoj razvoj.
Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, zagotavljanja usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja med posameznimi nosilci družbenega planiranja, planirajo vsi nosilci družbenega Planiranja svoj razvoj po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.
22.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem de-iu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
23.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih samoupravnih organizacij, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo do-nodek iz združenega dela materialne proizvodnje, mo-raio biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temelj-ne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
24.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let.
Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih in več let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme Občinska skupščina.
25.	člen,
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega Planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničujejo srednjeročni plani, sproti, najmanj pa enkrat na leto ana-‘zirati, kako se ti uresničujejo, da bi v skladu s cilji 'n nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v Prihodnjem enoletnem obdobju.
26. člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več oprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o teme-.. Plana samoupravne organizacije oziroma skupno-skl	občine pa na podlagi enega ali več poprej
enjenih dogovorov o temeljih plana občine.
27.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
28.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovore o osnovah planov občine.
29.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo delavci temeljne organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti pa njihovi organi upravljanja.
30.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, sosialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dega, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku Občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
31.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako, kot je določeno v statutu te skupnosti.
32.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom Občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbenega pomena.
33.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skup-
nosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov, samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes v območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
34.	člen
Družbeni plan občine sprejme Občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in'dogovorov o temeljih plana. Občinska skupščina sprejme na predlog Izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi Izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
35.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča Skupščino Izvršni svet.
36.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in s tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih Izvršni svet Občinske skupščine v imenu občine Ljubljana Bežigrad ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
37.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev, vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjata in usklajujeta gospodarski in družbeni razvoj občine.
Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja delitve dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnik ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljana ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, z ustavo določenih pravic in dolžnosti, sprejela Občinska skupščin«
38.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi Izvršni svet in ga predloži v obravnavo Občinski skupšči-ni.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora Izvršni svet obvestiti Občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
39.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave osnutka družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih določi Izvršni svet predlog družbenega plana občine, ki ga predloži Občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, določenega za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega člena tega statuta, predlaga Izvršni svet Občinski skupščini, naj sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
40.	člen/
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana, in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju, skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na osnovi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnostih za njegovo uresničevanje predlaga Izvršni svet Občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
če Izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga Občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in s tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
3.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v
občini
41.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirano v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delujejo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje in občani pa iz svojega oohodka in drugih svojih prihodkov.
mestu; dogovor sklene v imenu občine Občinska skupščina.
46.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
47.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi Izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
42.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od Premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbiljo v proračunu občine.
43.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v °bčini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij zdru-ženega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ihidi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti
vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilan-c° usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljana In širših družbenopolitičnih skupnosti.
44.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje n občani v občini samostojno določajo višino davkov, La*s in drugih davščin ter z njimi samostojno raz-
Po*agajo.
Delovni ljudje in občani usklajujejo višino dav-0V! taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in ob-ani drugih občin.
45.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Beži-nj združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in obča-* drugih občin na območju mesta Ljubljana za iz-sevanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile me-k v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje druž-^epolitičnih skupnosti, ter s predpisi o davkih, tak-h in drugih dohodkih.
sredstev se opravi z dogovorom na sredstev splošne porabe v občini in
Doni ževan!e P°dlagi hil
43.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom temeljne organizacije, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
49.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni Občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so Občinski skupščini dolžni tudi poročati o načinu porabe v proračunu zagotovljenih sredstev.
4.	Gospodarske in druge družbene dejavnosti
50.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnost dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
51.	člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela med organizacijami združenega dela.
5.	Samoupravne interesne skupnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena
52.	člen
Za organizirano zadovoljevanje Svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnostih na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kul-
ture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav in izvršujejo druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo.
53.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina lahko ustanavlja organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena.
54.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialno razporejenost zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
55.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, združujejo sredstva za delo kulturnih organizacij in za gradnjo in vzdrževanje kulturnih objektov, za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti ter opravljajo in uresničujejo ostale skupne interese na področju kulture.
56.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
57.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti , zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
58.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah in drugih organizacijah združenega dela ter Ustanavljanje množičnih telesnokul turnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgoj-nih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
59.	člen
Z odlokom Občinske skupščine, ki temelji na zakonu se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in se uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa, v skladu z njim pa način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom Občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi pri poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij v določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samou-
Pravnih interesnih skupnostih oziroma s predpisi ali ukrepi Občinske skupščine.
60.	člen
Ce samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko Občinska skupščina pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Proti samoupravni interesni skupnosti so dovolj e-ui z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in P°d pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organi-zaciji združenega dela.
61.	člen
Na področjih komunalne energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je uujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov, ker je nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se lahko organizacije združene-Sa dela ter uporabniki njihovih proizvodov in stori-ev združujejo v samoupravne interesne skupnosti ma-erialne proizvodnje.
62.	člen
Da bi skupno in enakopravno odločali o planih ornunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sred-s,ev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu °Pravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevalo drugih skupnih interesov na področju komunalnih ej a vnos ti, delovni ljudje in občani prek krajevnih uPnosti ter delavci organizacij združenega dela kot ^Porabniki komunalnih storitev skupaj z delavci ko-onalnih organizacij združenega dela s samoupravnim Porazumom ustanovijo komunalno skupnost.
Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s sa-upravnim sporazumom določijo, katere skupne za-,.^e in interese uresničujejo v komunalnih skupno-111 in katere v zvezah teh skupnosti.
63.	člen
. Delovni ljudje in občani v občini samostojno re-•lejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi hač°V-0ri’ samouPravnimi sporazumi in pogodbami po zdr-**1 vzaiernnosti in solidarnosti zagotavljajo in h0 ^zuiei° sredstva za ta namen ter urejajo medse-a razmerja, pravice in obveznosti. je . v°ie interese pri graditvi, uporabi in gospodar-Oarn 3 si-anovanji in pri združevanju sredstev za te ene uresničujejo delovni ljudje in občani v obči-ih Sarnosto.}no na zborih stanovalcev, v hišnih svetih samoupravni stanovanjski skupnosti.
Zu el°vni ljudje in občani s samoupravnim spora-h^g0111 določijo, katere osebne in skupne potrebe in novarese Pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s sta-dostj11^ Uresn>čujejo po načelu vzajemnosti in solidar-resni V	ter katere v širši samoupravni inte-
stopnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
64.	člen
gotavr^'na skupaj z mestom Ljubljana načrtuje inza-^lstičn3 raZV°i stanovanjske graditve, sprejema urba-o dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkorišča-
nje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
65.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem NOV, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev NOV, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem z redom Karadžordževe zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in z Zlato medaljo Obilica, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter skrbijo za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi.
V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem NOV in ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, za katere se ugotovi, da jim je treba gmotno pomagati.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo, v dogovoru s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, tudi druge oblike varstva; zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem NOV in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih, prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in v objektih za rekreacijo, zagotavljajo sredstva za oskrbo udeležencev NOV v domovih za ostarele občane, če sami ali njihovi ožji družinski člani nimajo zadostnih sredstev za oskrbnino, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in za zaposlovanje udeležencev NOV, prispevajo sredstva za pomoč pri šolanju otrok udeležencev NOV, zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ter ožjih družinskih članov.
6.	Družbenoekonomski položaj kmetov
*
66.	člen
Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določeni samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.
67.	člen
V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča in druga delovna sredstva, ki so njihova lastnina, na podlagi medsebojnih pogodb v kmetijske zadruge, v druge oblike združevanja ali pa se združujejo z delom delavcev z družbenimi sredstvi organizacij združenega dela v odnosih trajnejšega medsebojnega sodelovanja v temeljne organizacij e kooperantov s ciljem, da izboljšajo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključijo v blagovno menjavo in s tem ustvarijo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti.
S svobodnim in enakopravnim združevanjem dela in delovnih sredstev z delavci v združenem delu razširjajo kmetje materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja, s čimer popolneje zadovoljujejo osebne in družbene potrebe.
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalnega izrabljanja zemljišč, njihovega varstva in izboljšanja posestne in zemljiške strukture se kmetijske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost.
7.	Krajevna skupnost
68.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanja nalog; s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične ali skupne interese.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljana in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
69.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in v samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
70.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, več soseskah ali v delu mesta, kjer so dani pogoji za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
71.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	samoupravni organ krajevne skupnosti,
—	krajevna ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za združitev, razdružitev krajevnih skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna oziroma terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti v teh območjih javno razpravo.
72.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, oddvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
Samoupravni organ v krajevni skupnosti razpiše referendum s sklepom, v primeru pa, da gre za interes več krajevnih skupnosti, razpiše referendum s sklepom občinska skupščina.
73.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
74.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in iz-yede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejme samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če zanj
glasuje najmanj 2/3 vseh delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti
75.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter na-
njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
—	način urejanja odnosov z organizacijami zdru-ženega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja sredstev in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti, v skladu s programi razvoja krajevnih
skupnosti,
•— vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo z referendumom,
—	organizacijo in naloge ljudske obrambe, druž-ene samozaščite, narodne in civilne zaščite,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za . ovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ludi in občanov v njej.
76.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih al°čajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidar-^e§a uresničevanja svojih določenih osebnih in skup-‘h potreb, interesov in nalog na področju medseboj-k odnosov v naselju, urejanja naselij in drugega rostora, otroškega varstva in socialnega skrbstva, ravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, pro-eto in kuiture, telesne kulture ter rekreacije, var-a kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, uprav-gili 3 S stanovanii ’n prebivanja, komunalnih in dru-dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih tt- družin in gospodinjstev, varstva interesov po-snikov in uporabnikov, organizacije ljudske obok v *n družbene samozaščite, varstva naravnega ob 'laJ uPravljanja družbenega premoženja, javnega escanja ter na drugih področjih skupnega življe-39 m dela.
Pod	Potrebe, interese in naloge na posameznih
lov •0Ci|i'1 skupnega življenja in dela opredeljujejo delo v ■1ut*3e 111 občani v krajevni skupnosti s statutom t^Pnosti v skladu z ustavo, zakoni in s tem sta-
77.	Člen
Spre^e3ovni ljudje in občani v krajevni skupnosti n0stj rnai° Programe in piane razvoja krajevne skup-Up ’ s katerimi določijo tudi način združevanja in skupnib Sre<^stev in dela za uresničevanje posameznih
78.	člen
Zel
nib j. zad°voljevanje in uresničevanje določenih skup-v kra- re°‘ interesov in nalog delovni ljudje in občani družbe Vn* skupnosti s samoupravnimi sporazumi in enimi dogovori na podlagi programa in plana
razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnosti namenjajo delavci temeljnih organizacij združenega dela iz območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo v območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni'skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih v območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni, skupnosti in
—	z drugimi sredstvi.
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način.
79.	člen
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti v dohodku iz 78. člena, ki ga občina odstopi krajevnim skupnostim, se določijo s samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom iz 1. odstavka 78. člena.
Če samoupravni sporazum ali družbeni dogovor iz 1. odstavka tega člena ni sklenjen, občinska skupščina z odlokom določi delež sredstev, ki jih po določilih 78. člena odstopa krajevnim skupnostim, pri čemer upošteva velikost krajevne skupnosti ter število delovnih ljudi in občanov.
80.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih,
■ ki so usklajeni s programi občine in mesta.
81.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
82.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje stolpnih
služb ter določijo organi za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom.
8.	Kadrovska politika in zaposlovanje
83.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem, da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—	kadrovska politika je sestavni del razvoja občine,
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov,
—	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v skladu s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
Delo in delovne naloge morajo opravljati ustrezno usposobljeni delavci.
84.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za dela oziroma naloge, kjer imajo posebna pooblastila in odgovornosti,
—	skrbijo, da so za zahtevane družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etič-nimi kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
85.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in Sindikatu, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delavcev in delovnih ljudi za delo oziroma naloge, kjer imajo posebna pooblastila in odgovornosti v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter za nosilce družbenih funkcij.
86.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska
in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
87.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
88.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v Občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
89.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
9.	Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja
90.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
91.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljševanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
Občinska skupščina in njeni organi posvečajo posebno skrb varstvu zraka, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekreacijo.
92.	člen
Občinska skupščina in Skupščina mesta Ljubljana z družbenimi plani, prostorskimi plani in s svojimi predpisi zagotavljata in določata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin*v splošni rabi in pri tem posvečata posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
93.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
94.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
95.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
96.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo mesto Ljubljana in njeni organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:	-
— Občinska skupščina,
— Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
— Upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
— Izvršni svet,
— Občinski štab za teritorialno obrambo,
— Občinski štab za civilno zaščito,
— med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
97.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljana sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave v območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte S tega področja.
98.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje Občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru ljubljanske regije.
99.	člen
Med vojno, zlasti pa na začasno zasedenem ozemlju odloča takrat, kadar se skupščina občine ne more sestati, o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti Predsedstvo skupščine.
Predsedstvo Skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor v območju občine v skladu s svojimi pristojnostmi, obrambnim načrtom, stvarnimi krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopolitičnih Skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge splošne akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje splošnega ljudskega odpora v občini.
Predsedstvo Skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev Skupščini takoj, ko se ta lahko sestane: Kadar se Predsedstvo Skupščine ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, lahko predsednik Predsedstva sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti Predsedstvu skupščine takoj, ko se ta lahko sestane.
100.	člen
Svet skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in drtižbeno samozaščito določi v skladu z zakonom Občinska skupščina z odlokom.
101.	člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta, Upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom Občinska skupščina s svojimi predpisi.
102.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob bojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren Svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
103.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil, tako kot je določeno z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom in statutom krajevne skupnosti.
104.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in
so pri njegovem izvajanjtr'đolzhe sodelovati pri pre-
skrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave'krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
* *
105.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim načrtom.
V.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC
V OBČINI
1. Oblike družbenega samoupravljanja
106.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja — organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v Občinski skupščini kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih Občinski skupščini.
107.	člen
Družbeni sistem informiranja v občini tvorijo vsi dejavniki, ki sodelujejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu. Informiranje poteka prek Občinske skupščine in njenih organov, občinskega glasila Zbor občanov in drugih sredstev javnega obveščanja, zborov delavcev, delovnih ljudi in občanov, prek delovanja družbenopolitičnih organizacij, prek informacijsko-dokumentacijskega centra ter sistema družbenih evidenc.
108.	H en
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ali drugi obliki združevanja dela in sredstev, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	z referendumom, na zborih delavcev, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izvajanji in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
—	po delegatih v Občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
—	prek Socialistične zveze delovnih ljudi, Sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	drugih oblikah in načinih, določenih z ustavo, z zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana.
109.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	z referendumom, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in v javni razpravi,
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—	po delegatih v Občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljana, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
—	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnih ljudi in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
—	v drugih oblikah na način, določen z ustavo,' zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana.
110.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo Pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa ta statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti Občinske skupščine, ki jih določa ta statut,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo, z zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana.
2.	Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
111.	člen
Delavci na svojih zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki se tičejo dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje
posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali samoupravnem sporazumu.
112.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi za življenje in delo v občini in širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je s tem statutom določeno, da jih Občinska skupščina daje pred sprejetjem v javno razpravo.
113.	člen
Statut oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter delovni ljudje in občani se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
3.	Referendum
114.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, v okviru pristojnosti teh organizacij in skupnosti oziroma Občinske skupščine, z referendumom neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za delavce ter delovne ljudi in občane.
S statutom oziroma drugim samoupravnim splošnim aktom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se na podlagi zakona določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, ter ■ organe in postopek za izvedbo referenduma.
115.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb in v drugih, z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene Občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
116.	člen
Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom mora Občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor Občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja,
najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti iz območja občine ali organizacija Sindikatov v občini oziroma Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini.
117.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, ali druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu referenduma mora Občinska' skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
118.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan izvedbe ter območje, za katerega se razpisuje referendum.
Odločitev delovnih ljudi in občanov je za Občinsko skupščino obvezna. Eno leto po izvedbi referenduma Občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
119.	člen	>
Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodij o postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti- in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve.
4.	Javna razprava
120.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
121.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani organizirani v .temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, Občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
122.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:	i
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon.
123.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah,,zborih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih. Občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
124.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanjih, ki so dana v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegovo sprejetje,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave ^o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
5.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
125.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo Občinska skupščina oziroma po poblastilu Izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, Sindikat in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
126.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega deia skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela. ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
127.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
128.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
129.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v đružb'eni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, Gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter Sindikat.
130.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg Sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
131.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo, po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami združenega dela ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
132.	člen
Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji združenega dela oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali v kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev.
133.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po Sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, Občinski skupščini ali Gospodarski zbornici.
134.	člen
Sinikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če Sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija združenega de-
la pravico uporabljati, Sindikat pa lahko sproži spor pred Sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno Ustavno sodišče.
135.	člen
Če Občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija oziroma skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisnem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko dajo Sindikat, Občinska skupščina ali Izvršni svet.
136.	člen
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na vprašanja, glede katerih zakon in statut predpisujeta osebno izjavljanje delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, je mogoče v imenu organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti skleniti le, če pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti izjavi, da se z njim strinja.
137.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
Pravice,, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
139.	člen
Javnost postopka samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja se zagotovi na način, ki ga v skladu z zakonom določijo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
140.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi notranja arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva notranje arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore Sodišče združenega dela.
141.	člen
Sprejeti družbeni dogovori oziroma samoupravni sporazumi, kjer je udeleženec Občinska skupščina ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko so ga vsi udeleženci po samoupravni poti sprejeli, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
142.	člen
Družbene dogovore in samoupravne sporazume, pri katerih sklepanju ni sodelovala občina in ki vplivajo na družbene odnose v občini, opredeljene v 2. členu tega statuta, je udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, dolžan predložiti Občinski skupščini. Evidenco o sklenjenih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki niso objavljeni v Uradnem listu SRS, vodi upravni organ občine, pristojen za splošne upravne zadeve.
6.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
143.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
— Občinska skupščina in njeni odgovorni organi,
— Temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
— Temeljno javno tožilstvo,	,
—	občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja,
— Javno pravobranilstvo,
—	sodnik za prekrške,
—	organi javne varnosti.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata ustava in zakon.
Glede javnega pravobranilstva, ki je organizirano kot Mestno javno pravobranilstvo in glede sodnika za prekrške izvaja vse pravice in dolžnosti občine mesto Ljubljana.
144.	člen
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema ukrepe in zagotavlja pogoje za čimuspešnejše delo teh organov.
145.	člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
14G. člen
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela in odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
147. člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme Občinska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni
skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
148.	člen
O začasnih ukrepih odloča Občinska skupščina z odlokom na predlog občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ali na podubo zbora delavcev temeljne organizacije združenega dela, organa samoupravne delavske kontrole, Sindikata, Službe družbenega knjigovodstva, ustanovitelja organizacije združenega dela, Komisije za družbeni nadzor in Izvršnega sveta.
149.	člen
Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo v občini Temeljno sodišče v Ljubljani kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča.
Temeljno sodišče in samoupravna sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
150.	člen
Temeljno sodišče odloča v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti, izreka kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih'dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom, odloča v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa.
Temeljno sodišče izvršuje sodno funkcijo na svojih enotah, ki jih v skladu z zakonom določi Občinska skupščina po dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami iz območja Temeljnega sodišča.
151.	člen
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje Občinski skupščini ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima na svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati Občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
152.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali M izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov ©pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim
samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega del^, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
153.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in Občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
154.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred Občinsko skupščino, Ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organov samoupravne delavske kontrole, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, Sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembni za opravljanje njegove funkcije.
Sredstva in druge pogoje za delo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja občina.
155.	člen
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani, je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot Temeljnega sodišča v Ljubljani in ki jih v skladu z zakonom določi Občinska skupščina po dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami iz območja Temeljnega javnega tožilstva.
Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij, ter daje Občinski skupščini, državnim in drugim organom,
samoupravnim organizacijah in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima« pravico in dolžnost, da obvešča Občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
156.	člen
Sredstva in druge pogoje za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča združenega dela in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, zagotavlja občina po dogovoru z drugimi občinami za območja, na katerih delujejo sodišči in tožilstvo v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
157.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo na delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Komandirja postaje milice imenuje Občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
158.	člen
Uprava javne varnosti je organ Republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Uprava javne varnosti je dolžna dajati Občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti v območju občine.
7.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
159.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organi^icij združenega dela, ki imajo svoj sedež v občini, opravlja Izvršni svet, če ni v zakonu določeno, da ga opravlja organ kakšne druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
160.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odlokom deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odlokom v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja
organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
161.	člen
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa 'delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Ce Občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugitn samoupravnim splošnih aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odloka, s katerim ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
162.	člen
Ce Občinska skupščina v roku iz 161. člena tega statuta he začne postopka za oceno Ustavnosti oziroma žakomtOsti pred Ustavnim sodiščem oziroma pbstopka za oceno skladnosti pred Sodiščem združenega dela, neha veljati Odlok, s katerim je zadržala izvršitev^ in Se Sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
ibS. člen
Organizacija združenega dela je dolžna Občinski skupščini ha njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
164.	člen
Določbe členov 159 do 163 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitost j d dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon he določa drugače.
VI.	SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI
165.	čleh
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, pripravi samoupravnih sporazumov ifi družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ih ob Vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
166.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati stališča in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajajo na Sestankih, konferencah, ha javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij.	«
167.	člen
Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tako.'da jim pošilja gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih s svojega delovnega področja.
168.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije Občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
169.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela . in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
1	delovhi ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki nišo organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške ‘osebe in civilne ošebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki hi v območju občine, v kateri je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom Občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo
170.	člen
Če se med mandatnim obdobjem Občinske skupščine ustanovi v območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcije Občinske skupščine v skladu z zakonom ih odlokom Občinske skupščine.
171.	člen
Člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti volijo delavci izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani na podlagi splošne in enotne volilne pravice neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skuphosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število
članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
172.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini', ki jim glede na merila, določena s tem statutom in odlokom Občinske skupščine, ne pripada samostojno delegatsko mesto v Zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v Zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti Občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z. opravljanjem funkcij Občinske skupščine.
173.	člen
Konferenco delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom Občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja, delegatov v Zbor združenega dela Občinske skupščine, način sprejemanj a. stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
174.	člen	‘
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij Zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore Občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
175.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v Občinski skupščini ali njenih organih, tiste svoje delegate, ki bodo najbolj zastopali interese svoje organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi enega delegata za posamezno sejo zbora Občinske skupščine ali več delegatov, vendar vsakega za določene zadeve, ki so na dnevnem redu seje zbora Občinske skupščine.
176.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v Skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ih skupnosti m temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi
in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
177.	člen
Delavci v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo smernice za delo delegacij in oblikovanje njenih temeljnih stališč na zborih delavcev, prek delavskega sveta in v družbenopolitičnih organizacijah temeljne samoupravne organizacije.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in Skupnosti se povezujejo tudi z zbori delovnih ljudi ih občanov v krajevni skupnosti ter z njenimi organi zaradi oblikovanja temeljnih stališč delegacije.
178.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v Skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom in s tem statutom delegira iz svojega sestava delegate v zbore Občinske skupščine,
—	obravnava vprašanja, o katerih odločajo zbori Občinske skupščine, ter druga vprašanja, ki zanimajo delegacijo in njeno temeljno samoupravno organizacijo in skupnosti, ki jih nameravajo predlagati v obravnavo Občinski skupščini,
—	odloča o vprašanjih, ki bistveno posegajo v pogoje dela in razvoja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnost^ se pri zavzemanju temeljnih stališč povezuje z zbori delavcev, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti,
—	sodeluje prek delegatov pri. celotnem delu in odločanju v Skupščini,
—	spremlja delo Skupščine in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter obvešča svojo organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih odloča Skupščina, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov,
—	daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejetje aktov in odločitev v Skupščini, v skladu s tem statutom in poslovnikom Skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz statuta samoupravne organizacije in skupnosti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakoni, drugimi predpisi in tem statutom.
179.	člen
Delegat je dolžan o delu Občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določajo
pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
180.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
181.	člen
Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, da obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo Izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter aktov Občinske skupščine ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju pravico zahtevati od Izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora delegatu dati tako pojasnilo.
Ena tretjina delegatov zbora ima pravico, da v skladu s poslovnikom Skupščine predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev Občinske skupščine.
182.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz območja občine podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v Občinski skupščini.
183.	člen
Samoupravna organizacija oziroma skupnost lahko odpokliče svojo delegacijo ali posameznega njenega člana.
Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v Socialistični zvezi delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata v Družbenopolitičnem zboru Občinske skupščine.
Delegacija in vsak njen član ter delegat v Občinski skupščini imajo pravico dati ostavko.
Delegacija samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma konferenca delegacij lahko izreče delegatu v Skupščini nezaupnico in ga odpokliče.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v Skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in pošiljanje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
184.	člen
Delegat v Skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost in ne more biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v Skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru, mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni škliceval,' če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
VII.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
185.	člen
\
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in je naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave Socialistične republike Slovenije, zakonov in tega statuta.
186.	člen
Občinska skupščina:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine,
—	odloča o spremembi statuta občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljana,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijah in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov,
—	.obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in -druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, in usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpiše občinski referendum,
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševan nja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo v območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti,
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—	opravlja politično nadzorstvornad delom Izvršnega sveta, upravnih organov in cucupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte Izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ter obravnava mnenje in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Občinske skupščine,	%
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane Izvršnega sveta Občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike Temeljnega sodišča,
—	voli in razrešuje sodnika za prekrške,
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja Občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, če tako določa zakon ali drug akt Skupščine Socialistične republike Slovenije,
—	imenuje in razrešuje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	imenuje in razrešuje mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, po drugih predpisih in tem statutu.
187.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti Občinske skupščine ali da potrdijo odlok ali drug splošni akt. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
2.	Sestava zborov
188.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor.
189.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 60 delegatov, in sicer:
—	40 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	10 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno-kulturnega in raziskovalnega področja,
—	4 delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja,
—	3 delegati delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
—	2 delegata delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela,
—	1 delegat aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 30 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 30 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Z odlokom Občinske skupščine se določijo kriteriji za delegiranje s tem statutom določenega števila delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor.
3.	Pristojnosti in delo zborov
190.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge, delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
'Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenegg socialističnega samoupravnega sistema.
191.	člen
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Občinske skupščine enakopravno, Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti Občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odloča skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori Občinske skupščine.
192.	člen
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor enakopravno:
Odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta,
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta,
—	o vključitvi občine v skupnosti občin,
—	o spremembi območja občine.
Dajejo soglasje:
—	k spremembi statuta mesta Ljubljana.
Sprejemajo:
—	statut in spremembe statuta občine,
—	poslovnik Občinske skupščine.
Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	kadrovsko politiko,
—	skrb za udeležence NOV,
—	ljudsko'obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—- pristojnost in delo Izvršnega sveta Občinske skupščine,
—	pristojnost, organizacijo in delo Sekretariata Občinske skupščine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb,
—	nagrade in priznanja občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles zborov oziroma skupščine.
Volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednike Občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednike in člane Izvršnega sveta,
—	predsednike in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles Občinske skupščine,
—	predsednika in sodnike Temeljnega sodišča,
—	sodnika za prekrške.
Imenujejo in razrešujejo:
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	javnega pravobranilca mesta Ljubljane in njegove namestnike,
—	sekretarja Občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom Občinske skupščine,
—	individualne poslovodne organe organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom Občinske skupščine.
Dajejo soglasje k imenovanju:
—	tajnika samoupravne interesne skupnosti,
—	individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena (šole, WZ itd.), če tako določa zakon.
Določajo delegate:
—	za Zbor občin Skupščine SR Slovenje,
—	za Zbor občin Skupščine mesta Ljubljana,
—	za Skupščino Skupnosti občin ljubljanske regije.
193.	člen
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata družbeni plan občine,
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	sprejemata družbeni plan razvoja ljubljanske regije,
—	odločata o razpisu javnega posojila,
—	odločata o občinskem referendumu in razpisu občinskega samoprispevka,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na uresničevanje z družbenimi plani za-
. črtane politike in v skladu s tem na usmerjanje delitve dohodka, na zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov ter na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine in na družbenoekonomski razvoj občine ter programe dolgoročnega razvoja,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljud: in občanov, organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjskopravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljana,
—	sprejemata začasne ukrepe, če nastanejo v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora oziroma v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljana,
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
;— sprejemata predpise, s katerimi določita, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljana,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločijo sami,
—	odločata o vprašanjih opravljanja in obsega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti Občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
194.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju, in se nanašajo na temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na 'vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na:
—	družbeni plan občine,
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije,
—	družbenoekonomski razvoj občine ter programe dolgoročnega razvoja,
—	družbeni sistem informiranja in javnega obveščanja,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	zagotavljanje pravne pomoči občanom,
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve in pravni položaj verskih skupnosti,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje razvoja in varstva z ustavo določenega samoupravnega sistema.
Delegati družbenopolitičnega zbora na svoji seji glasujejo tajno o listi kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljana, ki jo je določila Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po predhodnem dogovoru v Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva in O listi kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, ki jo je določila Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v skladu z zakonom.
Pristojni zbori Občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega akta v nasprotju s stališči Družbenopolitičnega zbora. Če je sprejeto besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem Družbenopolitičnega zbora, se opravi usklajevalni postopek.
195.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen, za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v or-
ganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih.	-
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela,
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela v skladu z zakonom,
—• druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso y pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela Občinske skupščine delegira delegate v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije jn Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo v ta zbor.	i
Zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana in zaradi ustrezne zastopanosti delavcev na vseh področjih združenega dela, lahko Zbor združenega dela Občinske skupščine določi in oblikuje skupino delegatov.
Zbor združenega dela Občinske skupščine z odlokom določi v skladu z zakonom način delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana ter način njihovega povezovanja z Zborom združenega dela ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
196.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne ih splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme Zbor združenega dela.
197.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s svojo pristojnostjo:
:— sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti Občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje ostalim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na sodelovanje
med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabo mestnega zemljišča, ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na 'imena cest, ulic, trgov, poti, parkov v območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge Skupščini mesta,
—	obravnava vprašanja Opravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti Zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter daje o tem priporočila, predloge in mnenja,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje v krajevnih skupnostih,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa Ustavnega sodišča ali Sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takega akta,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
198.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti Občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o ustanavljanju in prenehanju organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost s področja posamezne interesne skupnosti,
—	obravnavajo plan družbenega razvoja občine o delu, ki se nanaša na njihovo področje,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
199.	člen
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije,
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ,
—	odločajo o podelitvi nagrad in priznanj občine, o podelitvi naziva častni občan, o podelitvi domicila in o pobratenju z drugimi občinami in mesti iz domovine in tujine,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določajo zakon, ta statut ali poslovnik za delo Skupščine.
200.	člen
Zadeve, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljano in jih je občina Ljubljana Bežigrad poverila Skupščini mesta Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so opredeljene v III. poglavju statuta mesta Ljubljana.
Vse te zadeve ureja občina prek organov mesta Ljubljana.
201.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
202.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta Občinske skupščine poročilo in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
203.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno odločajo, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
204.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema odloke in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s tem statutom ne zahteva posebna večina. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh. delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
205.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stop- ' nje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo Občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik Skupščine in predsedniki zborov
206.	člen.
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika z javnim glasovanjem izmed delegatov v zborih Občinske skupščine na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora Skupščine.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnost.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat.
207.	člen
Predsednik Občinske skupščine:
—	predstavlja Občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov Skupščine,
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj. s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine,
—	skrbi za javnost dela Skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v Skupščini,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme Občinska skupščina,	1
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
208.	člen
Predsednik Skupščine lahko v sporazumu s predstavniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
209.	člen
Podpredsedniki Skupščine pomagajo predsedniku pri delu ih opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Če je predsednik Skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik Skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik naj ga nadomešča, odloči o tem Predsedstvo Skupščine.
210.	člen
Vsak zbor Občinske skupščine ima predsednika in namestnika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika zbora, kadar je le-ta zadržan.
211.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, Podpisuje predpise in druge akte. ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, Poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
212.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika Skupščine ali za predsednika zbo-
ra, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
213.	člen
Predsednik Skupščine, podpredsedniki Skupščine in predsedniki zborov sestavljajo Predsedstvo skupščine.
Pri delu Predsedstva Skupščine sodeluje predsednik Izvršnega sveta.
214.	člen
Pri delu Predsedstva Skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar Predsedstvo Skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine.
Pri delu Predsedstva Skupščine sodeluje tudi sekretar Skupščine.
Pri delu Predsedstva Skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v Skupščini in njenih organih, ki jih določi Predsedstvo Skupščine.
Na sejo Predsedstva Skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
215.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v Skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in Skupščino mesta Ljubljana ter skupščinami skupnosti občin,
—	skrbi za sodelovanje Skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu Skupščine in pojasnjuje določbe poslovnika,
—	predlaga višino sredstev, ki naj bodo- v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo Skupščine in Sekretariata Skupščine,
—	predlaga zborom Skupščine akt o organizaciji Sekretariata Skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom o delu Skupščine.
216.	člen
Predsedstvo Skupščine dela na sejah.
Seje Predsedstva vodi predsednik Skupščine, v njegovi odsotnosti pa član predsedstva, ki ga določi predsednik Skupščine.
Za organiziranje in pripravljanje sej Predsedstva skrbi predsednik Skupščine.
Sekretar Skupščine pomaga predsedniku Skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva Skupščine, skrbi za zapisnike'teh sej in za izvajanje sklepov Predsedstva Skupščine.
5.	Sekretariat Skupščine
217.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem Občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z
delegacijami in konferencami delegacij ima Občinska skupščina Sekretariat Skupščine.
Sekretariat Skupščine vodi sekretar Skupščine, ki ga imenuje Občinska skupščina za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Sekretar Skupščine je za svoje delo in delo Sekretariata Skupščine odgovoren Občinski skupščini.
218.	člen
Organizacijo in delovno področje Sekretariata Skupščine določi Občinska skupščina z odlokom na predlog Predsedstva Skupščine.
6.	Delovna telesa Občinske skupščine in njenih zborov
219.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema Občinska skupščina in njeni zbori, in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti Občinske skupščine.
220.	člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo Skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede zadev, o katerih odločajo zbori, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih, spremljajo izvajanje politike, ki jih določa skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja, dajejo pobude, predloge in mnenja Izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
221.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za vloge in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno-pravno komisijo.
222.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi Občinska skupščina s poslovnikom in odlokom.
223.	člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko Občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
224.	člen
Komisije in druga delovna telesa Občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles imenuje Občinska skupščina oziroma njen zbor
iz vrst delegatov, strokovnih, znanstvenih in javnih delavcev iz samoupravnih org-anizaeij oziroma skupnosti, vendar Število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov zborov.
225.	člen
Vsak zbor Občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko, v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega, vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo Skupščine oziroma zborov.
VIII.	IZVRŠNI SVET
226.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ Občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov Občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejema ali sklepa Občinska skupščina, in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren Občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovijo celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren Občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov, predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila Občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov Občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, zakonih, statutu občine, odlokih ter drugih predpisih.
227.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije Izvršni svet:
—	izvaja politiko Občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti Občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—	predlaga Občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—	daje Občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih Skupščini pošiljajo drugi pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov Občinske skupščine in posameznih zborov,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov Občinske skupščine,
,— odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,	,
—	sprejema ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	opravlja nadzorstvo nad delom upravnih organov in organizacij z javnimi pooblastili in razveljavlja predpise ter posamične akte teh organov oziroma organizacij, če so v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi ali splošnimi akti,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine,
—	po pooblastilu Občinske skupščine opravlja druge naloge, ki mu jih poveri Občinska skupščina.
'Naloge Izvršnega sveta s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določi Občinska skupščina z odlokom.
228.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jb je določila Občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti Občinska skupščina.
229.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Občinske skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta Občinske skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov Izvršnega sveta ali da. se skliče seja pristojnega zbora Občinske skupščine, na kateri bi Izvršni svet obrazložil svoja stališča.
230.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti Občinski skupščini za sta-nje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje Izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter Pri organiziranja strokovnih služb na ustreznem področju.
231.	člen
Izvršni'svet sestavljajo predsednik, določeno število podpredsednikov in članov.
Število podpredsednikov in članov Izvršnega sveta določi s svojim aktom Občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednik^ in podpredsednike Izvršnega sveta voli Občinska skupščina na predlog Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku,' člane Izvršnega sve-
ta pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika Izvršnega sveta, in na podlagi mnenja Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednika, podpredsednike in člane Izvršnega sveta voli Občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati Občinski skupščini razrešitev posameznih članov Izvršnega sveta in izvolitev novih.
232.	člen
Člani Izvršnega sveta Občinske skupščine ne morejo biti: predsednik ali član organa upravljanja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, predsednik ali član izvršnega organa upravljanja v teh organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije in skupnosti, kot tudi ne druga oseba, katere funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti je nezdružljiva s funkcijo člana Izvršnega sveta Občinske skupščine.
Član Izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
233.	člen
Predsednik Izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v Izvršnem svetu, predstavlja Izvršni svet, sklicuje seje Izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov Izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja Izvršni svet.
Če je predsednik Izvršnega sveta odsoten ali zadržan, določi enega od podpredsednikov, da ga nadomešča v njegovih pravicah in dolžnostih.
234.	člen
O vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča Izvršni svet s sklepi, odredbami, navodili in smernicami. Do teh vprašanj lahko zavzema tudi stališča.
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov Izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
235.	člen
Izvršni svet poroča Občinski skupščini oziroma posameznim zborom Občinske skupščine in jih obvešča o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga Občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejetje potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet mora Občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov Občinske skupščine.
Člani Izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe Izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnih organih, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi Izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
236.	člen
Člani Izvršnega sveta se udeležujejo sej Občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
237.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima Izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja. Organizacije in organi so mu tc podatke in pojasnila dolžni dati.
238.	člen
Vsak član Izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti Izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen Izvršni svet, in predpisov, ki jih Izvršni svet sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati Izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov, ter se udeleževati obravnavanj in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča Izvršni svet.
239.	člen
Če Izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta Občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali kak drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor Občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu obravnava in o zaupnici odloča občinska skupščina z dvotretjinsko večino vseh delegatov vsakega zbora.
Če Občinska skupščina izglasuje nezaupnico Izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
240.	člen
Najmanj ena tretjina delegatov posameznega zbora Občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi.z delom Izvršnega sveta.
'	241. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik Izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov Izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega Izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
242.	člen
Če odstopi predsednik Izvršnega sveta, če Izvršni svet kolektivno odstopi aK če m« Jc bila izglasovana
nezaupnica, izvršuje Izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega Izvršnega sveta.
243.	člen .
Člani Izvršnegh sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Občinski skupščini.
O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča Izvršni svet.
244.	člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje Izvršnega sveta, način dela Izvršnega sveta, razmerja Izvršnega sveta do Občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri Izvršnem svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje Izvršnega sveta.
IX.	DRUŽBENI SVETI
245.	člen
Ustanovijo se družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelovanje med organi Občinske skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami. Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja ter izvajanja politike Izvršnega sveta in organov uprave.
Pri delu družbenih svetov se zagotovi sodelovanje ustreznih znanstvenih in strokovnih dejavnosti. Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom Občinske skupščine.
Z odlokom se določajo področje dela, sestava in način dela družbenih svetov.
