Letnik35 4 TS s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 YU ISSN 0351- 0271 Letnik 35, št. 4, str. 241-328, Ljubljana, december 1991 Gla1ma, odgovoma in tehnična urednica: Božma Lipej Progra1i1ski svet: predsedniki območnih geodetskih dmšiev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lalwvič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 10 000 sli. Individualna naročnina je 150 sit. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1:. 00 izvodav Izd,ajo Geodetskega vestnika sofinancira Minisrrstvo za manost in tehnologijo Po mnenju Republiškega sekretariata za kulturo št 415-357/91 AV z dne 10.5.1991 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se ne obračunava in ne plačuje davica od prometa proizvodov. Letnik35 4 1991 UVODNIK IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Zveza geodetov Slovenije: Gojrnir Mlakar: Alojz Četina, Jože Dular, Janez Košir: ZAKLJUČKI 24. GEODETSKEGA DNEVA CONCLUSJONS OF THE 24th GEODETIC WORJ<.SHOP ZEMLJIŠKI .KATASTER DANES LAND CADASTRE TODAY PRISPEVEK. K RAZVOJU METOD VREDNOTENJA KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ CONTPJBUTJON TO DEVELOPMENT OF AGRJCULTURALAND FOREST LAND EVALUATJON METHODS Božo Demšar: NALOGE GEODETSKE SLUŽBE PRI IZVAJANJU ZAKONA O DENACIONALIZACIJI SURJ/EYING SERVICE TASKS AT EXECUTING THE DENATJONALIZATION LAW Matej Gabrovec: POVEZO V ANJE DMR-JA IN EHIŠ-A PRI PROUČEVANJU PREBIVALSTVA Drago Perko: CONNECTION OF D/GITAL TERRAIN MODEL (DMR) AND EVIDENCE OF HOUSE NUMBERS (EHIŠ) WITHIN POPULATION STUDY DIGITALNI MODEL RELIEFA KOT OSNOVA ZA GEOGRAFSKJ INFORMACIJSKI SISTEM DIGITAL TEII.RAIN MODEL AS BAS/S OF GEOGRAPHICAL INFORMATION SYSTEM AKTUALNOSTI 247 247 248 255 261 266 269 CURRENT AFFAJRS 216 Jure Beseničar, POZDRAVNA GOVORA IZ 24. GEODETSKEGA DNEVA Božo Demšar: WELCOMING SPEECHES ON THE 24th GEODET/C WORKSHOP 276 Radoš Šumrada: KONCEPTUALNI POGLED NA RAZVOJ ZEMLJIŠKEGA KATASTRA A CONCEPTUAL VIEW ON THE LAND CADASTRE DEVELOPMENT 278 Stanko Pristovnik: PREDVIDENE REŠITVE PRAVNEGA ZA V AROV ANJA LASTNIŠKIH MEJ V NOVEM GEODETSKEM ZAKONU SUGGESTED SOLUTIONS OF LEGALLY DEFINED OWNERS' BORDERS IN THENEWGEODETICLAW 283 Jože Avbelj: DENACIONALIZACIJA DENATIONALIZATJON 287 Joe Triglav: TRINAJSTO PRASE SLOVENSKE GEODEZIJE NEKI TO NOTHING IN SLOVENE SURVEYING 288 Joe Triglav: IDEJA ZA NOV SISTEM ŠIFRIRANJA DETAJLNIH TOČK A CONCEPT OF A NEW DIGITAL POINTS CODE SYSTEM 291 Radoš Šumrada: OBVESTILO ODEJA VNOSTIH V OKVIRU JEP TEMPUS PROGRAMA ELIS NOTES ON THEACTIVITIES IN THE JEP TEMPUS ELIS PROGRAMME 293 Miran Ferlan: VODENJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA NA NIZOZEMSKEM MAINTENANCE OF THE LAND REGISTER IN THE NETHERLANDS 295 Božena Lipej: MANAGEMENT ALI KAKO S POGAJANJI IZTRŽITI ČIM VEČ .M4.NAGEMENT OR HOWTO GET MOST PROFIT BY NEGOTIATJONS 298 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TEHNOLOGICAL ACHIEVEMENTS STROKOVNI TISK TECHNICAL LITERATURE DRUŠTVENE IN OSTALE NOVICE 300 304 SOCJEIT'S AND OTHER NEWS 312 BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1991 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1991 325 lTV IK Ob zaključku ieta ugotavljamo, da smo uspeli marsikaj dokončati, veliko nerešenega pa je še vseeno ostalo za prihodnje leto. Zveza geodetov Slovenije, naša osrednja stanovska mganizaciia, je za predsednika ponovno izbrala Aleša Seliškarja. Slovenska zveza je oktobra izstopila iz jugoslovanske zveze geodetov (ZGJGJ), enako je v novembru storila tudi Zveza dmštev geodetov Hrvaške. Ta zveza se je odločila, da bo postal Geodetski list v naslednjem letu znanstveno in strokovno glasilo Zveze drušiev geodetov Hrvašk~prej je bil glasilo ZGIGJ). Zveza geodetov Slovenije prevzema dodatne naloge. Nekaj strokovnih si je naložila s sklepi 24. Geodetskega dneva 'v Bovcu o temi zemljiškega katastra, v politične razmere pa se je zveza vključila ob pripravah za imenovanje novega direktorja Republiške geodetske uprave. ]\!lorda bodo končni rezultati in izidi za izbor kandidata znani že kmalu, v prvi polovici decembra pa so predlagatelji še vedno bili „boj za oblast". Nekaj vodilnih strokovnjakov se je povezalo v okviru zveze geodetov in pr~oravilo predloge za predvidene kadrovske spremembe v geodetskem upravnem vrhu. Politika kadrovanja se je v prejšnjem obdobju odvijala ne glede na mnenje stroke. Ko je Republiška geodetska uprava v letošnjem letu postala enota v sestavi _Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, je izgubila del samostojnosti in pristojnosti, prednosti integracije pa zaenkrat še ni uspela ali znala izkoristiti. Geodeti nismo najbolj zadovoljni z obstoječimi · kombinacijami vodilnih struktur in njihovih usmeritev na republiški ravni, zato se je zveza geodetov želela vključiti v vsaj delno sanacijo razmer in ustvarjanje boljših pogojev za korekten razvoj stroke in reševanje strokovnih problemov. V tej odvisnosti in podrejenosti položaf a, ko odgovoren posameznik ne more več zagotavljati nomwlnega dela in razvoja stroke, ki jo zastopa, se povečuje tudi odpor za prehod na centralizirano organizacijo delovanja geodetske službe. Če bodo stroka in posamezniki v Zvezi geodetov Slovenije uspeli uveljaviti svoje predloge, bo preprečen šele prvi protipredlog, dirigiran z ministrskega vrha. Nato se začenjajo problemi znotraj stroke. Sprašujemo se, kje so tisti posamezniki, ki bi bili s