tokrat: Da so sodobni časi ničevi, materialistični in puhli, kot meni prof. Kolenc v intervjuju o kulturi in kulturnem prazniku, ni nujno reči. Vsaki časi so dobri, mislim, raven življenja pa je danes sploh visoka. Morda je res le, da so to časi udejanjenega, razkritega materializma, ki se je ie slekel iz svoje historične »kulturne« preobleke in podivjal kot pošast z oranžnimi lučkami gole volje do moči. Zato je za kulturo (kot umetnost) v resnici ogrožajoča želja kapitalistične družbe po »racionalizaciji«, v okviru katere ni prostora (beri denarja) za umetniško presežne projekte (če taki sploh obstajajo; kot nas učijo mnogi sodobni teoretiki, so vsa merila nepravična in za nič ni mogoče reči, da je boljše ali slabše od česa drugega), če ti ne zabavajo dovoljšnjega dela občinstva. Tarnanje kulturnikov, ki se vsako leto znova ob kulturnem prazniku kot jara kača vije s TV zaslonov, pa je vseeno zoprno; hvalisanje tistih, ki mislijo, da »kultura« sloni zgolj na njihovih plečih in da ravno njihovo delo pomeni izjemno družbeno poslanstvo, a so v resnici pogosto slepi za dogajanje in daljnosežne spremembe okoli sebe. Toda pustimo te »umetniške« vidike kulture, ker nas vedno znova vodijo v slepo ulico. Bolj civilizacijski, vsekakor pa otipljivejši vidiki, so namreč drugje. Primer: v nedeljo po kulturnem prazniku se nas je nekaj kolegov zbralo na Loki, da bi odigrali prvi spomladanski - nogomet. Neljubo presenečenje. Po igrišču v razbitinah leži vsaj kakih deset steklenic. Pozabiš lahko na nogomet v lepem sončnem popoldnevu (ko je o tem v Parku nekoč pisal Samir, sem se z njim strinjal, nisem ga pa RAZUMEL; zdaj mi lastna izkušnja pojasnjuje njegov bes). Če bi istega dne šel peš čez most v Ragov log, bi tudi težko ne stopil na kakšno razbitino. Ne, nisem nagnjen k moraliziranju (to naj počno v tem primeru socialne delavke in analitiki zasvojenosti), v gimnazijskih letih smo s sošolci marsikakšno »frej« uro preživeli v Ragovem logu ali na mostu. A v gozdu nismo pustili ene same smeti, čeprav smo se nekoč na uro matematike malce primajali... Ekološka zavest torej danes ne napreduje, in to je, glede na splošno stanje, zaskrbljujoče. Če nekateri mladi čistijo Ragov log (Ivo vas v tem Parku vse vabi na akcijo), njihovi vrstniki v istem Ragovem iogu razbijajo steklenice. In iz te generacije se bodo razvili novi »podjetniki«, ki izigravajo institucije in izsiljujejo (Klemen Vuica pogumno obračuna z razvpitim zaloškim črnograditeljem Ostankom); »jadralci«, ki na črno izsekajo vrh hriba, delavci, ki iz ignorance posekajo zaščiteno tiso, Telekomovi menedžerji, ki s političnimi manipulacijami izvajajo monopolsko goljufijo desetletja (»jajcanje« Telekoma ne more več imeti učinka), novi neprijazni uslužbenci na lenobnem roškem smučišču, ki ga duh socializma nikakor noče zapustiti... To so pravzaprav bolj »kulturna« vprašanja, kot pa denimo svečanosti v Cankarjevem domu ali v novomeški različici tega - športni dvorani (moram si dovoliti pripombo v oklepaju: novomeška prireditev je iz leta v leto bolj patetična, kar se odraža tudi v njeni groteskno prekomerni dolžini, sploh pa to velja za obsežne eseje o nagrajencih in prejemnikih raznih plaket). Z njimi le pozabljamo, da Prešeren iz groba nikomur ne more pomagati, da bi bil »bolj kulturen«, bodisi v umetnostnem bodisi civilizacijskem smislu. Tisti, ki tovrstno pomoč potrebujejo, Prešerna namreč že dolgo ne berejo več. Marijan Dovič Bo* loški Oštfe tb državo? #.6 4» -- ~1 j jajci Qd pf|jt(jjnonopo^ij protesti Telek6mpr0tjm0n0p0lnj protesti Sc cialistični duhnočezGač"* Kdo a o? v "4? .8 l!.Ci r -.)::;; jj m predstav #.20 prvi mesec koncertov in predstav Vrnitev k Marxu (III) Ovca Dofly in brezmadežno spočetje Uroš Lubej uros.lubej@siol.net i J J i »Prihodnost bo ali komunizem ali barbarstvo.« Rosa Lux.emburg. Klon naj bi bil ponovitev zgolj enega odraslega človeškega bitja. Sam postopek kloniranja je sestavljen iz štirih korakov. Znanstveniki vzamejo celice (recimo iz dojke, kot pri Dollyjini darovalki) Iz človeka, ki naj bi ga ponovili, in jo vstavijo v tekočino, ki jih do te mere omrtvi, da nehajo rasti. Iz neoplojene jajčne celice druge ženske izsesajo jedro, ki vsebuje gene. Celici obeh žensk združijo s pomočjo električne iskre. Rezultat: nastane celica, ki ima jedro (z genskim zapisom) celice iz dojke prve ženske, v ovoju jajčeca, ki jo je zagotovila druga ženska. Potrebna je še »nadomestna mati«, kot pravijo znanstveniki, ki ji vsadijo embrio in ki potem, če Bog da, rodi ovčico, lepo, kot je bilo vime njene darovalke. Doily je genetsko dvojnica ženske, ki je darovala svoje vimenske celice. Ali je tudi njena ponovitev? V neki papeževi encikliki je zapisano, da ima vsaka oseba pravico do dveh bioloških staršev. Ker klon ne izpolnjuje te zahteve, naj Bi bila rimokatoliška cerkev proti kloniranju. Želja cerkvenega očeta po ohranitvi biološkega trikotnika mati-oče-otrok je sicer surovo tKklajena s prakso zahodnega kapitalizma, ki omogoči mladoletnemu azijskemu dekletu, da z delom svojega telesa prežiš svoje (biološke) starše. Modna muha današnjega zahodnega tuStičnega hamburgerja je pač nedoraslo azijsko telo. Kloniranje človeškega in živalskega materiala, ki jo je odkrila genetika, torej niti ni takšna novost, kot je videti. Že na ravni politične ekonomije, ki jo je odkril Karl Mara, se dogaja nekaj podobnega. Kapitalizem ne potrebuje »bitja«, ki je usidrano v okolje in v tradicijo (v »tradicijo« npr. družinskih odnosov ali pa v »tradicijo« odnosov med spoloma), ampak zgolj kos mesa, ki je pripet na neko orodje in sposoben ponavljanja določenih gibov itd. Določeno telo mora za določen čas vztrajati v nekem zaporedju gibov. Čas, ki mu ostane (šest, osem, dvanajst, štirinajst ur), si kupuje z mezdo. Ta denar mora po Maraovem mišljenju zagotoviti reprodukcijo človeškega materiala: obdržati ga mora pri življenju in omogočiti njegovo podvojitev. Naša mala Azijka z delom svojega telesa ob nekem orodju, ki ga imenujmo kar ameriški hamburger, preživlja svoje biološke starše, da se ti lahko še naprej reproducirajo. Temu bi Mara bržkone rekel zvijačna pot kapitala: začne se pri hamburgerju, ki ga turist poje na letališču v zahodni Nemčiji, konča pa pri očetu vzhodnoazijske prostitutke, h kateri je priletel zahodnjak. *** Toda bitje ni osiromašeno, četudi je zgolj klon, replikant, kopija, nekaj, kar je narejeno na »umeten«, znanstven način. Na posreden način lahko to dokažemo s pomočjo zgodovine umetnosti. VValter Benjamin je v svojem delu Umetniško delo v času tehnične reprodukcije postavil revolucionarno tezo, da je za moderno umetnost značilna izguba tistega, kar je, kot se zdi, ravno bistvo umetniškega učinka. To bistvo je poimenoval »avra« umetniškega dela. S pojmom avre je razumel pristnost umetniškega dela, njegovo enkratnost in izvirnost. Velika umetniška dela pretekle dobe, npr. Rafaelova sikstinska Madona, so sicer zbujala množico