246.	člen
V posameznih upravnih organih oziroma za posamezna področja upravnega delovanja, ki jih oblikuje Izvršni svet Občinske skupščine, se lahko ustanovijo družbeni sveti, ki obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonskih in drugih predpisov, odlokov ter drugih aktov, kot tudi za spremljanje dela teh organov in izvrševanje družbenega nadzora nad njihovim delom.
X.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
247.	člen
Upravni organi občine opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo'politiko, ki jo je določila Občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte Občinske skupščine in Izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij Izvršnemu svetu in Občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe Občinske skupščine, ter posameznih zborov, Izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zade-
ve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
248.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru pooblastil in za svoje delo odgovarjajo Občinski skupščini in Izvršnemu svetu.
Upravni organi so se pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami Občinske skupščine in Izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
249.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni Za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi redno seznanjajo skupščino in Izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge s svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti enakopravno odločajo z Občinsko skupščino.
250.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov občanov.
Upravni organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih.
Upravni organi so dolžni, da proučijo pobude in predloge, ki jih pošljejo občani, m nanje odgovorijo.
251.	člen
Občinski upravni se ustanovijo za eno, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij, če se izvrševanje upravnih nalog na teh področjih zaradi skupkih interesov, značaja nalog in načina delovanja upravnega organa lahko smotrneje organizira v enem organu.
Upravni organi so organizirani kot oddelki — sekretariati in komiteji — sveti.
Oddelek se ustanovi za področje,' na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v Pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za področje, na katerem je pri opravljanju nalog iz občinske pristojnosti potrebno zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter upravnimi organi pri vprašanjih skupnega interesa in pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju začrtane politike.
252.	člen
Upravne organe, njihovo delovno pddročje in način določitve njihove notranje organizacije ter delovna opravila in naloge določi Občinska skupščina s posebnim ddlokom.
253.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
Predstojniki upravnih organov lahko za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov izdajo navodila in odločbe.
Predstojniki občinskih upravnih organov lahko v skladu z zakonom pooblastijo vodje posameznih organov v sestavu in druge delavce v upravnem organu, da izdajajo odločbe o upravnih stvareh.
254.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi, ter za izvrševanje sklepov in smernic Občinske skupščine in Izvršnega sveta osebno odgovoren Občinski skupščini in Izvršnemu svetu.
255.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati Občinski skupščini, njenim zborom in Izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo Občinske skupščine, njenega zbora, Izvršnega sveja in njegovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegatov na sejah Skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor.
256.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom Občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot uradno tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
257.	člen
Delavci občinskih upravnih organov, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo eno ali več delovnih skupnosti upravnih organov.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. Delavci upravnega organa pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s programom dela.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
258.	člen
Z odlokom Občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri' organizacij am zdrdželiega dela in dru- "
gim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom' in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom Občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določijo način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih njenih organov glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanja javnih pooblastil.
^ •
XI.	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM
PROMETU
259.	člen
V občini se ustanovi občinski oziroma medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
260.	člen
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravlja zlasti naslednje naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo,
—	podpira znanstveno in raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa,
pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu,
—	sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s promčtno vzgojo in preventivno dejavnostjo v cestnem prometu,
—	predlaga organom in organizacijam, ki se
ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti,	,
—	razvija in pospešuj-e organizacijo in aktivnost
" šolske prometne vzgoje,	. ■
—	nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim in vzgojnoizobraževalnim organizacijam ter usklajuje njihovo delo.
261.	člen
Člani občinskega sveta so organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu, ter druge zainteresirane organizacije in strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Predsednika in člane Občinskega sveta imenuje Občinski izvršni svet.
XII.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ,	ORGANOV
262.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo v okviru svojih pravic in obveznosti odloke, družbeni plan, proračun, zaključni račun, deklaracije, resolu-'cije, stališča, priporočila, sklepe in obvezne razlage svojih predpisov (predpise in druge splošne akte ter druge akte).
Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov. O pristopu k družbenemu dogovoru odloča zbor ali vsi zbori skupščine, ki so pristojni glede zadeve, ki je predmet dogovora.
263.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, Izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora, predstojniki občinskih upravnih Organov s svojega delovnega področja ih samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor predlaga sprejetje predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, Temeljno sodišče, sodišča združenega dela, društva in občani se lahko obračajo zahtevo za izdajo odloka na Občinsko skupščino.
Taka zahteva se pošlje neposredno pristojnim zborom.
264.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Občinska skupščina, je praviloma Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora Izvršni svet podati k predlogu svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejemom takega akta dolžna obravnavati mnenje Izvršnega sveta.
.	265. člen
Odloke sprejema Občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev,, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti . ali jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu občine, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče, druge posebne potrebe občine.
Določbe drugega odstavka ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
266.	čler.
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo Občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
267.	člen
Predpis ali drug akt, ki ga enakopravno z zbori Občinske skupščine sprejema skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu Družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne' interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu, oziroma v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne Skupnosti oziroma ni bil sprejet v Skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, oblikujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko pOnovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali Izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko Izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti Sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov’ v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori ih Skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko Izvršbi svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
268.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov Občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
269.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma ororačun.
270.	'člen
Predpis ali drug splošni akt Občinske skupščine velja za območje občine, če hi v ptedpisU ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XIII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
271.	člen
Delo Občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
272.	člen
Občinska skupščina, organ samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemanju aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog s svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogo-Vorov ali samoupravnih sporazumov, ter o predlogih določitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in o družbenem življenju,v občini.
273.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
274.	člen
O delu Občinske skupščine obveščajo javnost predsednik Občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik Izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh ofganov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
275.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način ih osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti, ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
276.	člen
S področja dela Občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov ih programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi ljudske obrambe.
277.	člen
Seje Občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela-, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ih skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodčhijejo pri delu Skupščine.
278.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIV.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH
IN DRUGIH FUNKCIJ
279.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoj funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
*
280.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v Občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje Občinska skupščina, je Skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni Izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje Občinska skupščina.
281.	člen
Funkcionarji Občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornost lahko Občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
282.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev Skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
283.	člen
Izvoljeni in imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XV.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
284.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Bežigrad z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z
ustavo, s tem statutom, statutom mesta Ljubljana, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
285.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in em statutom Občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnim skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
286.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v območju mesta Ljubljana, je občina Ljubljana Bežigrad združena z občinami Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določene v statutu mesta Ljubljana, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih sprejme Skupščina mesta Ljubljana v soglasju z občinskimi skupščinami v območju mesta Ljubljana.
287.	člen
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino mesta Ljubljana po svojih delegatih v Zboru občin in Zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljana.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana,
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi Občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima Občinska skupščina v zborih Skupščine mesta Ljubljana skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
288.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta'Ljubljana in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja Občinska skupščina in njeni organi zlasti:
— izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega živ-
ljenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta Ljubljana ter sprejetje odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela skupščine mesta in njenih organov.
Pri reševanju vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo Občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Sodelovanje občine s SR Sloveniji
289.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenuje-jo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina Sodeluje s Skupščino SR Slovenije tako, da v skladu z ustavo in z zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi Občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima Občinska skupščina v zborih Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanje iz prejšnjega odstavka uredi z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
3.	Medobčinsko sodelovanje
290.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad sodeluje z drugimi ob-finami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega Pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja In ▼ medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutih skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanjei, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljud-
mi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
291.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja občina Ljubljana Bežigrad sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami v SFRJ.
Listino o pobratenju sprejme Občinska skupščina po predhodni obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah. O načinu in obsegu sodelovanja pa se občine medsebojno dogovorijo s sprejetjem programa medsebojnega sodelovanja.
292.	člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, ne-vmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina Ljubljana Bežigrad z mesti in organizacijami v tujini.
XVI.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE
293.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: Občinska skupščina, njen zbor ali Izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
294.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja Izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži Občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča Občinska skupščina na seji vseh zborov.
295.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi Statutarno-pravna komisija Občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži Občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da Občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda Statutarno-pravna komisija Občinske skupščine predlog sprememb statuta.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
296.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati oziroma uskladiti Občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 30. 6. 1977.
297.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Bežigrad, ki ga je sprejela Občinska skupščina na seji dne 28. februarja 1974 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 9/74.
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo, pričnejo veljati z dnem, ki ga določa zakon.
298.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 011-1/78
Ljubljana, dne 5. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
72.
Na podlagi 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji vseh treh zborov dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK" 1
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeli priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih in 'imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Bežigrad.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, M so vstopli v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. 13.
10.	1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9.1943 oz. 13. 10. 1943;
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5.1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet'v pokojninsko dobo;
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. 13.
10.	1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
5.	Borci za severno mejo v letih 1918—1919,' slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so;
1.	Stalna priznavalnina
2.	Občasna priznavalnina
3.	Enkratna družbena pomoč
4.	Pomoč za šolanje otrok
5.	Pomoč za zdravljenje
6.	Zdravstveno varstvo
7.	Sosedska pomoč
8.	Pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. čelna tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80°/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti, ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna prir znavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stajjie priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njihove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeležen-
ca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobit^ nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance —delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Stalna priznavalnina se lahko izjemno podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najmanj od 1. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komitejev komunistične partije ali najmanj rajonskih odborov Osvobodilne fronte, če nimajo lastnih dohodkov.
Udeležncem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena še ne glede ha skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
10.	člen
Stalna priznavalnina se lahko podeli aktivnim borcem — partizanom, ki so vstopili v narodnoosvobodilno vojno pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in bili aktivni neprekinjeno do 15. 5. 1945.
Borcem v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine, če prejemajo samo var-varstveno borčevsko pokojnino, lahko podeli priznavalnina v višini 500/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojniskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
11.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dose-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 0/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
12.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega Člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 #/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za učence osnovnih šol do višine 40 °/i>,
—	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 °/o,
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih
prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 Vo nad merili iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Ce se spreminjajo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 9., 10., 11. in 12. člena tega Odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
14.	člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
15.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. 13
10.	1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebrib.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne voine in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednjih premoženjskih merilih:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130%> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 Vo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50°/o zneska za hotelske storitve,
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 °/o, ne glede na dohodek.
16.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo ali
okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 Vo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana" v skupnem gospodinjstvu ne presega 150% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve preventivne ali okrevanje plača 50% zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija posamično.
17.	člen
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120% vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne priznavalnine ali enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
V izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja.
Enkratna družbena pomoč se izjemno lahko podeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni.
18.	člen
Če upravičencem do priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 % vsakokratnega mejnega .zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
19.	člen
Krajevnim organizacijam Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo tako imenovane sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z organizacijo Zveze borcev.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne skupno z občinskim odborom zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešu-ie nerešene stanovanjske zadeve borcev narodnoosvobodilne vojne ter njihovih družinskih članov.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci narodnoosvobodilne vojne ali njihovi družinski člani, tudi v primeru'smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanjske enote.
21.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Ljubljana Bežigrad odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Ljubljana Bežigrad, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo in presojo.
22.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne, ki jo izda upravni organ, Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojen za varstvo borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne, podpiše pa predsednik komisije, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
23.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne, je za svoje delo odgovorna skupščini občine Ljubljana Bežigrad.
24.	člen
Upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne opravlja pristojna služba za varstvo borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne občine.
25.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Ljubljana Bežigrad.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter vojne " dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Skupščina občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 6/75 z dne 19. marca 1975).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 5. 1978.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS z veljavnostjo od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-4/78-3
Ljubljana, dne 11. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
73.
Na podlagi 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73), 3. in
3.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/74), ter 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 38. seji zbora združenega dela dne 12. decembra 1977 in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Bežigrad
I.	TEMELJNE DOLOČBE
i
1.	člen
Ta odlok natančneje določa način postavljanja, urejanja, vzdrževanja in varstva vojaških pokopališč, grobov, kostnic in grobnic (v nadaljnjem besedilu: vojaška pokopališča) borcev in žrtev NOB navedenih v 2. členu zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni Ust SRS, št. 26-239/73).
Pokopališča, za katera veljajo določbe tega odloka, so navedena v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Vsako obstoječe in novo urejeno vojaško pokopališče mora imeti ustrezen estetski videz v skladu z okolico in ustrezen napis kaj predstavlja.
Za ureditev vojaških pokopališč izda ustrezno lokacijsko in gradbeno dovoljenje pristojni občinski upravni organ, potem, ko je dala strokovno soglasje pristojna spomeniška služba Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
3.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, izda ustrezno lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje, če je po gradbenih predpisih potrebno, za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih vojaških pokopališčih.
V odločbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov.
Kolikor se izvrši prekop in prenos posmrtnih ostankov padlih borcev, mora med pogoji biti tudi rešitev, kako bo spomeniško zaznamovano opuščeno vojaško pokopališče.
4.	člen
Za vsak poseg, ki utegne povzročiti spremembe na vojaškem pokopališču, je potrebno vnaprejšnje strokovno soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
Za take posege se šteje zlasti: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenikov na vojaških pokopališčih, zaradi katerih se spremenijo varstveni pogoji.
Omejitev iz prvega odstavka velja tudi za neposredno okolico vojaškega pokopališča.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo mora podati svoje strokovno soglasje najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga.
5.	člen
Za redna vzdrževalna dela ni potrebno posebno dovoljenje.
Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenice okoli vojaškega pokopaUšča in na njem samem.
6.	člen
Sklep o ureditvi vojaškega pokopališča sprejme občinska skupščina.
Odločbo o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ.
V odločbi o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ in tudi kdo zagotavlja potrebna sredstva za njegovo postavitev in kdo ga je dolžan v bodoče varovati ter vzdrževati.
II.	POSTOPEK ZA UREDITEV VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA
7.	člen
Pismene in obrazložene predloge za ureditev vojaškega pokopališča lahko posredujejo občinske in mestna skupščina, in družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov.
Predloge posredujejo predlagatelji občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, ki preveri skladnost s predpisi in odstopi predloge Odboru podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB.
8.	člen
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB zbere mnenja družbenopolitičnih organizacij (občine), pridobi mnenja krajevnih skupnosti ter nato gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog preuči in da svoje strokovno soglasje.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim mišljenjem pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 15 dneh po prejemu.
9.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora poskrbeti za hiter postopek in mora o zadevi odločati najkasneje v 15 dneh potem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno soglasje.
«
III.	SKRB ZA VOJAŠKA POKOPALIŠČA
10.	člen
Občinska skupščina določi z odlokom, katere krajevne skupnosti skrbijo za posamezna vojaška pokopališča na območju občine in pod kakšnimi pogoji in za katera bo sama skrbela.
Ta odlok mora občinska skupščina vsako leto najkasneje do 10. januarja dopolniti z navedbo novo ure-
jenih vojaških pokopališč, postavljenih v preteklem letu.
Sekretariat občinske skupščine je dolžan poskrbeti, da se vsako leto v seznam, ki je sestavni del tega odloka, vpišejo tudi na novo urejena pokopališča.
Pristojni občinski upravni organ za komunalne za-deve dostavi vsako leto najkasneje do 20. januarja sekretariatu občinske skupščine poročilo o spremembah v stanju vojaških pokopališč na območju občine. Ce sprememb ni bilo, dostavi negativno poročilo.
11.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela lahko v sporazumu z občinsko skupščino prevzamejo neposredno skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih pokopališč in grobov borcev narodnoosvobodilne vojne.
Pristojni upravni organ za komunalne zadeve občinske skupščine skrbi za sklepanje dogovorov o vzdrževanju vojaških pokopališč in spomenikov ter za združevanje sredstev v ta namen.
12.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, občinske skupščine in drugi oskrbniki morajo vojaška pokopališča, za katera skrbijo po tem odloku, primerno vzdrževati, vključno s funkcionalnim zemljiščem.
Ovenelo in poškodovano cvetje in vence ter dogorele sveče je potrebno odstraniti. >
13.	člen
Sredstva za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč zagotovi vsako leto občinska skupščina na predlog in v sporazumu s koordinacijskim organom za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine in sveti krajevnih skupnosti.
Določila prvega odstavka ne veljajo za vojaška pokopališča, za katera so prevzele neposredno skrb organizacije, navedene v 1. odst. 11. člena.
14.	člen
Prepovedano je vsako poškodovanje vojaških pokopališč ter uničevanje ali poškodovanje njihovega okolja, kakor tudi odlaganje smeti, odpadkov ter drugih materialov na območju vojaškega pokopališča ali njegovi okolici.
15.	člen
Občinska skupščina sprejema investicijski program urejanja in vzdrževanja vojaških pokopališč najmanj za dobo petih let.
Program pripravi krajevna skupnost, na območju katere se vojaško pokopališče nahaja. K programu da strokovno soglasje Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, izvršni svet občine pa ga potrdi potem, ko dobi mišljenje koordinacijskega organa za spomeniško varstvo.
Program za investicijsko vzdrževanje vojaških pokopališč se predloži tudi občinski kulturni skupnosti v obravnavo, dokončno pa ga sprejmeta na skupni seji občinska skupščina in skupščina občinske samoupravno kulturne skupnosti.
IV.	EVIDENCA VOJAŠKIH POKOPALIŠČ
16.	člen
O vojaških pokopališčih hrani dokumentacijo in vodi evidenco za območje občine pristojni upravni organ za komunalne zadeve.
Izvršni svet občinske skupščine predpiše pravilnik o vodstvu evidence vojaških pokopališč.
17.	člen
Za vsako samostojno stoječe vojaško pokopališče je dolžan upravni organ urediti zemljiško-knjižno stanje.
Za vsako vojaško pokopališče in njegovo okolico se določi v zemljiški knjigi posebna parcelna številka.
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija Skupščine mesta Ljubljane v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki poškoduje vojaško pokopališče ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke ter cjruge materiale na spomenik ali njegovo okoljfe (14. člen).
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 3.000 din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Občinska skupščina je dolžna sprejeti investicijski program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč iz 15. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
20.	člen	'
Pristojni upravni organ za komunalne zadeve občinske skupščine je dolžan urediti dokumentacijo in evidenco vojaških pokopališč za območje občine tako, kot določa 16. člen, najkasneje do 28. 2. 1978.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-39/77-7
Ljubljana, dne 12. decembra 1977.
Predsednik	,
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
SEZNAM
pokopališč in grobov borcev in žrtev NOB na območju občine Ljubljana Bežigrad
1.	Grobnica v Stožieah
2.	Grobnica na Črnučah
3.	Grob na pokopališču v Beričevem
4.	Grob na pokopališču v Dolu
LJUBLJANA CENTER
74.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1977, po poprejšnji javni razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Center tako, da se prečiščeno besedilo statuta občine Ljubljana Center glasi:
, STATUT občine Ljubljana Center
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini.
I.	TEMELJNA NAČELA
I
Samoupravljanje, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je za delovne ljudi in občane občine Ljubljana Center neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljajo ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustava Socialistične republike Slovenije in ta statut.
Delovni ljudje in občani uresničujejo in varujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodila in politična sila je zveza komunistov. Tu se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni ljudje in občani so dolžni neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij In skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih ter državnih organih, s svojo dejavnostjo:
—	krepiti materialno osnovo družbe in posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične sa-rnoupravne odnose;
—	ustvarjati pogoje za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom, tako da bo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja ter graditi med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti u skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	krepiti in razvijati bratstvo in enotnost narodov m narodnosti Jugoslavije;
vv — prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti med ljudmi in k spoštovanju človekovega dostojanstva;
— razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli neuvrščene politike naše države ter solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Center neposredno in v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito. S tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter samoupravne socialistične družbe.
III
Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pra-.vice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja v temeljni organizaciji združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek.
Delavci v združenem delu tudi zunaj temeljne organizacije združenega dela, v okviru družbenopolitičnih skupnosti prek delegatskega sistema neposredno odločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice v družbi ter odločajo o zadovoljevanju splošnih, skupnih in osebnih potreb.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani Odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
IV
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter socialnega skrbstva, zdravstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in na
drugih področjih, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, s statutom in pogodbo.
Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti, mora biti delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih. Delavcem v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju za katere je bila samoupravna interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
V
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delovanje delegatskega skupščinskega sistema je zastopanost vseh avtentičnih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov.
VI
Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter združenja in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo, da postanejo marksistični svetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter naloge ZKJ opredelitev in osnova za družbeno aktivnost mlade generacije. Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združujejo mlade ljudi, se zavzemajo za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma, ki temelji na idejnih in političnih ciljih naše revolucije.
Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija aktivnih borcev NOB deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda, delovnih ljudi za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čim hitrejše in čimbolj še reševanje materialnih in drugih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družbenih in državnih organov in organizacij.
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov za člane delegacije, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
Občina je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljati socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugim organiziranim socialističnim silam v občini materialne in druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, določenih z ustavo in tem statutom. Družbene organizacije, društva in združenja se financirajo praviloma iz svojih sredstev in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
VII
Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v družbenih svetih, na sejah njenih zborov, organov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z
usklajevanjem programov dela in akcij in v drugih oblikah medsebojnega sodelovanja.
VIII
V	družbenih svetih, ki so kot družbena telesa sestavni del delegatskega sistema, delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obveznosti in odgovornosti uresničujejo družbenopolitično usklajevanje pri oblikovanju in izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in tako prispevajo k razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
IX
Resnično vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih, o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov.
V	družbenem sistemu informiranja se vsi, ki sodelujejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu, samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem uporabljajo predvsem sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost primerjalnim informacijam v procesu odločanja, na podlagi katerih se delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločajo in zavzemajo stališča.
Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi:
—	zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo- na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja;
—	družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja;
—	delovni ljudje, organizirani v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev javnega obveščanja;
—	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in so dolžne seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela.
X
Občina Ljubljana Center je ustanovljena na ožjem mestnem območju mesta Ljubljane in 'teritorialno vključuje tudi staro mestno jedro. Na njenem območju se odvija usklajen gospodarski in družbeni razvoj.
Na področju gospodarstva je zlasti močno razvita dejavnost trgovine, industrije, gradbeništva, turizma in Prometa, ki samoupravno združuje delo in sredstva z ostalimi vejami gospodarstva v drugih občinah, v mestu, regiji, SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji.
Na področju družbenih dejavnosti deluje veliko število temeljnih organizacij združenega dela, ki zadovoljujejo potrebe ne le občanov in delovnih ljudi
občine, temveč tudi mesta, SR Slovenije ter SFR Jugoslavije.
V občini Ljubljana Center imajo svoj sedež številne mestne, regijske in republiške institucije, v katerih delovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne interese, pravice in dolžnosti.
Zaradi skupnih potreb in zagotavljanja enakega družbenoekonomskega položaja vseh delovnih ljudi in občanov Ljubljane se delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Center z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju Ljubljane združujejo v mesto Ljubljana kot posebno družbenopolitično skupnost, v kateri usklajujejo in uresničujejo določene skupno dogovorjene potrebe in interese ter zagotavljajo usklajen razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti.
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospodarskega in družbenega razvoja se občina Ljubljana Center povezuje z drugimi občinami v regiji in v SR Sloveniji in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Občina Ljubljana Center sodeluje z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
XI
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana Center in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi akti, ki določajo politiko razvoja v občini.
II.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo' pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
Sedež občine je v Ljubljani, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
3.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
4.	člen
Občina podeljuje zaslužnim delovnim ljudem m občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, enotam in organizacijam narodnoosvobodilne vojne, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom priznanja.
> Občina podeljuje naslov častnega občana, domicil, nagrade in druga priznanja.
Pogoje za podelitev posameznih priznanj ter način in postopek podeljevanja določi občinska skupščina z odlokom.
5.	člen
Praznik občine je 9. maj, dan osvoboditve Ljubljane.
6.	člen
Občina se v skladu z zakonom združuje z drugimi občinami na območju Ljubljane v mestno skupnost Ljubljana kot posebno družbenopolitično skupnost.
TIL URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
7.	člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z-usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.
8.	člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
9.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in , skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, upravljajo družbene zadeve, usklajujejo skupne interese ter na način, določen v samoupravnih sporazumih in statutih odločajo:
—	z osebnim izjavljanjem o neodtujljivih pravicah z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum in statut;
—	po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
—	po delegatih v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi teh skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini v skladu s tem statutom;
—	po delegatih v organih upravljanja krajevnih skupnosti v skladu s statuti krajevnih skupnosti.
10.	člen
V organizaciji združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloga občinske skupščine opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katero tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev, odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti;
—	soodločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
12.	člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovijo .delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo:
‘ — zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih;
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti
13.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz svojih izvoljenih delegacij.
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vpra-
sanja, pomembna za delo delegacij in njihovo povezovanje z delavci oziroma delovnimi ljudmi in občani, ki so jih izvolili.
14.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih s teh področij, ki jih določa ta statut.
15.	člen
Če skupščina 'samoupravne interesne skupnosti iz 14. člena tega statuta ne odloči o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, občinska skupščina samostojno sprejme odločitve o začasni ureditvi teh vprašanj.
3.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
16.	člen
Delovni ljudje in občani v soseski, več soseskah ali delu občine imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredne) zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi' organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so 'dolžne sodelbvati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in opravljanju nalog.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
17.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih in terenskih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, na zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
18.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost v soseski, več soseskah ali delu občine, kjer so
pogoji za zagotavljanje možnosti neposrednega samoupravnega uresničevanja skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela občine ustanovijo krajevno skupnost, razdružijo večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva.
19.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali za priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	skupščina delegatov krajevne skupnosti;
—	krajevna ali terenske organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo dati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo sprejeti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
20.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
21.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
- Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predlogi skupščini delegatov krajevne skupnosti. Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva o njem organizirajo in vodijo javno razpravo.
Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejme skupščina delegatov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov skupščine delegatov krajevne skupnosti.
22.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
4.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
23.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo.samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
24.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
25.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
26.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga sporazumno določijo vsi udeleženci.
27.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
28.	člen	,
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
29.	člen
Občina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
30.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko tudi delovni ljudje, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev.
31.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
32.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloga za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
33.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet.
34.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
35.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
36.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
37.	člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, če se udeleženci ne dogovorijo za drug način objave.
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine.
5.	Skupščinski sistem
38.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
39.	Slen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združe-
nega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki Jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v tem delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te
organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi.delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določe-na z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organiza-cije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe n civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oblikujejo skupno delegacijo
40.	člen
Če se me(j mandatnim obdobjem občinske skup-Clne ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena de-
legacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
41.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih, organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica.
42.	člen
V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegate delegacije krajevnih skupnosti v skladu z zakonom in tem statutom.
Delegate v zbor združenega delh delegirajo delegacije in konference delegacij, v katere se združujejo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini.
43.	člen
Konferenca delegacij se oblikuje s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so delegacije izvolile.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij , se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administfativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
44.	člen
Kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij in število delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij pošiljajo v zbor združenega dela, določi občinska skupščina z odlokom tako, da je zagotovljena ustrezna in enakomerna zastopanost delavcev vseh področij združenega dela v zboru združenega dela.
Občinska skupščina določi z odlokom tudi rok za oblikovanje konferenc delegacij in oblikuje konference delegacij, če v določenem roku niso oblikovane s sporazumi.
45.	člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane.
Zbor združenega dela občinske skupščine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij ih skupnosti.
Če ima občina v zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljana skupnega delegata ali skupne delegate
z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
46.	člen	,
Občinska skupščina predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občina v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
47.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, Svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
48.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami,1 vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
49.	člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne .organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
50.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
51.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, obravnavo vprašanja, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov
in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali upravnega organa odgovor' na irprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
52.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
53.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če j ^zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v Veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične .skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
6.	Oblike osebnega izjavljanja v občini
a) Referendum
54.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
55.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in drugp organizacije združenega dela v občini, samoupravrie interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
56.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.	*
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
57.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
58.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni' v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
59.	člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja.
Odločitev sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Občinska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
60.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija.
Občinska volilna komisija ugotavlja in razglaša rezultate referenduma.
61.	člen
Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga vprašanja, uredi občinska skupščina v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
b) Podpisovanje in posebne pismene izjave
62.	člen
Občinska skupščina lahko odloči, da delavci v združenem delu v občini oziroma delovni ljudje in
občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posameznem vprašanju, pomembnem za delavce v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine. .
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju
63.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem ozirorha posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
64.	člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini.
65.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi' in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
66.	člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in razglašanja rezultatov, Obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
67.	člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in s tem statutom uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov, organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s #h področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja; za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ^strežnimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
68.	člen
Pravice in dolžnosti, ki se po ustavi in zakonu izvršujejo v občini, izvršujejo delovni ljudje in občani občine v občini in v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Delovni ljudje in občani občine v mestu Ljubljani uresničujejo tiste interese ter izvršujejo tiste pravice
in dolžnosti, ki jih mestu Ljubljani poverijo občine na območju mesta.
Statut mesta Ljubljane kot skupni dogovor občin na območju mesta, ki ga sprejema Skupščina mesta Ljubljane v soglasju s skupščinami občin na območju mesta, določa, katere skupne interese uresničujejo ter katere pravice in dolžnosti izvršujejo delovni ljudje in občani v mestu Ljubljani.
1.	Družbeno planiranje
69.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja posameznih dejavnosti;
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati dela na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela;
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
70.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
71.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu' z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
72.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina.
73.	člen
V skladu z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
74.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
75.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov ter realnost ocen in predlogov.
76.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah plana občine.
77.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije in druge oblike združevanja dela in sredstev, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet, za drugo samoupravno organizacijo in skupnost pa njen organ upravljanja.
78.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na Področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter dru-Sih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma Skupščina mesta Ljubljane določeno, da ©pravdajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod Pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresniče-vanje posebnega družbenega interesa.
79.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samouprav-
no interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
80.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom in odlokom občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane, ki temelji na zakonu določeno, da so posebnega družbenega pomena.
81.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov, samoupravne interesne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
82.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravi vse, kar je nujno za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
83.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča izvršni svet občinsko skupščino.
84.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnostL
85.	člen
Z družbenim planom občine se urejajo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini in usmerja ter usklajuje gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine vsebuje zlas*i:
—	temelje razvojne politike občine;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka na skupno, splošno in osebno porabo;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in raznih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi;
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
86.	člen
Osnutek družbenega plama občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
87.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne razprave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Ce do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 86. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
88.	člen
Će organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa na predlog izvršnega sveta občinska skupščina.
89.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s Svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogom ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine in ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Ce izvršni svet ugotovi da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in s tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
2.	Gospodarske in druge družbene dejavnosti
90.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti v občini tudi z združevanjem dela in sredstev.
91.	člen
Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo druge družbene dejavnosti, vspodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interes-nih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
92.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli ter proizvodne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju s 'samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih,samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
93.	člen
Delovni ljudje in občani'spodbujajo razvoj storitvenih 'dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo.
Občinska skupščina in njeni organi pospešujejo razvoj malega gospodarstva z družbenimi plani, s svojimi predpisi in drugimi ukrepi.
94.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo ■ gospodarske in druge družbehe dejavnosti, so posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
95.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom.
V	teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in,zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
96.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost.
V	komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za te dejavnosti, o pogojih in načinu 1 opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na tena področju. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določijo katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti.
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnovnimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in storitvami, tako da:
—	neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali na drug v skladu z zakonom določen način uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja;
—	kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, v kateri uresničujejo s samoupravnim sporazumom določene skupne interese;
—	z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za organizirano in kontinuirano preskrbo z dobrinami in storitvami;
—	se kot uporabniki določenih dobrin in storitev organizirajo v skupnostih potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po cjobri-nah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom z odlokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo neobhodno potrebne dobrine oziroma opravljajo za življenje in delo neobhodno potrebne storitve, posebnega družbenega pomena in določi način uresničevanja splošnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti.
98.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje in občani v občini v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini samostojno, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznosti organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči.
99.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka delavci, delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
100.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje. Skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek in razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
101.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo skupne interese pri raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodelujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v repu-liki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo' uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese pri raziskovalni dejavnosti.
102.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje po-
litike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
103.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, zdržujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru regije odločajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
104.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokullurne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo te-lesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrževanje telesno vzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.	»
105.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
106.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje,- opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
2.	Varstvo borcev NOV
107.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom'družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem, z. redom Kara-.
djordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Skrbijo tudi za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, za katere se ugotovi, da potrebujejo družbeno pomoč.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo tudi druge oblike varstva, predvsem pa:
—	zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih;
—	sprispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo;
—	skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje udeležencev narodnoosvobodilne vojne;
—	prispevajo sredstva za oskrbo v domovih počitka udeležencev narodnoosvobodilne vojne, če sami ali njihovi ožji družinski člani nimajo zadostnih sredstev za plačevanje oskrbnine;
—	zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne ter ožjih članov njihovih družin.
4.	Urejanje prostora
108.	člen
Delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi na območju mesta Ljubljane določajo program in politiko urbanizacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanistični načrti in zazidalni načrti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. Posebno pozornost posvečajo tudi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektov za oddih in rekreacijo. Delavci,' delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s_ stavbnim zemljiščem.
5.	Varstvo Človekovega okolja
109.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občina in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo..
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo V'proizvodnji, porabi in prometu.
110.	člen
Občinska skupščina z družbenimi plani, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavlja in določa smotrno izrabo prostora in pri tem posveča posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
111.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljševanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju.
Občinska skupščina in njeni organi posvečajo posebno skrb varstvu zraka, ohranitvi obstoječih parkovnih površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekreacijo.
112.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za'varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
6.	Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita
113.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljenimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
114.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
115.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina;
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	izvršni svet;
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi;
—	občinski štab za teritorialno obrambo;
—	občinski štab zb civilno zaščito.
Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga določa zakon.
116.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine. Sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
Občinska skupščina spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene samozaščite uredijo z družbenim dogovorom. V okviru svojih pristojnosti in nalog spremlja izvrševanje sklenjenega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini.
117.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe.
118.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti pri svoji redni dejavnosti pripravljajo na splošni ljudski odpor in zagotavljajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
'Svet za .ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
119.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
120.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo
nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
121.	čle'n
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi določenimi, z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
122.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in,skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevnih skupnosti v skladu z zakonom.
Če. se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom s statutom krajevne skupnosti.
123.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi obo-
roženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
124.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito.
V	neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
125.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
126.	člen
Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V	samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom »rTesničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
7.	Kadrovska politika in zaposlovanje
127.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini in; nsmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike.
128.	člen
Pri uresničevanju ciljev in načel' kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za opravljanje odgovornih delovnih nalog;
—	skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslovodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etičnimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
129.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike. Usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za odgovorne delovne naloge v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
130.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
131.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela.
132.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
133.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje. V njej si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
8.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
134.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb razporejajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih prihodkov.
135.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine.
136.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih oj^anizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik skupne in splošne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
137.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin ž delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
138.	člen
Delovni ljudje in občani občine združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višino sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom uresničevanja interesov ter izvrševanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljani z družbenim dogovorom, ki ga v imenu občine sklene občinska skupščina.
139.	člen
Delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
140.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani,
141.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet.. Izvršni svet je odgovoren za izvrševanje proračuna občine.
142.	člen
Da bi delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo v razpravo in sprejem delavcem v temeljnih organizacijah in delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
k	143. člen	,
Organi in organizacije, ki so jim sredstva za delo zagotovljena iz občinskega proračuna, so dolžni občini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
9.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
144. člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:	v
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi;
—	temeljno sodišče;
—	samoupravna sodišča;
—	temeljno javno tožilstvo,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja;
—	javni pravobranilec.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti.
145.	člen
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema ukrepe in zagotavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh organov.
146.	člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ;
—	razpusti delavski svet;
—	razpusti izvršilni organ;
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev;
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela;
—	odredi še druge z zakonom določene ukrepe
147.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
148.	člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja ali izvršnega sveta.
149.	člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.	.
150.	člen
Temeljno sodišče, kot organ oblasti opravlja sodno funkcijo rednega sodišča v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo in zakonom.
Temeljno sodišče, kot organ državne oblasti spremlja in proučuje družbene odnose ib pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini ter državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti ih socialistične morale.	i
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
151.	člen
Samoupravna sodišča, kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in za-
konom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih. sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga sampupravna sodišča.
152.	člen
Sodišča združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
153.	člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe -za’varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga ' pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter daje občinski skupščini, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in ssocialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
154.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delov-
nih ljudi in družbene 'lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice ozir.oma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
155.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi orgarp glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice, in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti,. družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren občinski skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja.
156.	člen
Sredstva in druge pogoje za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca zagotavlja občina skupaj in po 'dogovoru z občinami, za območje katerih so ti organi ustanovljeni, v višini in na način, ki ga občine sporazumno določijo. i
Sporazumno z drugimi občinami določi občina tudi način uresničevanja drugih pravic in obveznosti, ki jih ima po zakonu do organov iz prejšnjega odstavka.
10.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
157.	člen
Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje1 občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni kot tudi drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
158.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega sa-
moupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
159.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopke za oceno skladnosti.
160.	člen
Če občinska skupščina v roku iz 159. člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati
161.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so jih potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
162.	člen
Določbe členov 157—161 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA ,	1. Položaj in pristojnosti
163.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SR Slovenije in zakonov.
164.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
—	določa splošna načela, cilje in smer politike družbenega razvoja občine;
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—	razpisuje občinski referendum;
—	skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	odloča o spremembi statuta občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane;
—	odloča o razpisu javnega posojila;
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti^v občini;
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvrš-ooga sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih Nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pra-vic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah Združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene.motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organiza-ciia oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—• ustanavlja organizacije združenega dela in dru-§e organizacije;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednike 111 člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—• imenuje in razrešuje predstojnike občinskih uPravnih organov;
Vv — imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne 0rgane v skladu z zakonom;
—	voli predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
.	~~ voli predsednika in sodnike sodišča združenega
imenuje družbenega pravobranilca samouprav-luuja in njegove namestnike;
_	• imenuje javnega pravobranilca in njegove na-
mestnike;
s.. imenuje javnega tožilca temeljnega javnega to-stva in njegove namestnike;
j ~~ daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih hkcionarjev v skladu z zakonom; u , ~7 opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po Uvi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
165.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z 1 referendumom, s podpisovanjem ali posebnimi pismenimi izjavami.
166.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo:
—	spremembe in dopolnitve statuta občine;
—	družbene plane;
—	predpise, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti;
—	razpis občinskega posojila;
—	osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere tako določa zakon.
167.	člen
Predlagatelj gradiva, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za javno razpravo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati;
—	ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti;
—	na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
2.	Sestava
168.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini;
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine in
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah v občini.
Zbor združenega dela šteje 70 delegatov, družbenopolitični zbor 35 delegatov, v zbor krajevnih skupnosti pa delegira vsaka krajevna skupnost na območju občine po 5 delegatov.
169.	člen
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetnokulturnega, socialnozdravstvenega
področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi glede na število delavcev v teh' organizacijah in skupnostih občinska skupščina z odlokom.
V družbenopolitični zbor delegirajo delegate delovni ljudje in občani, organizirani v socialistični zvezi delovnega ljudstva ali v drugih organizacijah, združenih v socalistično zvezo delovnega ljudstva. Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva opravlja funkcijo delegacije za delegate družbenopolitičnega zbora in oblikuje stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov, ko o njih razpravlja ta zbor.
3.	Pristojnosti in delo zborov
170.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
171.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iž pristojnosti občinske skupščine, o kateri soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbor občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
172.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta;
—	o razpisu referenduma;
—	o razpisu javnega posojila;
—	o podelitvi domicila;
—	o podelitvi naslova častnega občana;
—	o pobratenju z drugimi občinami in mesti.
Dajejo soglasje:
—	k spremembi statuta mesta Ljubljane.