primernimi strokovnimi in managerskimi znanji pripravljeni na prevzemanje vodilnih pozicij v upravnih in operativnih sredinah? Stroka, ki se mora pospešeno modernizirati in reorganizirat~ mora sloneti na mlajših strokovnjakih z ustrezno iniciativo in podporo bolj izkušenih. To vzgojo smo zanemaril~ zato bomo imeli pri dosegu nač,1ovanega nekoliko več problemov; graditi bomo morali samo na nekaj posameznikih in njihovih programih. Če bodo formalne procedure trajale predolgo, se lahko nekateri kandidati umaknejo zaradi pritiskov in slabih izhodišč za uresničevanje njihovih programov. Nerešena ostaja tudi pristojnost med vodstvom Republiške geodetske uprave in svetovalcem Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije (v okviru Ministrsrva za varstvo okolja in urejanje prostora) za isto področje dela in utemeljitev njegove potrebe. Problemi se kopičijo; seveda jih je mnogo več in niso enostavni, ustreznih rešitev za obe strani pa ni veliko. Kljub vsemu bo treba čim prej doseči trajnejši kompromis, ki bo vsaj začasno omogočil obojestransko neovirano delovanje. Geodetski stroki moramo, vsaj zaenkrat, zaupati bolj kot politiki, zato verjamemo, da jo bodo podprli tudi v vladinih krogih in poleg primernega kandidata zagotovili predvsem objektivne pogoje za geodetsko delo. Če bo do kadrovskih zamenjav resnično prišlo, smo že sedaj dolžni iskreno zahvalo za delo in prizadevanje dosedanjemu direktorju Republiške geodetske uprave, Božu Demšarju. V imenu Zveze geodetov Slovenije voščim vsem bralkam in bralcem srečno in uspešno 1992! mag. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE v UCKI24. GE DNEVA Strokovni posvet Zveze geodetov Slovenije Tema: zemljiški kataster Bovec, 11.-12.10.1991 DETS A Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije je na svoji 26. seji dne 26.10.1991 sprejelo zaključke in smernice za nadaljnje delo na področju zemljiškega katastra, teme, ki je bila obravnavana v okviru 24. Geodetskega dneva v Bovcu: l. Treba je izdelati nov zemljiški kataster, ki mora biti prilagojen sedanjim potrebam. Njegova izdelava naj sloni na novi zemljiškokatastrski izmeri. Digitalizacija obstoječih katastrskih načrtov grafične metode izmere ne more biti zamenjava za nov kataster, namenjena je le sodobnemu načinu vodenja podatkov. Pri snovanju novega sistema je treba upoštevati naraščanje pomena lastniške vloge zemljiškega katastra, za potrebe odmere davkov in potrebe gospodarjenja z zemljišči pa naj dosedanji sistem katastrske klasifikacije zamenja sistem vrednotenja proizvodne sposobnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč. Te podatke bi lahko v povezavi s podatki zemljiškega katastra vodila služba, ki jih neposredno potrebuje (davčna služba), s tem pa bi razbremenili sistem. 2. Vodenje zemljiškega katastra naj upošteva sodobna tehnološka spoznanja. Njegovi podatki naj tvorijo, skupaj s podatki zemljiške knjige, katastra stavb in vrednotenja zemljišč, jedro zemljiškega informacijskega sistema. 3. Geodetski zakon naj v poglavju o zemljiškem katastru skupaj s potrebnimi podzakonskimi predpisi ustrezno podpre navedene usmeritve. Geodetska stroka naj podpre celotno vsebino zakona. Upoštevana naj bodo mnenja uporabnikov geodetskih evidenc ter storitev geodetske službe. 4. Republiška geodetska uprava naj se operativno vključi v aktivnosti nekaterih sredin, ki uvajajo nove tehnologije vodenja podatkov zemljiškega katastrn ter jim strokovno pomaga. 5. Zveza geodetov Slovenije naj organizira predstavitve posameznih rešitev vodenja podatkov zemljiškega katastra in vzpostavitve prostorskih informacijskih sistemov, ki se izvajajo v posameznih okoljih. Namen je preveritev pravilnosti rešitev, ocenitev možnosti poenotenja ter seznanitev širokega kroga geodetskih strokovnjakov in uporabnikov podatkov geodetskih evidenc 6. Zveza geodetov Slovenije naj organizira razgovore (okrogle mize) o aktualnih tematikah, kot so: • naloge geodetske stroke ob denacionalizaciji (takoj po sprejetju zakona) o sodobni načini povezave podatkov zemljiškega katastra s podatki zemljiške knjige o uvedba proizvodne sposobnosti zemljišč namesto katastrske klasifikacije o nova davčna politika v odnosu do evidenc geodetske službe. Geodetski vestnik 35 (1991) 4 v ZE LJIS Gojmir Mla/r.ar Geodetska uprava Celje, Celje Prispelo za objavo: 12.9.1991 Izvleček V prispevku so obravnavane slabosti sedanjega sistema zemljiškega karastra in utemeljene potrebe za izdelavo vsebinsko novega, današnjim potrebam primernega sistema. Navedene so aktivnosti, ki bi jih bilo treba izvesti za dosego zastavljenih ciljev. Ključne besede: Bovec, Geodetski dan, Slovenija, teoretski vidik, upombnost; zemljiški kaiaster; 1991 Abstract Ihe anicle deals with some shortcomings of the present land cadastre systen'4 and wilh justified needs for an elaboration of a system, new in concept and adequate to presen, r.eeds. Some activities, needed for the realization of the set goals are enumerated. Key wonls: applicability, Bovec, Geodetic workshop, land cadastre, Slovenia, theoretical point of view, 1991 1. UVOD UDK (UDC) 347.235.11.001.8 061.3(497.12) Geocktski dan „1991 ":528 ANES Preds~~~iLvo Zveze geodeto~ Slovenije se je prav odločil?,_ko je problematiko __ zemlJ1Skega katastra določ1t0 kot strokovno temo letosnjega Geodetskega dne. V novih družbenih razmerat,, kjer se ponovno uvajajo tržni