posnetkov in lažnih kopij, toda te niso izničile, ampak, nasprotno, zgolj potrjevale in dvignile vrednost originala. Umetniško delo je bilo obsijano s tem, kar Benjamin imenuje »avra« in kar se prevaja kot »sij«, »žar«, celo »svetniški sij«. Avra umetniškega dela naj bi bila v njegovi enkratnosti, »tukajšnjosti« in »zdajšnjosti«. Z iznajdbo novih tehničnih postopkov je ta enkratnost originala izgubljena: s pritiskom na gumb cd-predvajalnika lahko različni poslušalci, ki so fizično ločeni eden od drugega, poslušajo prav isti komad skupine Dan D, katere člani so v tistem trenutku na pivu pri Slonu. Nobenega glasbila, nobenega glasbenika, zgolj nek zapis in nek stroj, ki ta zapis obdela. Toda napak bi bilo trditi, da je zaradi tega umetnosti konec, trdi Benjamin. Avra umetniškega dela je prej ostanek neke funkcije umetnosti, ki z bistvom umetnosti nima povezave. Je ostanek obredne, kultne ali religiozne funkcije umetnosti. Množična umetnost današnjega časa se že vnaprej odpove tej vzvišeni funkciji, ki ji je tuja. Avra se iz umetniškega dela preseli nad glave hollywoodskih zvezd, na množične koncerte ali pa v tišino kinodvorane, kjer se, namesto da bi gledali akcijski film, poljubljata dve dekleti... Tako kot se umetniška avra v naših časih (in tako krasnih časov še ni bilo, saj seje Dolly vrnila) pojavi na nekem nenavadnem kraju, tako tudi bitje, četudi klonirano, reproducirano, izumetničeno, ne more izgubiti tistega, česar - nima. Umetnost vedno nosi odseve prihodnosti, pravi nekje Andre kBreton, nadrealist. *** Sicer pa je za našo zahodnjaško brezglavo znanost, ki je ^^neljena na cogitu (objektivna, kot pravimo), značilna Snbžnost ponovitve. Vsaka ugotovitev je lahko (mora biti) poljubno velikokokrat potrjena na način ponovljivega eksperimenta. Da telesa vleče proti središču zemlje, lahko na nazoren način poljubno velikokrat ugotovimo tako, da se živobarvnega jesenskega dne usedemo pod drevo, na katerem rastejo lepe mladenke in čakamo, da nam v roke pade kakšna sočna piška. Na svoj vzvišen in preroški način je Nietzsche to formuliral kot »večno vračanje istega«... *** Kaj je grozljivega na kloniranju? To, da se neki človek lahko sreča s svojim dvojnikom. Vznemirja nas ta nenavadna figura, ki je bila že tolikokrat uporabljena v grozljivih zgodbah? Pogled v ogledalo, v katerem se srečamo s tistim, s katerim smo si na videz najbolj domači, vendarle nosi nekaj usodnejšega, grozljivejšega, tujega. Stoletja so bili učenjaki prepričani v absolutno gotovost identitete: A = A. Nenadoma pa se Janez, ki se ogleduje v ogledalu, zave, da je Janez, ki je v ogledalu, čisto realni Janez, ki lahko skoči ven in ga pohrusta za dobro jutro. *** To formulo A = A moramo relativizirati vsaj toliko, da oštevilčimo mesta, na katerih se nahajajo trije elementi. Mesto na desni strani torej nima enake vrednosti kot mesto na levi strani. Enačaj tudi ni nevtralen, ampak je rezultat nekega boja. Enačba O = 1, se nam v današnjem času mora zdeti bolj pravilna. Začnimo šteti: nič. Preštejmo ta nič. Dobimo ena. Preštejmo sedaj nič in ena. Dobimo: dva. Preštejmo nič, ena in dva. Dobimo tri. Preštejmo nič, ena, dva, tri. Dobimo štiri. In tako v neskončnost..0=1=2=3=4=~. Ta formula na aprioren-matematično-logičen-sintetičen način postavi pogoje možnosti ti. kloniranja. *** ...globina duha se meri z velikostjo izgube, ki jo je sposoben prenesti, pravi Hegel v nekih fragmentarnih zapiskih. Nikakršno zanikanje »večnega vračanja« ni možno, nasprotno, življenje mora biti na nek skrivnosten način usklajeno s tem večnim ponavljanjem. Klonirana ovca Dolly, glavna junakinja naše zgodbe, torej ni tisto, kar bi nas kakorkoli ogrožalo, ampak ima v sebi nekaj osvobajajočega prav s tem, da je zgolj ponovitev... bitje, četudi nosi v sebi ovčji duh, je na znanstven, »objektiven« način potrjeno tako v svoji nesmrtnosti kot enkratnosti. Bitje, utemeljeno zgolj z mislijo (mislim, torej sem), torej z nečim, kar je kar najbolj negotovo, neutemeljeno, svobodno, živalsko, je »absolutno« že samo s tem, da živi, pa četudi je na ravni svojega organizma zgolj milijonta reprodukcija nekega narcisa... ...Zame ne živi več nobena rožica na svetu, nobena dušica, nobena zvezdica. Takrat sem naenkrat zagledal v daljavi vrsto delavcev z žvižgajočimi in v solncu blestečimi kosami, ki so se vzdigale, padale, dolge in ostre vratove proti meni namenjene in se mi bližale. Sedel sem v visoki travi in za svojim hrbtom sem imel v tla zasajen drog z mrežo za metulje. In ko sem imel ta prizor v najrazličnejših barvah pred očmi, kakor da gledam v spektrom, sem se vprašal: Ali sem dovolj močan, da se mi ne bo zvrtelo v glavi, če se ozrem v mračne dežele, ki so že za mano? Anton Podbevšek. In kakšne so bolj posvetne posledice za človeško vrsto? Če ste goreč ljubitelj Janeza, se lahko npr. potrudite, da dobite kapljico njegove krvi (ki že nosi njegov vzorec DNA), pridobite jajčece kakšne godne prašičke ali pač kogarkoli in jo vstavite v uterus klona Štefke Kučan, ki naj donosi malega Janezka, ali še bolje, kar sto malih Janezkov, za vsak volilni okraj po enega. Ne bojte se, mali Janez ne bo prav nič oskrunjen z duhovi rdeče kontinuitete, ampak bo (genetsko) popolna kopija našega spomladnika... Z Janezom v novomeško pomlad! Naj bo Janez izvoljeni kandidat (tudi) našega okraja! Naj živi lokalni patriotizem! Toda pri kloniranju ne gre za brezmadežno spočetje, kot mislijo nekateri teologi. Pri spočetju Mesije je bil v procesu dejaven duhovni princip, ki ga imenujemo Bog. Ta duhovni princip je sicer pri kloniranju tudi prisoten v obliki naravnih zakonov, kijih zastopa znanstvenik. Vendar je samo jedro celice, ki nosi tudi jedro prihajajočega bitja, še vedno zgolj jedro nekega čisto običajno mesenega primerka človeške vrste. Pri rojstvu mesije pa mora Bog poskrbeti prav za ta genski zapis, domnevno srčiko našega bitja, ki mora biti idealna. Lepo bi bilo sicer živeti v iluziji, da se je Mesija že vrnil na Zemljo, utelešen v številnih primerkih kloniranih živalskih bitij, ki brstijo v laboratorijih po celem svetu, spočetih brez greha, brez užitka, z golim namenom odrešitve... Leto 2000. Svet pod težo nesnage še ni zdrsnil v črno luknjo. Možnost, da že peto leto zapored mladi izvedemo udarniško spomladansko ekološko akcijo, je nepričakovano tu. Kako, kje, kdaj v trenutku pisanja tega članka še ni definirano, a možnosti nam stanje v naši okolici ponuja dovolj; čistilna akcija, kartiranje črnih odlagališč, pogozdovanje, ureditev gozdne učne poti... morda kombinacija katerih izmed teh, morda pa kdo še skriva kak skrit kotiček, idejo, ki ji velja nameniti pozornost. Če res, mi pišite na spodnji naslov. Toda ko razmišljam, kako, kje in kdaj izpeljati akcijo, ki bi se dotaknila čim več ljudi, ugotovim, da ljudje, ki se udeležijo tovrstne akcije, doživijo njen čar na povsem drugi ravni. Čar skriva duh, v katerem akcija poteka. Duh, ki veje iz skupine