Sprejemajo:
—	spremembe statuta občine;
—	poslovnik občinske skupščine;
—. družbeni plan občine;
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije.
Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;
—	uresničevanje z družbenimi načrti začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje 'delitve dohodka;
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	skrb za udeležence NOV;
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini;
—	pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine;
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine;	) .
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in služb;
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka;
—	občinski referendum;
—	priznanja občine;
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine;
—	delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Zbor občin Skupščine SR Slovenije.
Volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednike občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta;
—	predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine;
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	predsednika in» sodnike sodišča združenega dela;
—	občinske sodnike za prekrške.
Imenujejo in razrešujejo:
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike;
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike;
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	predstojnike občinskih upravnih organov in služb, če tako določa zakon ali predpis občinske skup-
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna ;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—'odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin;
—	odločata o vključitvi občine v skupnosti občin;
—	odločata o ukrepih za varstvo vrednot človekovega okolja;
—	določata o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena;
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	sprejemata začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb;
—	odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih Pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delov-nih ljudi in občanov na področju prostorskega plani-ranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja na-Selij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejav-nosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega Prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve Oiso v pristojnosti posameznega zbora;
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustano-vitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon;
—	sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, °d katerih je bistveno odvisno delo samoupravne inte-resne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih 116 odločajo sami;
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
imenujeta individualne poslovodne organe orga-r'lzačij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena in jih po zakonu in drugih Predpisih imenuje občinska skupščina;
— imenujeta člane organov samoupravnih organi-zncij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpi-m imenuje občinska skupščina;
s, "7 opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske e uPščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori
nakopravno oziroma, za katere ni pristojen posamezen •mor.
174.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posa-®znih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega ® a in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne deluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo
občini-
— temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja vseh področjih družbenoekonomskega življenja v
n .. . družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih 1 m občanov ter družbene lastnine;
0[.. samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina ariov, odvetniško in drugo pravno pomoč;
~~ združevanje občanov;
~~ vprašanja verskih skupnosti;
vprašanja informiranja v občini in na pogoje nega obveščanja;
—	druge zadeve o uresničevanju ustavnosti in zakonitosti ter varstvu svoboščin in pravic človeka in občana.
Družbenopolitični zbor voli delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane in delegate Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
175.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ;
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja;
—	varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in drugih družbenih področjih;
—	obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti;
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov;
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte o delegiranju delegatov v zbore združenega dela občinske skupščine, Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
176.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združenega dela.
177.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s svojo pristojnostjo:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih;
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravne interesne skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava delovanje oblik neposrednega samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj krajevne samouprave;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenje in
uporabo dobrin v splošni rabi ter uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na poimenovanje cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine;
—	obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest in urejanja prometa na njih;
—	spodbuja Sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanja krajevnih skupnosti;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	zadrži izvršitev splošnega akta naj višjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
178.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	sprejemajo pdloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena;
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne . samoupravne interesne skupnosti;
—	določajo stopnjo prispevka članov v primerih, če samoupravni sporazumi o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti oziroma drugi-samoupravni sporazumi o združevanju sredstev niso sklenjeni, ali pa jih sklene le del članov;
—	sklepajo o vprašanjih s področja ustrezne dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi akti občinske skupščine.
179.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane predsedstva SR Slovenije;
—	volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ;
—	odločajo o pobratenju z drugimi občinami in mesti;.
—	razglasijo sklep o podelitvi priznanj občine;
—	opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom skupščine.
180.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati, svoje predloge 'pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razprav-. Ijati o stališčih in predlogih tega zbora.
181.	člen
Vsak zbor lahko v ojsviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti v skladu s tem statutom enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, ima do izvršnega sveta in upravnih organov pravice zbora občinske skupščine.
182.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji-Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
183.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor šprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebne večine.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
184.	člen
Občinska skupščina ‘ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve-
4.	Predsednik, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov
185.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog občinske konferenc® socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opraV’ Ijenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov dele' gatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
186.	člen
Vsak zbor ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zboi'3
na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je zadržan.	,
187.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
188.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skuposti; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
189.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
190.	člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu, moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
191.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in Predsedniki zborov:
—	obravnavajo, usklajujejo in programirajo delo zborov in delovnih teles v skupščini in njeno sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino mesta Ljubljane, Skupščino Socialistične republike Slovenije in skupščinami drugih občin;
—	skrbijo za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, organi-?-acijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijam in skupnostmi v občini;
„	— usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve,
ce se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
7~ skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine, raz-agajo določbe poslovnika skupščine in zborov glede
pristojnosti zborbv in teles skupščine in zborov;
—	spremljajo delo delovnih teles skupščine in obravnavajo z njihovimi predsedniki zadeve v zvezi z delom teh teles;
—	predlagajo višino sredstev, ki naj bodo v proračunu občine zagotovljena za delo skupščine;
—	predlagajo zborom skupščine akte o organizaciji sekretariata skupščine;
—	opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine.
Pri obravnavanju vprašanja iz prejšnjega odstavka sodelujejo predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, sekretar občinske skupščine in drugi funkcionarji v skupščini ter njenih organih in telesih.
Pri obravnavanju zadev in vprašanj, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, sodelujejo tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
192.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijskoteh-ničnih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. Sekretar skupščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina z odlokom.
5.	Delovna telesa skupščine in zborov
193.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV;
—	komisijo za volitve in imenovanja;
—	komisijo za odlikovanja;
—	statutarno-pravno komisijo.
Naloge, pooblastila, sestavo in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom.
194.	člen
Druga delovna telesa ustanovijo občinska skupščina oziroma njeni zbori z odlokom ali drugim aktom.
Akt o ustanovitvi delovnih teles določi njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela. ’
195.	člen
Zbori lahko ustanovijo skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
196.	člen
Občinska skupščina ustanovi komisije za Obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore.
Zbori občinske skupščine lahko ustanovijo odbore za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
197.	člen
V delovnem telesu, ki ga ustanovi več zborov občinske skupščine, morajo biti zastopani delegati vseh zborov, ki so delovno telo ustanovili.
Člani posameznih komisij se lahko imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število članov ne more biti večje od števila članov, imenovanih izmed delegatov zborov.
198.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo,'naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetnega vprašanja določajo poslovniki zborov.
VI.	IZVRŠNI SVET
199.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina, in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja iij obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini ,v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na . svojem področju izvajajo- iziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih.
200.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega
plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini po-' šiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev;
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
Izvršni svet v okvira svoje funkcije opravlja še drage naloge na podlagi predpisov občinske skupščine.
201.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
202.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in dragimi organizacijami združenega dela.
203.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik -in člani.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednike in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta predstojnike občinskih upravnih organov praviloma izmed članov sveta.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni za štiri leta.	,
Člani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi.
Občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva ter komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev oziroma imenovanje upravičeni.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.
204.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
205.	člen
Izvršni svet obravnava vprašanja iz svojega delovnega področja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
206.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini oziroma posameznim zborom občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zako-nov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posa-fneznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.	\
Izvršni svet mora občinski skupščini in posamez-nhn zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvaja-niu politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in dru-£ih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pra-vrlno in učinkovito izvajajo.
207.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo
dati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
208.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dajati pobude, in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
209.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžni dati.
210.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
211.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanju	iz-
vršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina.
če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
212.	člen
Najmanj deset delegatov občinske skupščine lahko zahteva, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
213.	Bm
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta aU vsak njegov član.
Odstop predsednika aH večine	izvršnega
sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član im";o pravico svoj odstop obrazložiti.
214.	člen
Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
215.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
216.	člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje izvršnega sveta, način'dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnemu svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
VII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
217.	člen
Upravni organi občine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršuje zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost . na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
218.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
219.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi ih občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge s svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
220.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati, uprave in komiteji.
Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami, ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljana enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
Naloge iz delovnega področja komiteja v okviru pooblastil, določenih z odlokom občinske skupščine, opravljata komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
221.	člen
Upravne organe in njihovo delovno področje določi občinska skupščina z odlokm.
>	9
222.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
223.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
/ .
224.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor.
225.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
226.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, oblikujejo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
227.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo ptavice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
VIII.	DRUŽBENI SVETI
228.	člen '
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organizacijami in organi v občini, se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, dajejo politične iniciative za proučevanje posameznih vprašanj, vršijo družbeni vpliv na delo organov občine ter sodelujejo v pripravi splošnih aktov občinske skupščine in pri izvajanju politike ter opravljajo demokratično družbeno kontrolo nad delom izvršnega sveta.'
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi družbenega dogovora. Z odlokom določi področje dela, sestav in način dela družbenih svetov.
229.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje Politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja.
Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja
ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
230.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
231.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije občinske skupščine oziroma zbora, samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
232.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
233.	člen
Odlbke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje aktov o začasnih ukrepih.
234.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
235.	člen
Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor j in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali ve* zborih ali v skupščini 'samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti
ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
236.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost, občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
237.	člen
>
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina oziroma njeni zbori z večino glasov navzočih delegatov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno:
238.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih zborov se natančneje določi s poslovnikom.
239.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega velja družbeni plan oziroma proračun.
240.	člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X.	DRUGI ORGANI V OBČINI
241.	člen
Postaja milice v občini v sistemu družbene samozaščite varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih ■dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga
odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
242.	člen
Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojni organ mesta in občin Ljubljane, katerim je na zahtevo dolžan poročati o svojem delu.
Sredstva in druge pogoje za delo organa za vodenje postopka o prekrških zagotavlja Skupščina mesta Ljubljane. Skupščina mesta Ljubljane določa tudi organizacijo organa za vodenje postopka o prekrških.
XI.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
x	243. člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je javno.
244.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih, ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
245.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili in publikacijami, internimi glasili, občinskim glasilom in drugimi sredstvi javnega obveščanja.
246.	člen
O delu občinske skupščine in hjenih organov obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
247.	člen
Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov uporabljajo občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine sredstva javnega obveščanja in informacijsko dokumentacijski center v Ljubljani
248.	člen
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način obveščanja javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost in se ne smejo' objaviti.
249.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
—	iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe;
—	o organizaciji civilne zaščite;
—	o strateških objektih;
—	o opremi ljudske obrambe;
—	drugi podatki, za katere tako sklene občinska skupščina.
250.	člen
Seje občinske skupščine so javne:
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in 'skupnostih lahko sodelujejo v delu skupščine v skladu s poslovnikom.
251.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XII.	ODGOVORNOST NOSILCEV DRUŽBENIH IN DRUGIH FUNKCIJ
252.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakor/ov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
253.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebnp odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
254.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina postavi vprašanje zaupnice funkcionarju, ga odpokliče ali razreši funkcije.
255.	člen
Organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne’ ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
'256. člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec družbene funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI •
257.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom Ljubljano, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi in sklenjenimi družbeni dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
258.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu, z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samo-upravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizaci-j ami in skupnostmi v občini.
259.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanjih ter raz-i vijajo druge oblike sodelovanja.
260.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in Socialistično republiko Slovenijo,
Občinska skupščina in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
261.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti tep v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe Za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje Skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se Združi v regionalne in druge Skupnosti Občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter Se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena Se določijo z dogovorom Občin in V Statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
262.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
Z listino o pobratenju določita občini tudi program medsebojnega sodelovanja in način sodelovanja.
263.	člen
V	skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubhe koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina z mesti, občinami in organizacijami v tujini.
XIV.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
264.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, Samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
265.	člen
O pobudi, da še začne postopek za Spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
266.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o Uvedbi postopka za Spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski Skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
267.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odldkom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
268.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora pO določbah tega statuta sprejeti občinska skupščina, morajo biti sprejeti najkasneje do 31. 12. 1978.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi predpisi občinske skupščine in njenih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta.
269.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo in organizacijo občinske skupščine ter izvršnega sveta, se uporabljajo od dneva konstituiranja skupščine, izvoljene marca 1978.
Delovna telesa občinske skupščine, ustanovljene pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine, do sprejetja aktov o oblikovanju delovnih teles.
Upravni organi, ustanovljeni pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
270.	člen
Pravice in dolžnosti do temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva iz 156. člena statuta opravlja občina od 1. januarja 1979.
271.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Center, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 28. 2. 1974.
272.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/75
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine Občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
75.
Na podlagi 185. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 7/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter delegacij skupščin SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za raziskovalno dejavnost, SIS za kulturo, SIS za zdravstvo in SIS za socialno varstvo dne 20. decembra 1977 po poprejšnji javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT
OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I.	TEMELJNA NAČELA
I
Občina kot temeljna samoupravna družbenopolitična skupnost je združba delovnih ljudi in občanov, ki živimo, delamo in uresničujemo določila ustav SFRJ in SRS, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ki zagotavljajo oblast delavskega razreda, temelječo na samoupravljanju vseh delovnih ljudi in občanov.
Izhajajoč iz ustavnih načel, temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ljubljana Moste-Polje na svobodnem združenem delu delovnih ljudi s produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
II
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela je človekovo delo.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delovni ljudje uresničujemo svoje neodtujljive pravice in dolžnosti. Pri delu upravljamo z družbenimi sredstvi, s svojim delom ustvarjamo delovne možnosti ter odločamo o rezultatih svojega dela.
Svobodno menjavo dela uresničujemo delovni Ijud-
ih občani neposredno v organizacijah združenega dola, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interes-hih skupnostih.
III
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini smo nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Neodtuljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in 0 čanov občine Ljubljana Moste-Polje je naš samoupravni položaj, ki temelji na ustavno opredeljenem zužbenoekonomskem in političnem sistemu.
Nihče ne sme delovnim ljudem in občanom kratili svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljata ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije ter ta statut.
Delovni ljudje in občani uresničujemo in varujemo svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, v Zvezi sindikatov, v Zvezi socialistične mladine in v Zvezi združenj norcev NOV ter družbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejna, vodilna in politična sila je Zveza komunistov.
V teh organizacijah se dogovarjamo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja.
IV
Delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih in organih družbenopolitičnih skupnosti s svojo dejavnostjo neposredno:
—	širimo in krepimo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijamo proizvajalne sile, večamo proizvodnost dela in nenehno razvijamo socialistične samoupravne odnose;
—	ustvarjamo možnosti za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom, s čimer bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širimo, razvijamo in poglabljamo vse oblike samoupravljanja ter gradimo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	prispevamo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti, tovarištva in vzajemnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
—	organiziramo in izvajamo priprave za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter s tem zagotavljamo osnovne možnosti varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter razvoj samoupravne socialistične družbe;
—	negujemo, razvijamo in poglabljamo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revolucije in socialistične graditve ter s tem ohranjamo in razširjamo idejnopolitične možnosti za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
V
Delovni ljudje in občani uresničujemo in odločamo o svojih skupnih interesih v občini, organizirani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter prek delegatov v skupščini občine in v drugih organih samoupravlj an j a.
Delegatski sistem omogoča delovnim ljudem v združenem delu, da tudi zunaj temeljnih organizacij združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločamo o ustvarjenem dohodku, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih'družbenih, osebnih in skupnih potreb.
Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih orga-
nizacijah ter društvih uresničujemo svoje pravice in dolžnosti tudi v skupščini občine. Temeljno izhodišče pri organiziranju delegatskega skupščinskega sistema je zagotovitev zastopanosti vseh skupnih interesov delovnih ljudi in občanov v občini.
P
VI
Zveza komunistov v občini kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v socialistični demokraciji in družbenem samoupravljanju glavni pobudnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, še posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti.
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov, ki se aktivno opredeljujemo za socialistično samoupravljanje in neuvrščenost ter kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini na čelu z ZK, omogoča delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejnopolitični podlagi usmerjamo družbeni razvoj občine ter zavzemamo politična stališča in oblikujemo pobude glede reševanja posameznih vprašanj tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Socialistična zveza delavnega ljudstva je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temeljni povezovalni dejavnik občinskega družbenopolitičnega sistema in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini. V ta namen delovni ljudje in občani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva zlasti:
—	obravnavamo družbena vprašanja in dajemo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujemo mnenja, zavzemamo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagamo možne rešitve;
—	določamo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljamo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij;
—	obravnavamo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
—	spremljamo delo organov samoupravljanja in oblasti ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražamo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjamo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolucionarne socialistične vzgoje.
Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo za marksistični svetovni nazor in za uresničevanje programskih ciljev, opredeljenih v nalogah ZKJ, ki dajejo osnovo za družbeno aktivnost mlade generacije. Zavzemajo se za enotnost mlajših in starejših generacij, za enotnost vseh borcev za socializem, temelječo na idejnih in političnih ciljih naše revolucije.
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot posebna družbenopolitična organizacija aktivnih borcev za socialistično samoupravljanje deluje v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše angažiranje vseh borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovilf organizacij, skupaj z mladimi generacijami v boju delavskega razreda,
delovnih ljudi in občanov, za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve.
Delovni ljudje, prostovoljno organizirani v sindikatu kot glavni gibalni sili znotraj odnosov v samoupravnem združenem delu, imamo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov.
Delovni ljudje nenehno ustvarjamo družbenopolitične možnosti za produktivno nastajanje dohodka, za pravilno in smotrno povezovanje v proizvodnji in družbenem delu, pravično delitev in trošenje ustvarjenega dohodka za razširjeno reprodukcijo in v svobodni menjavi dela, za združevanje sredstev in dela, za nagrajevanje po delu in rezultatih dela, za boljše delovne in življenjske razmere delovnih ljudi, za krepitev osnov naše socialne varnosti, solidarnosti in varstva pravic iz dela.
Delovni ljudje delujemo pri pravilnem izvajanju dogovorjene kadrovske politike, krepimo kadrovsko moč in vsebino delegatskih odnosov v bazi združenega dela, usposabljamo delavce za najširšo udeležbo pri opravljanju vsakodnevnih samoupravnih in družbenopolitičnih zadev.
Delovni ljudje pospešujemo integracijo družbenoekonomskih in razvojnih interesov med temeljnimi organizacijami združenega dela in med krajevnimi skupnostmi ter naprej v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Na tej osnovi se delovni ljudje zavzemamo za obvladovanje in podružbljanje vseh poti dohodka. Na vseh teh področjih in s tem namenom dajemo delovni ljudje v sindikatih pobude in sodelujemo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazurhevanju.
Družbene organizacije in društva delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih delovnih programov.
Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina y mejah svojih pravic in dolžnosti.
VII
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana Moste-Polje in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samo''"'-'’ ''''-»a razvoja v občini.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani ustvarjamo in zagotavljamo možnosti za svoje življenje in delo, usmerjamo družbeni razvoj, uresničujemo svoje interese, zadovoljujemo skupne potrebe, izvršujemo funkcijo oblasti in opravljamo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločamo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v drugih oblikah samoupravnega združevanja in v družbenopolitičnih organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in prek delegatov v skupščini občine v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
V občini delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjamo in razvijamo materialne in druge možnosti za življenje in delo; spremljamo, usmerjamo in usklajujemo gospodarski in družbeni razvoj; določamo, usklajujemo in uresničujemo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujemo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokultume in druge skupne potrebe; urejamo medsebojne odnose; organiziramo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter zadeve splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljamo skupne organe samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljamo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljamo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljamo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujemo zakonitost, organiziramo in opravljamo družbeno nadzorstvo; zagotavljamo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja ter medsebojno poravnavanje sporov; organiziramo in uresničujemo družbeno samozaščito, urejamo in organiziramo ljudsko obrambo, izvajamo in usklajujemo priprave za ljudski odpor ter urejamo druga vprašanja s teh področij;
—	skrbimo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja, za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	zadovoljujemo življenjske potrebe delovnih ljudi in občanov 'na področju komunale z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav;
—	zagotavljamo in skrbimo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbimo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	skrbimo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
—	načrtujemo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo razvoj stanovanjske graditve, spre-' jemamo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljamo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujemo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posebno skrb posvečamo stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči, in zagotavljamo reševanje stanovanjske problematike borcev in invalidov NOV;
—	razvijamo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbimo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih in telesnokultur-nih organizacij in društev, skrbimo za varstvo in vzdrževanje kulturnih vrednot, zgodovinskih in drugih spomenikov in spominskih obeležij ter' spomenikov NOB in ljudske revolucije;
—	oblikujemo kadrovsko politiko in zagotavljamo njeno uresničevanje, usklajujemo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujemo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujemo z ustreznimi tujimi in mednarodni-nai organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo določene skupne interese ter izvršujemo določene pravice in
dolžnosti v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti zaradi uresničevanja tistih nalog, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajanje v Ljubljani in so določene s statutom mesta Ljubljane.
4.	člen
Občina Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: izvfšni svet), če glede posameznih zadev zastopanja ni drugače določeno z zakoni ali s tem statutom.
Sedež skupščine občine je v Ljubljani, Proletarska c. X.
5.	člen
Območje občine je določeno z zakonom.
Zakon določa tudi pogoje in postopek za morebitno spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
6.	člen
V občini uresničujemo svoje pravice jn dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živimo ali dplamo na območju občine.
7.	člen
Občina lahko zaslužnim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom, podeljuj e domicil in priznanja občine.
Podeljevanje domicila in priznanj občine uredi skupščina občine s posebnim odlokom.
8.	člen
Praznik občine je 27. april. Delovni ljudje in občani ga praznujemo v spomin na začetek organiziranega odpora proti okupatorju.'na območju občine.
Krajevne skupnosti lahko s svojimi statuti določijo krajevne praznike.
9.	člen
Občina se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi občinami. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme skupščina občine posebne listine.
III.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
1.	Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu in v krajevni skupnosti •
10.	člen
Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi je zagotovljen z ustavo, zakoni in s tem statutom, posebej pa še:	.
—	s pravico dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobimo s tem, da se vključimo v združeno delo v organizaciji združenega dela im na ta način zadovoljujemo svoje osebne in družbene potrebe;
—	z odločanjem o delu in poslovanju organizacije združenega dela, ki z njo združujemo delo, ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije;
—	\ uresničevanjem pravice dela z družbenimi sredstvi, s katerimi si ne moremo pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na našem delu;
—	z urejanjem medsebojnih razmerij pri dehi in odločanjem o dohodku, ki ga dosegamo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter s pridobivanjem osebnega dohodka;
—	s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela tistih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za vrednotenje rezultatov dela, s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenem področju zadovoljujemo;
—	s položajem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki nam zagotavlja ekonomsko stabilnost in socialno varnost med delom in po izteku delovne dobe.
Ko delovni ljudje v združenem delu uresničujemo pravico dela z družbenimi sredstvi, smo vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljamo in jih kot materialno osnovo celotnega družbenega dela nenehno obnavljamo, povečujemo in izboljšujemo ter svoje delovne obveznosti vestno izpopolnjujemo.
11.	člen
V	socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delovni ljudje združujemo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v našem upravljanju, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja ter se povezujemo v sistem samoupravnega združenega dela.
V	sistem samoupravnega združenega dela se povezujemo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, s tem da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujemo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali prek zadrug sodelujemo z organizacijami združenega dela.
12.	člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo; storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati možnosti in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi.
13.	člen
Delovni ljudje v temeljnih Organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imamo pravico in dolžnost, da planiramo in usklajujemo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. Z usklajenim planiranjem določamo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, pri razpolaganju z dohodkom in pri uporabi sredstev, določamo možnosti za razvoj materialne osnove dela in za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, izvajamo kontrolo nad celotnim ustvarjenim dohodkom v družbeni reprodukciji ter nenehno skrbimo, da se sredstva in rezultati dela ne bi odtujevali delovnim ljudem. Če organizacija združenega dela pri sprejemanju p^ana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov in s tem bistveno ogroža uresničitev deločenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri delu in pridobivanju dohodka, mora skupščina občine nastopiti proti takšni organizaciji združenega dela z ukrepi, ki jih določa zakon.
14.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in . drugih samoupravnih organizacijah" in skupnostih imamo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organiziramo, uresničujemo in pospešujemo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju ljudske obrambe in družbene samozaščite določamo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepov in aktivnosti in v ta namen zagotavljamo materialna sredstva, sprejemamo ustrezne samoupravne akte in druge potrebne ukrepe.
15.	člen
Delovni ljudje v organizaciji združenega dela organiziramo opravljanje dejavnosti organizacije tako, da zagotavljamo varnost pri delu in izvajamo potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.
16.	člen
Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati naravne vrednote in zagotavljati potrebne pogoje za varstvo in izboljšanje človekovega okolja ter preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja.
17.	člen
Delovni ljudje v združenem delu prispevamo sredstva za splošne, z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujemo v občini in drugih družbenopolitičnih skupnostih tako, da nakazujemo tem skupnostim iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, davke in druge davščine v skladu s cilji, za katere so namenjena.
18.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb ustanovimo delovni ljudje in občani krajevno skupnost po območjih, ki so odvisni od naravnih kompleksov, interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, od geografske zaokroženosti naselja ali več naselij, stanovanjskih enot, ki težijo k skupnemu gospodarskemu, kulturnemu ali prometnemu središču, od ekonomske razvitosti, števila .prebivalcev in zaposlenosti, kar nas medsebojno povezuje v skupnih interesih, od objektivnih in prostorskih možnosti za združevanje in našega vpliva na sprejemanje, uresničevanje in izvrševanje nalog v krajevni skupnosti.
19.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občanov,
—	zbor delegatov krajevne skupnosti,
—	krajevna konferenca ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za razdružitev krajevne skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdražiti ali združiti; po-budo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani tiste krajev-
ne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna konferenca oziroma terenske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevne skupnosti, za izdvojitev dela krajevne skupnosti ali za priključitev dela krajevne skupnosti k drugf krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
20.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevne skupnosti, izdvdjitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločamo delovni ljudje in občani z referendumom ali z drugo obliko osebnega izjavljanja.
21.	člen •
Krajevna skupnost je pravna oseba.
22.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
S statutom krajevne skupnosti sta določena način in postopek priprave statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme skupščina krajevne skupnosti oziroma drug ustrezno oblikovan organ samoupravljanja in je sprejet, če sta zanj. glasovali najmanj dve tretjini vseh članov.
23.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih možnosti za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno Povezujemo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih ha samoupravni podlagi ugotavljamo, usklajujemo in 'uresničujemo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
2.	Družbeno planiranje
24.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim pla-niranjem zagotavljamo:
— skupno razvojno družbenoekonomsko politiko ha podlagi samoupravnih sporazumov, in družbenih do-govorov, s katerimi zagotavljamo uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljub-bane, ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešujemo in usklajujemo razvoj posameznih dejavnosti;
_— ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto uružbene reprodukcije ter nad možnostmi, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela;
.	' Usklajevanje odnosov pri razvoju gospodarstva
n družbe ter materialnih razmerij v celotni družbeni ep redukciji in njenih posameznih delih, obvladovanji rzne stihije in razvojne neenakomernosti v delovnih azrnerah pri pridobivanju dohodka; s.. ~ najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih j,- .ln Produktivnosti dela, stalno izboljševanje maternih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski dr-2'^ osebnosti delovnega človeka kot svobodnega dzbenega proizvajalca in ustvarjalca.
26.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega planiranje možnosti in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela. Zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavljajo materialne osnove za delo delovnih ljudi v gospodarskih in družbenih dejavnostih.
26.	člen
Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in razmer ter so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delovnimi ljudmi, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
27.	člen
Družbeni plan občine, plani krajevnih skupnosti, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
Družbeni plan občine je sestavljeni plan iz usklajenih planov temeljnih organizacij združenega dela, planov krajevnih skupnosti in planov samoupravnih interesnih skupnosti.
28.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni drdžbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana sprejme skupščina občine skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema.
29.	člen
V skladu z načelom sočasnega in nepretrganega planiranja moramo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem uresničujemo srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat letno analizirati, kako ga uresničujemo, ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, S katerimi je treba nastopati v prihodnjem obdobju.
30.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
31.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi skupščine občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi skupščine občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
32.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Sindikat sodeluje pri družbenem planiranju tako, da sproža pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o osnovah planov in se sam udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja v zvezi z določanjem osnov jn meril za pridobivanje in razporejanje dohodka.
33.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepa za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet oziroma v skladu z zakonom drug samoupravni organ, za drugo samoupravno organizacijo pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sme sklepati samoupravne sporazume o osnovah plana iz prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za samoupravno sporazumevanje, ki so jih določili delovni ljudje temeljne organizacije združenega dela.
Če so s samoupravnim sporazumom o osnovah plana delovne organizacije posamezne sestavine urejene drugače, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet temeljne organizacije združenega dela skleniti le, če se z njim strinja večina vseh delovnih ljudi temeljne organizacije združenega dela in na način, ki ga določa njen statut.
34.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku skupščine občine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan tako, da je zagotovljeno uresničevanje posebnega družbenega interesa.
35.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovili samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
36.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov, samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določajo statut krajevne skupnosti, statuti temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti.
37.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine občine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbenega pomena.
38.	člen
Družbeni plan občine sprejme skupščina občine soglasno s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Skupščina občine sprejme odlok o pripravi družbenega plana občine na predlog izvršnega sveta.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da je pravočasno določen delovni program za pripravo družbenega plana in da so opravljena vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
39.	člen
O osnovah družbenega plana občine se dogovarjajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi skupščine občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino občine izvršni svet.
40.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delovnimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti izvršni svet v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
41.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine določa zlasti:
—	temelje razvojne politike občine;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje ekonomskega razvoja, prostorskega urejanja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
—	temeljna razmerja pri delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo;
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje gospodarskega in socialnega razvoja;
—	možnosti in ukrepe za razvoj zaposlovanja ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe za razvoj družbenih dejavnosti in oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov;
—	možnosti in ukrepe prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi za razvoj gospodarstva, komunalne dejavnosti, stanovanjske gradnje, družbenih in drugih dejavnosti;
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
.Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki izvirajo za občino in organizacije združenega dela ter za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela skupščina občine.
42.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo skupščini občine.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti skupščino občine o bistvenih zadevah skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovorov s posamezni-nii samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
43.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delov-nimi ljudmi in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži skupščini občine v sprejem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o zadevah iz prejšnjega člena, predlaga izvršni svet skupščini občine, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
44.	člen
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju Plana ali pri izvajanju ukrepov za njegnovo uresniče-Vanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine ter s
tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa skupščina občine na predlog izvršnega sveta.
45.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini občine v roku, ki ga sama določi, najmanj pa dvakrat letno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju ali letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet skupščini občine smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga skupščini občine spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Bistvene spremembe in dopolnitve družbenega plana občine se spremenijo in dopolnijo po postopku, ki je določen za sprejem družbenega plana z zakonom in s tem statutom.
3.	Gospodarske, družbene in druge dejavnosti
46.	člen
Delovni ljudje in občani spremljamo, usmerjamo in usklajujemo razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremljamo in analiziramo poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbujamo in podpiramo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela.
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela smo dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti v občini z združevanjem dela in sredstev.
47.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujamo vse oblike ' združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelujemo pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajujemo proizvodne in druge dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljamo razmerja med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti, spodbujamo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujemo sredstva, uresničujemo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
48.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjamo s prometom blaga in storitev na debelo oziroma z izvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvodne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredimo medsebojne odnose glede soudeležbe pri ustvarjenem dohodku s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujemo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno, kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
49.	člen
Delovni ljudje in občani spodbujamo in zagotavljamo smotrno povezovanje storitvenih dejavnosti pri opravljanju uslug, sodelujemo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo boljše možnosti za življenje in delo.
50.	člen
Delovni ljudje v združenem delu, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljamo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljamo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljamo delovni ljudje in občani, imamo tak družbenoekonomski položaj, kot je določen z zakonom.
51.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno v svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih . interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter skupščini občine in njenih organih zagotavljamo možnosti za opravljanje gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo.
Skupščina občine določi z odlokom, ki temelji ma zakonu, katere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske, družbene in druge dejavno-* sti, so posebnega družbenega pomena, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
52.	člen
Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom.
V teh Samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot porabniki proizvodov in storitev združujemo z delovnimi ljudmi, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujemo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujemo sredstva in določamo namen njihove uporabe, opredeljujemo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemamo in uresničujemo programe dela in razvoja, vplivamo na oblikovanje cen in sodelujemo pri odločanju o politiki cen, uresničujemo druge skupne interese ter medsebojno urejamo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
53.	člen
Na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje in občani usklajujemo in uresničujemo svoje skupne -interese in solidarno zadovoljujemo svoje osebne in skupne potrebe.
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev ustanovimo skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega dela samoupravno komunalno skupnost.
V samoupravni komunalni skupnosti odločamo o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o možnostih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabniki in izvajalci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom določimo skupne zadeve in interese, ki jih uresničujemo v temeljnih in drugih komunalnih skupnostih ter zvezah teh skupnosti.
54.	člen
Delovni ljudje in občani samostojno rešujemo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo in združujemo namenska sredstva ter urejamo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje in občani zagotavljamo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma naselij.
Svoje interese pri planiranju, graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju namenskih sredstev uresničujemo delovni ljudje in občani samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, krajevnih skupnostih in samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določimo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujemo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v temeljnih ter kfetere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v zvezah teh skupnosti.
Skupščina občine lahko na podlagi zakona in v okviru sprejetega družbenega plana občine predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi osebnimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom.
Delovhi ljudje in občani načrtujemo in zagotavljamo razvoj stanovanjske graditve ter povezujemo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
55.	člen
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti ustanavljamo delovni ljudje neposredno po svojih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih skupaj z delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujemo svobodno menjavo dela, enakopravno in Sporazumno odločamo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določamo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujemo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, izvršujemo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni uporabniki storitev družbenih dejavnosti tistih organizacij združenega dela,
ki opravljajo te dejavnosti s samoupravnim sporazumom določimo, katere skupne potrebe in interese uresničujemo v temeljnih in katere v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, oziroma v zvezah teh skupnosti.
56.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani skrbimo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujemo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujemo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenačujemo materialne možnosti za vzgojo in izobraževanje in skrbimo za stalno rast izobrazbene ravni delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje zagotavljamo možnosti za njihovo delo ter uresničujemo druge skupne interese.
57.	člen
Delovni ljudje in občani skrbimo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določamo raziskovalno politiko, usmerjamo razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbimo za vzgojo raziskovalcev ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo skupne interese, če jih ne uresničujemo v mestu ali širši družbenopolitični skupnosti.
58.	člen
Na področju kulture delovni ljudje in občani organizirano in samoupravno zagotavljamo vsestranske možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje razvojne politike kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti, skrbimo za varstvo in vzdrževanje kulturnih vrednot, spomenikov in spominskih obeležij, spomenikov NOB in ljudske revolucije ter uresničujemo druge skupne interese.
59.	člen
Na področju zdravstva delovni ljudje in občani uresničujemo pravico do zdravstvenega varstva, združujemo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani drugih občin odločamo in usklajujemo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter ozemeljske razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljamo druge zadeve ter uresničujemo druge skupne interese.
Delovni ljudje in občani posvečamo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer?
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
60.	člen
Na področju telesne kulture skrbimo delovni ljudje in občani za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnih ljudi in občanov, oblikujemo razvojno politiko telesne kulture in rekreacije, Pospešujemo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovar-stvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela, nstanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij ter množično vključevanje delovnih ljudi in občanov v telesnokulturni dejavnosti, skrbimo za vzdrževanje
telesnokulturnih objektov ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese.
61.	člen
Na področju družbenega varstva otrok zagotavljamo delovni ljudje in občani uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok po načelih vzajemnosti in solidarnosti, možnosti za ustanavljanje in življenje družin, za uresničevanje materinstva, za telesni in duševni razvoj ter za vzgojo in socialno varnost vseh otrok, ustanavljamo vzgojnovarstvene zavode ter opravljamo druge zadeve in uresničujemo druge skupne interese.
62.	člen
Na področju socialnega skrbstva skrbimo delovni ljudje in občani za razvoj socialnega skrbstva, za organiziramo nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemamo razvojne programe socialnih in drugih zavodov in jih ustanavljamo ter skrbimo za njihov razvoj in delovanje, opravljamo druge zadeve ter uresničujemo druge skupne interese.
4.	Varstvo borcev NOV
63.	člen
Delovni ljudje in občani zagotavljamo udeležencem narodnoosvobodilne vojne posebno družbeno skrb.
S predpisi skupščine občine zagotavljamo sredstva za posebno družbeno skrb borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljamo zdravstveno zaščito borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova, jim dajemo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbimo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in za zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljamo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi skupščine občine zagotavljamo reševanje stanovanjskih zadev borcev in invalidov NOV.
5.	Urejanje prostora in varstva človekovega okolja
64.	člen
Delovni ljudje in občani določamo v skladu z dogovorjeno politiko in programi na območju mesta Ljubljane program in politiko organizacije, prostorskega urejanja in smotrne izrabe mestnih zemljišč s tem, da sprejemamo zazidalne načrte in urbanistične rede za območje občine. Posebno pozornost posvečamo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
Delovni ljudje in občani upravljamo in razpolagamo s stavbnim zemljiščem v družbeni lasti.
65.	člen
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti skupščine občine in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je zagotavljati možnosti za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot člo-
vekovega ekolja in s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo.	^
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, skupščine občine, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
66.	člen
Delovni ljudje in občani z družbenimi plani, prostorskimi plani in predpisi zagotavljamo in določamo smotrno izrabo prostora in pri tem posvečamo posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih, z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Skupščina občine in njeni organi skrbijo za izboljšanje okolja delovnega človeka in občana, spremljajo stanje in sprejemajo ukrepe za izvajanje programov varstva okolja.
67.	člen
Delovni ljudje in občani v občini 'samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljamo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujemo sredstva, zagotavljamo možnosti za varstvo človekovega okolja ter usklajujemo in uresničujemo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
6.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
68.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter s temelji sistema ljudske obrambe, varnosti iri družbene samozaščite, z obrambnimi in drugimi načrti ter s pripravljenimi ukrepi Socialistične .republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira na svojem območju ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno, zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt
69.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujemo in uresničujemo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, v delegacijah in v zborih skupščine občine.
70.	člen
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite — razen pravic in dolžnosti, ki smo jih poverili mestu Ljubljani in njegovim organom —, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	skupščina občine,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno
samozaščito,	,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno tudi predsedstvo skupščine.
71.	člen
Skupščina občine obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema skupščina občine odloke in druge akte s tega področja, usmerja obrambne priprave na območju občine ter sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev varnosti in družbene samozaščite.
Skupščina občine spodbuja nosilce družbene samozaščite v občini, skrbi za izvajanje družbenega dogovora ter spremlja izvajanje nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
72.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje skupščina občine s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe.
73.	člen
Za usklajevanje, usmerjanje in povezovanje obrambnih priprav v občini ustanovi skupščina občine svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno saihoza-ščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samo-upravhih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti za delovanje vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel ljudskega odpora, predvsem pa za to, da Se vsi organi, organizacije in skupnosti v miru pripravljajo na ljudski odpor in ukrepajo v morebitni vojni, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.	—-
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje in razrešuje skupščina občine, ki določi tudi število njegovih članov.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je predsednik skupščine občine.
Svet ima enega ali več podpredsednikov.
74.	člen
Za pravočasno odkrivanje nevarnosti vseh vrst vojnih akcij in nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter za alarmiranje ustanovi skupščina občine z odlokom službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje na območju občine.
Za organiziranje, pripravljanje in delovanje te službe je odgovoren svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
75.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določi skupščina občine s svojimi predpisi, usklajenimi z zakonom in s tem statutom.
9
76.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, ter naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
77.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vojnih akcijah, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom, in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
78.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujemo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organiziramo, pripravljamo in usposabljamo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot je določeno z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom.