mehanizmi, ki slonijo na zasebni iastnini, močno narašča pomen evidenc o nepremičninah. Podatki, ki se o zemljiščih in stavbah vodijo v zemljiškemkataslru in zemljiški knjigi, naj bi bili bolj kvalitetni in ažurni, kar pomeni, da bi odražali dejansko stanje. V okviru teh prizadevanj sta aktualni nalogi geodetske službe posodobitev zemljiškega katastra ter izdelava katastra stavb. Referati na Geodetskem dnevu naj bi pripomogli h kar najboljši rešitvi prve naloge, izdelava katastra stavb pa kol samostojna naloga terja poglobljena izhodišča in širša spoznanja, ki bi se delno iahko izoblikovala na Geodetskem dnevu 1992, če bo namenjen tej problematiki. bravnava problematike zemljiškega katastra na Geodetskem dnevu soupada tudi s pripravo Zakona o geodetski dejavnosti, ki sicer obravnava vse geodetske evidence, storitve geodetske službe in njeno organizacijo, vendar pa ima v njem zemljiški kataster posebno mesto. V razpravi so se, zlasti v strokovnih sredinah, izoblikovali različni pogledi na strokovna določila, ki. se nanašajo na zemljiški kataster, strokovni prispevki in zaključki Geodetskega dne naj bi pripomogli k čim boljšim rešitvam. Prav je, da se zavedamo pomena zemljiškega katastra za geodetsko službo, saj predstavlja angažiranje geodetskih upravnih organov pri vodenju zemljiškega katastra več ko~ 70% njihove dejavnosti. Gotovo ne bi bilo geodetske upravne službe v občinah, če ne bi bilo zemljiškega katastra. Geodetski vestnik 35 (1991) 4 2. POTREBE, KI SO USTVARJALE POGOJE ZA NASTANEK ZEMWIŠKEGA KATASTRA bseg prispevka ne dopušča poglobljenega prikaza zgodovine nastanka in razvoja evidence, ki ji pravimo zemljiški kataster, vendar pa je za razumevanje današnjega stanja treba navesti razloge za njegov nastanek in nekatere faze v njegovem razvoju. Čeprav je bilo o tem že veliko povedanega in napisanega, se še vedno najdejo geodetski strokovnjaki, ki javno objavljajo, kako je star, na grafični metodi izmere sloneč, zemljiški kataster dober ter ustreza današnjim potrebam. Treba ga je le „kompjuterizirati", pa bodo rešeni vsi problemi. Razširjanje takih pogledov v javnosti lahko samo škodi prizadevanjem za pridobivanje sredstev, s katerimi bi se lotili temeljite obnove sistema z novo zemljiškokatastrsko izmero. azlog; da•se je v začetku 19. stoletja začelo izdelovanje zemljiškega katastra po načelih, ki v osnovi veljajo še danes, je bil vzpostavitev kar najbolj popolnega in do neke mere tudi pravičnega sistema, na katerem naj bi slonela odmera davkov od dohodka, kJ ga dajejo kmetijski pridelki. Prizadevanje za nov sistem obdavčitve, po katerem naj bi tedanje obveznosti v obliki naturalnih dajatev (desetina) in opravljanje uslug (tlaka) zamenjale denarne obveznosti, je v Avstriji začela Marija Terezija, ki je s tem želela zmanjšati tudi vpliv lokalnih oblastnikov, državi, ki jo je reformirala, pa zagotoviti potrebna sredstva. Davki iz kmetijstva so bili v tedanji dobi poglavitni vir dillhodka države. Turezijanska davčna reforma, ki je slonela na popisu zemljišč, ni dala zadovoljivih rezultatov, zato je naslednik Marije Turezije hotel sistem toliko dopolniti, da podatki o zemljiščih ne bi sloneli le na oceni in popisu, temveč na izmeri plodne zemlje. Podatki izmere so se uporabljali za izračun površin, ne pa tudi za izdelavo načrtov, vpisovali so se v posebne sezname - legopisne knjige. Izmera, ki so jo v celi Avstriji opravili v štirih letih, je bila primitivna, na njeni podlagi izdelan zemljiški kataster (Jožefinski ali popisni kataster) pa v praksi ni bil uveljavljen. Naslednik Jožefa II., cesar Leopold II., je ponovno odredil uporabo terezijanskega davčnega sistema. ovo davčno reformo je leta 1806 predpisal cesar Franc I., po katerem se kataster, ki je bil osnova zanjo, imenuje Franciscejski kataster .. Tu je v osnovi še danes v veljavi. V vseh 165 letih, ki so pretekle od njegove izdelave (na območju sedanje Slovenije je bila zemljiškokatastrska izmera opravljena v letih 1917 do 1927), je doživel le manjše spremembe in dopolnitve. Da je bil sistem dobro domišljen, dokazuje dejstvo, da se je tako dolgo obdržal in zadovoljeval osnovni namen, še več, od leta 1871, ko je bil sprejet zakon o zemljiški knjigi, uporablja ta njegove podatke kot osnovo za vodenje pravic na zemljiščih, zemljiškokatastrske načrte pa so dolga leta uporabljali za reševanje mnogih tehničnih problemov v prostoru. 3. PRILAGODITEV ZEMWIŠKEGA KATASTRA DANAŠNJIM POTREBAM 3.1. Odmera davkov dmero davkov od kmetijske proizvodnje določa katastrski dohodek, ki je izveden podatek v zemljiškem katastru. Odvisen je od površine, katastrske kulture in katastrskega razreda parcele ter vrednosti, ki se vodi v lestvicah katastrskeg1 dohodka za posamezno kulturo in posamezni razred v katastrskem okraju. Določitev vrednosti katastrskega dohodka za ha površine v t.i. lestvicah katastrskega dohodka ni v pristojnosti geodetske službe. Sistem katastrske klasifikacije, kot poimenujemo Geodetski vestnik 35 (1991) 4 razvrščanje zemljišč v katastrske kulture in razrede, je bii vzpostavljen ob nastanku zemljiškega katastra. Zaradi slabosti, ki so se pojavile, so ga države, ki so imele ob vzpostavitvi enak sistem zemljiškega katastra kot mi (Avstrija, Nemčija), odpravile in zamenjale s sistemom bonitiranja. V tem sistemu se vodi dejanska proizvodna sposobnost zemljišča, ne glede na način njegove uporabe. Višina davka v tem primeru ni odvisna od katastrske kulture, ki se trenutno nahaja na zemljišču, temveč od objektivne sposobnosti zemljiš(a za pridelavo. Opisani osnovni slabosti pri nas veljavnega sistema se pridruži še vprašanje pravilne določitve katastrskih razredov, pravilnost opredelitve območij k3!tastrskih okrajev, vprašljiv pa je tudi način izračuna faktorjev v l.est,ricah katastrskega dohodka .. Poleg davk~ na dohodek od_ ~metijske proizvodnje, ki ga p~ač~jejo Jlast_niki .zemljišč na podlagi podatkov zern.ljISkega katastra, pa Uprava za aruzbene pnhodKe odmerja tudi davek od prometa z zemijišči. 