prostovoljcev, pripravljene žrtvovati svoj čas za nekaj neotipljivega in neznanega. Ta Duh ne smrdi, a seže človeku v srce, zato ne pustimo, da ga reka globalizacije spere z naše kože. Ko se pred teboj pojavi most, ne oklevaj - in s tem pokaži sebi, da je v tebi ostalo tisto pristno, človeško. Mladinska ekološka brigada se bo po že stari navadi sestala enkrat v mesecu aprilu. Zato le - oči na peclje. Pridevnika mladinska pa naj se nihče, ki bi imel željo vdihavati Duh skupine aktivistov, ne ustraši, pa čeprav se je rodil v prejšnjem tisočletju. Nikogar ne poznam, ki bi mu bilo kdaj žal, da se je udeležil tovrstne akcije; pa bi vseeno težko rekel, da bo nekomu, ki bo raje čepel kje drugje, zaradi tega žal. Saj ne bo nikoli izvedel, kaj je v tistem trenutku zamudil. Ivo Dovič ivo.dovic@drustvo-dns.si Pred skoraj tremi leti smo lahko v časopisih prebrali, da je bila v naši okolici nad Stražo, natančneje na hribu Srobotnik, izvedena divja sečnja. Zadeva je dvignila precej prahu, saj gre za površino 25 arov v lasti države, na kateri so objestneži posekali 50 kubikov popolnoma zdravih hrastov in bukev, torej za kar precejšnjo škodo. Mimogrede - debla je njihova lastnica država pustila ležati kot trupla po bitki, namesto, da bi jih prodala kakšni lokalni žagi in s tem zaslužila tolarski miljonček... Se ji mogoče zdi škoda denarja za prevoz!? Kakor smo izvedeli na Gozdnem gospodarstvu Straža, se neuradno šušlja, da so za poseko krivi jadralni padalci, za katere je Srobotnik kot vzletna točka precej atraktiven. Le-ti so poskušali priti do »vzletne rampe« po legalni poti, kar pa jim ni uspelo, saj je bila prošnja kategorično zavrnjena - gre namreč za rezervat, zaščiten gozd s posebnim namenom, kjer so poudarjene funkcije gozda. Posebno nevarnost pa bi v primeru obširnejše poseke pomenila možnost ekološke škode, denimo huda erozija v obliki zemeljskega plazu. Kaže, da so fantje in dekleta vzeli zadeve (beri sekire in žage) v svoje roke in si vzletišče pripravili sami. Poudariti je treba, da krivca formalno še vedno niso odkrili. Zanimiva je izkušnja našega fotografa Boruta Peterlina, ki seje v času, ko seje izvedelo za divjo sečnjo, podal na mesto zločina in tam zasačil nekoga, ki je drvaril na lastno pest. Ko ga je zlikovec opazil, je smuknil v avto, ki ga je parkiral tako, da bi lahko čim hitreje pobegnil... na njegovo žalost pa ne dovolj hitro, saj si je Borut zapisal registrsko številko njegovega vozila. Samo za obvestilo organom pregona - številko ima zgoraj omenjeni še vedno shranjeno doma za morebitno kasnejšo uporabo! Seveda gaje zanimalo, če seje stanje na Srebotniku v treh letih kaj spremenilo in seje zato pred mesecem dni podal tja s fotoaparatom. Kot lahko vidite na fotografijah, les še vedno trohni in skupaj z goličavo kazi videz hriba. Presenetilo ga je, da so nekatera drevesa označena z rdečim križem - glede na to bi lahko človek sklepal, da so to oznake, ki kažejo, katera drevesa naj bi bila posekana. Toda g. Pirc z Gozdnega gospodarstva v Straži mi je pojasnil, da so zakonsko določene oznake za posek drevesa veliko bolj zapletene, da ne ve ničesar o teh oznakah in da se gozda na Srebotniku pravzaprav sploh ne sme sekati. Zagotovil mi je, da je izsekana površina neuporabna za vzletanje padalcev, saj so jo jeseni pogozdili s hrasti in češnjami, ter da so lovci postavili prežo, tako da je poseka bolj nadzorovana. Sam je bil na poškodovanem območju nazadnje pred novim letom, takrat še ni bilo oznak na drevesih. Če lahko sklepamo po drevesih, označenih za seko, se padalci (še) ne nameravajo odpovedati vzletišču, mogoče nameravajo popukati tudi sveže nasajena drevesca? Vse le zato, da bodo lahko zajemali potrebni zrak v svoje raztegnjene rjuhe in uživali na višini v prekrasnem razgledu na dolenjsko pokrajno?! Manjka se nam zgolj še več tovrstnih možganskih maloposestnikov, ki bi tako arbitrarno prilagajali okolico svojim trenutnim potrebam, kajti potem enostavno NE bi več moč uživati v razgledu, razen na goličave in kamnolome seveda. Verjetno so v tretjem razredu špricali pouk, ko so sošolci pridno zapisovali v svoje zvezke naslednji stavek: Les je naše največje bogatstvo. foto TG Ignoranca ali ohranitev ogrožene drevesne vrste? Tisa, zaš'' Janez Božič V Sloveniji imamo zakonodajo. Dobro ali slabo, ne vem. Pošteni in poučeni ljudje se je držijo, tisti drugi pa ne, včasih iz skritih namenov, včasih iz nevednosti, včasih pa iz obojega. Med zakoni imamo tudi take, ki uravnavajo varstvo naravne in kulturne dediščine, in v tem zakonu piše tudi to, da je tisa (Taxus baccata) že od leta 1976 zaščitena drevesna vrsta. A če bi sveti Hieronim, ki je okoli leta 900 pridigal izpod tise pod Nanosom, še enkrat prišel v Slovenijo, skoraj ne bi imel kje pridigati. Tiso dandanes uporabljajo le redki, v preteklosti pa so iz njenega težkega, trdega, žilavega, prožnega in proti insektom varnega lesa izdelovali vesla, loke, pipe za sode, istrska glasbila-sopila, jo uporabljali za rezbarjenje ali struženje. Kelti so iz nje izdelovali strup za zastrupljanje konic puščic in kopij, Egipčani so iz nje izdelovali krste, Slovenci pa spletali žalne vence, bila je nekakšna evropska ebenovina in kurare v enem drevesu. Zaradi dragocenega lesa sojo lastniki gozdov v preteklosti množično izsekavali. Kraljevine pa so med seboj poslovale celo na ta način, da so dovoljenje za uvoz določenega blaga pogojevale s hkratnim uvozom tišine hlodovine. Pri iztrebljanju so pomagali tudi pastirji, ki so želeli obvarovati svojo živino, saj je tisa strupena za konje in prašiče. Tisa je smrtno nevarna tudi za človeka, vendar pa jo lahko srnjad nekaznovano obžira in to tudi z užitkom počne, kar je le še žebelj več v krsto. Svoje pa so primaknili tudi gozdarji z golosečnim gozdnogospodarskim sistemom (pri nas prepovedanim od leta 1948), v golosečnem sistemu je bilo po poseku preveč svetlobe za tišine specifične ekološke zahteve po senci. Tisa namreč rase le v senci, te pa je bilo v mladem gozdu premalo, še preden pa je počasi rastoča tisa, v mladosti onemogočena, dosegla spolno zrelost, so okoliški gozdovi dosegli tehnološko zrelost in tako so vse skupaj ponovno posekali. Čeprav Valvasor še piše o gozdovih jelke, smreke in tise, danes tiso v gozdu le težko najdemo. Kljub upravičeni zaščiti pa jo lahko sredi Novega mesta posekajo, ne da bi kdor koli kaj pripomnil; če pa bi se mogoče kdo pritožil, se lahko storilci izgovarjajo na nevednost. in težko prebavljivo koščico pa obložijo z najboljšim možnim gnojilom, kar jih poznamo, in izločijo. Ptice tako razširjajo semena tise po bližnji in daljni okolici mame tise. Seveda pa mora biti v bližini mame tise tudi ata tis, ki mamo s pomočjo vetra opraši. V preteklosti je bila tisa razširjena po celi Evropi, srednji Aziji, severni Afriki in tudi v severni Ameriki. V Atlasu Slovenije, ob bežnem pregledu, najdemo kar 29 ledinskih imen izpeljanih iztisinega imena, recimo Tiselj (tudi priimek), Tisovska glava, Spodnje Tišje ... Večinoma nastopajo kot imena vrhov, najdemo pa tudi zaselke, vasi in celo pokrajine z imeni, ki izhajajo iz besede tisa. Novemu mestu najbližje sta Veliki in Mali Tisovec, strmi dolini na koncu velike doline Kobila. V Atlasu Slovenije sicer nista omenjeni, sta pa vredni obiska. Ob poglobitvi v problematiko ugotovimo, da so nahajališča tise dveh vrst. Prvi tip nahajališč so »naravna« nahajališča: to so težko dostopni sestoji, skriti sredi najprostranejših gozdov, recimo Veliki Tisovec, kjer je speljana celo alpinistična smer. Drugi tip nahajališč, recimo mu »parkovni«, pa so vrtovi gradov, samostanov in cerkva. V Novem mestu in okolici je to grad Otočec, novomeška bolnica (pred vhodom v kirurški oddelek), vrtovi privatnih hiš ... Eno izmed parkovnih nahajališč je vrt frančiškanske cerkve. Tam raste mama tisa, ki je drevo častitljivih dimenzij in vsako leto v veselje ptic dobro obrodi. Ptice se hranijo, prebavljajo in, oprostite izrazu, serjejo daleč naokoli. Tako so se potomci mame tise iz frančiškanskega vrta razširili daleč v Ragov log, kjer tako nastaja bogato »sonaravno« nahajališče. Nekatere tise v Ragovem logu so visoke že okoli tri metre, njihovo število pa je že preseglo številko sto. Tako to dela narava. Zaščita posameznih osebkov v mestu iz tega zornega kota postane še pomembnejša, saj sta potrebni le dve tisi pravilnih spolov in ptice bodo ustanovile sonaravno populacijo redke drevesne vrste. Ko spoznamo naravne procese, nas seveda zamika, da bi jih uporabili tudi v praksi in se lotili oživljanja nekdaj mogočne (in donosne) populacije. Sadike tis bi recimo razdelili lovskim družinam, le-te so namreč znane ljubiteljice tise, deščice iz tisovine so namreč uporabljali tudi za pritrditev trofej. Lovci bi male tise kot okrasna drevesa posadili v okolico lovskih koč, ki so po gozdovih zelo lepo razporejene in tako ustvarili parkovna nahajališča. Od tu pa bi se po dosegu spolne zrelosti s ptičjo pomočjo razširile po rastiščih, ki bi jim ustrezala in parkovna nahajališča bi lahko prerasla v naravna nahajališča. Seveda to ni rešitev, izvedljiva iz danes na jutri, je pa zato poceni in zagotavlja uspeh. Na ta način bi se opravičili naravi in popravili napako, ki sojo naši predniki storili med ekonomskimi krizami, ki so pretresale svet, ali pa iz želje po hitremu zaslužku. Tisa je na žalost preredka, da bi jo povprečni ljubitelji narave sploh poznali. To je iglavec, ki ima jeseni živordeče plodove in rdečkasto lubje. Iglice so zelo podobne jelkinim, le da nimajo srebrnih črt na spodnji strani. Drevo doseže okoli dvajset metrov višine, včasih pa se odloči tudi za grmovno rast. Čeprav je iglavec, deblo ni enoosno, tako kot pri smreki, temveč se zelo nizko razraste v številne vrhove, ki tvorijo široko krošnjo. Ti vrhovi se pozneje lahko zrastejo v enotno deblo, kar lahko pri neukih povzroči precenjevanje starosti in rojstvo legend o tisočletnih tisah. Poleg tega pa je to drevo enospolno, kar pomeni, da so na enem drevesu le moški, na drugem pa le ženski cvetovi. Njena posebnost je tudi ta, da je celo drevo strupeno, razen živordečih plodov, pa še pri teh plodovih morate paziti, da peško izpljunete, kajti tudi ta je strupena. Iz tega vidika je zelo zanimivo, da se tisa razmnožuje s pomočjo ptičev. Ti pojedo semena in prebavijo slastno rdeče meso, strupeno Sveti Hieronim, ki je okoli leta 900 izpod tise pod Nanosom pridigal Slovencem, pa bi svojo pridigo lahko ponovil v avtentičnem okolju. fotografije Tomaž Grdin Arogantni črnograditelji in nemočna ali nesposobna država? Prav razveselim se, ko dobim nalogo, da napišem kakšen članek o kričečih nepravilnostih iz naše jih enostavno mislijo, da vse ijo dobro. (No, recimo, dobro ep.) Tako približno se dogaja tudi v trenutno olj odmevnem primeru črne gradnje na Ministrstvu Občinski veljaki so se spomnili, da je treba pripraviti program sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Mestne občine Novo mesto za obdobje 1986-2000. Pred očmi se jim je zasvetilo območje na začetku vasi Zalog, ki ga omejuje okljuk reke Temenice, na severozahodu pa lokalna cesta Novo mesto - Straža. Zakaj poseg ravno v ta prostor? Območje zapuščenega mlina ter okoliških zemljišč v Zalogu se jim je zdelo degradirano z opuščeno dejavnostjo in zato potrebno preureditve. Mlin je sicer deloval do srede 80-ih let, potem pa je njegovo obratovanje postalo tehnološko in ekonomsko nerentabilno. Na podlagi tega se »odgovorni« na občini usedejo in sestavijo Program priprave ureditvenega načrta za turistično-rekreacijski sklop v Zalogu. Bogsigavedi kako, ampak najverjetneje z razpisom dobijo investitorja, ki je pokazal interes, da se to degradirano območje urbanistično arhitekturno ter hortikulturno uredi v skladu z merili prostora ter da se mu določijo nove vsebine. Vendar pa so brihtne glavice na občini »pozabile«, da tukaj teče reka Temenica, ki je največja dolenjska ponikalnica, ima raziskovalno, učno-vzgojno in rekreacijsko namembnost, več kilometrov dolgo fosilno strugo ... Bistveno pa je, da velja za območje reke Temenice varstveni režim za hidrološko in geomorfološko naravno dediščino. Skratka, območje je spomeniško zaščiteno, je naravni spomenik. Konec. Pika. Ende. Fine. Nobenih dovoljenih posegov v ta prostor. Pa kaj to mar možem na občini. Sklene se vez med občino ter investitorjem, Emilijanom Ostankom. Ta kupi znameniti Mikčev mlin in 6. junija leta 1997 dobi na Tako ZVNKD pred časom. Popolnoma se strinjam z njimi, kajti razmišljajo s trezno glavo in ne kot občinski svet in »nedotakljivi« Ostanek. Najtežje je razumeti, kako lahko občinski svet pusti, da ga en človek, ki ne spoštuje zakona in rine z glavo skozi zid, vrti okrog prsta in jih ima dobesedno za norce. Je pa še nekaj. Odgovorni pri izvajanju tega programa imajo žiro račune. Le ugibamo lahko, če le-ti niso bili v času gradnje zelo obremenjeni; ali pa je Ostanek večkrat stal pri okencu na pošti, potrebujoč bele kuverte, kamor, po moje, ni vstavljal božično-novoletnih voščilnic. Čeprav vem, da so se na občini premaknili in poslali ponudbe za izvajalce gradbenih dei za odstranitev objekta, je to najbrž zato, ker je Ministrstvo za okolje in prostor (Urbanistični inšpektorat) že izdalo odločbo o odstranitvi objekta. In? Javilo seje baje samo eno podjetje. Premalo, pravijo. In tukaj se začne moja zgodba. Enostavno nisem mogel razumeti, kaj je tisto, kar ovira gradbena podjetja, da ne poženejo strojev ter začnejo z rušenjem in vsem, kar sodi zraven? Ne vem, se morda bojijo? Koga? Ostanka&co? Zakaj? Saj je le človek, ki se igra »človek ne jezi se«, figure pa so državne službe in inštitucije. Nekaj jih je že v »štalci« in menim, da jih ni spravil noter z metanjem kocke. Hotel sem izvedeti, če res pustijo izgubljati na tako lahek način. Stik sem vzpostavil z Ministrstvom za okolje in prostor, kjer so mi posredovali odgovore, čeprav ne tako