Ce se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite določa v skladu z zakonom statut krajevne skupnosti.	,
79.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrte izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojimi razvojnimi načrti oziroma programi dela ter v
skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svoje obrambne načrte in programe dela v vojni z obrambnim načrtom občine in so ob njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevnih skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njimi in dajejo strokovno pomoč njihovim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
80.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih organiziramo zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljamo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi nekatere določene naloge v okviru izvajanja ljudskega odpora.
81.	člen
Občina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbimo, da ustvarimo ugodne možnosti za varnost cestnega prometa v občini, organiziramo in izvajamo prometno preventivno dejavnost, skrbimo, da promet pravilno poteka in da preprečujejo, prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi skupščina občine z odlokom, usklajenim z zakonom.
82.	člen
Delovni ljudje in občani imamo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujemo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujemo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujemo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
7.	Kadrovska politika in zaposlovanje
83.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih, skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilca kadrovske politike v občini in usmerjamo kadrovanje v skladu z načelom de-
mokratične samoupravne kadrovske politike in v skladu s plani.
84.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi komunistov in sindikatih, oblikujemo, usmerjamo in spremljamo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujemo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za opravljanje odgovornih del oziroma nalog v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
85.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini, mestu in republiki z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejamo in usklajujemo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike,
86.	člen
Delovni ljudje in občani oblikujemo in izvajamo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini,
Delovni ljudje rn občani oblikujemo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter Z družbenimi plani.
87.	člen
Delovni ljudje v združenem delu in tisti, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni ljudje, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujemo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje.
Po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, združeni v Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje, zagotavljamo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v sh^adu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
«■
8.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
88.	člen
Delovni ljudje v združenem delu, delovni ljudje in občani, ki na področju družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujemo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delovni ljudje organizacij združenega dela, ki opravljamo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujemo svobodno menjavo dela. V ta namen združujemo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnosti odločamo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb zagotavljamo delovni ljudje iz dohodka temeljne organi-
zacije združenega dela, v kateri delamo, in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojih dohodkov in drugih svojih prihodkov.
89.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujemo delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
90.	člen
Zaradi izenačevanja možnosti gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujemo delovni ljudje v občini, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani obravnavamo in sprejemamo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujemo z bilanco sredstev v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih.
91.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov In vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določamo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagamo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujemo višino davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določamo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagamo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujemo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
92.	člen
Delovni ljudje in občani občine združujemo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v mestu v skladu z obsegom uresničevanja nalog, ki so mu jih poverile ljubljanske občine, ter z materialnimi možnostmi občine in se za vsako leto posebej določijo z družbenim dogovorom, ki ga sklene v imenu občine skupščine občine.
93.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini skupščina občine lahko razpiše javno posojilo. Razpiše ga z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
94.	člen
Skupščina občine s proračunom dtčine vsako leto posebej določi višino ter namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Predlog pro-
računa mora biti v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
V proračunu občine zagotavljamo krajevnim skupnostim potrebna sredstva za uresničevanje delegatskega sistema in njihovo funkcionalno dejavnost.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih merilih se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavljajo sredstva v proračunu občine.
Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
95.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in, splošnih družbenih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat letno dajejo delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delovnim ljudem in občanom v temeljnih, organizacijah in krajevnih skupnostih praviloma na voljo najmanj 30 dni.
96.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni skupščini občine predložiti svoje delovne programe in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o možnostih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine, sredstev.
9.	Sodstvo in javno tožilstvo
97.	člen
Funkcijo rednih sodišč kot organov državne oblasti opravlja v mejah pristojnosti, določenih z ustavo in zakonom v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi temeljno sodišče v Ljubljani.
Temeljno sodišče v Ljubljani izvršuje sodno funkcijo po svojih enotah, ki jih po določbah zakona določi skupščina v dogovoru z drugimi skupščinami občin z območja temeljnega sodišča.
Temeljno sodišče v Ljubljani je pri opravljanju sodne funkcije neodvisno in sodi po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.
98.	člen
Temeljno sodišče v Ljubljani spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje skupščini občine, državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče v Ljubljani ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
99.	člen
Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega organa, ki preganja storilce kaznivih dejanj in
drugih z zakonom določenih dejanj kot kaznivih dejanj, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, ustavnosti in zakonitosti ter izvršuje druge z zakonom določene zadeve, opravlja temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje temeljnega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani lahko izvršuje svojo funkcijo prek enot, ki se lahko ustanovijo za i območje ene ali več enot temeljnega sodišča v Ljubljani.
100.	člen
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je določena v statutu občine in drugih aktih skupščine občine.
Javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, ter daje skupščini občine, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
101.	člen
Sredstva in druge možnosti za delo temeljnega sodišča v Ljubljani in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina po dogovoru z občinami, za območje katerih sodišče in tožilstva delujeta, v višini in na način, kot to sporazumno določijo občine.
Sporazumno s temi občinami odloči občina z dogovorom tudi o vseh drugih zadevah s področja sodstva in javnega tožilstva, glede katerih tako določa zakon o rednih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu.
10.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
102.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini poleg temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva še:
—	skupščina občine in njeni organi,
—	samoupravna sodišča,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	javno pravobranilstvo,
—	organ za kaznovanje prekrškov in
—	organi milice.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakoni in ustrezni samoupravni splošni akti.
103.	člen
Skupščina občine spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, sprejema smernice in ukrepe ter zagotavlja možnosti za čim-uspešnejše delo teh organov.
104.	člen
Pri uresničevanju družbenega varstva skupščina občine začasno ukrepa, če nastanejo v organizaciji
združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
105.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme skupščina občine tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu ali poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacij združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi s'a-' moupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
106.	člen
O začasnih ukrepih odloča skupščina občine z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta ali na predlog komisiie za družbeno nadzorstvo skupščine občine.
107.	člen
Skupščina občine lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi so bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in je bila prizadeta družbena lastnina.
Če skupščina občine zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
108.	člen
Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, določene z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverimo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejamo ali izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagamo, če ni z zakonom določeno, da jih rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverimo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagamo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanovijo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pk z zakonom. Akt o ustanovitvi' samoupravnega sodišča določa v skladu z zakonom pristojnosti, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot . sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
109.	člen
Sodišče združenega dela spremlja, in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje skupščini občine, skupščinam temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom družbenopolitičnih skupnosti predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje .ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
110.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino občine, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti. s katerimi so kršene samoupravne pravice' oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, pomembne za opravljanje njegove funkcije.
111.	člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine skupščine občine v proračunu občine.
112.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi' glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbine odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je samostojen organ mesta in ljubljanskih občin ter je za svoje delo odgovoren skupščini mesta in skupščinam občin, katerim jeza njihovo zahtevo dolžan poročati o svojem delu ter jih obveščati o pojavih posebnega pomena za pravno varnost družbenega premoženja.
Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določa in opravlja Skupščina mesta Ljubljane.
113.	člen
Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter rta način, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom in drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojen organ mesta in ljubljanskih občin, katerim je na njihovo zahtevo dolžan poročati o svojem delu.
Organizacijo in financiranje organa za vodenje postopkov o prekrških določa in opravlja skupščina mesta Ljubljana.
114.	člen
Postaja milice v občini varuje življenja in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo 'v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravah in izvajanju varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje skupščina občine po predhodnem soglasju sekretarja za notranje zadeve.
11.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
115.	člen
Skupščina občine in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo, zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zkkon.
116.	člen
Skupščina občine ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združene; . dela, ki je v nasprotju z zakonom'oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Skupščina občine z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja orga- . nizacije združenega dela, s katerim so kršene samoupravne pravice delovnih ljudi ali je prizadeta družbena lastnina.
117.	člen
Skupščina .občine zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo, oziroma da je v nasprotju z zakonom, ter začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodi-
ščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Ce skupščina občine po prejšnjem odstavku tega člena zadrži izvršitev akta, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, postopek za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela.
118.	člen
Ce skupščina občine v osmih dneh ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem, oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
119.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skupščini občine na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
120.	člen
Določbe tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti občine, če zakon ne določa drugače!
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA
V OBČINI
121.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo oblast in opravljamo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, prek delegatov v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, prek delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov odgovornih skupščin.
122.	člen
Delovni ljudje in občani se samoupravno organiziramo v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določamo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti uresničujemo v njih.
1.	Samoupravljanje v združenem delu
123.	člen
Delovnil Judje, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, opravljamo družbene zadeve in usklajujemo skupne interese na način, določen z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti:
— o neodtujljivih pravicah z osebnim izjavljanjem, z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi
oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določajo zakon, samoupravni sporazum in statut,
—	prek delegacij in delegatov v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela,
—	prek delegatov v organih krajevnih skupnosti,
—	prek delegatov v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
—	prek delegatov v skupščini občine,
—	prek delegatov v skupščini mesta Ljubljana,
—	prek delegatov v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
124.	člen
V organizacijah združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka skupščine občine oziroma Skupščine mesta Ljubljane opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujemo pri odločanju o zadevah, za katere tako določajo zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združenega dela kot delegati uporabnikov, ustanovitelja, občine ali mesta Ljubljane, krajevne skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti.
2.	Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
125.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, v več naseljih ali delu mesta imamo pravico in dolžnost, da se samoupravno organiziramo v krajevno skupnost in v njej ter v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujemo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujemo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih potreb in interesov.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujemo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o zadevah skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V krajevni skupnosti se povezujemo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujemo svoje skupne potrebe in interese.
' 126. člen
Delovni ljudje in občani uresničujemo svoje samoupravne pravice in obveznosti ter zadovoljujemo svoje skupne potrebe in interese v krajevnih skupnostih:
—	na svojih zborih,
—	v krajevnih in terenskih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah,
—	v društvih,
—	v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih in zborih stanovalcev v krajevni skupnosti,
—	z referendumom,
—	s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
—	prek delegatov v skupščini KS,
—	prek delegatov v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena,
—	prek delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih,
—	prek delegacij in delegatov v skupščini občine ter prek delegatov v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Zadovoljevanje določenih skupnih potreb in interesov poverjamo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
3.	Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih
127.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujemo pri opravljanju družbenih zadev, odločamo o zadevah skupnega pomena ter uresničujemo samoupravne pravice:
—	v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti,
—	z enakopravnim odločanjem prek delegatov o zadevah iz pristojnosti skupščine občine,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem.
128.	člen
Skupščino samoupravne interesne skupnosti sestavljajo delegati, ki jih volimo in odpokličemo delovni ljudje in občani v združenem delu ter krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti ustanovimo v skladu z zakonom delovni ljudje in občani ter organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov ter delovni ljudje in občani, ki opravljamo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti ter druge medsebojne pravice in obveznosti udeležencev sporazuma.
129.	člen
Delovni ljudje in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih delegiramo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz 'posebnih, združenih posebnih in splošnih delegacij.
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošnih oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druge zadeve, pomembne za delo delegacij in njihovega povezovanja z delovnimi ljudmi in občani, ki smo jih izvolil.
130.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar skupščina občine odloča o zadevah s teh področij, ki jih določata zakon ir statut.
131.	člen
Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega člena ne odloči o zadevah, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, skupščina občine samostojno sprejme odločitve in ukrepe o začasni ureditvi teh zadev.
4.	Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
132.	člen
Z družbenim dogovarjanjem delovni ljudje in občani zagotavljamo in usklajujemo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklepajo skupščina občine in zainteresirane organizacije, združenega dela, združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, zbornice, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
.	133. člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so, ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrepajo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
134.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
135.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in združenje samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikati.
136.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko v skladu z zakonom poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so Pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
137.	člen
Skupščina občine, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
138.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost, oziroma de-
lovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delovnih ljudi in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji,- oziroma če združuje svoje delo, in sredstva v kmetijsko zadrugo oziroma v kako drugo obliko združevanja dela in sredstev.
139.	člen
Pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov dajejo delovni ljudje neposredno, prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ali prek sindikata drugi družbenopolitični organizaciji, skupščini občine ali gospodarski zbornici.
140.	člen
Če skupščina občine predpiše, da so posamezne' samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko dajo sindikat, skupščina občine ali izvršni svet.
141.	člen
Pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma so udeleženci enakopravni.
142.	člen
• Sprejeti družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi, katerih udeleženec je skupščina občine ali njen organ, se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. Za objavo je dolžan skrbeti tisti udeleženec, ki je dal pobudo za sklepanje družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če se podpisniki ne dogovorijo drugače.
Evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je organ občine, vodi upravni organ skupščine občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
5.	Skupščinski sistem
143.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije skupščine občine oblikujemo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
144.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujemo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki v njih opravljamo delo skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delamo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti skupaj z delovnimi ljudmi, s katerimi združujemo svoje delo in delovna sredstva ter so organizirani v
skupnosti ali v druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, kot določa zakon.
Delegacijo oblikujemo tudi delovni ljudje, ki trajno delamo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljamo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcije delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine občine oblikujejo skupno delegacijo.
145.	člen
Člane delegacije volimo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije, način izvolitve in odpoklica delegatov ter delegacije, pravice in dolžnosti delegacij ter delegatov in možnosti za njihovo delo.
146.	člen
Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim v skladu z odlokom ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja zadev iz pristojnosti skupščine občine, določanja skupnih stališč za delegate ter uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij skupščine občine.
147.	člen
Konferenco delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu z odlokom skupščine občine.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij ter skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine način sprejemanja stališč in smernic, materialne možnosti za delo konference, izvrševanje
strokovnih in administrativnih in tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druge zadeve pomembne za delo konference določene s- sporazumom o oblikovanju konference.
148.	člen
Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V zboru združenega dela skupščine občine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delamo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, in delovnih ljudi, s katerimi združujemo svoje delo in delovna sredstva. Število delegatskih mest določi nesorazmerno številu delovnih ljudi glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda.
149.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira glede na zadeve, ki se obravnavajo v skupščini občine, svoje delegate, ki se bodo najbolje zavzemali za stališča in interese v skladu s skupnimi interesi.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora skupščine občine ali za zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora skupščine.
150.	člen
Pri zavzemanju stališč o zadevah, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s • skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so pri opredeljevanju in glasovanju samostojni.
151.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine občine, skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije ter skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi in strokovnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko, medsebojnega obveščanja in druge pomembne zadeve, s katerimi se zagotavljajo možnosti za delovanje delegatov in delegacij.
152.	člen
, Vsak delegat v zboru ima pravico dajati predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako zadevo z delovnega področja zbora, predlagati zboru, naj obravnava zadevo, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnikov ustreznih upravnih organov odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
153.	člen.
Delegat ima pravico zahtevati od izvršnega sveta in upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
154.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je bil poslan oziroma izvoljen in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja tega zbora. ,
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha in je določen za delegata v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti druge delegacije; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini, pa od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat, oziroma ko je razrešen funkcije.
Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da se odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s skupščino občine, uživajo člani te skupščine imuniteto v' skladu s tretjim odstavkom tega člena.
155.	člen
Ce je med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovljena na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcije skupščine občine v skladu z zakonom in odlokom skupščine občine.
156.	člen
Vsak zbor skupščine občine predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane.
Skupščina občine v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se zadeve iz prejš-
njega odstavka urejajo z dogovori med skupščinami prizadetih občin.
157.	člen
Zbori skupščine občine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Skupščina občine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori drugimi organi skupščine občine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima skupščina občine v zborih Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, še zadeve iz prejšnjega odstavka urejajo z dogovbri m^d skupščinami prizadetih občin.
6.	Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja
Referendum
158.	člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posamezni zadevi, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njegove pristojnosti, potrdijo že sprejeti odlok ali kak drug akt skupščine občine.
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
159.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagr^ družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za. razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali pa mora zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora Skupščina občine obvestiti predlagatelja.
160.	člen
Skupščina občine mora razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca SZDL.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izražen predmet referenduma.
Skupščina občine mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
161.	čl en
Skupščina občine razpiše referendum s sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
162.	člen
Ppvico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem je razpisan referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi delovni ljudje v združenem delu, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino občine in še niso vpisani v volilni imenik.
163.	člen
Odločitev o referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo pravico glasovanja na območju, na katerem je bil razpisan referendum.
Odločitev, sprejeta na referendumu, se objavi v Uradnem listu SR Sloveftije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Skupščina občine leto dni po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referenduma o isti zadevi.
164.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija za volitve delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti.
Občinska volilna komisija ugotavlja in. objavlja izid referenduma.
165.	člen
Druge zadeve, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije In dru'go uredi skupščina občine v skladu z zakonom s posebnim odlokom.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov
166.	člen
Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	obravnavamo zadeve, ki so pomembne za organizacije in skupnosti, kakor tudi zadeve širšega družbenega pomena ter dajemo pobude, predloge in mnenja za njih reševanje;
—	obravnavamo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavamo poročila in predloge delegacij in delegatov v skupščini občine, Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah SIS ter o njih odločamo, oziroma dajemo mnenja in predloge ter zavzemamo stališča;
—	predlagamo skupščini občine in Skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za reševanje zadev iz njihove pristojnosti;
—	samostojno odločamo o zadevah, ki jih določajo statuti OZD. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali krajevnih skupnosti.
167.	člen
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh zadevah, ki so v tem statutu določene, da jih skupščina občine daje v javno razpravo.
168.	člen ,
Statuti OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev, zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Podpisovanje in posebne pismene izjave
169.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da delovni ljudje v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejmemo odločitev o posamezni zadevi, pomembni za delovne ljudi v združenem delu oziroma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih ali njihovih delih, oziroma odločimo o drugih zadevah iz pristojnosti občine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami sprejme skupščina občine oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posamezni zadevi.
rjo. člen
Delovni ljudje v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o zadevah, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali njihovih delih, ki imamo pravico glasovanja.
171.	člen
Delovni ljudje v združenem delu s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o zadevah o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi v združenem delu, ki imamo pravico glasovanja.
172.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločamo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o zadevah, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imamo pravico glasovanja.
173.	člen
Glede dajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem ozi-
roma posebnimi izjavami, rokov, Organov za vodenje, postopka odločanja, ugotavljanja in objavljanja izida, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih zadev pri odločanju s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu.
Javne razprave
174.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, zagotavljamo neposredno in aktivno udeležbo delovnih ljudi v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje našega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločjtev o zadevah skupnega in splošnega pomena.
175.	člen
V javni razpravi sodelujejo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, KS, SIS, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, skupščina občine in njeni organi kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
176.	člen
Skupščina občine mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	statuta občine,
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	zazidalnih načrtov in urbanističnih redov,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,	'
—	razpisa občinskega posojila,
—	drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to določa zakon.
177.	člen
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih- delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih skupščine občine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
178.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o zadevi dani v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradivo javno objaviti oziroma 2agotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, eko-nomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in Predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča 111 Predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
— obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
V. SKUPŠČINA OBČINE
1.	Položaj in pristojnosti
179.	člen
Skupščina občine je organ družbenega samoupravljanja in naj višji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
180.	člen
Skupščina občine v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema politiko in odloča o temeljnih zadevah, ki so pomembne za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Skupščina občine:
—	sprejema statut občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane,
—	odloča o spremembi statuta občine,
—	sprejema splošna načela ter določa cilje in smeri politike družbenega razvoja občine,
—	sprejema družbeni načrt občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
—	sprejema odloke iji druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov,
—	obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpisuje referendum za območje občine,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	skrbi za izvajanje politike in določa politiko pridpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	obravnava zadeve s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi in če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosfi,
—	ustanavlja organizacije združenega dela in druge organizacije, ,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—	voli in razrešuje predsednika in enega ali več podpredsednikov skupščine občine,
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta skupščine občine,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike sodišča združenega dela,
—	voli in razrešuje sodnike za prekrške,
—	voli oziroma imenuje'in razrešuje predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine,
—	imenuje in razrešuje predstojnike upravnih organov skupščine občine,
—	imenuje in razrešuje sekretarja skupščine občine,
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe v skladu z zakonom ali drugimi akti Skupščine SRS,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	imenuje in razrešuje javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
—	imenuje in razrešuje komandirja postaje milice,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
181.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da posamezne zadeve iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Skupščina občine lahko sklene predlog predpisa ali drugo zadevo iz svoje pristojnosti predloži to delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom ali z drugo obliko osebnega izjavljanja.
Sestava
182.	člen
■ Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
183.	člen
Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja gospodarstva, delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja vzgojnovarstvene in kulturne dejavnosti, delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s pod-
ročja socialno zdravstvene dejavnosti, delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev ter skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 19 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
Način delegiranja in zastopanost v zborih se določi z odlokom.
3.	Pristojnosti in delo zborov
184.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Določene zadeve iz pristojnosti skupščine občine enakopravno obravnavajo in o njih odločajo v skladu z zakonom, tem statutom in statutom samoupravne interesne skupnosti pristojni zbori skupščine občine s pristojno skupščino samoupravne interesne skupnosti.
185.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo skupino delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije,
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti,
—	sprejmejo odlok o podelitvi domicila,
—	odločajo o podelitvi priznanj občine,
—	odločajo o simbolu občine,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določata zakon ali ta statut.
186.	člen
I. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno
1.	odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine,
—	o pobudi za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane,
—	o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o pobudi za spremembo območja občine;
2.	sprejemajo:
—	statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,
—	poslovnik skupščine občine,
—	družbeni plan občine,
—	smernice za uresničevanje družbenega plana občine za posamezno leto,
—	družbeni načrt razvoja ljubljanske regije,
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka.
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	kadrovsko politiko v občini,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	skrb za udeležence NOV,
—	pristojnost za delo izvršnega sveta skupščine občine,
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata skupščine občine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb,
razpis javnega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	podelitev priznanj občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine občine,
—	ustanavljanje družbenih svetov;
3.	dajejo soglasje:
—	k spremembam statuta mesta Ljubljane,
—	k družbenemu načrtu mesta Ljubljane, '
—	k urbanističnemu programu mesta Ljubljane in urbanističnemu načrtu mesta Ljubljane,
—	k imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov v skladu z zakonom,
—	k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom;
4.	volijo in razrešujejo:	.
—	predsednika in enega ali več podpredsednikov skupščine občine,
—	predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta,
—	predsednika in člane stalnih delovnih teles skupščine občine,
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela,
—	sodnike za prekrške;
imenujejo in razrešujejo:
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	sekretarja skupščine občine,
—	predsednika in člane občasnih delovnih teles skupščine občine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če tako določata zakon ali predpis skupščine občine,
—	individualne poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine,
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine;
delegirajo delegate:
—	za Zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regija,
—	za skupščino skupnosti slovenskih občin.
Zbori skupščine občine opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnim svetom in upravnih organov ter druge zadeve, določene z zakonom in tem statutom.
187.	člen
I. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine in opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	odločata o vključitvi občine v skupnost občin in delegirata delegate v te skupnosti,
—	odločata o ukrepih za varstvo vrednot človekovega okolja,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	sprejemata začasne ukrepe, če nastopijo v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če šo huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	odločata o vseh zadevah, ki so pomembne za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora,
—	odločata o izgradnji in urejanju naselij, stanovanjskem gospodarstvu, komunalnih dejavnostih, gospodarjenju s stavbnimi zemljišči, javnem prometu in o drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora,
—	potrjujeta samoupravne spdrazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—	sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa px'i opravljanju posameznih dejavnosti,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih zadev, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh zadevah ne odločajo sami,
—	odločata o opravljanju osebnega dela s sredstvi v lasti občanov,
—	opravljata. druge zadeve iz pristojnosti skupščine občine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor.
188.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno sprejema stališča do posameznih zadev, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju o za-
devah, ki se nanašajo na temeljne cilje, razmerja in politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti pa na:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	združevanje občanov,
—	zadeve verskih skupnosti,
—	informiranje v občini in na možnosti javnega obveščanja,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka občana,
—	voli delegate za družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SRS.
189.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—	delovna razmerja delovnih ljudi, v združenem delu,
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v organizacijah združenega dela ter druge zadeve, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	samoupravno sporazumevanje iz posameznih gospodarskih in družbenih področij,
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov;
—	obravnava gradivo in sprejema stališča za seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
—	voli skupino delegatov za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane,
—	voli skupino delegatov za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije,
—	delegira delegate za posamezne seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
—	obravnava druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drtigega zbora.
Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine in skladno z zakonom določa sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih skupščin občin delegate za zasedanje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
190.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
191.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v občini,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja'delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede zadev, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za njihov razvoj in delovanje,
—	obravnava probleme in odnose, pomembne za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na področja sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča in o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava zadeve, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine,
—	obravnava upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest in urejanje prometa na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	daje pobudo za postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če sodi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—	obravnava gradivo in sprejema stališča za seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane,
—	voli skupino delegatov za zbor občin Skupščine mesta Ljubljane,
—	delegira delegate za posamezne seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te niso v pristojnosti drugega zbora.
192.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela, zborom krajevnih skrpnosti ali družbenopolitičnim zborom, kadar skupščina občine odloča o zadevah, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je ustanovljena posamezna samoupravna interesna skupnost,,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti zavodov,
—	odločajo o drugih zadevah, Že to določa zakon.
193.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamezni zadevi ima pravico razpravljati o njej, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za zadeve posebnega pomena pri izvrševanju njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
194.	člen
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavljajo vprašanja.
Zbori v okviru svojega delovnega področja lahko zahtevajo poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
195.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov V zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z Večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
196.	člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančnejše določa delovna področja zborov, enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori skupščine občine, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo skupščine občine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov
197.	člen
Skupščina občine ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Skupščina občine izvoli predsednika in podpredsednika izmed delegatov v zborih skupščine občine na Predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem Postopku.	V
Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsedniki se volijo za štiri leta 'n ne morejo biti za to dolžnost izvoljeni več kot dvakrat zaporedoma.
198.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh
delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
199.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar delegat, ki je bil izvoljen za to funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja.
200.	člen
Predsednik skupščine občine:
—	predstavlja skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje Vseh zborov skupščine,
—	skrbi, da skupščina občine dela na sejah po svojem poslovniku,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina občine ali dva ali več zborov skupščine oziroma skupaj s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine in drugimi predpisi.
če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče in vodi sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
201.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po svojem poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. -
202.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsednik izvršnega sveta in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, sekretar skupščine ter funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini.
203.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava usklajevanje in programiranje dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Skupščino mesta Ljubljane in skupščinami skupnosti občin,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi in interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
204.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
5.	Sekretar skupščine
205.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem, skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovhnje z delegacijami in konferencami delegacij ima skupščina občine sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje skupščina občine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za . štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
Sekretar skupščine j.q za svoje delo in delo sekretariata odgovoren skupščini občine.
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi skupščina občine z odlokom.
6.	Delovna telesa skupščine in zborov
20G. člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev NOV,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno-pravno komisijo,
—	komisijo za verske zadeve,
—	volilno komisijo,
—	komisijo za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela.
Skupščina občine lahko ustanovi še druga stalna delovna telesa z odlokom.
207.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa.
Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela.
208.	člen
Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, lahko ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge.
209.	člen
Način dela in druge zadeve, ki so pomembne za delo zborov in .njihovih delovnih teles, se določijo s poslovnikom.
210.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve, delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, izvoli komisijo za obravnavanje posamezne zadeve ali za posamezno sejo zbora.
VI. DRUŽBENI SVETI
211.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja skupščine občine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami se ustanovijo družbeni sveti.
Naloga družbenih svetov je zagotoviti demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja ter izvajanja politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini.
Za čim uspešnejše delo družbenih svetov se zagotovi tudi sodelovanje ustreznih znanstvenih in strokovnih dejavnosti.
Družbene svete ustanovi z odlokom skupščina občine v skladu z družbenim dogovorom. Z odlokom določi področje dela, sestavo in način dela družbenih svetov.
21-2. člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja zadev, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma za posamezna področja upravnega delovanja.
Družbene svete iz prejšnjega odstavka ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom skupščine občine. V ustanovitvenem aktu določi področje dela, sestavo in način dela družbenih svetov.
VII.	IZVRŠNI SVET
213.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine občine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in o njih sklepa skupščina občine ter za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za zagotavljanje celovitosti, kontinuitete in dogo-
vorjenih ciljev pri. uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za politiko pri izvajanju nalog z delovnega področja upravnih organov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, tega statuta, odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine občine.
214.' člen
Izvršni svet:
—	izvaja politiko skupščine občine in skrbi za izvrševanje te politike,
—	skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
—	predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi prora-čuna,
—	izvršuje proračun občine,
—	daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini občine pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe, določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v izjemnih razmerah,
—	imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb za izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvrševanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in nadzoruje zakonitost njihovega dela,
—	predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po statutu ali odloku ustanovi skupščina občine, in predlaga ukrepe za izboljšanje njihove organizacije in dela,
—	daje soglasje k notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v občinskih upravnih organih in strokovnih službah,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja svoja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi skupščine občine.
215.	Ben
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih in drugih predpisih, v družbenem planu in drugih splošnih aktih izražena politika skupščine občine.	\
216.	člen
Izvršni svet sodeluje pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti z ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini.
217.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi skupščina občine.
Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na predlog mnenja občinske konference SZDL.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predstojnike občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega'sveta ter funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, voli oziroma imenuje skupščina občine za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Člani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko izjemoma ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, o katerih odloči skupščina občine na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena samo dvakrat zaporedoma.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešfclev posamezniSj članov izvršnega sveta in izvolitev »svih.
218.	člen
Člani izvršnega sveta ne morejo biti predsednik ali član organov upravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, predsednik ali član izvršilnih organov upravljanja v teh organizacijah in skupnostih, individualni poslovodni organ organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije in skupnosti kot tudi ne oseba, katere funkcija v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organi-zadji in skupnosti je nezdružljiva, kot to določa zakon.
219.	člen
Predsednik izvršnega sveta odloča o delu v izvršnem svetu in ga predstavlja, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje njegovih sklepov ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
220.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
221.	člen
Izvršni svet obvešča skupščino občine oziroma posamezne zbore o svojem delu, o izvajanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter o izvajanju politike skupščine občine na njihovo zahtevo ali po lastni iniciativi, najmanj pa enkrat letno.
Izvršni svet lahko predlaga skupščini občine oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta.
222.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene predlagane politike ali izvrševanja predlaganega odloka oziroma drugega splošnega akta skupščine občine ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vsak zbor skupščine občine.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča skupščina občine.
Če skupščina občine izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
223.	člen
Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru skupščine občine lahko v svojem zboru zahteva, naj se obravnavajo posamezne zadeve v zvezi z delom izvršnega sveta.
224.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej skupščine občine in njenih zborov ter so na zahtevo dolžni dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih zadevah iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
225.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, in za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike skupščine občine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni in dajati pobude in predloge za reševanje zadev iz pristojnosti izvršnega sveta.
226.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za predlaganje katerih je pristojen izvršni svet, in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča
in smernice za delo občinskih upravnih organov ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh zadevah, o katerih odloča izvršni svet.
227.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti, da mu dajo podatke in pojasnila o zadevah iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so dolžni dati podatke in pojasnila.
228.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
229.	člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
230.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet po predhodnem mnenju mandatno-imunitetne komisije družbenopolitičnega zbora.
231.	člen
Skupščina občine z odlokom podrobneje določi organizacijo izvršnega sveta, način njegovega dela, razmerja izvršnega sveta do skupščine občine in njenih organov, do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, do ustanavljanja delovnih teles izvršnega sveta ter druge zadeve pomembne za delo izvršnega sveta.
VIII.	UPRAVNI ORGANI
232.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo upravni organi in strokovne službe občine.
Upravni organi izvršujejo zakone in druge predpise, odloke in druge splošne akte ter politiko, ki sta jo določila skupščina občine in izvršni svet, ter zagotavljajo izvrševanje določene politike.
Upravni organi odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na teh področjih, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje zadev s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov skupščine občine.
Upravni organi samostojno odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzora''’'' 'n druge uprav-
ne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte, kadar so za to pooblaščeni, ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
233.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o zadevah, glede katerih imajo te organizacije in skupnosti intereft in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
234.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo učinkovito in pravočasno uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, sodelujejo upravni organi pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne ihteresne skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine.
235.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje določene politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Kolegijski upravni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je potrebno za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti, oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni upravni organi ustanovijo kot sekretariati, oddelki ali uprave, kolegijski upravni organi pa kot komiteji ali komisije.
236.	člen
Strokovne službe ustanovi skupščina občine na predlog izvršnega sveta z odlokom.
Strokovne službe imajo položaj občinskih upravnih organov.
237.	člen
Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, delovno področje in naloge ter razmerja
do skupščine občine in izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, delovnih in samoupravnih organizacij in skupnosti v občini določi skupščina občine z odlokom.
238.	člen
Upravne organe vodijo predstojniki. Predsednik' kolegijskega organa je predstojnik tega upravnega organa.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje nalog ter za pravilnost in zakonitost dela.
239.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi, ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine občine in izvršnega sveta osebno odgovoren skupščini občine in izvršnemu svetu.
240.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati skupščini občine, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
241.	člen
Delo upravnih organov-je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma se jih ne sme objaviti.
242.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo eno ali več delovnih skupnosti.
Pravice, dolžnosti iri odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakonov ter predpisov skupščine občine.
Skupščina občine zagotovi sredstva za delo upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
243.	člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določena razmerja širšega interesa, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, ter pravice skupščine občine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
IX.	AKTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
244.	člen
Skupščina občine in njeni organi sprejemajo predpise in splošne akte ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
245.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije skupščine občine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki je v pristojnosti drugega zbora.
246.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine, je v okviru svojih pravic in dolžnosti praviloma izvršni svet.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu dati svoje mnenje.
Skupščina občine je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
247.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejema skupščina občine v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge splošne akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
248.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejme zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
249.	člen
Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori skupščine ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori skupščine občine ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori skupščine občine ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah o sporni zadevi ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog pred-pisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov, Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih zadev.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori skupščine občine oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dhevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora skupščine občine ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
250.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko
zato, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbene skupnosti občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča' večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdlje leto dni od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranjevzačasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
251.	člen
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo skupščina občine in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
252.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov skupščine. občine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
253.	člen
Predpis ali splošni akt mora biti objavljen v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po 'objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
254.	člen
Predpis ali drug splošni akt skupščine občine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
255.	člen
Delo skupščine občine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih sampupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
Skupščina občine obvešča javnost o svojem delu.
Informacije, o tem morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive ter se posredujejo javnosti z objavo v Naši skupnosti in drugih sredstvih informiranja.
256.	člen
Seje skupščine občine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo pri delu skupščine.
257.	člen
Skupščina občine, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih do-'govorov ali samoupravnih sporazumov, ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega, dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
258.	člen
Skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in sredstvi javnega obveščanja.
259.	člen
O delu skupščine občine in njenih organov obveščajo javnost predsednik skupščine občine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
260.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti, ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti.
261.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambo države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XI.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
262.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
263.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v skupščini občine in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina
občine, je njej osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini občine so kolektivno odgovorni svet in delovna telesa, ki jih sama imenuje.
264.	člen
Funkcionarji skupščine občine so osebno odgovorni za opravljanje svojih funkcij v okviru pravic, dolžnosti in pooblastil.
V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko skupščina občine funkcionarju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče ali razreši funkcije.
265.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico dati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine občine in njenih organov ter strokovnih služb.
Skupščina občine in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo iz prejšnjega odstavka, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
266.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XII.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
267.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja zadev skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom Ljubljano, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta 'Ljubljane, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo skupščina občine in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
268.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom skupščina občine sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami ždruženega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
269.	člen
Skupščina občino in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja skupščina občine in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—	predlagajo v obravnavo zadeve iz pristojnosti mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,
—	sodelujejo pri oblikovanju delovnih programov Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov.
Za reševanje zadev, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo skupščina občine in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih zadev ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
270.	člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi.v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in Socialistično republiko Slovenijo.
Skupščina občine in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih zadevah, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi.
271.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V	medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih zadev.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, kar sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
272.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potreb po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, sprejme občina listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine skupščina občine.
Z listino o pobratenju določita občini program medsebojnega sodelovanja in način sprejemanja programa.
273.	člen
V	skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve drugih in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina z organizacijami v tujini.
XIII.	SPREMEMBA STATUTA
274.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: skupščina občine, njeni zbori ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
275.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, in o uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina občine na seji vseh zborov.
276.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno-pravna komisija skupščine občine osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da skupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora skupščine občine.
277.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta‘v skladu z njegovimi temeljnimi načeli lahko razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim sklepom. Statutarni sklep se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
278.	člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora po določbah tega statuta sprejeti skupščina občine, morajo biti sprejeti najkasneje do 31. 12. 1978.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi predpisi skupščine občine in njenih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta.
279.	člen
Delovna telesa skupščine občine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih skupščine občine.
Upravni organi in službe nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po veljavnem odloku skupščine občine.
280.	člen
Določbe tega statuta glede organov sodstva in javnega tožilstva, ki so navedena v IX. poglavju, začnejo
veljati 1. 1. 1979. leta.
281.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine, ki ga je sprejela skupščina občine na seji dne 28. 2. 1974.
282.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-4/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Ljubljana Moste-Polje Predsednik Skupščine občine Marjan Moškrič 1. r.
76.
Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter i.59. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 103/1 — Sneberje za spremembo prometnega režima
1.	člen
Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 103/1 Sneberje, ki se nanaša na spremembo prometnega režima z uvedbo avtobusnega postajališča.
2.	člen
Projekt pod šifro »dopolnitev za razgrnitev 1977« v mesecu juniju 1977 je izdelal projektant Viktor Pust, dipl. inž. arh.
3.	člen
Sprememba in dopolnitev iz f. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in ostalim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve, pri strokovni službi za urbanizem SML, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu m Geodetski upravi SML.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri UIS SML.
5.	člen
>
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/76-S
Ljubljana, dne 9. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrie 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 77.
Skupščina občine Ljubljana Siska je na podlagi 185. člena Ustave SR Slovenije na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 28. defcembra 1977 Po poprejšnji javni razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Šiška tako, da se prečiščeno besedilo statuta občine Ljubljana Siska glasi:
STATUT OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini
I.	TEMELJNA NAČELA
I.
Samoupravni položaj delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov občine Ljubljana Šiška, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delavcem, delovnim ljudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja ustava SR Slovenije in ta statut.
Te svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in varujejo delavci, delovni ljudje in občani neposredno, v socialistični zvezi delovnega ljudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in ‘akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega, razvoja.
n.
Delavci, delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in poglabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter s tem ustvarjajo idejnopolitične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo:
—	širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijejajo proizvajalna sredstva, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične Samoupravne odnose;
—	ustvarjati pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—	širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja, zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije politične oblasti, ter graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—	prispevati h uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva;
—	razvijati vsestransko sodelovanje In zbliževanje z vsemi narodi, v skladu z naprednimi težnjami človeštva.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška neposredno in v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo pripravo za splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito in s tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije in za razvoj samoupravne socialistične družbe.
UL
O uresničevanju svojih skupnih Interesov v občini odločajo delavci, delovni ljudje'in občani organizirani v temeljnih in dlugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skup-
nosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini ih v drugih organih samoupravljanja.
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela in sredstev, v katerih delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela v kateri dela in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in slovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča s celotnim ustvarjenim dohodkom, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. Osebni dohodek je del dohodka, s katerim razpolaga.
Delegatski sistem zagotavlja delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o pogojih in politiki delitve dohodka, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih, družbenih, osebnih in skupnih potreb.
Delavci, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter zagotavljajo pogoje za njihovo zadovoljevanje.
IV.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti in umetnosti, telesne kulture, zdravstva, varstva družine ter socialnega skrbstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov 'na področjih, za Ikatere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejajo z njimi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom in pogodbo. Z ureditvijo razmerij, pravic, obveznosti in odgovornosti, mora biti delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih. Delavci v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve, imajo pravico do enakega družbenoekonomskega položaja kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.