'Višin2 tega je drugačna, če gre za kmetijska ali stavbna zemljišča, predvse1m pa je odvisna od njegove tržne vrednosti, ki je pri kmetijskih zemljiščih v ve<:ji meri odvisna od proizvodne sposobnosti kot od njegove pripadnosti katastrski kulturi, razredu in katastrskem okraju. Tudi za ta namen bi kazalo zamenjati siste111 katastrske klasifikacije s sistemom bonitiranja. 3.2. Vodenje pravic na zemljiščih eml_jiški kataster definira zemljišče, na katerem se v zemljiškoknjižnem oddelku odišča v zemljiški knjigi vodi del stvarnih pravic, t.i. knjižne pravice. Zemljišče je v zemljiškem katastru definirano s parcelo. Pojem parcele v zemljiškem katastru, način njenega formiranja, postopek spreminjanja in način njene oštevHčbe se od nastanka zemljiškega katastra ni spremenil. Ker je bil podrejen davčnemu namenu, za potrebe zemljiške knjige ni najbolj ustrezen. Nasprotno od zemljiškega katastra, v katerem je osnovna enota parcela, ima v zemljiški knjigi to vlogo zem!jiškoknjižno telo, ki je evidentirano pri posameznih zemljiškoknjižnih vložkih, ti pa so oštevilčeni v okviru katastrske občine. Zemljiškoknjižno telo sestavljajo parcele ene katastrske občine, ki imajo enake pravne lastnosti, kar ob grobi poenostavitvi pomeni, da pripadajo istemu lastniku oziroma več solastnikom (zanemarili smo vpliv služnosti in bremen in nekaterih drugih stvarnih pravic na formiranje zemljiškoknjižnega telesa). Vodenje zemljiške knjige bi se poenostavilo in s tem zmanjšalo število napak, če bi parcelo predstavljal t.i. lastninski kos. Tu predstavlja zaoboženo zemljišče, ki ima v katastrski občini enak pravni status, oziroma če poenostavimo, je to zemljišče, ki pripada enemu lastniku aH več solastnikom. Število parcel, ki pripadajo enemu lastniku, tako ne bi bilo več odvisno od števila vrst rabe zemljišča. V eni katastrski občini bi lastnik imel le toliko parcel, koliko kosov zemljišč bi imel na med seboj ločenih lokacijah. b poglobljenem_ razmišljanju, kako formirati parcele za potrebe zemljiške knjige v odvisnosti od širšega sklopa pravic, ki se v njej vodijo, pa vendar kaže opozoriti na močno povečan pomen zasta·✓ne pravice hipoteke. Lastniku mora biti omogočeno, da lahko zastavi le del zemljišw, ki predstavlja zemljiški kos. AH naj bo to razlog za delitev? Ob ugotovitvi, da se v zemljiški knjigi vodijo pravice na nepremični stvari, konkretno na zemljišču, bi moralo biti to kar najbolj nedvoumno definirano. Poglejmo, kako lahko.zemljišče opredelimo, če gre pri tem za lastniški kos, kot je opisan zgoraj. Lastniški kos zemljišča lahko v naravi razpoznamo po mejnikih, s Geodetski vestnik 35 (1991) 4 katerimi so določene njegove meje. Te ločijo en lastniški kos od drugega, hkrati pa določajo njegovo obliko, velikosi in lego v prostoru. Mejniki morajo biti postavljeni (vkopani) na takih mestih, da lastniški kos nedvoumno definirajo (postavljeni morajo biti na vseh lomnih točkah meje), določati morajo mejo, ki ni sporna, kar pomeni, da jo priznavata oba soseda mejaša. Zaradi h:itrejše in lažje identifikacije zemljiškega kosa pa naj bod'J mejnib lUdi dobro vidni in izdelani iz trajnega materiala. Vzpostavitev takega stanja na terenu je prvi pogoj za izdeiavo dobre evidence o zemljiščih in za vodenje pravic na njih. Lahko rečemo, da je to prva faza izdelave, ali pa bi jo iahko opredelili kot pripravljalno deio vzpostavitve evidence. Če postopke evidentiranja tako opredeljenih in označenih lastniških kosov opredelimo kot drugo fazo izdelave evidence, se ti dve med seboj razlikujeta v bistvenem pogledu: v prvi gre v veliki meri, predvsem pri ugotavljanju nespornosti mej, za upravno-pravne, v drugi pa izključno za tehnične postopke. 4. MEJNI UGOTOVI1CVENI POSTOPEK - PRVA FAZA IZDELAVE NOVEGA ZEMWiŠKEGA KATASTRA azlogov za opisano ureditev mej lastniških kosov je cela vrsta, o posledicah neurejenosti je pripravljen obširnejši prispevek, ki bo v kratkem objavljen. Prav je, da tu ugotovimo dejansko stanje urejenosti mej na terenu, Spoznanje o potrebi opisane rešitve ni novo, Poglobljeno se je o 1.em razmišljalo ob pripravi Zakona o zemljiškem katastru v začetku sedemdesetih let. Pod vplivom ureditve v Avstriji je bil tudi v našem Zakonu o zemljiškem katastru leta 1974 predpisan t.i mejni ugotovitveni postopek, ki se je v praksi 1ahko začel izvajati leta 1976, ko je bilo objavljeno Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel. Od tega leta dalje se je mejni ugotovitveni postopek, skrajšano MUP, izvajal ob novih zemljiško katastrskih izmerah, potrebnih za kompleksno obnovo zemljiškega katastra na zaključenem območju (večjem ali manjšem, vendar redko v celi katastrski občini), parcelacijah zemljišč, uporabljal pa se je tudi kot ena od metod za urejanje nezaznavnih ali spornih meja po