popolne, kot sem si želel, sicer pa so sveži in še bolj sveži bodo čez kakšen teden, morda mesec. Neverjetno. Jože Ostanek je dobil s strani republiške urbanistične inšpekcije izdane celo tri inšpekcijske odločbe po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, v katerih mu je bilo rečeno, da mora odstraniti nedovoljene posege v prostor: poslovni objekt, navožen material in ograjen betonski zid. Vse odločbe so pravnomočne in izvršljive. Ste dobro prebrali? Izvršljive! Potem pa mi povejo, da ni izvajalcev za odstranitev - *• - tipična veduta Zaloga izkop za bazen pred hišo za spontano odstranjevanje in preprečevanje neupravičenih posegov v prostor. Starost, izobrazba in ideološko prepričanje niso pomembni. Vse orodje, stroje in gorivo bo zagotovila novomeška občina. podlagi priglasitve dovoljenje za vzdrževalna dela na tem objektu. Meni nič, tebi še manj, začne trebanjski občan, sin Emilijana, Jožko Ostanek, s posegi na Mikčevem mlinu. Zapuščen mlinski objekt dimenzij cca. 10 x 8 m je bil v večji meri odstranjen (vzdrževalna dela!?) in bistveno povečan (29.50 x 36.90 m), objekt je enonadstropen. Ob teh posegih brez kakršnih koli pridobljenih lokacijskih in gradbenih dovoljenj so bili občutno nasuti obdajajoči poplavni travniki ob Temenici in tudi njene brežine. Objekt je vidno zelo izpostavljen in v neposredni soseščini vasi Zalog, kije v celoti znotraj zavarovanega območja eminentne vaške cerkvice. Poleg tega je bil mlin obravnavan kot objekt tehnične dediščine. To zavarovano območje je, pazite, korektno vnešeno v dolgoročni in srednjeročni plan Mestne občine Novo mesto. Občinarji pa, kot da so prodali svoje glave na novomeški tržnici, tega ne vedo, zato Jožko Ostanek nadaljuje z gradnjo - v njegovi glavi je kmečki turizem s 14 sobami in gostinsko sobo za najmanj 100 ljudi. V načrtuje imel še malo elektrarno, ribogojnico, bazen s kopališčem (je že izkopan) in še kaj. Vendar, veste, povsod v življenju so meje. Zato pošlje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD) strokovne osnove Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti. Dobil naj bi jih župan. Poleg odloka mu pošljejo še ogorčeno mnenje o reševanju ureditvenega načrta turistično-rekreativnega sklopa »Ostanek« v Zalogu, kjer kritizirajo nedopustno potezo Občinarjev; - V prvi vrsti gre za negacijo občinskega odloka, s katerim je reka Temenica zavarovana kot naravni spomenik. - Gradivo (Program priprave ureditvenega načrta za turistično-rekreacijski sklop »Ostanek« v Zalogu) je nekorektno pripravljeno, saj bralcu nikjer ne razkrije, da je poseg že izvršen in to brez kakršne koli dokumentacije in dovoljenj, niti da je znotraj zavarovanega območja reke Temenice. - Gre za poskus legalizacije prostorsko nesprejemljive črne gradnje in s tem očiten primer političnega urejanja prostora. - Urbanistična inšpekcija je izdala odločbo o odstranitvi objekta že v času gradnje. Investitor se je nanjo pritožil, tako da je trenutno v obravnavi pri republiškem urbanističnem inšpektorju. objekta. Človek ne more razumeti. Mogoče nam je vsem, ki upamo, da bo nekoč namesto kmečkega turizma tukaj lepa ravnica, morda pašnik, v tolažbo to, da bo republiška urbanistična inšpekcija ponovila postopek izbire izvajalca izvršbe za izvršitev vseh treh inšpekcijskih odločb. Lepo. Žal mi je samo to, da nisem starejši in v službi na ministrstvu ter bolj vpliven kot sedaj, kajti besedo vam dam, da me ne bi premagala še takšna vsota umazanega denarja, zaradi katere bi opustil in se izmikal postopku odstranitve objekta. Ne bi se spustil na tako nizko raven, še manj pa se pustil manipulirati. Ravno nasprotno, »v imenu ljudstva« bi sam pognal gradbeni stroj in začel ... in tudi končal postopek legalizacije črne gradnje. Take ljudi, kot je Jože Ostanek, je treba ustaviti, ker zna imeti legalizacija tega objekta vseslovenske posledice. Predstavljajte si, da pustijo dokončanje ilegalnega projekta turistično-rekreativnega sklopa »Ostanek«. Vsak črnograditelj, ki trenutno obstaja (teh ni malo), in vsi tisti, ki bodo to še postali, se bodo sklicevali na največjega črnograditelja v Sloveniji, Jožeta Ostanka. In kaj bo? Sprožen bo ustavni spor. Ja, tako to gre. In vse zaradi par ljudi, zaposlenih na Mestni občini Novo mesto, ki imajo glavo zato, da ne propadejo frizerji. Škoda za tako mlado državo, da sploh sprejema zakone, katerih se ravno tisti, ki pritiskajo na zeleni gumb v parlamentu, ne držijo. Sramota. Ne vedo, da imajo ljudje radi tako oblast, ki naredi nekaj za njih in ne za rit svojih občinskih kolegov. Kaj ni lepo, da te imajo ljudje radi? Ali ni dober občutek, ko lahko mirno zaspiš? Kdaj je Jože Ostanek nazadnje mirno spal in kdaj bo spet lahko mirno zaspal? Dokler bom jaz pisal članke in dokumentiral nepravilnosti, bo imel še par noči neprespanih. In prav je tako. Jože Ostanek mora razmišljati. Še bolj, čeprav ne vem s čim, pa mora razmišljati občinski svet. Še to, čez slabih štirinajst dni praznujem triindvajseto obletnico svojega rojstva in če se bo kdo od občinskih funkcionarjev spomnil name, mi lahko kupi bager. Povem vam, da ga bom koristno uporabil. fotografije Klemen Vuica Prijave in informacije na Infotočki DNŠ po tel. 068/374-374 Ne vem. kje naj začnem. Najbolje, da na začetku. Ampak kje je začetek?!? Vse skupaj se je začelo, ko je Telekom ugotovil, da je mogoče monopolni položaj zelo dobro izkoristit!. Verjetno je tudi ugotovil, da se bo dalo izžeti kar nekaj denarja iz že tako nizkega proračuna gospodinjstev. Tega glavni odjemalci interneta niso mogli mirno pogoltniti, nekaj jim je šlo v nos - ampak s stvarjo so se sprijaznili. Ko pa je Telekom pred nekaj meseci dvignii ceno Impulza za 80%, je nekaterim prekipelo, no, ne samo nekaterim; Protesti deskarjev proti nesramnemu izkoriščanju monopolov Matej Hren TeleHHniDghaJisvgnjjo v »informacijski srednji vek« ni bil preveč uspešen. Nekako ni bil dobro zasnovan. Jajca pa to, pa potem problemi s policijo in tako dalje. Protest bi moral biti malce bolj preudarno zastavljen. V redu, pustimo to. Vrnimo se k osrednji temi. Protestne zahteve so bile naslednje: - Telekom naj upošteva, Vlada RS pa naj izvaja Zakon o telekomunikacijah, 24. člen, odstavek (2): »Javno telekomunikacijsko omrežje mora biti pod enakimi pogoji dostopno vsem uporabnikom...