V.
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
Vh
Delavci, delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče pri organiziranju skupščinskega sistema v občini je v statutu opredeljeno kot usmeritev, da bodo v skupščini zastopani vsi avtentični interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov.
VII.
Zveza komunistov v občini je sestavni del Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter s svojim idejno-političnim in usmerjevalnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja 'glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov ter razvijanja socialistične samoupravne družbene zavesti.
V	socialistični zvezi delovnega ljudstva uresniču jejo delavci, delovni ljudje in občani, Zveza komunistov kot vodilna idejnopolitična sila, Zveza sindikatov, Zveza združenj borcev NOV, Zveza socialistične mladine Slovenije, druge družbene organizacije in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	ta namen zlasti:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—	določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in 'za opravljanje drugih javnih in družbenih funkcij,
—	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov;
—	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izražajo svoja mnenja in ocene;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi
silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delavci, delovnimi ljudmi in občani temelj in kohezivni dejavnik za izgradnjo družbenopolitičnih odnosov in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sistema v občini.
Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanje z ustavo in statutom določenih funkcij organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva v občini.
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično .določanje kandidatov za člane delegacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
VIII.
Občina Ljubljana Šiška sodeluje z dragimi, občinami. Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška se z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju Ljubljane združujejo v mesto Ljubljana kot posebno družbenopolitično Skupnost, v kateri zaradi skupno ugotovljenih potreb po zagotavljanju enakega družbenoekonomskega položaja vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane, usklajujejo in u-esničujejo določene skupno dogovorjene potrebe in interese ter zagotavljajo usklajen razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti.
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospodarskega in družbenega razvoja se občina Ljubljana Šiška povezuje z drugimi občinami v regiji in v širšem prostora in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Občina Ljubljana Šiška sodeluje z dragimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
IX.
Ta temeljna načela statuta so podlaga za razlago njegovih določb. Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Občina Ljubljana Šiška je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na sa-
moupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
2.	člen
Občina Ljubljana Šiška je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
V	premoženj sko-pravnih zadevah zastopa občino javni pravobranilec.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1.
3.	člen
Območje občine Ljubljana Šiška določa zakon. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
4.	člen
V	občini Ljubljana Šiška uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delavci, delovni ljudje 'in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
•
5.	člen
Občina Ljubljana Šiška lahko zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja in nagrade.
Zlata plaketa občine Ljubljana Šiška, najvišje priznanje Skupščine občine Ljubljana Šiška, se podeljuje organizacijam in posameznikom za revolucionarno delo, za izredne zasluge pri izgradnji našega družbenoekonomskega in političnega sistema, pri utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov.
Domicil občine Ljubljana Šiška podeljuje občinska skupščina posameznim enotam NOV ter partizanskim odredom Slovenije- Domicil se lahko podeljuje tudi enotam, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri povojni izgradnji, obnovi ali pri razvijanju tradicij NOV.
Postopek in način podelitve zlate plakete, domicil in vrste priznanj in nagrad urejajo posebni odloki.
6.	člen
Praznik občine Ljubljana Šiška je 22. junij, dan ko je bilo leta 1941 ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
7.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih mestu Ljubljana, kot posebni družbenopolitični skupnosti v skladu z ustavo poverijo po skupnem dogovoru občine na območju mesta oziroma tistih, ki jih uresničujejo tudi v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov, organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo drjiga vprašanja s teh področij;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja; za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih' in drugih invalidov; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delavcev, in delovnih ljudi;
—	skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in • solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sodelujejo pri prostorskem in urbanističnem planiranju, sprejemajo zazidalne načrte in urbanistične rede, zagotavljajo smortno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov In družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
™ razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnih in prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov ljudske revolucije;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi
organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
8.	č]en
Občina Ljubljana Šiška se v skladu z zakonom Združuje z drugimi občinami na območju Ljubljane v mestno skupnost Ljubljana kot posebno družbenopolitično skupnost.
9.	člen
Pravice in dolžnosti, ki jih po ustavi in zakonu izvršujejo v občini, izvršujejo delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljane Šiška v občini Ljubljana Šiška in v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnost;.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška v mestu Ljubljana uresničujejo tiste interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki so jih mestu Ljubljana poverile občine na območju mesta.
Statut mesta Ljubljana določa, katere skupne interese uresničujejo ter katere pravice in dolžnosti iz-, vršujejo delavci, delovni ljudje in občani v mestu Ljubljana.
1,	Družbeno planiranje
10.	člen
Delavci, delovni ljudje In občani občine, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravice in dolžnosti, da z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	usklajeno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljene, ljubljanske regije in širšim družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti;
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela; ^
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca.
11.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
S planiranjem dohodka delavci v TOZD zagotavljajo planiranje pogojev in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravne dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
12.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so usklajeni skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo- iz ocenjenih možnosti in pogojev.
13.	člen
Družbeni plan občine, plani krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dobo-
dek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
14.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
15.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta - uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
16.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbeni plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o osnovah plana občine.
17.	člen
Samoupravne sporazume o osnovah plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
18.	člen	r
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o osnovah plana.
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet
19.	člen
Dogovore o osnovah družbenega .plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupno-stih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Ljubljana Šiška ter pristojni organi organizacij zdru-ženega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
20.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih,
prostorskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine Ljubljana Šiška vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih pravic in dolžnosti, določenih v ustavi sprejela občinska skupščina.
21.	člen
Občinska skupščina sprejme odlok o pripravi družbenega plana občine.
Osnutek in prdelog družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
22.	člen
Na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delavci 'v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, pripravi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Ce do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 21. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, občinska skupščina sprejme ukrepe na predlog izvršnega sveta proti taki organizaciji združenega dela v skladu z določili zakona.
23.	člen
Izvršni svet mora spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
2.	Gospodarstvo in družbene dejavnosti
24.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarskih dejavnosti, spremljajo in analizirajo poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbujajo in podpirajo pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije "dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
25.	člen
Občinska skupščina in njeni organi vzpodbujajo vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitve dela, vzpostavljanju razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
26.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini organizirajo sodelovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno s potrošniki, organizacijami v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
27.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani vzpodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo.
28.	člen
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
29.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno ter po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo.
30.	člen
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko ' z zakonom in odlokom občinske skupščine uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
31.	člen
Na področjih komunalne dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe določenih uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oz. vrednotenje rezultatov dela, se' lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
V	teh samoupravnih interesnih skupnosti se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.
32.	plen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev in v hišnih svetih ter na zborih stanovalcev krajevnih skupnosti in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom določijo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski, ter katere v širši samoupravni interesni skupnosti oziroma zvezi teh skupnosti.
33.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skupaj s skupščino mesta Ljubljane in njenimi, organi načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
i	34. člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na Področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in, socialnega varstva ter drugih družbenih dejavnosti, delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih z delavci v orgar nizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti * Po načelu vzajemnosti in solidarnosti, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V	samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v 'skladu s skupnimi interesi, določajo Politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo dru-§e skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim spo-razumom določijo, katere skupne potrebe in interese nresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupno-stih teh skupnosti.
35.	čteu
Delavci, delovat ljudje in občani v občim skrbijo
za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, zlasti osnovnega izobraževanja.
j
Osnovno izobraževanje zajema enotni in dopolnilni program. V enotnem programu se vključujejo v solidarnostni sistem. V dopolnilnem programu pa se zavzemajo za nadaljnji razvoj podaljšanega bivanja učencev ter splošnega, družbenopolitičnega in kulturnega izobraževanja, zlasti mladih delavcev in občanov. Posebno, skrb posvečajo izobraževanju in izpopolnjevanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
36.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov ter- opravljajo druge zadeve in uresničujejo skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v mestu ali širši družbenopolitični skupnosti.
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbjo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti ter opravljajo druga zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
38.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva z delovnimi ljudmi in občani občin v Okviru regije, določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, preprečevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
39.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za zaposlovanje; za Socialno varnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, za organizirano pomoč delavcem delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov, posebno na področju zaposlovanja in reševanja stanovanjskih potreb, ter ustvarjajo možnosti, da se usposobijo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno skrb posvečajo varstvu otrok, mater in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ali nimajo nikakršnih virov dohodkov.
Sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje ter opravljajo druge zadeve s področja socialne politike.
40.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci, delovni ljudje in občani v občini po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
41.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesno kulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovar-stvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
3.	Varstvo borcev NOV
42.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno ■ skrb udeležencev narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnosvobodilne vojne, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem s Karadjordje-vo zvezdo z meči, z redom belega orla z meči in z zlato medaljo Obiliča, borcem za severno,mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Skrbijo tudi za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih ,žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
V skladu s predpisi občine, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1913, za katere se ugotovi, da jim je treba gmotno pomagati.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo v dogovoru s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi tudi druge oblike varstva in sicer:
—	zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih,
—	prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo,
—	skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje udeležencev narodnoosvobodilne vojne,
—	prispevajo sredstva za šolanje otrok udeležencev narodnoosvobodilne vojne,
—	zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne ter ožjih članov njihovih družin.
4.	Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja
43.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v skladu z dogovorjeno politiko na območju mesta Ljubljane, določajo program prostorskega urejanja in smotrne izrabe zemljišč in ga uresničujejo s prostorskim planom za mesto Ljubljana, urbanističnim programom in urbanističnimi načrti ter regionalnim prostorskim planom za ljubljansko regijo.
V občini delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo program prostorskega urejanja z zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske graditve, ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občinski samoupravni interesni skupnosti oziroma krajevni skupnosti.
44.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občinska skupščina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohra-nitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
45.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za (shranitev in izboljšanje človekovega okolja in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot, ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju. Posebno skrb posvečajo varstvu zraka in vode, Omejevanju hrupa, ohranitvi in razširitvi parkovnih in rekreacijskih površin ter zelenic in to v ustreznem sorazmerju z zazidanimi ' površinami. Dodatno skrb posvečajo ohranitvi živalskih ih rastlinskih vrst.
Območja, v katerem so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževalne, vzgojne in socialnovarstvene organizacije, občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom Ih onesnaževanjem, ter v. ta namen sprejema ustrezne predpise in zagotavlja njihova izvajanja.
46.	člen
Občinska skupščina in Skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani in urbanističnimi dokumenti zagotavljata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi ter pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
47.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini neposredno ali skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
5.	Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita
48.	člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
49.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z zakonom oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
50.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni sv.
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine.
51.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih * zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
52.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo na teh področjih in po potrebi, po dogovoru ustanavlja skupne službe v okviru mesta in ljubljanske regije.
53.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
I
54.	člen
Svet občinske Skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delavcev, delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti pri svoji redni dejavnosti v miru nenehno pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepanje, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito prav tako skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
55.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
56.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z. obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo imenuje občinska skupščina. Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritori-
aino obrambo oziroma svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
57.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet po poprejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu ter mestnemu štabu za civilno zaščito za akcije, ki so skupnega pomena za mesto-
58.	člen
V krajevnih skupnostih delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in , drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in. prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Delavci, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določajo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, sveta krajevne skupnosti in pristojnega organa za družbeno samozaščito.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odbor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, se določijo v skladu z zakonom s statutom krajevne skupnosti.
59.	51»
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim na-
črtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka fnorajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in, skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Delavci v temeljnih oragnizacijah in drugih organizacijah združenega dela v statutu, pravilnikih in varnostnem načrtu določijo oblike ip način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, organov upravljanja, individualnega poslovodnega organa in pristojnega organa za družbeno samozaščito.
60.	člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe, in za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite, ki so določene v statutih, pravilnikih in varnostnem načrtu, skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja.
61.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, 'za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje —'■•nega in varnega življenja.
V	neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu z varnostnim načrtom oziroma načrtom samozaščitnih varnostnih ukrepov.
62.	člen
V	krajevni skupnosti' se ustanovi štab za teritorialno obrambo, če je to potrebno glede na naloge teritorialne obrambe v občini in krajevni skupnosti, ki po obsegu in naravi presegajo možnosti enot narodne zaščite. Ustanovi ga svet krajevne skupnosti po poprejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Komandanta in člane štaba teritorialne obrambe krajevne skupnosti imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti ter s soglasjem sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
63.	člen
Enote narodne zaščite ustanovi v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti.
Enote narodne zaščite delujejo po posebnem načrtu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom oziroma
načrtom samozaščitnih, varnostnih ukrepov sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Enote narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela oziroma svet krajevne skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine.
64.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom izvršni svet občinske skupščine.
65.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom usreničujejo delavci, delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami tčr pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
6.	Kadrovska politika in zaposlovanje
66.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
67.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov;
—	določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge;
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem in moralnopolitičnimi kvalitetami;
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
68.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za odgovorne delovne naloge v organizacijah zd,ruženega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
69.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
70.	člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravic do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
71.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delavci, delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb zaposlovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
72.	člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravic do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
7.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
73.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje
osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela. V ta namen združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja, na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za' zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega osebnega dohodka in drugih dohodkov.
Sredstva za zadovoljevanje skupne porabe se zbirajo pri samoupravnih interesnih skupnostih.
74.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizafcije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa . iz svojih osebnih dohodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
Obveznosti temeljnih organizacij združenega dela za financiranje splošnih družbenih potreb mora občinska skupščina usklajevati z možnostjo gospodarstva, da lahko v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.
Pri določanju obveznosti delovnih ljudi, občanov in temeljnih oragnizacij združenega dela za financiranje splošnih družbenih potreb mora občinska skupščina izhajati iz načela, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
75.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini obravnavajo in sprejemajo splošno bilanco splošne in skupne porabe, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
O predlogih in bilancah za določanje teh obveznosti se delavci, delovni ljudje in občani izrečejo praviloma istočasno in enkrat na leto. Za odločitev mora biti delavcem temeljne organizacije in občanom na volji najmanj 30 dni.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb morajo biti usklajena z občinskim družbenim planom in dogovorom o osnovah družbenega plana občine.
76.	člen
Občinska skupščina samostojno odloča o uvedbi prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu, določa njihovo . višino in z njimi samostojno razpolaga.
Občinska skupščina usklajuje višino davkov, taks in drugih davščin s skupščinami	občin.
77.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom uresničevanja interesov ter izvrševanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana z družbenim dogovorom, ki ga v imenu občine Ljubljana Šiška sklene občinska skupščina.
Občinska skupščina delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti v proračunu občine zagotavlja sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb.
78.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določa namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delavci, delovni ljudje in občani.
79.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi, obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za 'posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
Občinska skupščina mora uporabiti svoje prihodke predvsem za potrebe svojih organov in družbenopolitičnih organizacij ter za druge naloge, določene z zakonom.
Sredstva proračuna občine se uporabljajo tudi za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti in sicer za tiste naloge, ki jih je občina prenesla na krajevno skupnost. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo tudi za financiranje drugih nalog krajevnih skupnosti v skladu s plani in programi razvoja krajevnih skupnosti in občine.
Sredstva proračuna se lahko izjemoma uporabljajo tudi za gospodarske posege, za investicije v gospodarstvu in za druge investicije, če se na samoupravni osnovi ne more zagotoviti uresničevanje nekaterih osnovnih družbenih potreb.
80.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, morajo občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu, vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
8.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
81.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini:
—	občinska skupščina in njeni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	javno pravobranilstvo,
—	sodnik za prekrške,
—	organi milice.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata ustava in zakoni.
82.	člen
Občinska skupščina spremlja in obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema smernice, ukrepe in zagbtavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh organov.
83.	člen
Občinska skupščina nastopa pri urresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
84.	člen
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z-naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ;
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in. odgovornostmi;
—	razpusti delavski svet;
—	razpusti izvršilni organ;
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev;
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela;
—	odredi še druge z zakonom določene Ukrepe.
85.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organom upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, kmetijski ali drugi zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon me določa drugače.
86.	člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta občinske skupščine.
I
87.	člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerim bi bile kršene samoupravne pravice delavcev in delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
88.	člen
Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo v občini temeljno sodišče v Ljubljani kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča.
89.	člen
Temeljno sodišče odloča o sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti, izreka kazni in druge kazenske sankcije'storilcem kaznivega dejanja in drugih dejanj, ki so kot kaznive določene z zakonom, odloča o sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje o takih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem in drugih razmerjih, če zakon tako določa.
90.	člen
Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu.
91.	člen
Funkcijo rednih sodišč opravlja temeljno sodišče v Ljubljani na svojih enotah, ki jih v skladu z zakonom določi skupščina občine Ljubljana Šiška po dogovoru z drugimi skupščinami občin z območja temeljnega sodišča.
92.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v oragnizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo temeljna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, samoupravno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča.
93.	člen
Sodišče združenega dela odloča o tem, ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic ter družbene lastnine in rešujejo spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter druge vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki jih določa zakon.
94.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih ustanov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.
95.	člen
Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakoni določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja' z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnbse in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter daje skupščinam občin, državnim in drugim organom samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega organa opravlja temeljno javno tožilstvo Ljubljana, ki je ustanovljeno za območje temeljnega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
96.	člen
Sredstva in ostale pogoje za delo temeljnega so-. dišča v Ljubljani, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina Ljubljana Šiška po dogovoru z ostalimi občinami za območje katerih sodišča, tožilstvo in družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
97.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren občipski skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja.
98.	člen
Sodnik za prekrške kot organ za postopek o prekršku na prvi stopnji ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon, izreka kazni in varnostne- ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
Sodnik za prekrške mesta je samostojni organ mesta in občine Ljubljane, katerim je na zahtevo dolžan poročati o svojem delu.
99.	člen
Sredstva in ostale pogoje za delo javnega pravobranilstva, ki je organizirano kot mestno javno pravobranilstvo in za sodnike za prekrške, zagotavlja v dogovoru z ljubljanskimi občinami mesto Ljubljana.
100.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledico naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
9.	Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
101.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja pristojen organ občine, v kateri ima sedež organizacija združenega dela, če ni v zakonu določeno, da ga opravlja organ kakšne druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
102.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
103.	člen
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizcije združenega dela za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v đdadu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v' skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
104.	člen
če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
105.	člen
Organizacija združenega Sela je dolžna občinski skupščini na zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
106.	Hen
Določbe členov 101 in 105 tega statuta o. nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih
107.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumi in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja ter organizacijah in skupnostih, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
108.	člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki določajo katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
109.	člen
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela imajo enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.
110.	člen
Zaradi usmerjanja in vodenja kmetijske zemljiške politike v občini se kmetijske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost.
Z namenom, da se v občini zagotovi skladnejši razvoj celotnega gospodarstva, da se zagotovi boljša preskrba tržišča s kmetijskimi pridelki, lahko organizacije združenega dela s področja kmetijstva, gozdarstva, prehrambene industrije, prehrambene trgovine, občinska skupščina, krajevne skupnosti ter druge organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, zainteresirane za razvoj kmetijstva v občini, ustanovijo ustrezno skupnost za pospeševanje kmetijstva.
111.	člen
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane, v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnosti in v občini.
112.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, upravljajo družbene zadeve, usklajujejo skupne interese ter na način, določen z zakoni, v samoupravnih sporazumih in statutih odločajo:
—	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
—	po delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	po delegatih v občinski skupščini, skupščini mesta Ljubljane, in v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	po delegatih, ki jih delegirajo v samoupravne organe krajevnih skupnosti;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev; '
—	z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb ter organizacij ;
—	prek socialistične zveze delovnih ljudi, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij;
—	v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
113.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—	o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem statutom in- statutom mesta Ljubljana.
114.	člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja’ skupščina SIS.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpokličejo delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opra-Ijajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v združenem delu ter delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo de-
javnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti.
115.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v , skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz . svojih izvoljenih delegacij.
Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikovanja in sestavo splošne, združene oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih skupnosti oz. temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja, pomembna za delo delegacij in njihovega povezovanja z delavci oziroma delovnimi ljudmi in občani, ki so jih izvolili.
116.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	z referendumom, na zborih delovnih ljudi in občanov, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in v javni razpravi,
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—	po delegatih v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, • v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem' in družbenim dogovarjanjem,
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
—	krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva, in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
—	v drugih oblikah, na način določen z ustavo, z zakonom, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
2.	Krajevna skupnost
117.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delavci, delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. Z družbenim dogovarjanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo z občinsko skupščino in njenimi organi, s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delavcev, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ter delavcev, delovnih ljudi, združenih v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Delavci, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vpražanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani in žirših družbenopolitičnih skupnostih.
118.	člen
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
Izvrševanje določenih skupnih« potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
119.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanja nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevno skupnost ustanovijo, združijo z drugo krajevno skupnostjo razdružijo z več krajevnimi skupnostmi ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave in sprejetih stališč v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
120.	člen
Pobudo za ustanovitev, razdružitev, združitev, iz-dvojitev in pripojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	terenske in krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	zbori delovnih ljudi in občanov,
—	zbori delavcev organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti,
—	zbori delegatov krajevnih skupnosti,
—	svet krajevne skupnosti,
—	zbor stanovalcev, ki povezuje najmanj 50 stanovanjskih enot.
Dana pobuda se nato posreduje občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki o njej zavzame svoje stališče in ga posreduje prizadetim krajevnim konferencam Socialistične zveze delovnega ljudstva.
121.	člen
O ustanovitvi, razdružitvi, združitvi, izdvojitvi in priključitvi krajevne skupnosti ali njenega dela odločajo delavci, delovni ljudje in občani z referendumom.
122.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
V premoženjsko pravnih zadevah zastopa krajevno skupnost javni pravobranilec.
123.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži zboru delegatov krajevne skupnosti v obravnavo, le-ta ga nato dostavi krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagi sprejetih pripomb in predlogov oblikovanih v javni razpravi svet krajevnih skupnosti pripravi predlog statuta, ki ga posreduje zboru delovnih ljudi in občanov.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretini vseh članov zbora delegatov krajevne skupnosti.
Spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti se sprejemajo po istem postopku kot sam statut.
124.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti so dolžni prejemati letne in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, ki so temelj združevanja sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb in interesov.
Ti plani morajo biti usklajeni z drugimi udeleženci planiranja tako v okviru krajevne skupnosti, kakor tudi širše družbenopolitične skupnosti.
Sprejemanje in izvajanje planov mora temeljiti na načelu solidarnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti.
125.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani na osnovi določil ustave SRS, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in v skladu s sprejetimi usklajenimi letnimi in srednjeročnimi plani krajevnih skupnosti združujejo naslednja sredstva:
—	sredstva, ki so predvidena za posamezne naloge v sprejetih srednjeročnih in letnih planih posameznih samoupravnih interesnih skupnostih,
—	združena sredstva delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti zbrana na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev zbranih na območju krajevnih skupnosti, ki jih občina odstopi krajevnim skupnostim za uresničevanje njenih nalog,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	sredstva zbrana s samoprispevki in drugimi oblikami prispevkov delovnih ljudi in občanov. I
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine se določi s posebnim sporazumom sklenjenim med krajevnimi skupnostmi in izvršnim svetom občinske skupščine.
126.	člen
Kolikor organi občinske skupščine prenesejo iz svoje pristojnosti naloge na krajevne skupnosti, se prenesejo po predhodnem samoupravnem sporazumu ali dogovoru in so za izvrševanje teh nalog ti organi dolžni zagotoviti finančna sredstva.
127.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom in s sprejetimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
.Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
128.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti 'lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom.
3.	Družben« dogovarjanje in samoupravno
'porazumcvanje
129.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina oziroma po njenem pooblastilu IS, zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
130.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblašeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
131.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
132.	člen
Družbeni dogovor mora vsebovati določilo, kdaj prične veljati.
•	133. člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
134.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih ob-
likah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženj-, skega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupra.nih organizacij in skupnosti ter sindikata.
135.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar sfe določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
136.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
137.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno, kmetijsko ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali v katero drugo obliko združevanja dela in sredstev.
138.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
139.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
140.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet.
141.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
142.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnevom njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
143.	člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora razpravljajo delovni ljudje v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s področja, na katerem se sprejema.
Postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je javen.
144.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arb’-.raže ah kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
145.	člen
Sprejeti družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, kjer je udeleženec občinska skupščina, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
V tem primeru je udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko so ga vsi udeleženci po samoupravni poti sprejeli, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
146.	člen
Upravni organ občine, ki vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec organ občine.
147.	člen
Izvršni svet in pristojni organi so dolžni spremljati izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženec je skupščina. oziroma izvršni svet in o tem poročati skupščini najmanj enkrat letno.
4.	Skupščinski sistem v občini
148.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine in skupščin SIS, oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
149.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v’ temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določeri z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah, združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo tudi študenti in učenci srednjih šol po pogojih in na način, ki jih določa ^akon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela . oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
150.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom ih odlokom občinske skupščine.
151.	člen
Člani delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije.
Delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine volijo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je določila občinska konferenca SZDL.
152.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem
statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega* delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
153.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v Zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
154.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela In drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delavcev, delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
155.	člen
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom in tem statutom delegira iz svojega sestava delegate v zbore občinske skupščine;
—	z delegati obravnava vprašanja, ki se bodo obravnavala v občinski skupščini ali za katere je zainteresirana smoupravna organizacija ali skupnost ter zavzema stališče, pri tem sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi delegacijami, da se stališča uskladijo;
—	sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini;
—	spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini ter obvešča samoupravno organizacijo oziroma skupnost o vnrašanjih. ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	v skladu s statutom samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, za katera so tako samoupravna organizacija oziroma skupnost kot tudi delavci, delovni ljudje in občani še posebno zainteresirani. in to pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini;
—	dale prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in
odločitev v skupščini v skladu z zakonom oziroma statutom občine ter uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom skupščine;
— lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z , drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere jo samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
156.	člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
157.	člen
Občinska skupščina predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
158.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadeyo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
159.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih oranizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
160.	člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svo-
jem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
161.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
162.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov in na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tečejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
163.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
164.	člen
Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva, da delegati in delegacije lahko kar najbolj uspešno in odgovorno opravljajo svoje delo.
165.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. Ta dolžnost mu preneha tedaj, ko je namesto njega določen drugi delegat oziroma, ko je te dolžnosti razrešen.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovor-n°st, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrabi ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora katerega član je; prav tako se zoper njega, če se skli-Cllie na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek krez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem depoju. za katerega je predpisana kazen zapora nad Pst let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora.
Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesene skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
5.	Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja
a)	Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
166.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor in so' stari nad 15 let.
167.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj;
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge;
—	predlagajo občinski skupščini in Skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti;
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut temeljnih organizacij združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
168.	člen
Zbori so dolžni razpravljati o vprašanjih, za katere je v tem statutu tako določeno in o drugih vprašanjih po sklepih občinske skupščine.
Zbore sklicujejo pristojni organi določeni v statutih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacijalj in 'skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Kolikor pristojni organ v skladu z določili statuta ne skliče zbora, ga lahko po preteku enega meseca od sprejema zahteve skliče predsednik skupščine.
169.	člen
Statuti oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti temeljnih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov.
Zbori delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
b)	Referendum
170.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delavci, delovni ljudje 'in občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejeti odlok ali drugi akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih potreb v občini in v drugih z zakonom določenih primerih.
171.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60. dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
172.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti na območju občine, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ali občinski svet Zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum najpozneje v 60. dneh po prejemu zahteve za razpis.
173.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določi besedilo vprašanj, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum' razpisuje.
174.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delavci, delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Če je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v temeljni organizaciji združenega dela in delovnih skupnostih, ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referendum.
175.	člen
Odločitev ha referendumu jo sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja
Odločitev sprejeta na referendumu se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Občinska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma o istem vprašanju in tudi ne ponoviti referenduma o istem vprašanju.
176.	člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komisija.	^
Ostala vprašanja v zvezi z referendumom uredi občinska skupščina s svojim predpisom v skladu z zakonom.
c)	Podpisovanje in posebne pismene izjave
177.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju.
178.	člen
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja.
179.	člen
Za izvedbo postopka o odločitvah na podlagi podpisovanja ali posebnih pismenih izjav se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu, razen določbe o objavi v Uradnem listu SRS.
V.	OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
180.	člen
Občinska skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
181.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, pro-storsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
—	sprejema statut občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane;
—	odloča o spremembi statuta občine;
—	določa splošna načela, cilje i» smer politike razvoja občine;
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakoni ter daje njihovo obvezno razlago;
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—	odloča o razpisu občinskega referenduma in sklepa o drugih oblikah osebnega izjavljanja;
—	skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	odloča o razpisu samoprispevka oziroma javnega posojila;
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine, izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte IS, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	opravlja politično nadzorstvo nad. delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščihi odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov;
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih Pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava hinenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah lu skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti;
—	ustanavlja organizacije združenega dela in dru-samoupravne organizacije;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsedni-k® občinske skupščine;
—	voli in razrešuje predsednika, podpredsednike ln člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—	voli delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ;
—	voli predsednika in člane predsedstva SR Složnije;
—	voli predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	voli predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
—voli in razrešuje sodnike za prekrške;
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih Upravnih organov;
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine;
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe kot to določa zakon;
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	imenuje in razrešuje občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja;
■ — imenuje in razrešuje mestnega javnega pravobranilca in njegove namestnike;
—	imenuje in razrešuje komandirja postaje milice;
—	imenuje predsednika in člane stalnih in začasnih delovnih teles občinske skupščine;
—	imenuje in daje soglasje o imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statutom.
182.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svojih pristojnosti da v obravnavo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
183.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v obravnavo zborom delavcev in zbbrom delovnih ljudi in občanov osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	urbanističnih programov in urbanističnih načrtov,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom izredne materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to določa zakon.
184.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem;
—	določiti primeren rok za obravnavo;
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz obravnave;
—	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
—	skrbeti, da se akt ne sprejme pred zaključkom obravnave;
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz obravnave in se do njih opredeliti;
—	na primeren način obvestiti udeležence obravnave o stališčih, ki jih je zavzela do predlogov iz obravnave.
2. Sestava
185.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični
zbor.
186.	člen
Zbor, združenega dela sestavlja 55 delegatov in sicer:
45 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva;
4	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s prosvetno-kulturnega in raziskovalnega področja;
2	delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja;
2	delegata delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združuje svoje delo in delovna sredstva;
1	delegat delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela;
1 delegat aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 35 delegatov delovnih ljudi in občanov (organiziranih) v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
3.	Pristojnosti in delo zborov
187.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
188.	člen
/
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih in pristojnosti občinske skupščine enakopi*ay-no oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
189.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine;
—	o predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta mesta;
—	o razpisu referenduma;
—	o uvedbi samoprispevka in uvedbi javnega posojila.
Dajejo soglasje:
—	k sprejetju statuta mesta Ljubljane;
—	k uvedbi postopka za spremembo statuta in b spremembi statuta mesta Ljubljane.
Razpravljajo in dajejo stališča:
—	k srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta;
—	k srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu;
—	k regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije;
—	k urbanističnim programom in urbanističnim načrtom.
Sprejmejo:
—	statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine;
—	statutarni odlok;
—	poslovnik občinske skupščine;
—	družbeni plan občine;
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije.
Sprejmejo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka;
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	skrb za udeležence NOV;
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine;
—	vprašanja s področja kadrovske politike;
—	pristojnost, organizacijo in delo ' sekretariata občinske skupščine;
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb;
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka;
—	občinski referendum;
—	priznanja in nagrade občine;
—	delegiranje delegatov za zbor občin SML v zbor občin SRS;
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine.
Volijo in razrešujejo:
—	predsednika in podpredsednike občinske skupščine;
—	predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta;
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča;
—	predsednika in sodnike sodišča združenega dela;
—	sodnike za prekrške.
Imenujejo in izvršujejo:
—	predstojnika občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
—	sekretarja občinske skupščine;
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike;
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovega namestnika;
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike!
—	komandirja postaje milice;
—	individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom;
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom občinske skupščine;
—	predsednike in člane stalnih komisij odborov in drugih stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine.
Dajejo soglasje k imenovanju:
—	individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena (šole, VVZ itd.), če tako določa zakon;
—	vodijo strokovne službe posameznih SIS oz. imenovanje vodij skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti.
Določajo delegate:
—	za zbor občin Skupščine SR .Slovenije,
—	za skupščino skupnosti slovenskih občin,
—	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
—	za zbor občin Skupščine mesta Ljubljane.
190.	člen
Zbor združenega dela in. zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premoženjsko pravnih razmerij v občini;
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin;
—	sprejemata odloke o zazidalnih načrtih in urbanističnih redih;
—	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja;
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena;
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	dajeta soglasje oz. potrjujeta samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, če je z zakonom tako določeno;
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb;
—	opravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi;
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih Pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata ninenja in predloge organov, ki v občini poleg njih 'zvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter de-
lovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbami in kmetijskimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora, oziroma v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane;
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statuta teh skupnosti, če tako določa zakon;
—	sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti;
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami;
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	odločata o višini prispevka za zagotovitev potrebnih sredstev za normalno delovanje in za zagotavljanje solidarnosti za obdobje enega leta, vkolikor posamezna SIS ni sposobna samoupravno zagotoviti normalno delovanje na svojem območju;
—	odločata o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini;
—	ustanavljata organizacije združenega dela ter druge organizacije, kadar je po zakonu ustanovitelj občinska skupščina;
—	sklepata o pričetku postopka redne likvidacije organizacije združenegh dela;
—	obravnavata predpise o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in predpise o prispevkih, katere V mestu plačujejo TOZD in druge delovne skupnosti ter občani mesta Ljubljane ter dajeta stališča delegatom za zbor občin SML;
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
191.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča.
V zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana in sicer na:
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	odvetniško in drugo pravno pomoč;
-— združevanje občanov, javne shode in prireditve;
—	vprašanja verskih skupnosti;
—	splošna vprašanja informiranja v občini in na' splošne pogoje javnega obveščanja;
—	obravnavanje aktualnih vprašanj povezanih z razvijanjem samoupravnega socialističnega sistema;
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin človeka in občana.
192.	člen
Delegati družbenopolitičnega zbora na svoji seji glasujejo tajno o listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki jo je določila mestna konferenca socialistične zveze delov-
nega ljudstva in o listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki jo je določila republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
193.	člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	varstvo pri delu;
—	samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
—	predloge in stališča zborov delavcev, delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih;
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih;
—	obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti;
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delavcev in delovnih ljudi na vseh področjih združevanja dela ter samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov;
—	začasne ukrepe, če so v organizaciji združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ne izpolnjuje z zakonom določene obveznosti;
—	odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela in da se začne pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, pred sodiščem združenega dela pa postopek za oceno skladnosti, če kakšen akt ali sklep ni v skladu z zakonom ali je v nasprotju z zakonom oziroma ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom.
Druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora;
—	določitev liste za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljnih organizacij združenega dela.
Zbor daje tudi soglasje k statusnim spremembam za tiste organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena ali za dajanje soglasja pooblasti drug organ.
Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Zbor združenega dela z odlokom določi izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v ta zbor, skupino delegatov zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Socialistične republike Slovenije.
194.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu
sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
195.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu z njegovo pristojnostjo:
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
—	določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vpra-.šanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik;
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo ali da je v nasprotju z zakonom oziroma da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom in začne postopek za oceno ustavnosti, zakonitosti oziroma skladnosti tega akta;
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge;
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine;
—	obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in prometa na njih;
—spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja;
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih;
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor krajevne skupnosti samostojno sprejme odlok o tem, koliko delegatov pošiljajo delegacije posameznih krajevnih skupnosti na sejo zbora krajevne skupnosti.
196.	člen
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz' pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena;
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	obravnavajo letni plan razvoja dejavnosti v posamezni samoupravni interesni skupnosti;
—	odločajo o ustanavljanju in prenehanju samoupravnih organizacij, ki delujejo na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
197.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela.
198.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije;
—	volijo delegate v zvezni zbor Skupščine SFRJ;
—	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin;
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti;
—	odločajo o podelitvi domicila;
—	odločajo o podelitvi zlate plakete;
—	sprejemajo odlok o začasnih ukrepih v skladu z določili 257. člena statuta;
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon ali ta statut.
199.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom Skupščine občine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.
200.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih in drugih organov oziroma organizacij in skupnosti.
201.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji, Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razrešuje;
—	imenuje in razrešuje tajnika zbora;
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, ki jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi;
—	sprejema program svojega dela.
202.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov navzočih delegatov, razen, če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
203.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo, občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
4.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov
204.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali dva podpredsednika.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednike s tajnim glasovanjem izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegacij vsakega zbora.
Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
205.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino;
—	sklicuje In vodi skupne seje vseh zborov skupščine;
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov, ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;
—	skrlji za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine;
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini;
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravne interesne skupnosti;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi;
—	sklicuje seje posameznih delovnih teles skupščine, če tega ne store njihovi predsedniki.
206.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na katerem zbori obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore in o katerih enakopravno odločajo.
207.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Ce je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča.
208.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor z večino glasov izmed vseh delegatov zbora na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov, zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
209.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku skupščine občine, podpisuje sklepe, stališča in priporočila zbora, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi. •
210.	člen
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine, ali najmanj petina delegatov zbora ali predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
211.	člen	„
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika
ali podpredsednika skupščine ali za predsednika ali namestnika predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.	•
5.	Sekretariat skupščine
212.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za dobo 4 let in je
lahko ponovno imenovan. Za svoje delo in delo sekretariata skupščine je odgovoren občinski skupščini.
213.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina z odlokom.
6.	Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
214.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko z odlokom ali drugim aktom ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje sistemskih vprašanj, predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine ter odločajo v okviru danih pristojnosti.
215.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za prošnje in pritožbe;
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne;
—	komisijo za volitve in imenovanja;
—	komisijo za odlikovanja;
—	statutarno komisijo;
—	normativno-pravno komisijo;
—	odbor za družbenopolitični sistem;
—	odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
—	odbor za finance in proračun:
—	odbor za družbenoekonomske odnose;
—	odbor za družbenoekonomski razvoj.
216.	člen
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ima 3 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij.
217.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in odborov ter drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
218.	člen
Vsak zbor ima 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Sestavo, naloge in način dela mandatno-imunitet-nih komisij določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
VI.	DRUŽBENI SVETI
219.	člen
Družbeni sveti kot sestavni del delegatskega sistema so družbena telesa, v katerih delovni ljudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah zaradi uresničevanja
z ustavo določenih pravic, obvez in odgovornosti uresničujejo družbenopolitično koordinacijo pri oblikovanju in Izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine občine, kot tudi pri njihovem izvajanju in pri prispevanju in razvijanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
220.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja med skupščino občine In njenim izvršnim svetom, drugimi organi v občini z družbenopolitičnimi organizacijami ter zaradi izmenjave mnenj in usklajevanja stališč med občinami in mestom se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, dajejo politično iniciativo za proučevanje posameznih vprašanj, imajo družbeni vpliv na delo organov občine ter sodelujejo s tem, da oblikujejo stališča o sistemskih vprašanjih in izvajanju politike občinske skupščine ter opravljajo demokratično družbeno kontrolo nad delom izvršnega sveta.
Družbene svete ustanovi skupščina občine z odlokom, s katerim določi sestav, področje in način dela.
221.	člen
Zaradi podružbljanja funkcije upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov ter za spremljanje dela ter izvrševanje družbene kontrole teh organov, se ustanovijo družbeni sveti v posameznih upravnih organih oziroma za posamezno področje uprave;.
Interni sveti se ustanove z odlokom občinske skupščine, s katerim se tudi določi sestava in način dela družbenih svetov v upravnih organih.