individualnih vlogah strank. ahko rečemo, d.a smo v obdobju petnajstih let z MUP-om uredili meje zelo , ajhnemu številu lastniških kosov. Povsod tam, kjer so v veljavi načrti stare grafične metode izmere, naj bi imeli meje urejene z MUP-om k: tisti, ki so nastali po letu 1976, podrobna analiza bi verjetno pokazala, da ni tako, saj se disciplina pri izvajanju MUP-a še zdaj ni v celoti uveljavila. Razmere tudi niso bistveno boljše pri lastniških kosih, ki so po vojni evidentirani z novimi numeričnimi zemljiškokatastrskimi izmerami. Pri načrtovanju aktivnosti za obnovo zemljiškega katastra, bolje izdelavo vsebinsko novega, vodenju pravic na zemljiščih naravnanega zemljiškega katastra lahko dosedanje delo MUP-a zanemarimo ter izhajamo iz predpostavke, da v MUP-u določenih lastniških kosov v zemljiškem katastru praktično ni. Obravnavanje mejnega ugotovitvenega postopka kot samostojne faze izdelave vsebinsko dopolnjenega in kvalitetnejšega zemljiškega katastra je koristno iz več razlogov. Za gospodarjenje z zemljišči, bodisi da gre za njihovo obdelavo ali drug način njihove uporabe, je postopek, s katerim smo nedvoumno definirali lastniški kos, dovolj, hkrati pa nujno potreben. Interes lastnikov zemljišč za ureditev mej na terenu, vključno z ugotovitvijo njihove pravne veljavnosti, je nedvoumen in bi ga morda lahko upoštevali pri financiranju izdelave novega katastra. Naslednja faza njegove izdelave, Geodetski vestnik 35 (1991) 4 ki jo predstavljajo pretežno tehnični postopki (izjema je razgrnitev podatkov in reševanje ugovorov), pa je vsaj glede uporabe podatkov za davčne namene, urejanje prostora, uveljavitev pravnega reda ipd. v interesu države, ki naj bi za ta del postopkov poravnala stroške. Mejni ugotovitveni postopek ima v pretežni meri upravno-pravni značaj, za njegovo izvedbo so potrebna drugačna znanja kot za izvedbo tehničnega postopka pri drugi fazi izdelave zemljiškega katastra. Za pravilnost njegove izvedbe je dokaj dobro poskrbljeno. Veljavni zakon mu namenja posebno poglavje s sedmimi členi, izdano je posebno navodilo, ki postopek podrobno opisuje, mnogi detajli so bili obravnavani na seminarjih, z vključitvijo v program višjega in visokega študija je poskrbljeno, da se z upravno-pravnimi problemi seznanijo tudi študenti geodezije. 5. EVIDENTIRANJE LASTNIŠKIH KOSOV IN DRUGIH PODATKOV O ZEMWIŠČIH - DRUGA FAZA IZDELAVE ZEMWIŠKEGA KATASTRA . ruga faza izdelave vsebinsko novega zemljiškega katastra obsega prenos na terenu ugotovljenega stanja v evidenco. Gre za evidentiranje lastniških kosov in drugih podatkov o zemljiščih, za katere se bomo, ob predhodno postavljenih namenih, dogovorili. Dogovoriti se je treba tudi za način njihovega vodenja, kvaliteto podatkov (izraža se z natančnostjo pri zajemanju) in način njihovega vzdrževanja. Ko pripravljamo novo zakonodajo, s katero naj bi se tudi zemljiški kataster prilagodil novim družbenim potrebam in novim tehnologijam izdelave ter vodenja, bi bilo prav, da nas pri iskanju ustreznih rešitev čim manj bremenijo sedanje rešitve, posebno, ker so mnoge nedorečene. V nasprotju z MUP-orn so postopki druge faze veliko slabše opredeljeni, tako kar zadeva zakon in še bolj v pogledu podzakonskih predpisov. V današnjih razmerah se je nesprejemljivo naslanjati na predvojne jugoslovanske predpise, ki imajo osnovo v starih avstrijskih rešitvah. Ob pripravi določil, ki se v novem geodetskem zakonu nanašajo na zemljiški kataster, ni razjasnjena dilema, kaj sodi v zakon in kaj v podzakonski predpis. V predlogu delovne skupine, kjer sem v 44 členih predlagal nova določila za zemljiški kfltaster, so po vzgledu avstrijskega ,,izmeritvenega" zakona tudi določila, ki predpisujejo nekater.e tehnične postopke, predvsem tiste, ki so kakor koli povezani s pravicami in obveznostmi lastnikov zemljišč na eni strani, na drugi strani pa nudijo zaščito službi, ki vodi zemljiški kataster, ko stranke postavljajo nerealne zahteve. Če bi hoteli pripraviti resnično dober zakon, bi morali imeti tudi podroben načrt priprave podzakonskih predpisov z opredelitvijo njihove okvirne vsebine. Določila, ki bi utegnila biti problematična, pa bi morali pred uzakonitvijo preizkusiti v praksi. 6, IZHODIŠČA PRI OPREDELITVI PODATKOV, KI JIH PRlh,-VZEMAl\AO V ZEMLJIŠKI KATASTER videntiranje posestnih kosov z mejami, ki smo jih opredelili v MUP-u, bi v osnovi zadovoljilo potrebe zemljiške knjige, ki bi na njih evidentirala obstoječe knjižne pravice. Na lastniškem kosu, kot edinem predmetu evidentiranja, pa ne bi mogle sloneti mnoge druge potrebe, ki jim dosedanji sistem zemljiškega katastra do neke mere služi. Za potrebe odmere davkov je v dosedanjem sistemu katastrske klasifikacije treba evidentirati katastrske kulture, ki imajo določene tudi katastrske razrede. Sistem katastrske klasifikacije, za katerega smo rekli, da ne ustreza niti Geodetski vestnik 35 (1991) ,4 Predvidena je bila podrobnejša kritična analiza ustreznosi:i podatkov sedanjega sistema zemljiškega katastra .w, potrebe, ki se Kažejo v praksi. Ker zemljiški kataster nima alternative (ni druge kompleksne evidence o zemljiščih), njegove podatke uporablja zelo širok krog uporabnikov za najrazličnejše namene (z analizo, ki jo je pred leti napravil kolega Kobilica, jih je ugotovljenih več kot 100). Nepoznavanje narave podatkov in njihova nekritična upmz,ba lahko povzročata vrsto problemov. V tem