« (primer: jaz, ki živim v neki vasi bogu za hrbtom, naj bi imel po zakonu enako hiter prenos informacij kot nekdo, ki živi v mestnem središču - pa žal ni tako) - Vlada RS naj nadzoruje tudi cene »ostalih telekomunikacijskih storitev«, ki jih Telekom oblikuje povsem samovoljno (kar se je kasneje izkazalo za napačno trditev) - Vlada RS naj pridobi neodvisno strokovno mnenje o kvalitetni javnih telekomunikacijskih storitev preden odobri naslednje »potenciranje cen« ali »spremembo tarifnega sistema« na evropsko raven. - Vlada naj sankcionira Telekomovo neupoštevanje Sklepa Vlade RS o »uskladitvi cen zakupljenih vodov s stroški«, ki bi morala biti izvedena do konca leta 1999. TELEKOM namreč: - zlorablja monopolni položaj - postavlja nerazumne cene svojim storitvam - izriva in onemogoča konkurenco na področju internet storitev - potiska Slovenijo v informacijski srednji vek VLADA - določa samo ceno priključitve, naročnine in impulza - odkrito podpira Telekom pri zlorabljanju monopolnega položaja, ker je v veliki meri njegov lastnik FUJ IN FEJ!!! Protest 4. februarja naj bi potekal nekako takole: 14.00 zbor pred Telekomom d.d. na Cigaletovi v Ljubljani 14.30 poskus izročitve protestnega pisma odgovornim Telekoma d.d.; zažiganje Telekomovega Škrjančka; prepevanje puntarskih pesmi; vzklikanje protitelekomovskih in protivladnih parol 15.30 premik izpred stavbe Telekoma d.d.; postojanka pred državnim zborom; pristanek pred Vlado RS 16.00 vzbujanje pozornosti naših Vladarjev; poskus izročitve protestnega pisma odgovornim na Vladi RS; prepevanje in vzklikanje 16.30 naj bi se vsa ta stvar končala Žal je protest potekal rahlo drugače. Prišli smo pred pročelje Telekoma d.d., nekdo je rekel nekaj vzpodbudnih besed, potem pa so določeni osebki, ki naj bi bili odgovorni za ta protest, izginili neznano kam - to seje razkrilo šele, ko so po dveh urah prišli iz Siolove zgradbe, ki stoji nasproti Telekomove. Razdelili so protestne pesmice, ki naj bi jih vsi peli... Vse lepo in prav, ampak po dveh urah postavanja je postalo hladno. »Jajcanje« Telekoma seje pričelo, ko je glavar jajcemetalcev zalučal nekaj jajc v tablo, ki krasi vhod v zgradbo; nato so se varnostniki pobrali v stavbo, vrata pa zaprli. Potem seje tako imenovano jajcanje nadaljevalo. Kmalu so jajca pošla in treba je bilo iti po nova. Nato so zjajcali še Siol, vendar manj uspešno kot Telekom. Ko so tudi nova jajca pošla, so pričeli metat pomaranče. Ko so tudi te pošle, so pričeli s pokanjem petard. Nato so prispeli policisti, ki so se iz varnostnih razlogov zadrževali v zgradbi oziroma kakih 20 metrov stran od samih protestnikov. Nato so iz Siolove stavbe prišli vodje protesta in nam obrazložili, kaj so jim povedali v zgornjih haremih. Povedali so pač, da oni niso krivi za dvig cene impulza, da jim to narekuje vlada, pa še nekaj podobnih izjav, ki so privabile nasmešek na marsikateri obraz. Potem so se odločili, da bodo ptiča zažgali. Ha! Šala... Ne boste verjeli, ampak ptič je bil narejen iz protipožarne izolacijske mase, tako da ga niso mogli zažgati pred pročeljem Telekoma. Nato so se možje brez glave (beri možje postave) opogumili in kar se da hitro popisali nekaj udeležencev, predvsem vodje punta. In premaknili smo se pred pročelje Vlade RS, kjer sta nam dokaj prijazen policist in potem tudi varnostnik pri vhodu razložila, da je vladni delovni čas končan in da se lahko oglasimo tam v ponedeljek med ne vem katero in katero uro. No, potem so tistega nesrečnega ptiča odnesli v Rožno dolino in ga tam, po pričanju določenih osebkov, tudi zažgali (ne me vprašat, kako). Ker torej nismo nič dosegli, radio študent pripravlja okroglo mizo z delovnim naslovom »Internet v vsako slovensko vas«, ki se bo odvijala 2. Marca ob 20h v Galeriji ŠKUC na Starem trgu 21 hkrati s prenosom na radiu Študent. Zaenkrat so se vabilu odzvali mag. Marko Bonač (ARNES), Miran Kramberger (Telekom) in Jure Koren (KISS). Vabljeni so še Marko Čuk z urada RS za telekomunikacije, Sreta Marič (SiOL) in Samo Kuščer. Če želite biti na tekočem z dogajanjem glede Telekoma in interneta, »Jajcanje« Telekoma se je pričelo, ko je glavar jajcemetalcev zalučal nekaj jajc v tablo, ki krasi vhod v zgradbo; nato so se varnostniki pobrali v stavbo, vrata pa zaprli. Potem se je tako imenovano jajcanje nadaljevalo. Kmalu so jajca pošla in treba je bilo iti po nova. Nato so zjajcali še Siol, vendar manj uspešno kot Telekom. Ko so tudi nova jajca pošla, so pričeli metat pomaranče. Ko so tudi te pošle, so pričeli s pokanjem petard. Nato so prispeli policisti. Če želite biti na tekočem z dogajanjem glede Telekoma in interneta, spremljajte spletno stran radia Študent (www.radiostudent.si). Tomaž Levičar 341.541@insert.si »Sittin' in the mornin' sun lil be sittin' when the evenin' comes VVatchin' the ships roli in And I watch 'em roli away again Sittin' on the dock of the bay VVatchin' the tide roli away Sittin' on the dock of the bay VVastin' time...« Otis Redding and Steve Cropper, Dock of the Bay Novomeške vode in obrežja -odličp#c|ia®vnf^jnfpsteiktura Novo mesto je, kot tudi lahko rečemo, prestolno mesto živahne, zelene reke Krke, menda najdaljše povsem slovenske reke, ki je podobno kot denimo cviček povsem legitimen simbol dolenjske dežele. V našem mestu, da bi tu še dodatno oživela, vanjo počasi in enakomerno prilijejo svojo vodo trije večji potoki: Težka voda, Šajser in Bršljinski potok. Vse to tvori čudovito podlago ne le za splošen urbani razvoj - nekoč je bilo snovanje vsakega mesta tako rekoč zvezano z vodo temveč tudi za specifično poživljanje in preusmerjanje današnjega mestnega utripa na vodno in obvodno okolje. Neposredno vzdolž reke Krke v mestu najdemo precejšen in raznolik, zelo pester del njegove substance, dovolj, da bi sestavili celo mesto; od starega mestnega jedra z njegovo lastno raznolikostjo vred, mestnih gozdičev Ragov log in Portovald ter športnorekreacijskega območja, industrijskih con Bršljin in Ločna, množice stanovanjskih naselij, železniških in avtobusne postaje, pokopališč Ločna in Srebrniče, pa vse do bolnišničnega kompleksa, kulturnega centra, sodišča ... Tudi ob potokih je podobno. Ob vodi je torej zgrajeno Novo mesto. Urbana zasnova in naravne danosti Novega mesta ponujajo odlične možnosti ponesti življenje meščanov k vodi, stran od umazanih, hrupnih, nevarnih cest, od duhamornih in dolgočasnih zidanih mestnih predelov, tja pod okrilje zelenja vrb, bukev, k želodom hrastov in vevericam, ob žuboreče vode, k prijetnim glasovom ptic in tišini rib, k vzletom rac. K sofisticiranemu miru. Ne k onemu morbidnemu, pač pa k onemu prijetnemu. Prostor ob vodah, najsi bo to reka, potok, jezero ali pač morska obala, velja v mestih za enega najbolj dragocenih, najprijetnejših, pogosto romantičnih, pomirjujočih. Poti ob vodah, nenazadnje tudi na vodi, nudijo poleglega, da povezujejo funkcionalne predele mesta med seboj, tudi estetske užitke ob pogledih na skozi dan in leto spreminjajočo se že itak raznoliko naravo, ki jo lahko obogatijo morebitne umetniške postavitve. Ponujajo tudi, seveda ob sprehodih, tekanju, posedanju, ribolovu, tudi čolnarjenju, kolesarjenju in podobnem, odlične možnosti za socializacijo meščanov, za spletanje vezi na višji ravni med urbanim človekom in naravnim okoljem. Človek tu spoznava drugo in drugačno plat mesta. Tu lahko meščani v jutrih tekajo in zvečer na klopeh pod varstvom pritajene svetlobe kandelabrov posedajo ob pogovorih ali pa se zberejo ob plesni predstavi na splavu, v miru hodijo ali se s kolesom odpravijo na delo, se morda