Družbeni sveti se lahko ustanovijo tudi v organizacijah združenega dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Z družbenim dogovorom se v skladu z zakonom ter samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela oziroma drugih organizacij in skupnosti določijo področja dejavnosti, vsebina dela in način konstituiranja teh svetov.
VII.	IZVRSNI SVET
222.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občim.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak upravni organ na svojem področju izvaja oziroma zagotavlja izvajanje politike, ki so jo določile ob-
činska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti. Odgovoren je za izvajanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in organov širše družbenopolitične skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, statutu občine in odloku o izvršnem svetu.
223.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	skrbi za izvajanje politike občinske skupščine;
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	skrbi za izvrševanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev;
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje obrambnih priprav v občini;
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni;
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi zagotovili izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo:
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge na podlagi predpisa in pooblastil občinske skupščine.
224.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu m na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
225.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, so-
deluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela.
226.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, ki jih voli občinska skupščina.
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi občinska skupščina.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidate za podpredsednike in člane izvršnega sveta predlaga kandidat — predsednik izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Skupščina občine voli predsednika, podpredsednika in ostale člane izvršnega sveta za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni še za 4 leta.
Člani izvršnega sveta so lahko tudi predstojniki upravnih organov.
227.	člen
Člani izvršnega sveta skupščine občine ne morejo biti osebe, za katere poseben zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta skupščine občine,
228.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
229'. člen
Izvršni svet obravnava in določa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov,
230. člen
Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejemi potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvi’šni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
231.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
232.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacije združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila .dolžni dajati.
233.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in jdločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
234.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu mora obravnavati občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžamodstopiti.
235.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik Izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet. predsednik oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
236.	člen
če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
237.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti elana izvršnega sveta odloča svet.
238.	člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje določi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja pomembna za delovanje izvršnega sveta.
VIII.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
239.	člen
Upravni organi občine opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine .širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo pri izvajanju zakona in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise, izdajajo izvršne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Občinski upravni organi opravljajo vse zadeve, ki jih določajo ustava in zakon, razen tistih, za katere se v občini dogovore, da jih poverijo mestu.
240.	člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih pristojnosti in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati se v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
241.	člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihove pristojnosti in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje pred-
pisov, učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
242.	člen
Upravni organi so organizirani kot sekretariati oziroma oddelki ali uprave in komiteji.
Sekretariat oziroma oddelek ali uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja eno'tnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri Izvrševanju drugih predpisov ip splošnih aktov.
Naloge iz delovnega področja komiteja v okviru pooblastil določenih z odlokom občinske skupščine opravlja komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
Z odlokom občinske skupščine se individualno vodeni upravni organi ustanovijo kot sekretariati, oddelki ali uprave, kolegijski upravni organi pa kot komiteji.
243.	člen
Organizacije upravnih organov, njihovo delovno področje ter opis del in nalog, določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
244.	člen
Predstojnik upravnega organa r^ganizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
245.	člen
Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta posebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
246.	člen
Posamezne upravne organe vodijo predstojniki, ki jih imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta Občinska skupščina.
247.	člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetli o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegatov na seji skupščine ali sejah zborov je dolžan dati odgovor.
248.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
249.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih in drugih občinskih organov glede na pomen, zahtevnosti in obseg nalog teh organov.
250.	člen
Z odlokom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem -javnih pooblastil.
IX.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
251.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti in daje obvezne razlage odlokom.
252.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti
Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali drugega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
253.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
254.	člen
Občinska skupščina sprejema odloke in druge akte v dvofaznem postopku, kadar leJti neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če se jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
255.	člen
Odlok ali drug akt, ki ga sprejme zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
256.	člen
Odlok ali drug akt, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo .glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesene skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
257.	člen
Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni Svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
258.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
259.	člen
Odloki in drugi splošni akti se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije in začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki'so izdani za' nujno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
260.	člen
Odlok ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v odloku ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
X.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
261.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih oranizacij in društev je javno.
262.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, d vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delavce, delovne ljudi in občane o dohodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
263.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge oragnizacije in skupnosti
seznanjajo delavce, delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek interesnih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
264.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
265.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih roganizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
266.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko v skladu s poslovnikom sodelujejo v delu skupščine.
267.	člen
Uresničevanje, načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XI.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
268.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
269.	člen
Vsak nosilec funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
270.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil.
V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela, lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
271.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesene skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in imenovanih delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe.
O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
272.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
I
XII.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
273.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Šiška z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta Ljubljana, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
274.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
1.	Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
275.	člen
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določene v statutu mesta Ljubljana, ki ga kot skupni dogovor združenih občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih sprejme Skupščina mesta Ljubljana v soglasju z občinskimi skupščinami na območju mesta Ljubljana.
276.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana In njenimi organu
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini;
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti mesta Ljubljana ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela Skupščine mesta Ljubljana in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
2.	Sodelovanje občine s SR Slovenijo
277.	člen
Občinske skupščine in njeni organi sodelujejo s Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tako da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tam statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali z drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
XIIT. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
278.	člen
Občina Ljubljana Šiška sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
279.	člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja 'se lahko občina Ljubljana Šiška pobrati z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
O pobudi za pobratenje sklepa občinska skupščina. S sklepom se določi način podpisovanja listine za pobratenje.
280.	člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, ne-vmešavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina Ljubljana Šiška z mesti in organizacijami v tujini.
XIV. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
281.	člen
.Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne! interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
282.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
283.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
284.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom, ki ima enako veljavo kot spremembe statuta.
Statutarni odlok je sprejet, če zanj glasuje 3/4 delegatov vsakega zbora.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
285.	člen
Novi odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti sprejeti najkasneje do 30. junija 1978.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
286.	člen
Upravni organi in delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z delom v okviru dosedanjih pristojnosti do roka iz prejšnjega člena.
287.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo, pričnejo veljati
1.	januarja 1979, kot to določa zakon.
288.	člen
Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta v prečiščenem besedilu preneha veljati statut občine Ljubljana Šiška, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 4. marca 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/74.
289.	člen
Spremenjen in dopolnjen statut v prečiščenem besedilu začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Št. 1-011-01/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
78.
Na podlagi 50. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/77) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojnq in drugih vojn, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 191z—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
. Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči te lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9.
9.	1943 oz. do 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih, o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. do
13.	10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	Stalna priznavalnina
2.	Občasna priznavalnina
3.	Enkratna priznavalnina
4.	Pomoč za šolanje otrok
5.	Pomoč za zdravljenje
6.	Zdravstveno varstvo
7.	Pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	Sosedska pomoč
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega' odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov V pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega RO % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Dohodek od zaposlitve se upošteva od povprečja prejemkov zadnjih treh mesecev pred vložitvijo zahtevka za podelitev občinske priznavalnine.
Za dohodek iž kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkovv pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5., točke 3. člena tega odloka do 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upo-števa število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	"člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delav-ce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
‘ Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz
12.	člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Šiška o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemn:’- •-'rimerih podeli udeležencem
narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dose-daj Veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 °/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
13.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otrocj uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 ^
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 % nad merili iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. do
13.	10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se Preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska n.ajnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 °/o zneska računa za hotelske storitve,
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 % ne glede na dohodek.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mdjo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem jz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo in okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih po-, kojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 °/o zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija individualno.
16.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV in združenj vojaških vojnih invalidov se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
18.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Šiška odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinskih organizacij ZB NOV
Ljubljana Šiška, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Siska.
19.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi,sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Šiška, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
20.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Ljubljana Šiška v okviru dogovorjene porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Ljubljana Šiška v svojem proračunu iz lastnih sredstev.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter vojne dorobovoljce iz vojn 1912—-1918 Skupščine občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 33/74, z dne 8. 11. 1974).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 1-59-039/77
Ljubljana, dne 4. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Siska
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
79.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 29. seji Zbora združenega dela in 29. seji Zbora krajevnih skupnosti , dne 28. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška
1
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška.
2
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 1-025-04/77
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
80. ,
Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin sklepajo v občini Ljubljana Šiška
I.	— delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti,
— delavci organizacij združenega dela in drugih " samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot uporabniki komunalnih storitev in *
II.	— delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Delovni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu — ustanovitelji) ustanavljajo komunalno skupnost za območje občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu — skupnost) z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev.
2.	člen
V skupnosti zadovoljujejo člani svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo program razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, ter' uresničujejo druge skupne interese.	*
3.	člen
Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na način njihovega pokrivanja lahko člani:
a)	za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanove v krajevnih skupnosti enote te skupnosti (krajevne enote),
b)	za uresničevanje širših skupnih interesov po komunalnih storitvah ustanove zvezo samoupravnih in-
teresnih skupnosti za območje ljubljanskih občin ali širše območje.
4.	člen
Pri odločitvah na kakšnem območju in na katerem področju člani skupnosti uresničujejo samoupravne pravice in interese je treba upoštevati, da vrsta potreb in način njihovega pokrivanja predstavlja zaključeno celoto.
5.	člen
Interesno in funkcionalno zaključena celota za zagotavljanje zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah je na določenem območju organizacijska oblika samoupravne organiziranosti, kjer je mogoče, glede na interesno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalnega' pokrivanja potreb uresničevati samoupravne pravice in interese uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev.
6.	člen
Komunalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1.
II. ČLANSTVO V SKUPNOSTI
7.	člen
Člani skupnosti so:
—	delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti kot uporabniki,
—	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju skupnosti, kot izvajalci.
Delavci — uporabniki in izvajalci — postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Občani in delovni ljudje v krajevnih skupnostih postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum v okviru krajevne skupnosti in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti.
8.	člen
Člani skupnosti po svojih delegatih:
1.	odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interes določeni v tem sporazumu,
2.	sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov zlasti o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja,
3.	usklajujejo svoje interese na' področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samfoupravni organizaciji, oziroma skupnosti, občini in na območju skupnosti,
4.	se dogovarjajo o dostopnosti komunalnih storitev in njihovi kvaliteti,
5.	uresničujejo obveznosti sprejete s tem sporazumom, statutom komunalne skupnosti in drugih sporazumov ter dogovorov.
9.	člen
Člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznost: in odgovornosti razen s .tem sporazumom
šc s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili sporazuma.
10.	člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov.
11.	člen
Skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena:
I.	na področju individualne porabe:
1.	oskrba naselij z vodo,
2.	odprava odpadlih in atmosferskih voda (kanalizacija),
3.	oskrba naselij s plinom,
4.	oskrba naselij s toplotno energijo.
II. na področju kolektivne komunalne porabe:
1.	javna razsvetljava v naseljih,
2.	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
3.	urejanje zelenih površin v naseljih,
4.	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči,
5.	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov,
6.	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti,
7.	opravljanje dimnikarske službe,
8.	opremljanje naselij z javnimi tržnicami,
9.	dejavnost komunalno storitvenih klavnic,
10.	opremljanje naselij z javnimi sejmišči,
11.	opremljanje naselij z javnimi parkirišči,
12.	javna higienska kopališča.
III.	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
IV.	urejanje ulic. trgov in lokalnih cest,
V.	opravljanje javnega mestnega prometa.
III.	PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH
DEJAVNOSTI IN ZDRUŽENIH SREDSTEV
12.	člen
Temeljni cilji progamiranja razvoja komunalnih dejavnosti v skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članov skupnosti po komunalnih storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njegovem okviru tudi komunalne dejavnosti na njenem območju.
13.	člen
Člani v skupnosti planirajo, usklajujejo in uresničujejo razvoj komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem tako, da bi z razvojem komunalnih dejavnosti omogočili sebi in združenemu delu boljši komunalni standard, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in uresničevali skupaj določeno razvojno politiko.
14.	člen
Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, ki jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih, in družbenopolitičnih skupnostih kot sestavni del plana njenega družbenoekonomskega razvoja.
V okviru skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi
pa srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnih dejavnosti.
15.	člen
Plani skupnosti vsebujejo zlasti:
1.	obseg, kakovosti in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami,
2.	združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjave dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju;
3.	združevanje sredstev za razvoj komunalnih zmogljivosti,
4.	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov,
5.	in druge naloge opredeljene z dogovorom o osnovah plana in družbenega plana občine Ljubljana Šiška.
16.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov, skupnost pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi' in društvi (na območju občine Ljubljana Šiška) zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva, cestnega gospodarstva, vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja; za uresničevanje sodelovanja lahko skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa.
17.	člen
Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane, na osnovi, usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov. Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane v soglasju s Skupščino občine Ljubljana Šiška.
18.	člen
Sredstva komunalne skupnosti so:
—	prispevek porabnikov komunalnih storitev in naprav,
—	del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori stanovanjska skupnost občine s skupnostjo,
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela,
—	samoprispevek,
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente,
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča,
—	cestne pristojbine in komunalne takse,
—	krediti,
—	druga sredstva.
19.	člen
Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, oziroma drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanj a.
20.	člen
Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, metodologiji planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev, ureja statut in drugi splošni akti skupnosti.
IV.	ORGANI KOMUNALNE SKUPNOSTI
21.	člen
Organi komunalne skupnosti so:
—	skupščina,
—	interesni odbori za posamezne skupine komunalnih dejavnosti,
—	izvršni odbor,
—	odbor za samoupravno kontrolo.
a) Skupščina
22.	člen
. Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delavci organizacij združenega dela kot Uporabnikov komunalnih storitev.
Zbor uporabnikov ima 64 delegatskih mest.
—	zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delavcev komunalnih organizacij v občini Ljubljana Šiška.
Zbor izvajalcev ima 36 delegatskih mest.
23.	člen
Za delegiranje delegatov v organe skupnosti se ha območju občine Ijubljana Šiška po krajevnih skupnostih oblikujejo skupne delegacije delegatov delavcev v delovnih organizacijah ter delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Delovni ljudje iz posameznih delovnih organizacij delegirajo v skupno delegacijo krajevne skupnosti najmanj po enega delegata. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih pa delegirajo najmanj toliko delegatov, kolikor jih je iz delovnih organizacij, toda najmanj 5.
V	zboru uporabnikov Skupščine komunalne skupnosti delegirajo skupne delegacije krajevnih skupnosti naslednje število delegatov in sicer:
a)	po 2 delegata skupne delegacije KS: Gunclje— Male Vižmarje, Stanežiče—Medno, Šmartno—Tacen, Gameljne—Rašica, Bukovica—Šenkov turn, Vodice, Smlednik, Pirniče, Trnovec—Topol in Podutik;
b)	po 4 delegate skupne delegacije IS: Dravlje, Milana Majcna, Hinka Smrekarja, Ljuba Šercerja, Litostroj, Komandanta Staneta, Šentvid, Vižmarje—Brod, Medvode, Zg. Šiška in Koseze.
Skupne delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zboru uporabnikov načeloma enako število delegatov delavcev OZD ter delovnih ljudi in občanov. Izjeme so lahko skupne delegacije krajevnih skupnosti, ki na svojem področju nimajo delovnih organizacij kot celote, ampak samo določene dele le-teh.
24.	člen
V	zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo delavci izvajalcev komunalnih organizacij — podpisnikov tega sporazuma po dva delegata.
Člani skupnosti lahko odločajo, da bo funkcijo delegacije za delegiranje v zbor izvajalcev skupščine skupnosti opravljal delavski svet ah drugi njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegira -nje v skupščino kpmunalne skupnosti.
b) Interesni odbori
25.	člen
V	okviru skupnosti se lahko kot organi skupščine ustanovijo interesni odbori za individualno komunalno porabo za- kolektivno komunalno porabo, upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest ter opravljanje javnega mestnega prevoza, ki so vključene v skupnost, z nalogo, da na področju komunalne dejavnosti proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe oziroma, da ukrepajo v primerih, kadar jih za to pooblasti skupščina skupnosti.
26.	člen
Interesni odbori so organi skupščine, ki jih sestavljajo delegati, ki jih izvoli skupščina za dobo 4 leta.
27.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane interesnega, odbora voli skupščina skupnosti.
V	interesne odbore se volijo delegati iz vrst delegatov obeh zborov.
c)	Izvršni odbor
28.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki se določijo s statutom skupnosti.
29.	člen
Izvršni odbor ima predsednika in 10 članov, kijih imenuje Skupščina komunalne skupnosti izmed delegatov v zborih za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga imenuje skupščina komunalne skupnosti.
30.	člen
Izvršni odbor ima naslednje naloge:
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles,
-— izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
upravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti oziroma, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi komunalna skupnost.
č) Odbor za samoupravno kontrolo
31.	člen
Odbor za samoupravno kontrolo ima predsednika in 10 članov,' ki jih izvolijo ustanovitelji komunajne skupnosti. Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut skupnosti.
32.	člen
Organi skupnosti lahko za opravljanje svojih nalog ustanove delovna telesa. Člani delovnih teles so poleg delegatov lahko tudi strokovnjaki za posamezna področja dela.
V.	DELO SKUPŠČINE
33.	člen
V	skupščini delegati razpravljajo in odločajo o naslednjih zadevah:
—	o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti, občine in mesta,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela komunalnih organizacij in jih predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti v soglasju — o posameznih investicijskih programih,
—	o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija),
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav,
—	o spremembi predmeta poslovanja, o razrešitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razrešitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije,
—	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statutne spremembe),
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami,
—	o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	o cenah za komunalne storitve,
—	o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije),
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	o statutih komunalnih organizacij,
—	o statutu spremembah in dopolnitvah statuta ter o statutarnih sklepih in drugih splošnih aktih komunalne skupnosti,
—	o ustanovitvi krajevnih enot interesnih odborov,
—	o finančnem načrtu in zaključnem računu komunalne skupnosti.
—	predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, o obveznem prispevku uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav ter druge predpise, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti,
—	o prenosu pristojnosti iz skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti,
—	o drugih vprašanjih, za katere je tako' določeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z usterz-nimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
34.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina.
Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji
Predsednika zborov nadomeščata podpredsednika, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji.
35.	člen
Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah, obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno.
36.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi, s statutom skupnosti.
VI.	KRAJEVNE ENOTE
37.	člen
Krajevne enote skupnosti se lahko organizirajo na pobudo članov komunalne skupnosti za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu.
38.	člen
Krajevna enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju in služijo potrebam teh območij.
Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov so zlasti:
1.	razvoj komunalnih dejavnosti in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike komunalne skupnosti, zlasti na področju:
—	lokalnih vodovodov,
—	lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za odvodnjavanje atmosferskih voda,
—	stanovanjskih cest, vaških cest, dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi, ki niso v pristojnosti občine oziroma cestnih skupnosti),
—	zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti,
—	lokalne zelene površine, lokalna otroška igrišča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine oziroma mesta,
—	javna snaga z lokalnimi odlagališči,
—	lokalna pokopališča in pogrebna dejavnost na teh pokopališčih (z izjemo pokopališč, ki so z odlokom Skupščine mesta Ljubljane dane v upravljanje Komunalnemu podjetju Ljubljana— TOZD »Žale«),
2.	povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje komunalnih kapacitet,
3.	dajanje iniciativ skupščini skupnosti za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo porabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev,
4.	zagotavljanje sredstev za uresničevanje, posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju,
5.	opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno' pristojnost.
39.	člen
Krajevne enote skupnosti so pri izvrševanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov skupnosti
40.	člen
. Samoupravno organizacijo krajevne enote skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu z načeli tega sporazuma in v skladu s statutom skupnosti.
VII.	JAVNOST DELA
41.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo komunalnih organizacij in skupnosti.
Organi komunalnih organizacij in skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahtevo dati odgovore na te pripombe oziroma predloge.
VIII.	ZDRUŽEVANJE
42.	člen
Skupnost se lahko združuje z drugimi SIS v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Skupnost se združuje z ostalimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin v Zvezo komunalnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti bo določeno, katere od svojih pristojnosti skupnosti prenašajo na zvezo skupnosti v celoti oziroma kaj bodo reševale v soglasju z zvezo komunalne skupnosti.
IX.	STROKOVNE SLUŽBE
43.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe skupnosti, bo organizirala skupnost strokovno službo, katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti.
Strokovne naloge skupnosti lahko opravlja tudi organizacija združenega dela, ki jo pooblasti skupšči-, na skupnosti.
X.	ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
44.	člen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov skupnosti so odgovorni organi skupnosti.
45.	člen
Člani skupnosti odgovarjajo za obveznosti te skupnosti, sprejete s tem sporazumom ter sporazumom o združevanju sredstev in prevzemajo omenjeno subsidiarno jamstvo, do višine svojih deležev v združenih sredstvih.
46.	člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov skupnosti ureja statut te skupnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Z ustanovitvijo skupnosti prevzame komunalna skupnost v upravljanje sredstva, ki so zagotovljena v proračunu občine Ljubljana Šiška in sicer:
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek za vzdrževanje cest in ulic,
—	in ostala sredstva, ki so namenjena za komunalno dejavnost.
48.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina ustanoviteljev in potrdi Skupščina občine Ljubljana Siska. Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS
Ljubljana, dne 28. februarja 1977.
81.
Na temelju ustave Socialistične republike Slovenije in razprave v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1977, sprejela
STATUT
občine Ljubljana Vič-Rudnik
I.	UVOD
Delovni ljudje in občani samoupravno demokratično organizirani v združenem delu, v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih zagotavljajo v svojih samoupravnih skupnostih in po delegacijah in delegatih odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi ter odločajo v okviru ustave, zakonov in predpisov, ki jih sprejemajo.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah ter društvih v enotni fronti organiziranih političnih sil — Socialistični zvezi delovnega ljudstva se s pripravo, sprejemom in uresničevanjem statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občina) aktivno vključujejo v celotno preobrazbo samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema, ki izhaja iz revolucionarnih izhodišč ustave in zakona o združenem delu.
II. OBČINA LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1.	člen
Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini, odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg mladinskih delovnih brigad številka 7.
Občino predstavlja predsednik občinske skupščine, zastopa pa predsednik izvršnega sveta.
Občina obsega južni del Ljubljane z okolico in meji z občino Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška in Škofja Loka.
Meje so določene z zakonom.
3.	člen
V občini uveljavljajo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
4.	člen
Praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik je 27. april — obletnica ustanovitve osvobodilne fronte.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
5.	člen
Delovni ljudje in občani v občini se svobodno združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije zato, da lahko neposredno prek svojih delegatov izražajo politične pobude in predloge ter se dogovarjajo za enotna stališča ob reševanju skupnih vprašanj življenja in razvoja občine ter širše družbenopolitične skupnosti.
6.	člen
Družbenopolitične organizacije občine na čelu z Zvezo komunistov kot vodilno, idejno in politično silo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kot sestavni del družbenopolitičnega sistema v občini, uresničujejo z ustavo in njihovimi statuti opredeljene naloge pri podružbljanju funkcij oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
7.	člen
Organizacija Zveze komunistov v občini kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialistične družbene in demokratične zavesti ter varstva in nadaljnjega razvoja socialistične revolucije.
Na tej podlagi je idejni usmerjevalec novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu občine.
8.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je kot prostovoljna, demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu občine.
SZDL občine, delovni ljudje in občani ter njihove organizirane socialistične sile, dosegajo in zagotavljajo politično in akcijsko enotnost ter usklajujejo stališča o vseh skupnih družbenih vprašanjih življenja in razvoja občine.
Delovni ljudje in občani v SZDL uresničujejo zlasti naslednje družbenopolitične naloge:
—	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja,
—	usklajujejo mnenja in sprejemajo stališča glede reševanja družbenih vprašanj, v skladu z interesi, ki jih izražajo ob uresničevanju svojega samoupravnega in demokratičnega položaja,
—	določajo osnove programov politične aktivnosti In skupna merila za volitve delegacij in delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate, za javne samoupravne in druge družbene funkcije,
—	skrbijo za usklajeno oblikovanje splošnih načel kadrovske politike,
—	spremljajo in obravnavajo delo samoupravnih organov in organov oblasti, nosilcev samoupravnih in drugih družbenih pooblastil, dajejo mišljenja, kritične ocene glede zagotavljanja družbenega nadzora in javnosti dela samoupravnih organov in organov oblasti,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladih in njihovih organizacij v celotnem družbenem in političnem življenju, v sodelovanju z organizacijo Zveze združenj borcev NOV in ob pomoči njenih članov razvijajo tradicije NOB in socializma in jih prenašajo na mlade generacije,
—	soustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno informiranje, zagotavljajo socialistično usmeritev in uresničevanje družbenih interesov v sredstvih informiranja,
—	usmerjajo in sodelujejo pri organizaciji referenduma kot najbolj neposredne oblike odločanja delovnih ljudi in občanov ter pri javnih razpravah kot organizirani možnosti njihovega sodelovanja pri sprejemanju odločitev, pomembnih za delo in življenje vseh delovnih ljudi in občanov,
—	oblikujejo ali usklajujejo politične osnove dogovarjanja. odločanja in spremljanja uresničevanja sprejetih stališč o vseh tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane.
Delovni ljudje in občani se pri svojem delu v organizaciji SZDL borijo za medsebojno humane odho-se, za razvijanje socialistične demokratične in patrio-tične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih, samoupravnih, demokratičnih družbenih odnosov.
9.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, prostovoljno organizirani v sindikat. kot najširšo organizacijo .delavskega razreda, se borijo:
za tak položaj delavcev, kot ga določata ustava ter zakon o združenem delu; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela In sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe In za večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih
in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev.
Sindikati dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organizacijam v občini, za reševanje posameznih vprašanj.
10.	člen
Organizacija Zveze socialistične mladine s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje fnlade ljudi in njihove organizacije v celotno družbeno življenje občine in zagotavlja njihov vpliv za sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja občine ter na reševanje tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladine v združenem delu in občini.	x
11.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s svojim statutom in programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, varujejo in razvijajo pridobitve NOB in socialistične revolucije. Zavzemajo se za urejanje socialnih, zdravstvenih, stanovanjskih in drugih vprašanj udeležencev NOV in njihovih družinskih članov ter dajejo pobude in predloge skupščini občine in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj s tega področja.
12.	člen
Delovni ljudje in občani se združujejo v družbenih organizacijah, društvih in interesnih združenjih, glede na svoje interese in potrebe ter delujejo po svojih statutih in programih organizacije SZDL in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje.
13.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, v pripravi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri volitvah delegacij, organiziranju konferenc delegacij, pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini.
14.	člen
Materialne in druge možnosti za uresničevanje Ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
15.	člen
Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne inte-
rese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, so določena s statutom občine v Skladu z ustavo SR Slovenije.
Delovni ljudje in občani zlasti:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno kulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo druž^-beno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
—	urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij,
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase. skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in obeležij ter spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije in za postavljanje novih, skrbijo za varstvo in vzdrževanje grobišč in grobov borcev,
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb,
—	opravljajo skupne zadeve z drugimi občinami v Ljubljani v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti.
16.	člen
V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi Upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:
—	razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
—	razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter' zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese,
—	povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela,
—	družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in
gospodarijo z živim in minulim delom,	'
—	samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti,
—	samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.	x
Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in' sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo v organizacijo združenega dela in z njo trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.
Kmetje' in drugi delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delaftci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.
17.	člen
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem NOV, vojaškim vojnim invalidom, članom njihovih družin, predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim ožjim družinskim članom, skrbijo za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih čla- • nov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi. V skladu s predpisi občinske skupščine, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, zagotavljajo družbeno pomoč udeležencem NOV in članom njihovih družin, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki nimajo dovolj sredstev za primerno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem NOV in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih,
dajejo družbeno pomoč k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposle-. nih udeležencev NOV ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso zmožni za pridobitno delo, prispevajo sredstva za šolanje otrok udeležencev NOV, zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
tr
Uresničevanje posebnega družbenega injeresa
18.	člen
Organi občine zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa v odnosu do OZD, ki opravljajo dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in do organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljivi pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na območju občine ali mesta s tem, da določijo pogoje in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev, zagotovijo soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov občine o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, 'o razvojnih programih in razširjeni reprodukciji, o .soglasju k posebnim določbah splošnih samoupravnih aktov takih organizacij, o spremembah predmeta poslovanja v takih organizacijah, o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov ali z drugimi oblikami družbenega vpliva.
19.	člen
Organi občine imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.
Ce so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v .postopku, ki jih predpisuje zakon, sprejema začasne ukrepe.
Samoupravne interesne skupnosti
20.	člen
Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju produktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih, in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti, in določenih dejavnosti materialne proizvodnje, se delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na 'podlagi zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.
Delavci in drugi delovni ljudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.
Delavci in drugi delovni ljudje se združujejo v občini v samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalne de-
javnosti, zdravstva in socialnega varstva ter v druge samoupravne interesne skupnosti.
21.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje' materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varstvo otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
22.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih Ijucji ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina ustanavlja osnovne šole in vzgojnovarstve-ne zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delo.
23.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike , razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti.
24.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana in v ta namen združujejo sredstva za delo teh organizacij in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
\
25.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za zdravstveno varstvo, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v okviru mesta in regije, usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstveiiega varstva v okviru mesta in regije, politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega Varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
26.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za, organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnim ljudem in občanom,
' ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje ter uresničujejo druge skupne interese.
27.	člen
Delovni ljudje in občani, v občini rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi vzajemno in solidarno zagotav-
Ijajo in/združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznosti organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
28.	člen
Občina skupaj z mestom Ljubljano načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
29.	člen
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno, da bi se zadovoljile potrebe uporabnikov in nujen pogoj za njihovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oziroma vrednotenje rezultatov dela, se organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
Sodelovanje občine z organizacijami združenega dela
30.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje ini produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
31.	člen
Občina spodbuja združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanje pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanje proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanje razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci v združenem delu ter: delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skunne interese in cilje.
Oblike družbenega samoupravljanja
32.	člen
Delavci in občani opravljajo funkcije oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnostih in organizacijah s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
33.	člen
Občinska skupščina, Izvršni svet in drugi organi občine morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v občini.
34.	člen
Občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih v potrošniških svetih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove' potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo svoje interese.
35.	člen
Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—	po delegatih v organih upravljanja in na drug
način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom, organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,	,
—	po delegacijah in delegatih v organih krajevnih skupnosti, delegatih v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, .v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
—	preko SZDL, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—	v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljane.
Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
36.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupno-

stih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in Skupnostih:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—• obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, Skupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge ter zavzemajo stališča,
—1 predlagajo občinski skupščini in Skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
37.	člen
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov imajo pravico in dolžnost razpravljati o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
38.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih Skupnosti ddfočajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov.
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
Referendum
39.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavce ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S	statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma v skladu z zakonom.
40.	člen
Občinska skupščina, obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
41.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to za odločitev o določenih vprašanjih zahteva
najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacija sindikatov v občini oziroma SZDL v občini.
42.	člen
Krajevna skupnost mora razpisati referendum o posameznem vprašanju kadar to zahtevajo vsi zbori delovnih ljudi in občanov z območja krajevne skupnosti ali SZDL v krajevni skupnosti.
Krajevna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo razpisati referendum o pobudi za ustanovitev, združitev ali izđvojitev krajevne skupnosti, kadar je pobuda podana v smislu 95. člena statuta.
43.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko podajo:
— temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije.
Zbor občinske skupščine, y katerega delovno področje spada vprašanje, za katero je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku tridesetih dni obravnavati pobudo, o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika.
44.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Odločitev delovnih ljudi in občanov na referendumu je >za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po referendumu občinska skupščina ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
45.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
Javne razprave
46.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, po- • membnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ppmen.
47.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občam kot posamezniki.
48.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	statuta občine,
—	družbenih pianov,
—	urbanisfičnih redov in zazidalnih načrtov,
—	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	drugih predpisov, za katere to določa zakon.
49.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
50.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
—	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
—	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem,
—	določiti primeren rok za javno razpravo,
—	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—	zagotoviti obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati,
—	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
51.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za "udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina oziroma po pooblastilu izvršni svet in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
52.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
53.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
54.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ko ga soglasno določijo vsi udeleženci.
55.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter i interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenokonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikat.
S samoupravnim sporazumom se odločajo ukrepi za njegovo izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu ter način in pogoji za njegovo spremembo.
56.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar kot udeleženci sporazuma prevzemajo materialne obveznosti.
57.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
58.	člen
Udeleženci so lahko tudi kmetje, obrtniki in druge osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, če združujejo svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združujejo svoje delo in sredstva v druge oblike združevanja dela in sredstev.
59.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbornici.
60.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samouprav-
na organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali obCinska skupščina oziroma izvršni svet.
61.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
62.	člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora morajo razpravljati delovni ljudje v temeljnih oziroma drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s področja, na katerem se sprejema.
Javna razprava se opravi na način in po postopku, ki je določen s statutom teh organizacij in skupnosti.
63.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
64.	člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SRS.
Družbeno planiranje
65.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—	skupno razvojno politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, ljubljanske regije' in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja posameznih dejavnosti,
—	ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela,
—	usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
—	najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca.
66.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
67.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje,' morajo biti v skladu z materialnimi možnostmi temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje.
68.	člen
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let. Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan.
69.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci . družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj po enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, katere je treba uresničevati v prihodnjem letnem obdobju.
Občinska skupščina konkretne naloge za prihodnje plansko leto določi s svojim splošnim aktom.
70.	člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Plan občine pa na podlagi dogovora o temeljih plana občine.
71.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
72.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizaciie združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane, določeno,
da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
73.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
74.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbenega pomena.
75.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njih uresničujejo določene interese svojih delavcev 'oziroma svojih planov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
76.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana-
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka in predloga družbenega plana.
77.	člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
78.	člen
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet občinske skupščine v imenu občine ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
79.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Občina usklajuje plane z drugimi občinami Ljubljane v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Družbeni plan občine vsebuje zlasti:
—	temelje razvojne politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj in povezovanje znanstveno raziskovalnega dela . in uporabo znanstvenih dosežkov ter inovacij v gospodarskih in družbenih dejavnostih,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SRS in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
80.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
81.	člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne razprave o osnutku družbenega plana občine med de-
lavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, ki je bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 80. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
82.	člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega piana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe
v občini
83.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah' združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo način porabe teh sredstev.
84.	člen
Za zadovoljevanje splošnih, družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
85.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti
do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnosti.
86.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
87.	člen
Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Vič-Ruđnik združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom zadev, ki so 5ih poverili mestu.
Združevanje sredstev se opravi z dogovorom na podlagi bilance sredstev splošne porabe v občini in mestu.
88.	člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje splošnih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
89.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino , sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
90.	člen
Da bi se delavci, delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljnih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih na voljo najmanj trideset dni.
91.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, o obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni poročati o porabi v proračunu zagotovljenih sredstev.
Krajevna skupnost
92.	člen
Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost., Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih,- v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
93.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti izražajo in uresničujejo na zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih . in družbenih organizacijah' v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v organizacijah združenega dela. ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini.
94.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v soseski, več soseskah, vaseh ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk, vasi ali dela mesta ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji SZDL.
Pri tem upoštevajo geografsko zaokroženost, ekonomsko razvitost, možnost oblikovanja družbenega in kulturnega središča, možnosti organiziranosti ljudske obrambe in družbene samozaščite in število prebivalcev ter zaposlenih.
95.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izločitev dela kra.ievnih skupnosti, ali priključitev krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	krajevna organizacija SZDL,
—	najmanj dve tretjini vseh zborov občanov na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združi-
tev, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri še namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija SZDL mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, izločitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno razpravo.
96,. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
97.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo na zborih občanov o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, določi predlog statuta krajevne skupnosti.
Statut sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
98.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge in način dela organov krajevne skupnosti, način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in organizacijami in skupnostmi, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, spomenikov in spominskih obeležij NOB ter grobov in grobišč borcev NOV, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov 'm uporabnikov, organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela, samoupravno organiziranost in način izvajanja pravic in obveznosti, opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
99.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosi sprejemajo srednjeročne plane razvoja krajevne skup-
nosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
V tem okviru letno spremljajo uresničevanje planov in programov.
100.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega de-
' la. katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti.
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih- dajatev, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta,
—	s sredstvi iz proračuna občine za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in delovanje delegatskega sistema,
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	s samoprispevkom in
—	z drugimi sredstvi.
Merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine določa občinska skupščina.
101.	člen
Pri dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti; v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v planih, ki so usklajeni s plani občine in mesta.
102.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojimi programi in planom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila zbrana.
103.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v 'katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Kadrovska politika ter zaposlovanje
HM. člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupno-
stih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini. -
Delovni ljudje in občani usmerjajo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, s tem. da uresničujejo naslednje družbene cilje:
—	kadrovska in štipendijska politika je sestavni del družbenega razvoja občine.
—	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov.
—	temeljni- cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v skladu ■s svojimi sposobnostmi in s pridobljenim znanjem sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin.
105.	člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe.
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
—	združujejo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	določajo merila in pogoje za izbiro delavcev s poslovodnimi pooblastili,
—	skrbijo, da so »za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetič-nimi kvalitetami,
—	spremljajo uresničevanje kadrovske politike ter vršijo stalno evidentiranje kadrov.
106.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v SZDL in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih ljudi za naloge, ki jih opravljajo delavci s poslovodnimi pooblastili v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih' ter za nosilce družbenih funkcij.
107.	člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni ljudje in občani v občini z d*užbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju /kadrovske politike.
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
i	108. člen
Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja delovni' ljudje in občani posvečajo posebno skrb
zaposlovanju žerft, mladine in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
Varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja
109.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrno izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo. Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
110.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in skrbijo za razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem področju in ekološko vzgojo občanov.
111.	člen
Občinska skupščina in Skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavljata in določata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi in pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
V.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
112.	člen
V	občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom:
1.	Občinska skupščina in njej odgovorni organi
2.	Samoupravna sodišča in sodišče združenega
dela	v	'
3.	Temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo
4.	Organi javne varnosti
5.	Organ za kaznovanje prekrškov
6.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
7.	Javno pravobranilstvo,	x
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določajo ustava, zakon in samoupravni splošni akti.
Občinska skupščina In njej odgovorni organi
113.	člen
V	okviru pravic in dolžnosti občine obravnava °bčinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpo-
laganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina opravlja družbeijo nadzorstvo v sodelovanju' z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
> ■	114. člen
Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—	odrejaf še druge z zakonom določene ukrepe.
Preden odloči o začasnem ukrepu, lahko določi skupščina občine delavcem v organizaciji združenega dela rok za odpravo razlogov, ki so podlaga za začasni ukrep.
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela
115.	člen
Samoupravna sodišča in sodišča združenega dela rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Sodnike sodišč združenega dela voli občinska skupščina.
116.	člen
Samoupravna sodišča se- ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih ■ sodišč.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
117.	člen
Dnižbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan poročati občinski skupščini o problemih in pojavih s svojega delovnega področja.
118.	člen
Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin.
119,	člen
Sredstva za delo sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občine, občinska skupščina v skladu z zakonom in tem statutom.
Temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo
120,	člen
Funkcijo rednih sodišč kot organov državne oblasti opravlja v mejah pristojnosti, določenih z ustavo in zakonom Temeljno sodišče v Ljubljani.
121.	člen
Temeljno sodišče v Ljubljani izvršuje sodno funkcijo v svoji enoti, ki jo po določbah zakona določi Skupščina občine Ljubljana Vič-Rđdnik po dogovoru z drugimi skupščinami občin v mestu Ljubljani.
Sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
122.	člen
Funkcijo javnega tožilstva kot samostojnega državnega organa, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom, določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, ustavnosti in zakonitosti ter izvršuje druge z. zakonom določene zadeve, opravlja Temeljno, javno tožilstvo v Ljubljani, ki je ustanovljeno za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani lahko izvršuje svojo funkcijo prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot Temeljnega sodišča v Ljubljani, kot to po dogovoru z ostalimi skupščinami občin z območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani določi skupščina občine.