sklopu bi bila koristna anaiiza uporabnosti načnov grafične metode izmere, anaiiza kvalitete podatko-,r o površinah parcel, ugotovili bi morali, v kakšni meri .kalastrski razredi skupaj s katastrskimi kuHui:-ami kažejo kvaliteto kmetijskih zemljišč in gozdov, ali je umestno nanje vezati višino prlspP,vka za sprem:;mbo namembnosti zemljišča. Uporaba podatkov zemljiškega katastra za razne statistične raziskave izhaja iz predpostavke, da so ti popolni ter da so spremembe tekofo evidentirane. Ker vemo, da v pogledu stanja vrst rabe zemljišč ni tako, so rezuitati močno vprašljivi (glej članek I. Popita v Delu3.8.1991: ,,V Sloveniji imamo spet vec: gozdov"), strokovne in politifoe odločitve, ki bi. utegnile na statističnih raziskavah sloneti, pa nevarne. S prispevkom sem želel utemeljiti potrebo po izd:.::favi vsebmsko novega, za sedanje potrebe ustreznega zemljiškega katastra. Bojim se, da danes premalo razmišljamo o zemljiškem katastru kot sistemu, ki ga je treba posta·,1iti na nove temelje. Vsekakor razmišljanje v tej smeri po obsegu ni adekvatno razmišljanju o njegovi avtomatizaciji. Tudi seznam referatov za letošnji Geodetski dan to dokazuje. ajpornembnejše aktivnosti geodetske službe na področju zemljiškega katastra, ki bi zagotovile realizacijo opisanih ciljev, so po mojem mnenju: o ustrezna uzakonitev zemljiškega katastra, določitev podzakonskih predpisov, opredelitev njihove vsebine in čim hitrejša izdelava, o izvedba rajonizacije Slovenije, kj naj opredeli prioriteto izdelave novega zemljiškega katastra glede na stopnjo intenzivnosti uporabe prostora, o izdelava programa izdelave novega katastra, pri čemer je treba poleg kompleksne vzpostavitve vključiti v sistem tudi t.i. parcialno vzpostavitev, ki se izvaja ob vzdrževanju zemljiškega katastra in ob obvezni izmeri pri prometu z zemljišči, o vzpostavitev navezovalne mreže, ki mora biti podrejena programu izdelave zemljiškega katastra, o zagotovitev sredstev za realizacijo programa, pri čemer je treba proučiti možnost zagotovitve stalnega vira. Recenzija: mag. Franci Bačar Rozika Sraka Geodetski vestnik 35 (1991) 4 -1• -,1- I EZ• 1&a...- UDK (UDC) 333.8:63(497.12) PRISPEVE J·u l\;IET \7REDNOTEN,JA METIJSICTH IN. G(>Z NIH v v ZE LJISC dr. Alojz Četina, Jože Dular; Janez Košir Biotehniška fakulreta-Oddelek za agronomijo, 1\1i:ustrstvo za ktnetifstvo, gozdarstvo in prehrano, Minisirsivo za varstvo olwlja in urejanje prostora, Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 19.11.1991 Izvleček V prispevla; je podan zgodovinski pregled načina vrednotenja krnetijski.h in gozd11ih zemljišč. V 2. polovici 19. stoletja je bilo v.Avstro-Ogrski monarhiji izpeljano v,ednotenje zemljišč s ciljem ugoloviti kaiaftrski dohodek za potrebe davčne reforme. Z nekaterimi spremembami je ta način vrednotenja zemljišč v veljavi še danes. Razvoj tehnologije in pogojev gospodarjenja zahteva posodobitev metode. Razvita je bila metoda vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je na kratko opisana v prispevku in je trenutno 11 fazi testiranj o., Ključne besede: gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča, metoda, proizvodna spo_sobnosi; Slovenija, vrednotenje zemljišč, zgodovinski pregled Abstract The article gi ves a historical view of ihe agricultuml and ·· forest land evaluation mode. In ,he second halj of lhe 19'h century land evaluation was carried out inAustm-Hunga;y monarchy to define cadasrral income f or the needs of ihe tax refo1m. Wiih some modificarions lhis mode of lcind evaluation is stil! in use. Nevertheless, the developmeni of technology and economy conditions require modemizacion of this method. An agricultural arid forest land-evaluation method has been developed. The method, which is described in short, is now beeing tested. Key woi"ds: agricultural land, forest land, histoncal view, land evalua!ion, m~thod, production abbility_, Slovenia ZGODOVINSKI RAZVOJ METOD VREDNOTENJA K!viETIJSKiH IN GOZDNIH ZEMWIŠČ snove današnje k,:nastrs-ke klasifikacije zemljišč v Republiki Sloveniji so bile podane z Zakonom o zemljiškem davku iz leta 1869. Namen tega zakona je bil Geodetski vestnik 35 (1991) 4 predvsem·.; odpravi neenotne obdavčitve tedanjil1 avstrijskih pokrajin pri zaj~manju zemljiškega davka m v ureditvi zemljiškegz: katastra kot lemeljne podlage za obdavčitev in vodenje zemljiških knjig. S tem je bila zaključena zadnja zemljiško- davčna reforma v nekdanji Avstro-Ogrski. Po tem zakonu so bili osnova zemljiškega obdavčevanja povprečni katastrski (čis1:i) dohodki vseh kmetijskih obdelovalnih in neobdelovainih zemljišč. V te dohodke so bili. vključeni tudi dohodki od gozdov, živinoreje, ribištva in izkoriščanja šotišč. Avstrijske dežele so bile v ta namen najprej razdeljene na posamezne cenHne okraje, ki so v večini primerov odražali politično­ upravno razdelitev. Katastrsld čisti dohodek se ni izračunaval za vsako zemlljiško parcelo posebej, temveč z ugotavljanjem katastrskega ,~istega dohodka na vzorčnih parceiah. Le~te so tile v cenHnih okn:jih izbrane tako, da so bile pri izračunu upoštevane vse katastrske kulture in bonireini razredi. Vzorčna zemljišča so bila tipična zemljišča, obdelana na krajevno običaje1;_ način in pod povprečnimi pogoji gospodarjenja v času izračuna katastrskega dohodka. K:uastrski čisti dohodek je bil izračunan na osnovi razlike r:1ed bruto (kosmatim) dohodkom