123.	člen
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino občine o uporabi zakonov in o svojem delu.
124.	člen
Sredstva in ostale pogoje za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zagotavlja občina Ljubljana Vič-Rudnik po dogovoru z ostalimi občinami, za območje katerih
sodišče in tožilstvo delujeta, v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
Sporazumno s teini občinami odloči občina Ljubljana Vič-Rudnik z dogovorom tudi o vseh drugih vprašanjih s. področja sodstva in javnega tožilstva, glede katerih tako določa zakon o rednih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu.
Organi javne varnosti Postaja milice
125.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja miljee) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
z 126. člen
Postajo milice oziroma njen oddelek ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
127.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretariat za notranje zadeve.
128.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice pfaroča občinski skupščini in njenemu izvršnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje milice oziroma oddelka.
129.	člen
Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov se zagotovi v občinskem proračunu v. skladu z določbami 154. in 155. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Uprava javne varnosti
130.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti.
131.	člen '
UpraVa javne varnosti daje občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem področju.
Organ za kaznovanje prekrškov
132.	člen
Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon izreka kazni in varnostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda.
133.	člen
Organ za vodenje postopka o prekrških je samostojni organ mesta in občin Ljubljane, katerim je na zahtevo dolžan poročati o svojem delu.
134.	člen
Organizacijo in financiranje organa za vodenje postopka o prekrških določijo sporazumno občinske in mestna skupščina v Ljubljani.
Sodnike za prekrške voli 'm razrešuje občinska skupščina.
Javno pravobranilstvo
135.	člen
Javno pravobranilstvo je organ občin in mesta Ljubljane, je njihov, pravni zastopnik v premoženjskopravnih zadevah ter opravlja druge z zakonom določene naloge:
Javni pravobranilec o svojem delu poroča skupščini občine.
Sredstva in ostale pogoje za delo javnega pravobranilstva, ki je organizirano kot mestno javno pravobranilstvo in za sodnike ža prekrške, zagotavlja mesto Ljubljana.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti
136.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravlja komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi občinske skupščine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
137.	člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost, s sklepom deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
138.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji sklepa, s katerim ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom,
s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje sklepa, s katerim ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
139.	člen
Če občinska skupščina v osmih dneh od izdaje sklepa ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati sklep, s katerim je zadržala izvršitev in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
140.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
141.	člen
Določbe členov 136. in 140. tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
VI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
»
142.	člen
Občina v skladu z. ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
143.	člen
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
144.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab Za civilno zaščito,
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
145.	člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
146.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe v okviru ljubljanske regije.
147.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v gkladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
148.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
149.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za ljudsko ob'mmbo, družbeno samozaščito in varnost.
150.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih štabi za civilno zaščito.
. , Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi' z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
151.	člen
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma občine.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, ki c-dloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Ce se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom, s statutom krajevne skupnosti.
152.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
' Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo
in dajejo strokovno (pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
153.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim načrtom.
VII.	SKUPŠČINSKI SISTEM V OBČINI
154.	člen
Za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirano udeležbo pri opravljanju funkcije občinske skupščine, oblikujejo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
155.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z manj kot trideset zaposlenimi opravljajo funkcije delegacije vsi delavci.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organiza-
cije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osff-be in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
156.	člen
Če se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
157.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
158.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimr skupnimi interesi v združenem delu ali z interesi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela, še združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavajo vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
159.	člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konference ter razmerja med konferenco in delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, način pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnotehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
160.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo, se določi z odlokom občinske skupščine tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela oziroma posameznih področij.
161.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje
delegate, tako da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
162.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
163.	člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegiram in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti 'in odgovornosti delegatov in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
164.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vprašanje z delovnega področja zbora.
165.	člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove, pristojnosti.
166.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
167.	člen
Delegat v skupščini ima imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je
izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imumtetna komisija pristojnega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine 'imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
VIII.	OBČINSKA SKUPŠČINA Položaj in pristojnosti
168.	člen
Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
169.	člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti občine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine.
Občinska skupščina:
—	sprejema statut občine in daje soglasje k statutu mesta Ljubljane,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—	sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje 'in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje,
—	sprejema urbanistične rede in zazidalne načrte,
—- obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena
za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpisuje občinski referendum,
—	določa politiko izvrševanja predpisov ter skrbi za njihovo izvajanje,
—	voli in razrešuje sodnike temeljnega sodišča,
—	voli in razrešuje sodnike sodišča združenega dela,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	voli in razrešuje sodnike za prekrške,
—	imenuje in razrešuje družbenega ■ pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca ter njihove namestnike,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	določa organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—	opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	ustanavlja delovne organizacije,
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta občinske skupščine ter predsednike družbenih svetov,
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov in predstojnike kolegijskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—. imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, kadar tako določa zakon ali drug akt skupščine SRS,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, kadar tako določa zakon,
—	sprejema poslovnik o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, drugih predpisih in po tem statutu.
Sestava
170.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
171.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ima devetinštirideset delegatskih mest, sestavljajo delegati iz sledečih področij:
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, znan-
stveno-raziskovalne dejavnosti, kulture in telesne kulture,
—	delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
—	delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu,
—	delegati samostojnih poklicnih, obrtnih in drugih dejavnosti ter delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	delegati delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ.
Število delegatov za posamezna področja določi občinska skupščina z odlokom.
V zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik delegirajo delegacije krajevnih skupnosti po enega delegata.
Družbenopolitični zbor skupščine občine šteje .trideset delegatskih mest.
Občinska konferenca SZDL opravlja funkcijo delegacij za delegate družbenopolitičnega zbora.
Pristojnosti in delo zborov
172.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za materialne in samoupravne odnose delavcev v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma Občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
173.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah in pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
174.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih 'skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
ODLOČAJO:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta občine,
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta,
—	o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o podelitvi domicila,
—	o pobratenju z drugimi občinami in mesti.
DAJEJO SOGLASJE:
—	k spremembi statuta mesta Ljubljane.
SPREJEMAJO:
—	spremembe statuta občine,
—	poslovnik občinske skupščine,
—	družbeni plan občine,
—	urbanistične rede in zazidalne načrte,
—	družbeni plan razvoja ljubljanske regije.
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOSNE AKTE, KI SE NANAŠAJO NA:
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	priznanja in nagrade občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov občinske skupščine.
VOLIJO IN RAZREŠUJEJO:
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	sodnike sodišč,
—	predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine,
—	sodnike za prekrške.
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
—	občinskega javnega pravobranilca,
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—	individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom,
—	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom skupščine.
DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:	,
—	tajnika samoupravne interesne skupnosti,
— Individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon.
DELEGIRAJO DELEGATE:
—	za Zbor občin Skupščine SRS,
—	za Skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
—	za Skupščino mesta Ljubljane.
175.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih
skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor,
—	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko-pravnih razmerjih v občini,
—	sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljane,
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—	sprejemata kriterije in merila za udeležbo krajevnih skupnosti v proračunu občine,
—	opravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ah drugimi predpisi,
—	uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	odločata o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora, oziroma v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane,
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesenih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—	sprejemata predpise o ugotavljanju družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti, če za to ni pristojna Skupščina mesta Ljubljane,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—	odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v. občini,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor.
176.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na:
—	samoupravne odnose v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj v združevanju kmetov,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbeno lastnine,
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—	združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja,
—	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjene delitve dohodka,
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za udeležence NOV,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti,
—	varstvo svobodiščin in pravic človeka in občana,
—	delegati družbenopolitičnega zbora na svoji seji glasujejo tajno o listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki jo je določila Mestna konferenca SZDL in o listi kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, ki jo je določila Republiška konferenca SZDL, v skladu z določili zakona o volitvah in delegiranju v skupščine,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
177.	člen
Zbor združenega dela sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih pod-ročij,
—	medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja,
—	varstvo pri delu,
—	samoupravne družbenoekonomske odnose, pridobivanje in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošni pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—	predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—	samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—	usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov,
—	sprejema začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela,
—	začasno zadrži nezakonite akte organizacij združenega dela,
—	druge zadeve s področja samoupravnih pravic delavcev in njihove dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
Zbor združenega dela sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela občinske in mestne skupščine in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata ža zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SRS.
178.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
179.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	določa kriterije za delitev sredstev iz proračuna občine za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesenih skupnosti mnenja in stališča glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—- obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge skupščini mesta,
—	obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ureja promet na njih,
—	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnejšega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in samoupravnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava pripombe In predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
180.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnoti ustanov in zavodov,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
181.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate za Zbor občin Skupščine SRS,
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SRS,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon, ta statut ali poslovnik o delu skupščine.
182.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zbora.
183.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
184.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
185.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov vseh delegatov.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
186.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopke za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja,-
način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njih zborov pomembne zadeve.
Predsednik skupščine in predsedniki zborov
187.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
—	občinska skupščina izvoli predsednika in podpredsednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL po prej opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov vseh zborov skupščine.
Predsedniki in podpredsedniki se volijo za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na to dolžnost.
188.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—■ sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, .
—	daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
•	— skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske
skupščine,
—	skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
—	podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
189.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov na katerih zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
190.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Če predsednik skupščine ne mdfe določiti, kateri podpredsednik ga naj nadomešča, odloči o tem predsedstvo skupščine.
191.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov, zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
192.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih spre j-
me zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
193.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati.
194.	člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi predsednik izvršnega sveta.
Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SRS in Skupščino mesta Ljubljane in skupščinami skupnosti občin.
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine.
Sekretar skupščine
195.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-teh-ničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretarja, ki organizira za opravljanje navedenih nalog ustrezno strokovno službo.
Sekretarja skupščine Imenuje občinska skupščina in’ za svoje delo odgovarja občinski skupščini.
Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
196.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
197.	člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za razvoj krajevnih skupnosti,
—	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno-pravno komisijo.
198.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
199.	člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
200.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo tri do petnajst članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
201.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora.
Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja določa poslovnik za delo skupščine oziroma zborov.
Družbeni sveti
202.	člen
Ustanovijo se družbeni sveti, katerih naloga je stalno sodelovanje med organi skupščine občine in družbenopolitičnimi organizacijami.
Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje ter usklajevanje stališč teh organov in organizacij glede odločanja ter izvajanja politike in priprave predpisov ter izvajanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov.
V delu družbenih svetov se zagotovi sodelovanje znanstvenih, strokovnih in družbenih delavcev.
203.	člen
Družbeni sveti se lahko v skladu z zakonom in predpisom občinske skupščine ustanovijo tudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
204.	člen
, Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov ter spremljanja dela in izvrševanja družbenega nadzorstva v delu teh organov' se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna področja uprave.
205.	člen
Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine. V odloku se določi delovno področje, sestava in način dela družbenih svetov.
IX.	IZVRSNI SVET
206.	člen
Skupščina občine ima kot svoj izvršilni organ izvršni svet. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti, na podlagi in v okviru zakonov, statuta, odlokov in drugih aktov skupščine občine.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike ter
za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov in organizacij.
207.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in določeno število članov, ki jih določi skupščina občine.
Skupščina občine voli predsednika in enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL, po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Člani Izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi.
208.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini občine razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, deluje do izvolitve novega sveta.
209.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za njeno izvrševanje,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani ■ občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—	predlaga občinski skupščini sprejem splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, ter družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini,
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—	ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito,
—	predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog po obrambnem načrtu, in za zagotovitev blagovnih rezerv ter sredstev za financiranje priprav in dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje splošnih aktov občinske skupščine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
210.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z izvršnimi sveti občinskih skupščin, ustreznimi organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizaciji organizacij združenega dela in njihovimi združenji, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v mestu.
Če izvršni svet skupščine občihe obravnava zadeve, ki jih predlože samoupravne interesne skupnosti v občini, za sejo skupščine občine, povabi na svojo sejo predsednike izvršnih organov teh skupnosti.
211.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
212.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo izvršnega sveta, predstavlja, izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
213.	člen
Izvršni svet je dolžan obveščati skupščino občine o svojem delu.
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine. Izvršni svet je dolžan, da zborom skupščine občine na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvajanju splošnih aktov skupščine občine.
214.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uresničevanja določene politike, izvrševanje aktov skupščine občine, ki so predlagani za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predloženi odlok ali drugi akt, ki je predlagan za sprejem, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina občine obravnavati, če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
215.	člen
Najmanj pet delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
216.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam ter predlagati izvršnemu svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljajo izvršni svet v skupščini občine.
Člani izvršnega sveta so dolžni izvajati sklepe sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
217.	člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov ter mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
218.	člen
Izvršni svet ima pri izvajanju svojih nalog pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in skupnosti ter državnih organov podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja.
Organizacija združenega dela mora poslati organu, ki opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo njenega dela, na njegovo zahtevo obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzorstvo.
219.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati skupščine občine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloči izvršni svet.
220.	člen
Podrobnejša organizacija, naloge izvršnega sveta in njegova razmerja do skupščine občine in njenih zborov, do organov samoupravnih interesnih skupnosti v občini in do občinskih upravnih organov, se določijo z odlokom skupščine občine.
X.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
221.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo samostojni in drugi občinski upravni organi ter službe.
222.	člen
Z odlokom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z odlokom skupščine občine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja novih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skup-
nostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijanl in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
223.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone in splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
—	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni,
—	spremljajo stanje in razvoj na ustreznem področju in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij,
—	predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine sprejemanje ukrepov, pripravljajo predpise in druge akte,
—	odločajo o upravnih stvareh,
—	opravljajo zadeve inšpekcije,
—	opravljajo druga strokovna dela za skupščino občine in njen izvršni svet.
—	opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, statutom in drugimi predpisi skupščine občine ter druge strokovne zadeve za skupščino občine in izvršni svet.
224.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
—	izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov,
—	pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—	ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
225.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
226.	člen
Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela In drugih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena, kjer te organizacije in skupnosti samostojno odločajo in spremljajo družbena dogajanja, sodelujejo s temi organizacijami in skupnostmi, izmenjujejo z njimi stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, skupno pripravljajo predloge, ukrepe, poročila, informacije in podobno, še posebej o zadevah, o katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo s skupščino občine.
227.	člen
Občinski upravni organi se lahko ustanovijo kot individualno vodeni ali kot kolegijski upravni organi.
Individualni organi se ustanovijo na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, drugih predpisov v znatnem obsegu ali v izključni pristojnosti skupščine občine.
Kolegijski organi se ustanovijo na področjih, na katerih je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje nalog skupnega pomena za ožje in širše družbenopolitične skupnosti za zagotavljanje enotnosti v izvajanju sprejete politike in v izvrševanju zakonov in drugih predpisov, odlokov in splošnih aktov, v okviru pristojnosti občine.
228.	člen
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področja:
1.	ljudske obrambe
2.	davčnih zadev
3.	upravno pravnih zadev.
229.	člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področja:
1.	družbenega planiranja, gospodarstva in splošne
porabe,
2.	družbenih dejavnosti in skupne porabe,
3.	urbanizma, stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja,
4.	komunalnega gospodarstva, cest in prometa,
5.	kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.
230.	člen
Z odlokom skupščine občine se individualno vodeni upravni organi organizirajo kot sekretariati, oddelki in uprave.
231.	člen
Kolegijske organe sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo kolegijskega organa določi z odlokom skupščina občine, na predlog izvršnega sveta.
Predsednik kolegijskega upravnega organa je predstojnik službe.
232.	člen
Občinski upravni organi so odgovorni skupščini občine za zakonito, celovito in pravočasno izvrševanje nalog in opravil s svojega področja.
Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost. da zborom skupščine občine predlagajo v preučitev posamezna važnejša vprašanja iz svojega pod-ročia in dajejo pobude ter predlagajo ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov kot tudi zaradi uresničevanja odgovornosti za stanje na določenem področju.
233.	člen
Občinski upravni organi so dolžni obveščati skupščino občine o svojem delu in na zahtevo skupščine poročati o svojem delu, stanju na določenem področju, o izvrševanju oziroma o sprejetih ukrepih za izvrševanje zakonov in drugih predpisov in o izvajanju sprejete politike.
Upravni organi dajejo podatke, obveščajo in odgovarjajo delegacijam in delegatom v zborih skupščine na vprašanja iz svojega področja dela, kot tudi podatke in drugo dokumentacijo, ki je skupščini potrebna za njeno delo.
Na zahtevo skupščine upravni organi raziščejo zadevo na določenem področju iz svojega področja dela in o tem pripravijo poročilo, kot tudi v skladu s programom dela skupščine občine, oziroma po njenem naročilu pripravljajo posamične in splošne akte ter druga gradiva in dokumentacijo.
Vprašanja in pobude iz drugega odstavka tega člena upravni organi postavijo v zborih skupščine občine, ko so predhodno dobili mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. O sprejemanju oziroma izvrševanju nalog do skupščine občine, upravni organi obveščajo izvršni svet.
234.	Člen
Občinski upravni organi so dolžni poročati izvršnemu svetu o svojem delu, o stanju na posameznem področju uprave, obveščati in pojasnjevati vprašanja iz svojega delovnega področja, posredovati podatke, spise in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za delo izvršnega sveta.
235.	člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo izvršnega sveta raziskati stanje na posameznem področju, proučiti določena vprašanja in v določenem roku izvršiti posamezno nalogo iz svojega delovnega področja ter o tem poročati.
236.	člen
Upravni organi imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta, da zavzame načelno stališče glede izvajanja politike in izvrševanja zakona in drugih predpisov in splošnih aktov skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta.
Izvršni svet je dolžan zavzeti stališče na zahtevo upravnega organa iz prvega odstavka in o tem obvestiti upravni organ.
237.	člen
Upravni organi sodelujejo s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in drugih gradiv za skupščino občine in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča, z ustreznim zborom skupščine občine, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno interesno skupnost ali pa so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine.
238.	člen
Upravni organi preučujejo pobude, mišljenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o sprejetih ukrepih in o rezultatih teh ukrepov.
V okviru svojih pravic in dolžnosti upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije, navedene v ustavi, o stanju, o pojavih in trendih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij.
239.	člen
Upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in združenji občanov v vprašanjih, ki so
pomembna za uresničevanje ciljev združevanja in za delo teh organov ter za razvijanje ustreznih aktivnosti delovnih ljudi in občanov, v okviru teh organizacij in združenj, kot za izvrševanje družbenih nalog, ki so zaupane tem organizacijam in združenjem.
240.	člen
Upravni-organi so dolžni, da zadeve občanov rešujejo v predpisanih rokih.
Upravni organi so dolžni, da preučijo pobude in predloge, ki jih pošljejo občani in nanje odgovarjajo.
.	241. člen
Občinske upravne organe vodijo predstojniki.
Predstojnike imenuje in razrešuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta, po poprejšnjem mnenju komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
242.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom skupščine občine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zborov skupščine občine ali izvršnega sveta morajo dati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih skupščine občine so dolžni dati odgovor.
243.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
Samo z zakonom ali s splošnim aktom skupščine občine, izdanim na podlagi zakona, je lahko določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti.
244.	člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnih organov, sestavljajo delovne skupnosti.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov so urejene s samoupravnimi akti teh skupnosti v skladu z ustavo in zakonom.
Delavci pridobivajo v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu s programom dela. S samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom je lahko določeno, da pridobivajo tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela.
245.	člen
Podrobnejša organizacjja upravnih organov in služb, naloge upravnih organov in služb, odnos upravnih organov in služb do skupščine občine in izvršnega sveta, pravice, naloge in odgovornost delavcev, sredstva za delo uoravnih organov, samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti deJavcgv v delovnih skupnostih se določijo z odlokom skupščine občine.
XI.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
246.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise, splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Vrste aktov občinske skupščine in njenih organov
247.	člen
Akti občinske skupščine so:
—	odloki,
—	družbeni plan,
—	proračun,
—	zaključni račun,
—	resolucije,
—	stališča,
—	priporočila,
—	sklepi,
—	obvezne razlage.
248.	člen
Akti izvršnega sveta so:
—	sklepi,
—	odredbe,
—	navodila,
—	smernice.
Akti upravni organov so:
—	odredbe,
—	navodila,
—	odločbe.
249.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravna interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
250.	člen
Predlagatelj posameznih in splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj predpisa drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina pred sprejetjem takega akta obravnava mnenje izvršnega sveta.
251.	člen
Predpise sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajp za sprejemanje sklepov o začasnih ukrepih.
252.	člen
Predpis, ki ga sprejema zbor je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
253.	člen
Predpis ali drug^ akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu ter v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovne da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na ' skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok 'o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
254.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
255.	člen
Predpis ali drugi akt se objavi v Uradnem listu SRS ali v delegatski prilogi Glasila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik »Naša komuna« in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače
določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Predpisi, ki so izdani za izvrševanje družbenega plana in proračuna, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
256.	člen
Predpis ali* drugi akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine.
XII.	JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
257.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organov in društev je javno.
258.	člen
Občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžne pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih vt organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
259.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek interesnih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev obveščanja.
260.	člen
. O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega1 odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
261.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti:
—	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—	podatki o organizaciji civilne zaščite,
—	podatki o strateških objektih,
—	podatki o opremi ljudske obrambe.
262.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
263.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIII.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN JAVNIH FUNKCIJ
264.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom, zato občinska skupščina na način, določen v poslovniku, obravnava njihovo delo.
265.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
266.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Občinska skupščina s komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve redno spremlja delo funkcionarjev.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
267.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične in delovne odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov.
Občinske skupščine in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.	/
268.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIV.	SODELOVANJE OBČINE IN NJENIH ORGANOV Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
269.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Ljubljana Vič-Rudnik z mestom Ljubljana, drugimi občinami, s SRS ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta Ljubljane, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacij apni in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združevanja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
270.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
271.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje in navezuje prijateljske stike z drugimi občinami na lastno pobudo ali na pobudo občine, s katero naj bi sodelovala.
Zaradi dobrega sodelovanja in drugih interesov se lahko s posebno listino proglasi posamezna občina v Jugoslaviji za bratsko občino.
O pobudi za trajno sodelovanje, za vzpostavitev prijateljskih stikov in proglasitev druge občine za bratsko, sklepa skupščina občine.
Na seji, na kateri se sklepa o sodelovanju z drugo občino ali pobratimstvo, je lahko navzoča tudi delegacija te občine.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
272.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic , in dolžnosti, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na območju mesta Ljubljane, se občina Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z občinami Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Center združi v posebno družbenopolitično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnosti, so določeni v statutu mesta Ljubljane, ki ga kot skupni dogovor občin po javili razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevni skupnosti sprejme Skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinskimi skupščinami na območju mesta Ljubljane.
273.	člen
Občinska skupščina deluje s Skupščino mesta Ljubljane po svojih delegatih v zboru občin in zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
274.	člen
Pri uresničevanju sodelovanja občine in mesta, občinska skupščina in njeni organi zlasti:
—	izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—	predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristoj-
nosti mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov,	•
—	sodelujejo pri oblikovanju programov dela Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo in Skupščino SFRJ
275.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SRS tako, da v skladu z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v Zbor občin in zbor Združenega dela Skupščine SRS.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SRS.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SRS, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih Skupščine SRS skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami prizadetih občin.
Občinska skupščina sodeluje z delegati Zveznega zbora Skupščine ~ SFRJ.
Medobčinsko sodelovanje
276.	člen
Občina Ljubljana Vič-Rudnik sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združeoih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po ra?pravi med delovnimi ljudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
XV.	PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE
277.	člen .
Priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje skupščina občine vsako leto ob praznovanju občinskega praznika — 27. aprila.
273.	člen
Priznanja in nagrade se podeljujejo za posamezne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja'' tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter . drugih družbenih dejavnosti.
279.	člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik lahko podeljuje domicil partizanskim enotam in organizacijam.
XVI.	SPREMEMBA STATUTA OBČINE
280.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
281.	člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov.
282.	člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno-pravna komisija osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarno-pravna komisija občinskj skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
283.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo svoje predpise uskladiti s tem statutom do 31. decembra 1978.
284.	člen
Z dnem uveljavitve tega. statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 5. marca 1974 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12-295/74.
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo, prično veljati 1. januarja 1979.
285.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-50/77
Ljubljana, dne 27. decembera 1977.
Predsednik	>
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
LOGATEC
82.
Na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
29.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Logatec
1.	člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami se prebivalci in materialne dobrine na območju občine Logatec zakla-njajo v zaklonišča in druge primerne objekte za za-klanjanje prebivalstva v skladu z zakonskimi predpisi in tem odlokom.
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo skrbeti, da se gradijo zaklonišča in da se prilagodijo že obstoječi objekti v ta namen.
2.	člen
Zaklonišča so grajeni objekti v zgradbi ali izven nje in so ustrezno urejena in opremljena. To so zaprti prostori, ki po svoji funkcionalni ureditvi in konstrukciji zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnim delovanjem.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v skladu z urbanističnimi dokumenti in načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditvi zaklonišč določi IS Skupščine občine na predlog Občinskega štaba civilne zaščite, sprejme pa ga svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Logatec.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet se gradijo zaklonišča v naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi Svet za- ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog štaba CZ. Rok za sprejetje načrta graditve zaklonišč je eno leto po sprejetju tega odloka.
4.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja pristojni upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine občine Logatec, ter o tem vodi tudi ustrezno evidenco.
5.	člen
Pristojni upravni organ za ljudsko obrambo občine Logatec daje predhodno soglasje k izdaji lokacijske dokumentacije za graditev objekta in uporabnemu dovoljenju.
6.	člen
Kjer je mogoče se gradijo zaklonišča kot večnamenski objekti; za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene, ki jih določa zakon in ta odlok.
7.	člen
Javna zaklonišča so namenjena občanom, ki so v času nevarnosti blizu zaklonišča. Ta zaklonišča in druge primerne objekte, ki jih je mogoče uporabljati kot zaklonišča, gradi Skupščina občine Logatec.
8.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo poskrbeti za zaklonite v ljudi in materialnih dobrin v obstoječih objektih oz. graditi nova zaklonišča v neposredni bližini v skladu s predpisi in odgovarjajočimi normativi.
Kateri organ in organizacija so te objekte dolžne zgraditi, usposobiti ali prilagoditi, se določi z načrtom graditve zaklonišč.
9.	člen
Zaklonišča se lahko gradijo kot hišna ali skupno za več stanovanjskih hiš, skladno s tehničnimi normativi in načrtom za izgradnjo zaklonišč na določenem območju.
10.	člen
Ob sprejetju zazidalnih načrtov skupščina določi kateri objekti so z določenimi dopolnilnimi zaščitnimi elementi primerni za zaklonišča in njihov namen.
11.	člen
Občani, lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb so dolžni poskrbeti, da se v stavbah zgradi oz. da se v ta namen prilagodijo in usposobijo ustrezni kletni prostori, kakor je to določeno z načrtom zaklanjan j a.
12.	člen
Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih morajo skrbeti, da se predvidijo preventivni ukrepi za
zaščito in prostori za graditev in ureditev javnih zaklonišč v krajevnih skupnostih.
13.	člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organi.
14.	člen
Javna zaklonišča upravlja in skrbi za redno vzdrževanje delovna organizacija ali druga organizacija združenega dela ali upravni organ, ki ga zato pooblasti Izvršni svet Skupščine .občine Logatec.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij upravljajo in vzdržujejo te organizacije.
Zaklonišča v družinskih hišah vzdržujejo lastniki.
Zaklonišča stavb v družbeni lastnini in stavb v katerih so tudi, stanovanja v osebni (etažni) lastnini, vzdržujejo in upravljajo organizacije, ki gospodarijo s hišami v družbeni lastnini. Vzdrževanje in zaklo-niščni red določi upravni organ pristojen za ljudsko obrambo,
15.	člen
Graditev, adaptacije ter vzdrževanje javnih zaklonišč financira občinski sklad za zaklonišča, ki ga ustanovi Skupščina občine Logatec.
Graditev in adaptacijo zaklonišč, ki so navedena v 14. členu tega odloka financirajo investitorji oziroma lastniki, vzdržujejo pa jih upravljale! zaklonišč.
16.	člen
Investitor, ki mu z gradbenim dovoljenjem ni predpisana zgraditev zaklonišča, je dolžan plačati prispevek za zaklonišča v višini 2 »/o skupne cene gradbenega dela stavbe.
Za .gradbene dele stavbe se šteje gradbeni objekt z vsemi inštalacijskimi napravami brez opreme, in pohištva ter zunanje ureditve okolice.
Organizacije iti skupnosti, ki upravljajo s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2 °/o od skupne stanarine oziroma najemnine — (stanarina predstavlja le osnovo za izračun prispevka).
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami upravljajo plačujejo prispevek v višini 0,03 °/o nabavne vrednosti oz. osnove za izračun amortizacije.
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb oziroma prostorov kot posameznih delov stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % vrednosti stavbe oziroma prostora.
Vrednost se ugotavlja na podlagi meril, ki veljajo za določitev davka od stavb.
Prispevek iz 2., 3. in 4. odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče, ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Zavezanci prispevka za graditev zaklonišč so investitorji, družbene in civilnopravne osebe in občani z območja, ki je določeno z načrtom graditve zaklonišč.
17.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu računov.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišča iz 2., 3., 4. odstavka 16. člena plačujejo:
—	zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega V mesecu za tekoči mesec;
—	zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena do tridesetega junija, za tekoče leto;
—	zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
18.	člen
Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po določeni stopnji.
Zavezancem prispevka iz 4. odstavka 16. člena izda odločbo občinska davčna uprava.
Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
19.	člen
Sredstva za graditev zaklonišč se uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu z načrtom graditve zaklonišč. O razporeditvi in uporabi sredstev zbranih na posebni sklad občine za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč odloča svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
20.	člen
Zaklonišča je v mirnodobnem času mogoče uporabljati .pod naslednjimi pogoji:
—	da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi lahko vplivale na spremembo osnovnega namena ali na' zaščitno moč zaklonišča;
—	da jih ni mogoče uporabljati v namene, ki bi poslabšali higienske in tehnične pogoje v zakloniščih;
—	da je v zakloniščih prepovedano skladiščiti eksplozivne, strupene ali vnetljive snovi.
Zakloniščnih prostorov, namenjenih skladiščenju opreme za CZ ter prostorov s filtro-ventilacijskimi napravami ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
21.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišč v druge namene v mirnodobskem času sklene upravljalec zaklonišča po predhodnem soglasju upravnega organa za ljudsko obrambo občine.
22.	člen
Najemna pogodba mora vsebovati določila, ki v primeru vojne nevarnosti oziroma razglasitvi vojnega stanja omogočajo, brez povrnitve odškodnine, takojšnjo izpraznitev zaklonišč, najkasneje pa v 12. urah in jih usposobiti za njihov osnovni namen.
Pogodbeno razmerje je mogoče enostransko razveljaviti tudi pred potekom roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili oziroma določili 20. člena tega odloka.
23.	člen
Škodo in vzpostavitev prejšnjega stanja iz 22. člena tega odloka je dolžan povrniti najemnik zaklonišča.
24.	člen
Dohodki od kupnine oziroma najemnine zaklonišča se zbirajo na skladu za graditev in vzdrževanje zaklonišč občine Logatec.
Ta sredstva se uporabljajo izključno za modernizacijo, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč.
25.	člen
Za neizpolnjevanje ali nevestno izpolnjevanje nalog in obveznosti, ki so predpisane v tem odloku veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).
26.	člen
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu za zaklanjanje prebivalstva se ne uporabljajo določila tega odloka.
27.	člen
Vsi urbanistični dokumenti, ki so bili izdelani pred sprejetjem tega odloka se morajo uskladiti v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka.
28.	člen
Za objekte za katere je bilo ob uveljavitvi tega odloka že izdano gradbeno dovoljenje, se uporabljajo vsa določila tega odloka, ki se nanašajo na že obstoječe stavbe.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/2
Logatec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
MOZIRJE
83.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/73), 27. člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/73) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, društvom in civilnopravnim osebam, organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti.
2.	člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti, se štejejo:
1.	parcelacija zemljišč;
2.	prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba;
3.	zakoličba zgradb in objektov;
4.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije;
5.	geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč;
6.	razmnoževanje, povečava ali pomanjšava načrtov.
3.	člen
Cene storitev iz 2. člena tega odloka znašajo:
din
na uro
—	za terensko in pisarniško dele	120
—	za risarsko delo	70
—	za figurantsko delo	50
Materialni in potni stroški se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	člen
Dohodki, ki se ustvarijo z dejavnostjo iz 2. člena se zbirajo na poseben račun uprave Skupščine občine Mozirje ter se uporabljajo za njeno redno dejavnost.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 12/71) in odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 14/74).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-15/77	j'
Mozirje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirja Franc Sarb 1. r.
84.
Na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Urad-li list SRS, št. 12/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne
28.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
-	2. člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Mozirje.
3. člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred
9.	9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilno vojno do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti, in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna praznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
7.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov 'skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne' presega 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SE Sloveniji na družinskega S>«na.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene
pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanj p delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80 %> vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokpjninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenenga varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Mozirje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 tu vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj-
ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
V posebnih primerih upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč, lahko tudi višja.
11.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 «/0 vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za učence poklicnih šol za čas teoretičnega izpopolnjevanja do višine 60 °/o,
—	za dijake srednjih šol do višine 60 o/o,
. — za študente višjih in visokih šol do višine 75°/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so se vključili v NOV do konca leta 1944 in imajo priznano dvojno dobo do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije, takšno zdravljenje potrebno.
Izjemoma se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli pomoč po naslednjih kriterijih:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino;
—	upravičenci, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 «/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji se lahko plača celotni znesek računa za hotelske storitve;
—	vsem drugim upravičencem, ne glede na dohodek, v višini do 1.000 din za hotelske storitve.
13.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918 do 1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam Padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje.
14.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka, po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodkov 50 °/o vsako-
kratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo do višine razlike med 50 “/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
15.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamljene borce do 30 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
16.	člen
O vseh pravicah tega odloka odloča z odločbo komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določili tega odloka po prosti presoji z večino glasov.
Komisija odloča po predlogih občinske organizacije ZZB NOV Mozirje, lahko pa odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Mozirje.
17.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Mozirje pristojen za varstvo borcev NOV na podlagi sklepa komisije za. zadeve borcev NOV in vojaške invalide, podpiše pa predsednik komisije, je dovoljena pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v SRS.
18.	člen
Strokovna in upravnoadministrativna opravila za komisijo za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV Skupščine občine Mozirje.
19.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Mozirje v okviru dogovorjene porabe.
Glede na izjemno višino potrebnih finančnih sredstev, se bo odlok uresničeval postopno v skladu vsakoletne resolucije o izvajanju družbenega plana razvoja občine Mozirje.
20.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Skupščine občine Mozirje o priznavalnini borcem in aktivistom NOV in o posebni pomoči za šolanje njihovih otrok (Uradni vestnik Celje, št. 24-438/65).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, upfcrablja pa se od 1. 1. 1977 dalje, za uživalce priznavalnin po kriterijih do sedaj veljavnega odloka, za vse ostale primere pa od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
St. 010-31/04-77/2-3
Mozirje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 85.
Skupščina občine Slovenske Konjice je. po 42. čle-. nu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS, št. 7-320/77) in 36. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
29.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V občini Slovenske Konjice se za uporabo stavbne-ga^zemljišča plačuje nadomestilo po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči in tega odloka.
2.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, ki leži v mejah območja, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt.
3.	člen
Zavezanec plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je organizacija združenega dela ali skupnost in občan, ki ima na zemljišču pravico uporabe, oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe na njem.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz 1. odstavka tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki se določi z odmerno odločbo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje od zemljišča, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, od objektov tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, od objektov mednai'odnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, od stavb, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, od stavb, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije in zelenic.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja, oziroma družinsko stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se oprostijo tudi občani, ki uveljavljajdj plačevanje stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin, o delni nadomestitvi stanarin ter občani, ki prejemajo socialno podporo, pokojnino z varstvenim dodatkom in priznavalnino.
4.	člen
Nadomestilo od zazidanega stavbnega . zemljišča se določi od m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Nadomestilo od nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od m2 nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
5.	člen
Za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in proizvodnih poslovnih prostorov po 4. členu tega odloka se šteje površina stanovanjskih prostorov, ki je osnova za določitev stanarine in površina proizvodnih poslovnih prostorov, ki je osnova za določitev najemnine, če bi se ta določila.
6.	člen
Glede ugodnosti, ki jih posamezno zemljišče nudi uporabniku, opremljenosti s komunalnimi napravami in prometne povezanosti, se gradbena zemljišča razvrstijo v II. kategoriji:
—	v prvo kategorijo se razvrstijo gradbena zemljišča na območju Slovenskih Konjic in Zreč,
—	v drugo kategorijo se razvrstijo gradbena zemljišča na območju Loč pri Poljčanah in Vitanja.
>
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se predpiše v mesečnem znesku ter znaša:
—	za 1 m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in proizvodnih poslovnih prostorov, oziroma od m2 nezazidanega zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene:
—	v prvi kategoriji	0,40 din
—	v drugi kategoriji	0,25 din
—	za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo stanovanj in proizvodnih poslovnih prostorov:
—	v prvi kategoriji	0,10 din
—	v drugi kategoriji	0,06 din
8.	člen
Zavezanci nadomestila so dolžni v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti pristojnemu občinskemu organu, kjer podatki ne obstajajo, površine stavbnih zemljišč, stanovanj in proizvodnih poslovnih prostorov ter zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene, od katerih se po tem odloku plačuje nadomestilo.
Zavezanci nadomestila so dolžni prav tako v roku 30 dni sporočiti občinskemu upravnemu organu vsako spremembo, ki bi vplivala na višino prispevka.
9.	člen
Nadomestilo se plačuje na žiro račun Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost ter zapade v plačilo vsakega prvega v mesecu za pretekli mesec.
10.	člen
Odločbe o višini mesečnega zneska nadomestila za pocdine zavezance izda pristojen občinski upravni organ. Zoper odločbo o odmeri prispevka, ki jo izda občinski upravni organ, je dovoljena pritožba v 15 dneh na Republiški sekretariat za urbanizem.
11.	člen
Za stanovanjske hiše. ki so družbena lastnina, se odmeri z odločbo višina nadomestila za celo stavbo •
hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom stanovanjske pravice, najemnikom proizvodnega poslovnega prostora, imetnikom pravice uporabe oziroma lastnikom.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje hkrati s stanarino oziroma najemnino.
12.	člen
Sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so dohodek samoupravne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost ter se vračajo kot namenska sredstva v tisto krajevno skupnost, kjer je sedež zavezancev.
13.	člen
Nastali stroški v zvezi z odmero, pobiranjem in knjiženjem nadomestila gredo v breme nadomestila.
14.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
—	če v določenem roku ne prijavi površin • iz 8. člena tega odloka,
C
—	če prijavi nepravilne površine iz 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 22-512/72), uporablja pa se od 1. januarja 1978.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-7/77-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine, občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
86.
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi
3.	člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39-459/74 in 14-767/77) in 134. člena statuta (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOČBO
o prenosu ustanoviteljskih pravic skupščine občine do socialnega zavoda Lambrehtov dom v Slovenskih Konjicah na samoupravno interesno skupnost za socialno skrbstvo
1
Ustanoviteljske pravice, ki jih ima Skupščina občine Slovenske Konjice do socialnega zavoda Lambreh-
tov dom v Slovenskih Konjicah po ustanovitvenem aktu, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23-630/71 ce s 1. januarjem 1978 prenesejo na občinsko samoupravno interesno skupnost za socialno skrbstvo.
S prenosom ustanoviteljskih pravic se prenesejo vse druge pravice in ' obveznosti, ki bodo nastale po
1.	januarju 1978.
2
Odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/77-1
Slovenske Konjice, dne 5. januarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 87.
Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Šentjur pri Celju
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini.
2.	člen
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer.