ocenjenih kmetijskih zemJjišč in proizvodnimi slroški, ob upoštevanju povprečnih cen kmetijskih pridelkov. Na podlagi teh izračunov katasuskega dohodka na vzorčnih parcelah so bile izdelane lestvice katastrskega čistega dohodka Z2t posamezno kulturo in katastrski razred, za vsak posamezni cemlni okoliš oziroma okraj. Lestvice so predstavljale v bistvu vrednostna razmerja donosnosti posameznih zemljišč med seboj, glede na naravne in ekonomske pogoje gospodarjenjz,. -l., zračunu lestvic je sledil postopek uvrstitve posameznega zemljišča v ustrezno _ katastrsko kulturo in katastrski razred v prin1erjavi z vzorčnimi zemljišči. Tu klasifihcija zemljišč je bila izvedena v k:tih 1875-1880. Pri klasifikaciji se je izhajalo iz dejanskega načina obdelave ocenjevanega zemljišča ler naravnih in ekonomskih pogojev za kmetijsko proizvodnjo. Zemljišča so bila razvrščena v 10 kuitur oziroma skupin in 8 katastrskih razredov. Dela na zemljiško-davčni reformi so bila končana šele leta 1883, ko je bil zaključen tudi pritožbeni postopek in ko je bila prvič izvedena odmera na celotnem avstro-ogrskem ozemlju na podlagi na novo izračunanega katastrskega čistega donosa. , pojavom agrarne krize ob koncu 19. stoletja so se naglo slabšali tudi gospodarski ~...,.pogoji w kmete, zlasti še na hribovitih obrnočjih. KJ-izo je povzročilo povečanje kmetijske produkcije in nižje cene transporta zaradi nag1ega tehnološkega razvoja, kar vse je povzročilo padec cen lanetijskih pridelkov. V takšnih razmerah je bil leta 1896 sprejet Zakon o reviziji katastra, s katerim naj bi popravili najbolj očitna nesorazmerja, ki so nastala zaradi spremembe gospodarskega položaja kmetijstva, stanja zemljišč ter zaradi predhodne zemljiško-davčne reforme. Ob tej reviziji so bile uvedene davčne oprostitve za vinograde, ki jih je prizadela trma uš, ur~jen pa je bil ludi odpis dav!rnv zaradi škode ob naravnih nesrer,ah. Stanje in organizacija zemljiškega katastra, kakršna sta bila ob koncu 19. stoletja v Avstriji, sta se prenesla tudi v staro Jugoslavijo. Po vojni, razen obdobja 1946-1953, ko je bilo uvedeno obdavčevanje z dohodnino ocl. kmetijskih dejavnosti,je bil katastrski dohodek osnova za določanje obveznosti in pravic od kmetijskih dejavnosti. Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je bil opredeljen z zveznimi predpisi, način obračunavanja katastrskega dohodka pa se je določal z metodologijami. Sprva se je katastrski dohodek obračunaval na zvezni ravni, v Geodetski vestnik 35 (1991) 4 zadnjem obdobju pa po republikah in pokrajinah z usklajevanjem dobljenih izračunov na zvezni ravni, Pri obračunu se je upoštevalo enotne planske in drobne odkupne cene, kasneje pa tudi tržne cene za osnovne kmetijske proizvode. Enako pravilo je veljalo za normative in višino materialnih stroškov ter amortizacijo. V osemdesetih letih se je tudi na tem področju prešlo na sistem sprejema družbenih dogovorov republik in pokrajin. Katastrski dohodek se je v Jugoslaviji ugotavljal oziroma na novo izračunaval leta 1953, 1957, 1964, 1974, 1977 in 1988. V vmesnih letih pa se je višina katastrskega dohodka usklajevala s stopnjo inflacije na podlagi koeficientov rasti cen končnih kmetijskih proizvodov in cen reprodukcijskega materiala. edtem ko so druge države sistem ocenjevanja proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč prilagajale spremenjenim kmetijsko-tehničnim in gospodarskim razmeram (tako so v Nemčiji to naredili pred drugo svetovno vojno, v Avstriji pa po njej), je pri nas nasprotno zastarelost in neažurnost sistema ocenjevanja tal pripeljala do zmanjšanja uporabe podatkov iz zemljiškega katastra. Hkrati so uporabniki prostora za razreševanje svojih specifičnih potreb razvijali nove metode in evidence, ki medsebojno niso bile združljive in niso težile k oblikovanju večnamenskega informacijskega sistema, kakršen je zemljiški kataster, čeprav je bil v večini primerov še vedno osnova tem novim metodam oziroma evidencam. Kljub temu, da bi se morala revizija vrst rabe že po Zakonu o zemljiškem katastru izvajati vsaj enkrat na 15 let na območju katastrske občine, se ta zaradi pomanjkanja sredstev in strokovnega kadra, pa tudi političnih interesov, ni izvajala. Toko so v večini primerov ohranjeni stari podatki zemljiškega katastra - katastrske klasifikacije, ki pa že dolgo časa niso bili več primerljivi z dejanskim stanjem v naravi. eodetska služba je aktivno sodelovala pri pripravah posodobitve metod vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Leta 1976 je Republiška geodetska uprava ustanovila Delovno skupino za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Izdelan je bil Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Ur.l. SRS 36/84). Komisija pa si je tudi aktivno prizadevala, da se poleg posodobitve obstoječega sistema katastrske klasifikacije pristopi tudi k posodobitvi sistema vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. V ta namen je Republiška geodetska uprava pri Biotehniški fakulteti (Katedra za agrarno ekonomiko) naročila raziskavo, ki bi na osnovi različnih talnih tipov zemljišč opredelila novo metodologijo. Raziskave so bile izvršene na dveh območjih (TK 1:50 000 - Murska Sobota in Ljubljana), vendar zaradi premajhnih finančnih sredstev predložena metodologija ni bila preizkušena tudi na terenu in v zemljiškokatastrskem opera tu. Kljub temu je Republiška