3.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo.
II. UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
4.	člen
Občina Šentjur pri Celju pridobiva stavbna zemljišča v družbeni lastnini in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni cestni skupnosti občine Šentjur pri Celju ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge pravice, ki so v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem na podlagi zakona in po tem odloku.
5.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da skrbi, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se v ta namen pravočasno sprejmejo programi urejanja in ukrepi za njihovo izvajanje.
6.	člen
Stavbno zemljišče se ureja na podlagi urbanističnih in zazidalnih načrtov ter drugih prostorskih planov.
Urejanje se izvaja po srednjeročnih in letnih programih, ki jih mora v skladu z zakonom sprejeti upravljalec.
Srednjeročni plan in letni program urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč predloži upravljalec občinski skupščini v potrditev.
III.	FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V KRAJIH, ZAJETIH Z URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIM NACRTOM
7.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urbanistični in zazidalni načrt, se financira iz naslednjih virov:
—	sredstva investitorjev,'
—	sredstva, ki jih zagotavlja samoupravna komunalna skupnost,
—	sredstva OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	sredstva, ki jih po posebej sklenjenih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani,
—	sredstva, pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstva iz prispevkov, ki jih na osnovi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določi občinska skupščina.
8.	člen
Investitor mora plačati upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, določenih po 26. in 27. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča, izračunanega po prejšnjem odstavku, določi upravljalec.	1
IV.	UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V KRAJIH, KI SE UREJAJO
Z URBANISTIČNIM REDOM
9.	člen
S stavbnim zemljiščem v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom, upravlja in razpolaga krajevna skupnost po tem odloku.
Krajevna skupnost pa lahko s pogodbo prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost.
10.	člen
Za urejena stavbna zemljišča, ki jih zajema urbanistični red, se štejejo:
—	če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje,
—	če je urejena preskrba s pitno vodo,
—-če je urejena preskrba z električno energijo.
11.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja po urbanističnem redu, temelji na srednjeročnih in letnih planih krajevne skupnosti.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja uskladitev potreb krajevnih skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev.
Letne programe urejanja stavbnega zemljišča sprejema krajevna skupnost.
12.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost, so zlasti:
—	sredstva investitorjev,
—	sfedstva krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo organizacije združenega dela v krajevni skupnosti,
—	sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva krajevni skupnosti komunalna interesna skupnost,
—	prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
V.	ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO
13.	člen
Stavbno zemljišče odda v uporabo upravljalec.
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Javni natečaj se izvede z ustno licitacijo.
14.	člen
Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, graditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje ipd.).
15.	člen
Upravljalec sme oddati stavbno zemljišče v uporabo le za zgraditev takega objekta, ki se po veljavnem urbanističnem dokumentu sme zgraditi na tem zem-
Ijišču ter da je gradnja v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini.
Ce se oddaja stavbno zemljišče za gradnjo družinske stanovanjske hiše z javnim natečajem, je upoštevati tudi: stanovanjske razmere posameznika In članov njegove družine, sodelovanje v NOB, zmanjšanje oddaljenosti do delovnega mesta, višino poprečnega mesečnega osebnega dohodka na družinskega člana.
16.	člen
Javni natečaj, ki se izvede z ustno licitacijo, opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje pristojni organ komunalne oziroma krajevne skupnosti.
17.	člen
Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe in občani. Vsak udeleženec natečaja mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini, kot je določeno v pogojih natečaja.
Plačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne.
18.	člen
Predsednik komisije iz 16. člena tega odloka pred licitacijo seznani udeležence s pogoji objavljenega natečaja, ki jih na licitaciji ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati.
19.	člen
Ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je enaka višini izklicne cene odškodnine za pravico uporabe zemljišča. Vsak naslednji ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je višja od prejšnje ponudbe za 1 din po m2.
20.	člen
Stavbno zemljišče se odda zadnjemu ponudniku, če od njegove ponudbe, ki jo predsednik trikrat zaporedoma ponovi, ostali ponudniki ne dajo višje ponudbe.
21.	člen
Upravljalen mora o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil natečaja, vloži v 15. dneh od dneva, ko je sprejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalna, ki mora rešiti ugovor v nadaljnih 15. dneh od dneva, ko je prejel ugovor.
Odločitev organa iz prejšnjega odstavka lahko vsak, komur je bil ugovor zavržen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je bil prejel rešitev o ugovoru, oziroma ko je preteklo 30 dni, ko bi moral prejeti rešitev na vložen ugovor.
22.	člen
Po pravnomočnosti odločitve o oddaji zemljišča skleneta upravljalen in pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, s katero se določijo stroški za urejanie stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, izračunanih po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter tem odlokom.
VI.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v kraju, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se investitor in krajevna skupnost lahko dogovorita, da bo investitor v celoti sam nosil stroške ureditve stavbnega zemljišča.
24.	člen
Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in tem odloku, mora skleniti z upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik .je, oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 23/72).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-80/77-4
Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
88.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
13.	člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji št. 153/77 in ga je 'izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje v oktobru 1977. Tehnična dokumentacija obsega program in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v prostorih občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ pristojen za urbanizem.
V tej soseski je upravljalen stavbnega zemljišča dolžan:
—	zagotoviti kompleksno izgradnjo
—• zagotoviti predhodno sanacijo terena
—	strogo upoštevati tipe objektov, ki so določeni v zazidalnem načrtu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-25/77-4
Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
5.	obrtno cono za potrebe družbenega sektorja obrti,
6.	poslovno stanovanjski objekt,
7.	trgovino za potrebe kmetijstva in tehničnih izdelkov.
5.	člen
Prva faza izgradnje poslovno upravnega centra občine Šentjur pri Celju obsega izgradnjo objektov navedenih pod točko 1—4 iz 3. člena tega odloka z zakloniščem in drugimi skupnimi prostori.
6.	člen
Skupščina občine Šentjur pri Celju bo za delovanje in uresničevanje delegatskega sistema, dela izvršnega sveta ter za delo upravnih organov pristopila k nakupu poslovnih prostorov in zagotovila sredstva za 1418 m2 bruto površine.
89.
Na podlagi 7. člena zakona o gradnji objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) ter v skladu s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Šentjur pri Celju za obdobje 1976—1980 sprejetem 15. 7. 1976 je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK '
o ugotovitvi interesa in o odločitvi o investiciji poslovno upravnega objekta v soseski »mestno jedro» Šentjur pri Celju
' t
1.	člen
V skladu s sprejetim srednjeročnim družbenim planom razvoja občine Šentjur pri Celju za obdobje 1976—1980 Skupščina občine Šentjur pri Celju ugotavlja, da je izgradnja ppslovno-upravnega objekta v soseski »MESTNO JEDRO« v Šentjurju pri Celju družbeni interes.
2.	člen
Poslovno-upravni objekt v	zazidalni soseski
»MESTNO JEDRO« je del novega poslovno upravnega centra občine Šentjur pri. Celju.
3.	člen
Izgradnja poslovno upravnega centra občine Šentjur pri Celju je sestavni del izgradnje celotnega urbanega naselja Šentjur in je v skladu z -izhodišči o dopolnitvi in razširitvi urbanističnega načrta naselja Šentjur pri Celju.
4.	člen
Poslovno upravni center v zazidalni soseski »Mestno jedro« Šentjur pri Celju obsega naslednje objekte.
1.	poslovno upravni objekt za potrebe skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov, SDK, Ljubljanske banke — Ekspoziture Šentjur, PTT Celje — Enote Šentjur in poslovne enote Zavarovalnice »Triglav« Šentjur,
2.	blagovnica,
3.	motel,
4.	razširitev zdravstvenega doma Šentjur,
7.	člen
Za uresničitev 6. člena tega odloka, ki je v skladu s srednjeročnim družbenim planom razvoja občine Šentjur pri Celju za obdobje 1976—1980 bo skupščina občine zagotovila v sodelovanju s SR Slovenijo sredstva po virih in višini kot je razvidno iz finančnega programa glede zagotovitve sredstev za nakup teh prostorov.
8.	člen
Sestavni del tega odloka je izdelana lokacijska dokumentacija s prometno ureditvijo v merilu 1 :1000.
0	9. člen	^
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je dolžan skrbeti in najmanj dvakrat letno poročati skupščini o izvajanju določil tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-657/77-4
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 90.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 spre-jela
ODLOK o zakloniščih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi zaščite prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne morajo na območjih občine, določenih z načrtom graditve zaklonišč, organizacije
združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani (v nadaljnjem besedilu: investitorji) graditi zaklonišča in druge primerne objekte za zaklanjan j e prebivalstva in materialnih dobrin. '
Za objekte dopolnilne zaščite (zaklonišča dopolnilne zaščite, zaklonilnike in druge zaščitne objekte dopolnilne zaščite), ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali samostojni objekt zunaj nje, da zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi posledicami in je ustrezno urejen ter opremljen.
3.	člen
Investitorji morajo graditi zaklonišča v skladu z načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del tega odloka.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito s sodelovanjem upravnega organa pristojnega za gradbene zadeve.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, morajo investitorji graditi zaklonišča v naseljih, ki jih določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
4.	člen
Z urbanističnim načrtom se določijo urbanistični pogoji in makrolokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsto in lokacijo zaklonišč ter prilagajanje prostora in naravnih objektov za zaščito prebivalstva.
5.	člen
Investitorji morajo graditi zaklonišča v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76).
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, tekočimi in investicijskim vzdrževanjem ter uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem ustrezno evidenco.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
6.	člen
Zaklonišča v stanovanjskih objektih in zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih stavb.
Investitorji lahko gradijo zaklonišče, kjer je to mogoče, kot dvonamenski objekt: za zaščito prebivalstva pred posledicami vojne, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi občina kot samostojni objekt ali objekt v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
7.	člen
Investitor gradi zaklonišče v vsakem stanovanj-, skem javnem in drugem objektu, če je takšna potreba.
8.	člen
Svet občinske skpuščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnega zaklonišča pooblasti organizacijo združenega dela.
9.	člen
Zaradi izpolnitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu zazidalnega načrta -in investicijsko' tehnične dokumentacije.
Pregled investicijsko-tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela oziroma občinski upravni organ pristojen za gradbeno in urbanistično inšpekcijo.
Pred izdajo soglasja je treba ugotoviti predvsem vrsto, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč in v skladu z načrtom zaklanjanja.
Če zmogljivost in odpornost zaklonišča ni v skladu s predpisi in normativi o' graditvi zaklonišča ali ni v skladu z načrtom zaklanjanja, zahteva občinski upravni organ za ljudsko obrambo od investitorja, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer se soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja ne izda.
Inšpekcijo gradnje zaklonišč izvaja za gradbeno inšpekcijo pristojen upravni organ.
Občinski inšpekcijski organi izvajajo inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč.
10.	člen
Za obstoječe objekte, ki jih je po ugotovitvi štaba za civilno zaščito potrebno preurediti za zaklonišče, določi konstrukcijske in tehnične pogoje za ljudsko obrambo pristojen občinski upravni organ, ki se ( pri tem ravna po predpisih in tehničnih normativih.
11.	člen
Investitor, ki gradi komunalni ali drug objekt pod nivojem tal, mora ta objekt prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod nivojem tal mora investitor dopolniti z zaščitnimi elementi in jih preurediti tudi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda za ljudsko obrambo pristojen občinski upravni organ na predlog štaba za ciyilno zaščito. Stroški za tako preureditev bremenijo poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
12.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi posledicami.
Zaklonišče vzdržuje lastnik oziroma upravljalec stanovanjskega poslopja po predpisih o njihovem investicijskem in tehničnem vzdrževanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
' Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije, ki ga izdela projektantska organizacija. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
13.	člen
Javno zaklonišče upravlja in vzdržuje organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
Zaklonišče v organizaciji združenega dela upravlja samoupravni organ te organizacije.
Zaklonišče v stanovanjski ali poslovni stavbi opravlja lastnik oziroma organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oziroma poslovnimi stavbami v družbeni lastnini.
V hišah z več etažnimi lastniki stanovanj upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oziroma poslovnimi stavbami v družbeni lastnini.
Pri spremembi lastništva oziroma upravljalca stanovanjske ali poslovne stavbe, zaklonišče ne sme spremeniti osnovni namen.
14.	člen
Kontrolo po 12. in 13. členu tega odloka opravlja občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
13. člen
Investitor, ki je izjemoma oproščen graditve zaklonišč mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini od skupnih stroškov gradbenega dela stanovanjske oziroma poslovne zgradbe.
Organizacija in skupnost, ki opravlja stanovanjske in poslovne stavbe in prostore kot posamezne dele stavb plačuje prispevek za zaklonišča v višini 3 °/e od stanarine oziroma najemnine.
Imetnik pravice uporabe poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sam upravlja, plačuje prispevek za zaklonišča v višini 0,05 “/o od nabavne vrednosti oziroma od osnove za obračun amortizacije.
Občan, ki je lastnik stanovanjske, poslovne, počitniške ali druge stavbe oziroma prostora kot posameznega dela stavb, plačuje prispevek za zaklonišča v višini 0,05 °/o, letne osnove od katere se odmerja davek na premoženje.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, vodovodna, kanalizacijska in podobne) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
16.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plača investitor stanovanjskih in poslovnih stavb ob vplačilu začasnih situacij.
Zasebni graditelj plača prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predračuna.
Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
1.	Zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
2.	Zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto.
3.	Zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, ki jo predpiše občinska skupščina.
Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 15. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
Osnova za izračun prispevka, za zavezance iz četrtega odstavka 15. člena, je letna osnova, od katere se odmerja davek na premoženje.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 15. člena se ne plačuje, če je v objektu zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek za zaklonišča.
17.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 15. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri davčni upravi.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka iz 15. člena tega odloka izda davčna uprava, ki en izvod odločbe dostavi za ljudsko obrambo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
18.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz 15. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišča, na poseben račun za gradnjo zaklonišč pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah.
19.	člen
Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča.
Graditev, adaptacijo in vzdrževanje drugih zaklonišč financira investitor.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, lahko skleneta pogodbo, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišča.
O razporeditvi in uporabi sredstev odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v skladu s programom graditve zaklonišč.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, blokovna in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene, družbenim in civilnim pravnim osebam in občanom na način in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji in ta odlok ob naslednjih pogojih:
—	da se v njih ne opravljajo nikakršne spremembe, ki bi lahko vplivale na zmanjšanje zaščitne moči in na spremembo osnovnega namena,
—	da se v njih ne vskladiščiio razne vnetljive in druge strupene snovi, ki bi poslabšale higienske in tehnične pogoje zaklonišča,
— da se v primeru neposredne vojne nevarnosti in , v vojni lahko takoj, vendar najkasneje v 12 urah izpraznijo in usposobijo za uporabo in zaščito, ne glede na pogodbeni rok.
21.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene najemojemalec in lastnik oziroma upravi j alec zaklonišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zak^nišča za mirnodobni namen mora vsebovati namer: .n čas uporabe zaklonišča, znesek najemnine, podatke o vzdrževanju zaklonišča, pogoje za prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov ih stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju zaklonišča, instalacij, inventarja in naprav v njem ob izročitvi zaklonišča v uporabo za mirnodobni namen je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljenosti ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o najemu zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo o najemu zaklonišča je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka; če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbo. Popravilo škode in stroške vzpostavitve v prejšnje stanje bremenijo najemnika.
22.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami daje zaklonišča v uporabo predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Za kršitve določb tega odloka veljajo sankcije, predpisane v XIII. poglavju zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74).
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Pristojni organi morajo vse Urbanistične načrte, ki še niso uresničeni in na podlagi katerih še niso izdana gradbena dovoljenja, pred uresničitvijo revidirati, zazidalne načrte, ki so bili realizirani ali so v realizaciji pa dopolniti v smislu tega odloka.
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka in obsega odpornostne stopnje, način zaklanjanja, velikost in območja.
25.	člen
Ce je gradbeno dovoljenje bilo izdano pred dnevom uveljavitve tega odloka, se plača prispevek po določilih tretjega in četrtega odstavka, 15. člena, rok za pričetek plačevanja prispevka pa se določi od dneva izdaje uporabnega dovoljenja.
Kolikor investitor ali izvajalec prične uporabljati objekt ali del objekta, ki pomeni ekonomsko tehnično celoto, prej predno dobi uporabno dovoljenje, se šte--je rok za'plačilo prispevka z dnem dejanskega pričetka uporabe objekta.	•
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-43/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
VRHNIKA
91.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77), 6. in 7. člena odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika, je skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o oblikovanju konferenc delegacij
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in deli temeljnih organizacij združenega dela, ki se v skladu s 5. členom odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Vrhnika združujejo v (7) konferenc delegacij so:
1.	Prva konferenca delegacij ima — 1 delegata.
Nosilec: Delovna skupnost LIKO Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	Delovna skupnost DO LIKO Vrhnika izvoli — 5-člansko delegacijo.
2.	TOZD Servisi-energetike Borovnica izvoli — 5-člansko delegacijo.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija delovne skupnosti DO LIKO Vrhnika
—	5 delegatov,
b)	delegacija TOZD Servisi-energetika Borovnica
—	5 delegatov.
2.	Druga konferenca delegacij ima 1 delegata.
Nosilec: IUV TOZD Opekarne Sinja gorica.
Sestavljajo pa jo:
1.	IUV TOZD Opekarne izvoli — 5-člansko delegacijo.
2.	DE Sava Vrhnika izvoli — 7-člansko delegacijo.
3.	DE Mineral Drenov grič — so vsi delavci delegacija.
4.	DE Gradišče Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
5.	TOZD Kamnolom Verd izvoli — 5-člansko delegacijo.
6.	DE Slovenija ceste izvoli — 7-člansko delegacijo.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija TOZD Opekarne Sinja gorica — 2 delegata,
b)	delegacija DE Sava Vrhnika — 2 delegata,
c)	delovna skupnost DE Mineral Drenov grič — 1 delegata,
d)	delovna skupnost DE Gradišče Vrhnika — 1 delegata,
e)	delegacija TOZD Kamnolom Verd — 1 delegata,
f)	delegacija DE Slovenija-ceste Vrhnika — 2 delegata.
3.	Tretja konferenca delegacij ima — 1 delegata. Nosilec: TOZD Pekarna Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD Pekarna z mlini in plastiko izvoli — 7-člansko delegacijo.
2.	TOZD Mantova Vrhnika izvoli — 5-člansko delegacijo.
3.	DE Mercator Vrhnika izvoli — 7-člansko delegacijo.
4.	DE Droga Vrhnika izvoli — 5-člansko delegacijo,
5.	DE Prodajalna Slovenija avto Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
6.	Prodajalne z enim, dvema ali tremi delavci so: — Slovin
— ABC Pomurka — Tobak — Planika — Peko — Borovo — Koteks-Tobus — Dom — Simca
— in Viator — so vsi delavci delegacija.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija TOZD Pekarna, mlini in plastika Vrhnika — 2 delegata,
b)	delegacija TOZD Mantova Vrhnika — 2 delegata, ^
c)	delegacija DE Mercator Vrhnika — 2 delegata,
d)	delegacija DE Droga Vrhnika — 1 delegata,
e)	delovne skupnosti oziroma prodajalne: Slove-nija-avto, Slovin, ABC Pomurka. Tobak, Planika, Borovo, Peko, Koteks-Tobus, Dom, Simca in Viator Vrhnika — 1 delegata.
4.	Četrta konferenca delegacij ima — 1 delegata. Nosilec: TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika izvoli — 7-člansko delegacijo.
2.	TOZD Gozdarstvo Vrhnika izvoli — 5-člansko delegacijo.
3.	TOZD Pošta Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika — 3 delegate,
b)	delegacija TOZD Gozdarstvo — 1 delegata,
c)	delovna skupnost TOZD Pošta — 1 delegata.
5.	Peta konferenca delegacij ima — 1 delegata.
Nosilec: Komunalno podjetje Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	DO Komunalno podjetje Vrhnika, izvoli — 7-člansko delegacijo.
2.	DO Obrtni center, izvoli — 5-člansko delegacijo.
3: DO Obrtnik Borovnica — so vsi delavci delegacija.
4.	DE Elektro Vrhnika, izvoli — 5-člansko delegacijo.
5.	TOZD Slovenija avto-servis Vrhnika, so vsi delavci delegacija.
6.	DE Nadzorstvo Borovnica — so vsi delavci delegacija.
7.	DE Gramex Vrhnika —- so vsi delavci delegacija.
8.	DE Petrol in Istra-Benz — so vsi delavci delegacija.
9.	DE Ljubljanske mlekarne Verd — so vsi delavci delegacija.
10.	Delovna skupnost strokovnih služb SIS za stanovanjske in komunalne zadeve — so vsi delavci delegacija.
11.	DE Postaja Verd in Borovnica, izvoli — 5-člansko delegacijo.
V konferenco delegacij pošljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija DO Kmetijsko podjetje Vrhnika —
2	delegata,
b)	delegacija DO Obrtni center Vrhnika — 1 delegata,
c)	delovna skupnost DO Obrtnik Borovnica — 1 delegata.
d)	delegacija DE Elektro Vrhnika — 1 delegata,
e)	delovna skupnost TOZD Slovenija avto — servis Vrhnika — 1 delegata,
f)	delovna skupnost DE Nadzorstvo Borovnica —
1 delegata,
g)	delovna skupnost DE Gramex — 1 delegata,
h)	delovna skupnost DE Petrol in Istra-Benz Vrhnika — 1 delegata,
i)	delovna skupnost DE Ljubljanske mlekarne Verd — 1 delegata,
j)	delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS za stanovanjske in komunalne zadeve — 1 delegata,
k)	delegacija TOZD Postaja Verd in Borovnica — 1 delegata.
6.	Šesta konferenca delegacij ima — 1 delegata.
Nosilec: DO Vzgojnovarstveni zavod Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	DO Vzgojnovarstveni zavod Vrhnika, izvoli — 5-člansko delegacijo.
2.	DO Knjižnica I. Cankarja — so vsi delavci delegacija.
3.	DO Glasbena šola Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
4.	Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti — so vsi delavci delegacija.
5.	Strokovna služba TKS — so vsi delavci delegacija.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija DO Vzgojnovarstveni zavod Vrhnika — 5 delegatov,
b)	delovna skupnost DO Cankarjeva knjižnica ■Vrhnika — 1 delegata
c)	delovna skupnost DO Glasbena šola Vrhnika — 1 delegata
d)	delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS s področja družbenih dejavnosti — 1 delegata,
e)	delovna skupnost strokovne službe OTKS — 1 delegata.
7.	Sedma konferenca delegacij ima — 1 delegata.
Nosilec: DO Dom počitka Vrhnika.
Sestavljajo pa jo:
1.	DO Dom počitka Vrhnika, izvoli — 5-člansko delegacijo.
2.	DO Lekarna Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
3.	DO Veterinarski dom Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
4.	Strokovna služba regijske SIS za zaposlovanje, izpostava Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
5.	Strokovna služba regijske zdravstvene skupnosti, izpostava Vrhnika — so vsi delavci delegacija.
6.	Strokovna služba občinske SIS za socialno skrbstvo — so vsi delavci delegacija.
V konferenco delegacij pošiljajo — delegirajo delegate:
a)	delegacija DO Dom počitka Vrhnika — 5 delegatov,
b)	delovna skupnost DO Lekarna Vrhnika — 1 delegata,
c)	delovna skupnost DO Veterinarska postaja Vrhnika — 1 delegata,
d)	delovna, skupnost strokovne službe SIS za zaposlovanje — izpostava Vrhnika — 1 delegata,
e)	delovna skupnost strokovne službe regijske SIS za zdravstveno varstvo — izpostava Vrhnika — 1 delegata,
f)	delovna skupnost strokovne službe občinske SIS za socialno skrbstvo — 1 delegata.
2.	člen
Vsaka konferenca delegacij pošilja na zasedanje zbora združenega dela izmed sebe in izmed drugih delegatov in delovnih ljudi kjer so vsi delegacija (pa so se združili v to konferenco) enega delegata (lahko pošlje tudi več delegatov s tem, da točno določi delegata za posamezno točko).
3.	člen
Konferenca delegacij obravnava gradiva, ki so ji predložena, usklajuje stališča temeljnih in drugih organizacij in skupnosti (v nadalnjefn besedilu: TOS), ki so vključene v konferenco ter oblikujejo skupno stališče).
Stališča oblikuje s sporazumom vseh delegatov oziroma z večino glasov vseh delegacij.
4.	člen
Sedež konference delegacij je v prostorih, ki jih določi direktor ali njemu po položaju enak funkcionar v TOS nosilke konference delegacij.
Nosilka konference zagotavlja pogoje za delo konference in poskrbi za delo konference delegacij ter za izvrševanje administrativnih-tehničnih opravil v zvezi s sklicevanjem in delom konference (prostori, sklic in pošiljapje vabil, pisanje zapisnika in pismenih stališč ter mnenj, pisanje in vročanje pooblastil, vodenje ustreznh evidenc in sestavljanje poročil itd.).
Stroške za normalno funkcioniranje konferenc delegacij nosijo združene, temeljne in druge organizacije na način, ki ga s sklepom določi Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
5.	člen
Konferenca delegacij izvoli izmed sebe predsednika in enega ali več podpredsednikov (praviloma za celotno mandatno dobo) konference delegacij. Naloga predsednika konference je, da opravlja organizacijske posle za konferenco in da sklicuje in vodi konferenco delegacij na seji.
Predsednik (če je ta odsoten, podpredsednik ali član, ki ga pooblasti konferenca), podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora združenega dela skupščine občine.
Na zasedanje zbora pošilja konferenca delegacij enega delegata izmed vseh delegatov delegacij, ki so združene v konferenco. Če pošilja konferenca delegacij na sejo zbora več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest. se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo konferenco delegacij zastopal posamezni delegat.	1
Predsednik konference delegacij izdaja pooblastila pol firmo (imenom) TOS, ki je nosilka konference delegacij in uporablja za overjanje in potrjevanje pooblastil ali pismenih stališč štampiljko te TOS. Pri določanju delegata za sejo zbora združenega dela skupščine občine mora konferenca delegacij določiti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan.
6.	člen
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru združenega dela, se določijo in uskladijo na sestanku konference delegacij. V konferenci delegacij se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov konference.
Če v konferenci delegacij ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt navzočih delegatov na konferenci delegacij.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru združenega dela, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči konference delegacij, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
7.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru združenega dela, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči konference delegacij, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami.
8.	člen
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru združenega dela odgovoren konferenci delegacij, za svoje deio v konferenci delegacij pa je odgovoren delegaciji, ki ga je v konferenco delegirala in delavcem, ki so ga izvolili za delegata.
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij ter konferenc delegacij so zapisane v poslovniku Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 19-1278/77).
9.	člen
Konferenco delegacij skliče na prvo sejo vodja delegacije nosilke konference delegacij.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-013-02/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
92.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne
27.	decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika občinske volilne komisije
I
1.	Razreši se dosedanji namestnik predsednika občinske volilne komisije Vrhnika, tov. Primož S a f a r, sodnik, zaradi odhoda na novo dolžnost.
2.	Za novega namestnika predsednika občinske volilne komisije Vrhnika, se imenuje Maja Soban, sodnica občinskega sodišča Vrhnika.
II
Prečiščeno besedilo sklepa o imenovanju občinske volilne komisije občine Vrhnika je naslednje:
predsednik
1.	Albert M i s 1 e j, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani,
namestnik predsednika
2.	Maja Soban, sodnica občinskega sodišča na Vrhniki,
tajnik
3.	Miloš Rijavec, inž. organizacije dela iz Vrhnike,
namestnik tajnika
4.	Stane Stupica, delavec v UO SO Vrhnika,
član
5.	Dragica Pečar, višja upravna delavka iz DO LIKO Vrhnika,
namestnik člana
6.	Andreja Nikolič, delavka v UO SO Vrhnika,
član
7.	Peter Gabrij el, gozdarski tehnik iz LIKA Borovnica,
namestnik člana
8.	Cvetka Mazi, pisarniška delavka iz LIKA Borovnica,
član
9.	Matjaž Hanžek, dipl. sociolog iz Borovnice,
namestnik člana
10.	Jovan Miškov, dipl. sociolog iz Vrhnike.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, ko neha veljati sklep, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3-125/77 z dne 10. 2. 1977.
St. 1/1-02-016/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
93.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/.74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih
1.	člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta.
2.	člen
Določbe prvega člena tega odloka veljajo za naslednja zemljišča na območju občine, za katera je predvidena izdelava zazidalnega načrta v:
Parižljah, Rušah, Smatevžu, Malih Braslovčah. Gornji vasi, Latkovi vasi. Taboru, Vinski gori, Šentrupertu, Trnavi, Vrbju, Gomilskem (Rezana), Letušu (Hrastje), Kasazah (Arčan). Kaplji vasi (nad staro tovarno), Ložnici (Škafarjev Hrib), Grižah (Grič Griže in predel jugozahodno od blokov), Preboldu (nad tovarno).
Meja posameznega območja, za katerega velja splošna prepoved, je razvidna iz kopije katastrskega načrta v meriju 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka in je stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem1 II skupščine občine..
3.	člen
Splošna prepoved velja za posameznp območje za čas do .sprejetja zazidalnega načrta za to območje, vendar ne dalj kot tri leta od uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Na območjih splošne prepovedi se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni in regionalni objekti v skladu z urbanističnim programom občine.
5.	člen
Izjemoma se sme na območju, za katerega velja splošna prepoved, izvajati:
1.	parcelacija pri:
—	razdelitvi skupnega premoženja;
—	dedovanju in
—	prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem;
2.	graditev
stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, za katere je že izdano lokacijsko ali gradbeno dovoljenje.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opra vi ji urbanistična inšpekcija občinske skupščine.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/77
Žaleč, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž 1. r.
94.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74. 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za Drešinjo vas
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za Drešinjo vas.
2.	člen
Območje, lei ga zajema zazidalni načrt za Drešinjo vas omejuje na jugu cesta M/10 Celje—Ljubljana, na zahodu občinska cesta, ki vodi s ceste M/10 Celje— Ljubljana v Drešinjo vas, na severu obstoječe stanovanjske hiše in na vzhodu večji kompleks hmeljišč. Zazidalni načrt predvideva gradnjo devet vrstnih stanovanjskih hiš v treh vrstah, dveh individualnih stanovanjskih hiš, trgovsko-servisnega objekta — pavi-Ijonskega tipa in otroškega igrišča.
Površina območja zazidalnega načrta meri 1,65 ha.
3.	člen
Kanalizacijsko omrežje soseske se priključi na zbiralnik. ki vodi odplake v centralno čistilno napravo. Ostalo komunalno omrežje je povezano s komunalnim
omrežjem naselja Drešinja vas in se mora izvajati sočasno z izgradnjo soseske.
4.	člen
O vseh lokacijah v skladu s tem odlokom odloča za urbanizem pristojen upravni organ občinske skupščine.
5.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v maju 1977, št. projekta 77/11, je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor skupščine občine.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/75-6
Žalec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž 1. r.
95.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vinska gora
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske Vinska gora, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vinska gora (Uradni vestnik Celje, št. 20/67) se spremeni v tem, da se na parceli št. 536/6, k. o. Vinska gora, ki leži znotraj meje zazidalnega načrta, predvidi lokacija za gradnjo stanovanjske hiše.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vinska gora, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. projekta 77/2, je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/77-6
Žalec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž 1. r.
TARIFNE ŠTEVILKE k odloku o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve, ki ga je Skupščina občine Brežice sprejela na sejah zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24-1548/77, v objavo pomotoma ni bila poslana tarifa, ki glasi
TARIFA
A.	PROIZVODI Tar. št. 1
a)	Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 3 %>.
b)	Od rabljenih motornih vozil — 4 “/o.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna oseba, davčni upravi občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se- davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Po tej tarifni tevilki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja vrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja predmetni vrednosti. Če ta ne odgovarja predmetni vrednosti, ugotovi predmetno vrednost davčni organ po posebni, strokovni komisiji.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
3.	Posebni občinski davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 55/72, 11/73, 45/73, 17/75, 6/76 in 18/76.)
Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uprabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka.
Tar. št. 2
1. Od alkoholnih pijač; proizvedenih v več kot 50 Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti:
din
a) naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinsko sadnih pijač	2
b) peneča vina	din 4
c) medice	°/fl 15
č) piva	30
d) naravnega žganja in vinjaka	40
e) drugih alkoholnih pijač	45
2. Od alkoholnih pijač vseh vrst	proizvedenih z
manj kot 50 °/o domačih surovin računamo po vrednosti 45 «/o.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače z l.a in l.b točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz l.č, l.d, l.e točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Za nabavno ceno z drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami so mišljene pijače z več kot 2 °/o alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola)	1 dinar
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.	■ v
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20°/o.
B.	OBRTNE STORITVE
Od vseh obrtnih storitev 10°/o.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje za storitve, ki jih opravljajo:
1.	brivci, frizerji, pediker ji, krojači, šivilje, klobučarji, predtiskanje tkanin in popravljanje nogavic, čevljarji, dimnikarji, kovači, kolarji, sodarji, urarji, mehaniki za popravljanje električnih gospodinjskih aparatov in strojev, pečarji za popravljanje peči, mlini, žaganje drv, kemične čistilnice, fotografi, optiki (glej objavo prečiščenega besedila).
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C.	DRUGE STORITVE
Tar. št. 6
Od vstopnic za prireditve, razen kinematografskih 10 «/o.
Opomba:
1.	Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje, najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturnoumetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na teh ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za usterzno področje pristojna samoupravna interesna skupnost v občini.
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo in na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %>.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se opravi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine v kateri je bila igra na srečo.
Št. 421-1/78-1
Brežice, dne 25. januarja 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder Lr.
POPRAVEK
V	zakonu o Narodni banki Slovenije, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1511/77, je v prvem odstavku 8. člena tiskarska napaka in se ta odstavek pravilno glasi:
»Narodna banka £♦ o veni j e odgovarja za izvrševanje svojih nalog Skupščini Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.«
V	drugi vrsti tretjega odstavka 13. člena se tiskovna napaka »decembra« popravi v »marca«.
Prvi odstavek 38. člena se pravilno glasi:
»Narodna banka Slovenije kontrolira plačilni promet s tujino, ki ga opravljajo banke, pooblaščene za poslovanje s tujino.«
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o občinskih upravnih taksah, (Uradni list SRS, št. 24-1573/77) je bil v 7. členu pomotoma izpuščen drugi stavek, ki se glasi: »S tem dnem preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 14/72).«
Iz sekretariata Skupščine občine Grosuplje
POPRAVEK
V	odloku o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija (Uradni list SRS, št. 22-1432/77 z dne 17. XII. 1977) se 6. člen pravilno glasi:
»Prispevki se nakazujejo na žiro račun št. 50150--842-022-266 prispevek za protipožarno varstvo SO Litija.«
POPRAVEK
V	odloku o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1610/77 z dne 30. XII. 1977 je bila pomotoma izpuščena zadnja alinea 2. člena, ki glasi:
»— drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,«
V	3. členu odloka se v drugi vrstici črta beseda »osebnega«.
V	drugem odstavku istega člena se pred besedo »dohodka« doda beseda »osebnega« in se drugi odstavek glasi:
»Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.«
Sekretarka
Skupščine občine Litija Branka Nefat Lr.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
39. Stališča, sklepi in priporočila o izvajanju programa ukrepov za racionalizacijo -pridobivanja, pretvarjanja.
transporta in porabe energije	29
40.	Sklepi in priporočila za izvajanje nujnih ukrepov na
področju varstva zraka	32
41.	Stališča in priporočila Zbora združenega dela Skup-
ščine SR Slovenije .0 uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu	34
42.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami	v	družbeni lastnini 35
43.	Zakon o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi	36
44.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, da sklene družbeni dogovor o Izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani	36
45.	Odlok o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Vo-
dogradbenemu laboratoriju v Ljubljani	37
46.	Odlok o imenovanju Republiške volilne komisije v
Ljubljani	37
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
47.	Odlok o določitvi najvišje ravni cen za električno
energijo	37
48.	Odlok o višini in razporeditvi nadomestila za uporabo
cest, vsebovanega v prodajni ceni bencina in plinskega olja	38
49.	Odlok o pristojbinah za zdravstvena spričevala in
potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veter inarsko-sanitarne preglede in dovoljenja	38
50.	Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 51. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1978	42
52.	Navodilo o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin
na posebnih računih	44
53.	Pravilnik o znakih in o redu na smučiščih ter o rediteljski službi	45
54.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji
v letu 1977	49
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
55.	Pogodba o spremembi pogodbe o izvajanju pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji	49
56.	Sklep o vrnitvi vplačanih prispevkov nad dogovorje-
nimi zneski v letu 1977 po samoupravnem sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980	49
57.	Pravilnik za dodeljevanje posojil za izgradnjo in opremo objektov otroškega varstva	50
58.	Dogovor o pogojih in merilih za pridobitev premij na
podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja za obdobje do leta 1980	52
OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
59.	Tarifni sistem za prodajo električne energije	54
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
GO. Sklep o tarifah vodnega prispevka v letu 1978 po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980	58
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
61.	Statut mesta Ljubljane	o9
62.	Odlok o povprečnih gradbenih cenah in poprečnih
stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Brežice)	81
63.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ostrožno za del,
ki ga pokriva zazidalni načrt Ostrožno 1A (Celje) 81
64.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopol-
nitev urbanističnega načrta Celja in osnutka zazidalnega načrta kompleksa Mlekarna Celje	(Celje)	81
65.	Odlok o izobešanju zastav (Idrija)	82
66.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo-
dilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Idrija)	82
67.	Odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov
pri sodišču združenega dela v Novi Gorici (Idrija) 84
68.	Sklep o poimenovanju podružnične šole na Vojskem
v »Solo IV. partijskega tečaja« Vojsko	(Idrija)	84
69.	Odlok o ustanovitvi Izobraževalnega centra v Kamniku	85
70.	Odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni
lastnini na območju občine Litija	85
Stran
71.	Statut občine Ljubljana Bežigrad	90
72.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo-
dilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Bežigrad)	126
73.	Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških
pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Bežigrad	129
74.	Statut občine Ljubljana Center	131
75.	Statut občine Ljubljana Moste-Polje	163
76.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 103/1 — Sneberje za spremembo prometnega režima (Ljubljana Moste-Polje)	195
77.	Statut občine Ljubljana Šiška	195
78.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo-
dilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Šiška)	229
79.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška 232
80.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška	232
81.	Statut občine Ljubljana Vič-Rudnik	237
82.	Odlok o gradnji, financiranju in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Logatec	267
83.	Odlok o cenah za geodetske storitve (Mozirje)	269
84.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo-
dilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Mozirje)	269
85.	Odlok o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (Slovenske Konjice)	272
86.	Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic skupščine občine do socialnega zavoda Lambrehtov dom v Slovenskih Konjicah na samoupravno interesno skupnost
za socialno skrbstvo (Slovenske Konjice)	273
87.	Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Šentjur pri Celju	'	273
88.	Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske III/l
Šentjur pri Celju	275
89.	Odlok o ugotovitvi interesa in o odločitvi o investi-
ciji poslovno upravnega objekta v soseski »mestno jedro« Šentjur pri Celju	276
90.	Odlok o zakloniščih (Šmarje pri Jelšah)	276
91.	Odlok o oblikovanju konferenc delegacij (Vrhnika) 279
92.	Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednika občinske volilne komisije (Vrhnika)	282
93.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre-
povedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih (Žalec)	282
94.	Odlok o zazidalnem	načrtu za Drešinjo vas	(Žalec) 283
95.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske
soseske Vinska gora	(Žalec)	283
—	Tarifne številke k odloku o posebnem občinskem dav-
ku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice)	283
—	Popravek zakona o	Narodni banki Slovenije	285
—	Popravek odloka o občinskih upravnih taksah (Grosuplje)	285
—	Popravek odloka o osnovah in stopnjah prispevka za
financiranje požarnega varstva v občini Litija	285
—	Popravek odloka o določitvi stopnje prispevka za
vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe	v občini Litija za leto 1978	285
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72