geodetska uprava raziskavo ocenila za uspešno ter glede na rezultate raziskave za nadaljevanje zahtevala dopolnitve: vrednotenje zemljišč mora biti enotno za območje Slovenije, torej je treba odpraviti katastrske okraje in utemeljiti še potrebno število katastrskih kultur, ki jih naj vodi geodetska služba za potrebe kmetijstva. Zaradi nezadostne ažurnosti financiranja raziskave in ker je vrednotenje zemljišč strokovno področje kmetijstva in gozdarstva in ne geodezije, je Republiška geodetska uprava želela, da bi raziskavo prevzel tedanji Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar so bila njena prizadevanja neuspešna. V tem času je bila namreč izvedena kategorizacija kmetijskih zemljišč in se je pospešeno financirala izdelava agrokarte. Po odločitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine Repubike Slovenije je leta 1989 Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo :in Geodetski vestnik 35 (1991) 4 prehrano s sodelovanjem Republiške geodetske uprave in Republiške uprave za družbene prihodke pripravil predlog za nadaljevanje raziskave, ki ga je Izvršni svet nato tudi sprejel, vodenje raziskave pa je prevzel resor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. predvidenem cilju raziskave so bile seznanjene tudi druge republike in pokrajini, saj je bila metodologija ugotavljanja katastrskega dohodka opredeljena z družbenim dogovorom republik in pokrajin. Tudi druge republike so se st'[injale v oceni, da obstoječi sistem ugotavljanja katastrskega dohodka zaradi zastarelih strokovnih podlag in doseženega tehnološkega razvoja v kmetijstvu ni več ustrezen in je treba zato celoten sistem posodobiti. Hkrati so bile načeloma podprte predstavljene metodološke osnove novega sistema proizvodnega vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Velik interes za strokovno sodelovanje na tem področju je vseskozi kazala Republiška geodetska uprava Republike Hrvaške. V letu 1991 poteka testiranje metodologije na območju občine Domžale, kjer bodo v okviru testa upoštevani tudi že znani podatki agrokarte. Rezultati raziskav bodo predstavljeni širši strokovni javnosti, po dokončnem oblikovanju nove metodologije pa borno nov sistem vrednotenja proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč in gozda primerno uzakonili. OPIS PREDLAGANE METODE etoda vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč (glej Shemo) temelji na poznanju, da so podlaga za določanje kakovosti zemljišča naravne danosti, ki jih opredeljujejo podatki o pedoloških in klimatskih značilnostih, primernost zemljišča za uporabo sodobne tehnike (nagib, dostopnost) in socioekonomske razmere. Za absolutno in primerjalno vrednost zemljišča je treba navedene vplive kvantificirati z določenimi parametri, da bi lahko potencialno proizvodno vrednost zemljišča ocenili s skupnim imenovalcem. Za vrednotenje zemljišč se kot skupni imenovalec uporablja izraz za ekonomski učinek (pokritje, dohodek, dobiček). Odločili smo se za dohodek, ker le-ta omogoča povezavo z določanjem katastrskega dohodka. Podatki pedoloških in klimatskih kart in drugih diagnostičnih znakov naravnih danosti predstavljajo pogoje oz. omejitve za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo. Tem podatkom nasproti imamo podatke o zahtevah gojenih rastlin in gozda do teh istih parametrov naravnih danosti. S prekrivanjem obeh vidikov dobimo zemljišča s podobnimi naravnimi danostmi, ki so primerna za določeno proizvodnjo. Toka območja zaenkrat imenujemo talni analogi. Strokovna in ekonomsko utemeljena optimalna struktura proizvodnje je podlaga za izbiro poljščin v kolobarju in možno raven intenzivnosti. Ko temu dodamo še opredelitev input-output razmerij za posamezno proizvodnjo in stopnjo intenzivnosti, dobimo naturalno izraženo proizvodno sposobnost zemljišč talnega analoga oziroma vseh parcel, ki se nahajajo v okviru talnega analoga. Dodatni diagnostični znaki (npr. nagib, kamnitost, ekološke omejitve, lokalna zamočvirjenost, lokalne klimatske in talne posebnosti) vplivajo na manjša odstopanja od kakovosti zemljišča talnega analoga. Zato je izdelana shema korekcij zaradi mikrolokacijskih specifičnosti dela talnega analoga ali posameznih parcel v njem, kar bo treba ugotavljati na terenu. Meje talnih analogov (t.j. zemljišč z enako proizvodno sposobnostjo) se prenesejo na ustrezen računalniški medij in Geodetski vestnik 35 (1991) 4 1 SHEMA PROJEKTNEGA PRISTOPA ZA IZ'VEDBO METODOLOGUE P1ttfok1i!k@ ~ OPf!EDELITEV hrl@ MOZNE Pf!OIZVOONJE Ktlma1•ke ~ PARAMETRI 11\1 STOPNJE l!.-t• I\IAl!A l!l!IH II\ITEl,!ZIVl~0STI ,__ D.&,N0STI GLEDE NA Dr!Jllll dhog- I\IAl'IAVNE noatlčnl znaki, DANOSTI IN - relevantnl , .. ZAHTEVE tt~revno da.Aosti GOJENIH ilASTUI\I l PARAMETRI ZAHTEV ~NIH RASTLIN Opredelit•" 1/0 rnmerlj ---; za določ•no atopnj<, Intenzivnosti GROBO OPTll\!lllv#a\lJE IN SESTAVA STM![)AA0l'l'E STRUKTURE Pf!OIZVODNJE Z//1 TALNE ANALO(lE !KOLOBAR) IZRA UIII STANOARONEGA DOHOOIU\ ZA NAJ!JOUŠE ZE"'-JIŠČE IZRAČUN STAl'«>ARDNEGA DOHODKA V, POSAMEZNE TALNE ANALOGE li\l KOREKTURE ZARADI DOOA TNIH DIAGNOSTIČNIH ZNAM0V SIMUI.ACIJSKI MOOEl ZA KMETIJSKO GOSPODARSTVO OSNOVNIH TOČK IZDELAN PP.OlZVODNE JE SISTEM VREDNOSTI --• ZA DOLOČANJE ZEMLJl~Č,., PROIZVOONE . KOREKCIJSKIH TOtK ZARADI DOOATNII-! DIAGNOSTIČNIH ZN.-JO()W,) l•fKOVCI iA~CI 6.cona "ill';-000 ~O!Jf.. ""'.~ TURNI-· A )160000 A 27 "'ill<'-'""M