odhajajoč domov sproti ustavijo v baru ali restavraciji ob vodi, namesto, da bi rili po nehumanih obcestnih pločnikih, kjer zna biti hoja prav priskutna, ali pa bili celo zgolj kot pasiven, betežen tovor gnani na kolesih avtomobila. Pot ob vodah, po naravnem predelu mest, toliko bolj ob vodah, je podobna postopanju ob izložbah lepih trgovin. Med znanim in pričakovanim je vedno kaj novega, drugačnega, presenetljivega, lepega. Še več zagotavlja narava. Tu delajo vsi čuti, ko se nam ponuja množica iz meseca v mesec novih barv in oblik, razkošje zvokov, pestrost vonjev; tudi kakšen sadež se najde, ki ga lahko odtrgamo. Pravi antipod rigidnosti mestnih fasad in cest. Vse to prijetno obarva človekovega duha. Vode in njih obrežja bi lahko tudi v Novem mestu izkoristili kot odlično naravno infrastrukturo ter ob nji povezali vse obstoječe raznolike mestne vsebine, morda pridali še kakšno novo, denimo manjša prizorišča za kulturne dogodke, kakšen paviljon, prostore za piknike, trim naprave, umetniške postavitve, več gostiln in barov, tudi trgovine. Vse tisto pač, kar meščana ponese iz stanovanja. No, vsekakor pa vsaj v Novem mestu ne manjkajo toliko nove vsebine ob vodah, kot očitno manjka predvsem povezava med vsem tem od človeka ustvarjenim. I' '" mm. « * VT' Potrebujemo urejene in opremljene poti ob Krki in potokih. Omogočiti moramo promet - za pešce in kolesarje, seveda. Le tako se bo ta prostor s svojimi kvalitetami predstavil mestu, tako bo podana možnost za kvaliteten preobrat mestnega življenja v mnogih ozirih: boljši pogoji za skrb za telesno in duševno zdravje, večje možnosti za družabne stike, izboljšanje prometne podobe mesta ob povečanem peš prometu in prometu s kolesi, povezovanje urbanega človeka z naravnim prostorom ... Kaj je in kaj bi lahko bilo na Krki in ob njej? V Novem mestu je Župančičevo sprehajališče, pa je tam sprehajalcev zgolj sem ter tja peščica. Da bi se to sprehajališče raztegnilo naprej ob starem delu mesta morda do Mačkovca, bi bilo v nekaterih ljudeh treba nekaj premakniti. Pa tega seveda ne bo šel nihče pameten dandanes na silo početi. Dušni inženiring je iz drugih časov. Je pa šla novomeška mladež pred časom, pomislite, daje to bilo konec devetdesetih let tega stoletja, s krampi in lopatami na breg pod Seidlovo cesto, da bi zgradili, povsem udarniško kakopak, pešpot med starim mestom in Piavo laguno. Pot sedaj je, a je bolj za gamse. Šel sem enkrat in komaj živ prišel skozi. Tako je pač, če nimaš dovolj pomoči pri gradnji. Bi morda šli kar po vodi? Seveda, na ladjici od srebrniškega pokopališča do Brega ali od Mačkovca do preddverja starega mesta. Vsako polno uro. Ste že slišali za rikše na vodi? Da, tudi to je moč urediti. Kje drugje, seveda. Čolni, oni majhni, pa so. Kanujev je za celo indijansko vas. A so bolj za okras. Celo poleti srečaš na Krki sila malo čolnarjev. Vožnja z motornim čolnom je prepovedana. Menda predvsem zaradi bregov, da se Krka ne raztegne preveč po mestu. Erozija. Kot bi nihče ne videl, da so bregovi Krke, še bolj pa potokov, marsikje itak že z betonom obzidani. Na črno. V mestu je, čeravno je večina čolnov plastičnih, nekaj čolnarn. Ena seje pred časom sesula v vodo. 0, to je bil prizor. Da bi jo kdo nazaj postavil, ni govora. So pa govorili o tem, da bi eno, še dalj časa preminulo, na novo postavili. Veliko let birokracije je vmes. Bi splavili splav v Krko? To je taka procedura, kot bi hoteli postaviti hišo. Voljo vam vzame. Bi želeli stanovati v zasidrani ladjici na Krki, tako kot kdo tam kje na rekah na Nizozemskem, Angliji ali kot kapitalisti na jahtah na morju ali reveži na Daljnem vzhodu? Ista kompliciranost. Restavracija na vodi? Dajte no, bodite resni. To je dolg, večleten, kompliciran postopek. Preden boste prišli do gradbenega dovoljenja za gradnjo restavracije sredi Krke, boste že prej kako drugače obogateli. Bi lovili ribe? Na lastno odgovornost in veselje jih konzumirate. Kakšna dovolilnica tudi pride prav. Takisto seveda velja za kopanje. Le dovolilnice ne rabite, ker ni nihče tako butast, da bi vam jo izdal. Poleti vidiš mladež, ki skače v na Krki plavajoče mastne madeže z mostiča, ki pelje v Ragov log. No, sem ter tja pride do kakšne alergije, kakšnega ekcemčka. Toda živi se. Pogumnežev, onih z bistrino v glavi, ki bi skočili s kandijskega mostu, pa, če se ne motim, že od časa filmanja Vetra v mreži ni bilo. Pa je bil tedaj oni skok pravi dogodek, ne zato, ker je bil filman, temveč zato, ker je bil skok s kandijskega mostu v Krko. Ali je morda zatem skočil moj sosed? Takih rabimo. Da ne bo kdo mislil, da poti ob novomeških vodah ni, ker ni denarja. Ta je bil pred leti na predlog sedanjega novomeškega sekretarja za okolje in prostor zagotovljen v mestnem proračunu. Pa tedanje občinske službe niso pretegnile rok ali namučile možganov, da bi sestavili kakšen dokument kot nekakšen začetek gradnje omrežja pešpoti in kolesarskih stez, tudi ob naših vodah seveda. Morda bo sedaj kaj vendarle storjeno. Kdo ve. Morda sedaj volja je. Revoz, prej pa IMV, volje nima, oj-joj-joj, tu je pa res manjka. Že kakšnih dvajset let je ob zelo lepem predelu Težke vode, tik ob njej, ograja, ki dela ta predel za navadnega meščana nedostopen. Dostopen je za one, ki posedujejo kakšno mačeto in ki niso preveč obilni v telesu. Je namreč zaraščeno in ozko. Ni, da bi človek tam hodil. Je pa res, da je nekaj deset metrov prostora na drugi strani ograje tako praznega, opustelega, po videzu nikogaršnjega, da se človek vendarle vpraša, kaj za vraga je nekje, morda v nekom narobe, da se ne moreš s psom udobno sprehoditi ob potoku. Bo že enkrat komu kliknilo? Klik. Preveč boste našli Novomeščanov, celo starih, ki še niso imeli Krke med rokami. Zdi se mi, da je to greh. To je tako, jS kot bi Slovenec ne šel na Triglav in ne bil tam premikasten tj s špago ali kot bi se Dolenjec ne napojil s cvičkom. Toda tako do vrha Triglava kot do zidanic vodijo lepe poti. Do j Krke ne. fj fotografije Klemen Vuica in Tomaž Grdin Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 .._fU u in se dogovorite za nakup Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. StfcSo Hitrost prenosa podatkov se poveča. in vključuje DDV. Cena je 49.900,00 SIT Zdaj je čas! Telekom^ Slovenije Razvojno izobraževalni center Novo mesto m McDonalcTs I ■ 1™ Restavracija za vso družino BRAIN Računalniški inženiring Seidlova 48, 8000 Novo mesto tel.:068 / 325 651, 325 278 068/375 650, 375 651 e-mail: brain@brain.si Trgovski center Bršljin Novo mesto Odprto: od ponedeljka do četrtka: 8.00 - 24.00 petek in sobota: 8.00-24.00 Mcdrive 8.00 - 2.00 nedelja: 9.00 -24.00 Novo! Izredno ugodni študentski boni! Kupite jih lahko na DNŠ (NM) ali prodajnih mestih ŠOU (U) 0 RAČUNALNIŠKA OPREMA - računalniki - prenosni računalniki - tiskalniki - računalniške mreže - enote za arhiviranje podatkov - brezprekinitveni napajalniki - računalniške komponente - servis računalniške opreme - licenčna programska oprema 0 P0TR0ŠNI MATERIAL - trakovi, črnila in tonerji za tiskalnike - računalniški in fotokopirni papir - diskete in cd mediji Q PROGRAMSKA OPREMA ZA PODJETJA IN OBRTNIKE - glavna knjiga s saldakonti, DDV - plače - osnovna sredstva - materialno poslovanje - trgovinasko poslovanje - programi za gostinstvo - kadrovska evidenca - proizvodnja - direktorski informacijski sistemi - direktorske analize - recepcija - kalkulacije - blagajna 6 TRGOVINA FL0PI - pisarniški material - darilni program - vse za šolo rippi Rozmanova 15. H000 Novo mesto Telefon: (068) 325- 316 Novo mesto je, kot že ime pove, novo mesto za drevesa - izobčence. Drevesno civilizirano mesto Gorjanci so ob izdatni finančni pomoči prestolnice Kočevja ustanovili kazensko-prevzgojni center Novo mesto - za najbolj okorele in zakrknjene zločince. Tako se je izolirana družba, utemeljena na nasilju in kaosu, s časom hierarhično uredila v popolnem nasprotju z evolucijskim zakonom. Botri Novega mesta so kostanji, ki so sicer fizično šibkejši od hrastov in imajo IQ povprečnega leskovega grma, a so se znali organizirati v drevored, medtem ko so ostala drevesa praviloma sprta med seboj. Zato seje brez težav na oblast zavihtel kostanjev drevored. Vladajo s trdo vejo, ker imajo veliko težav. Največ lubja jim izpade zaradi grmičevja, ki raste vsepovsod in ga ne morejo kontrolirati. Dobivajo rdeče-bele izpuščaje, ker današnje grmičevje nima nobenega spoštovanja do bukovih bukev in ostalih, prav tako bukovih dreves. Poslušajo jugo veter in se prehranjujejo z JUNK prstjo (humusom z visokim odstotkom tanina). Menda je sedaj full underground #(polno podzemlje), če prevedejo svoja imena v latinščino. Tako seje miss Kočevja Blagorodna Lipa preimenovala v TIHA DD, kar je v popolnem nasprotju s kazensko prevzgojnimi pravili. Preganjano grmičevje je ustanovilo svoj PARK, ki je pravzaprav nehiearhični drevored z zloglasnim imenom Ragov log. Kot da grmičevje ne bi bilo dovolj glasno, so tu še smreke. V Novem mestu so smreke dveh vrst. Takšne, ki skušajo s pomočjcf peroksida postati ali vsaj izgledati kot jelke, in pa navadne smreke, ki se ne sramujejo svojih blatnih korenin. Seveda so."jelke" družbeno bolj sprejemljive, saj opravljajo družbeno koristno delo, opravljanje. Prostaške smreke pa samo kritizirajo oblast irT“ njihove modno negovane korenine. Tako so lani v opozorilo vsem najglasnejšo smreko obsodili in javno obglavili, saj^jjj&romoden sežig na grmadi ne bi več zadoščal. V’ Novo mesto je res pravo mesto za te nepoboljšljive primere. Novomeška drevesna scena fotozgodba besedilo in fotografije Borut Peterlin junkfood .. m 3M4 .isr • .-. ' s ■ - 8&^ E..J ’• 1 '*mk ■ ' i. * •.S I ,.v 3C; ri‘ m- ■■ ^ }•?* &J sfer.; * fSž^ v . 'i ,;' iH PfiV ^ Ttiif.4* ji m \ .n ’"*- &«i Srečate ga povsod, kjer je njegov lastnik. Ne bodite začudeni, če boste v dopoldanskih urah videli smejočega se Tarasa v družbi elegantnega gospoda, ki hiti po poslovnih opravkih. V bolj toplih dneh stoji na najvišji tribuni ob košarkarskih igriščih na Loki, vendar ne opazuje košarke, ampak ima z dvignjenimi ušesi in napetim repom ves svet pod svojim nadzorom. Vsako bitje, ki pride mimo, je deležno Tarasove kraljevske pozornosti. Če prilaja mimo psička, Taras pozabi na zapeljiv pogled in že sopiha k njej, da bi jo dostojanstveno povohal tam, kjer najlepše diši. Prepričanje, da ga vedno nova izbranka ne bo zavrnila, saj to je vendar on, Taras. Taras je velik gentleman, hkrati pa je neusmiljen do pasjih samcev, ki mu pridejo v bližino. Vendar tega ne počne zaradi krvoločnosti, ampak zaradi aristokratske vzvišenosti, ki jo je podedoval od svojega očeta Cezarja. Vsekakor pa je bolje biti pasja samička kot navaden človek na skuterju ali kakšni vespi. Skuterji in podobne naprave so namreč edina stvar, ki je Taras poleg svojih pasjih kolegov ne mara. Zakaj ne prenaša vesp, boste vprašali. Tega ne ve nihče. Domnevamo lahko, da se je pač tako odločil in pika. Taras je res pravi kralj. T St/ ~£$ W .4/ §1S1 ■ ■ ■ - - * ohranjamo vaše spomine Glavni trg 15, Novo ro •Novi trg, Novo mesto Trg svobode 9, Sevnica Tržnica pod uro, Zagorjle e sto (068) 372 870 ()68) 323 366 (0608) 41 196 (0601) 68 51 Oš I SASO VRABIČ : iz cikla .... NOVO!?! Galerija Simulaker predstavlja enega izmed najtalentiranejših likovnih umetnikov mlajše generacije v Sloveniji!!! Slovenjgrajčan Sašo Vrabič ima vse, kar potrebuje slikar njegovih let. da se nekega dne uvrsti v elitni klub zaslužnih slovenskih umetnikov in eventuelno prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo! marec - april 2000: Galerija Simulaker, Novi trg 6, Novo odprto: pon - sob, od 10.00 do 20.00 I I Sašo Vrabič: Dvom diamanta, 1997 mešana tehnika, 150 x 180 cm gaOerip Simulaker api§i>Y^|,da?|i Sbo Vrabič (letnik 1974) z velikimi koraki Utira pot na sloverpkolikovno »eno. Njegova biografija ima vse pomembn^epociatk^ki jimslJveiJski umetnostni sistem namenja tistim redkim izbrancem njegovihlet, na katere v prihodnosti še zelo računa. V žepu ima diplomo Akademije, študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo ter vpisano specialko na ALU. Razstavljal je že v praktično vseh pomembnejših slovenskih galerijah. Kot razstavljalec je prestopil tudi prag osrednje nacionalne institucije, ki skrbi za pokrivanje sodobne umetnosti - Moderne galerije v Ljubljani -kar večini njegovih likovnih kolegov sploh nikoli ne uspe. Med poznavalci iz ljubljanske likovne srenje veljata v navezi z Žigo Karižem (občasno razstavljata v tandemu) za najsvetlejši zvezdi na slovenskem umetnostnem nebu. Naj naštejemo le nekatere izmed njegovih samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini: Biotop tam. kjer dobro uspevam, P74, Ljubljana 1997; S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Nova generacija, Galerija Equma, Ljubljana 1998; Sakaide Grand Prix, Japonska 1998; At the last minute, TAIEX, Bruselj 1999; Voung and Serious: Recycled Image, Ernst Museum, Budimpešta 1999; Zvok in šika, kot se slika, Kibela, Maribor 1999 ter projekta v dvojcu z Žigo Karižem: This Town Ain't Big Enough for Both of Us, P74, Ljubljana 1997 in This Town is Even Smaller, Likovni salon Celje 1999. Največji Vrabičev uspeh je sodelovanje na TTiSPlB llJ sodobne slovenske umetnosti - U3 (leta 1 997/98), ki ga organizira Moderna galerija Ljubljana. U3je prerez likovne produkcije, pregled najboljšega, kar se v obdobju treh let na področju likovnih umetnosti naredi v Sloveniji. Izbor del opravi selektor, ki ga izberejo med uveljavljenimi domačimi in tujimi kustosi. Zadnji trienale je postavil Peter Weibel, eden izmed internacionalnih zvezdniških »letečih kuratorjev«, kot jim pravijo, kije iz množice slovenskih umetnikov, skupaj s peščico drugih, izbral prav Saša Vrabiča! O njegovih slikah (ki so prav zdaj na ogled v galeriji Simulaker!) so se mu zapisale naslednje besede: »Vrabičeve slike (razstavljena so dela Izbrani ekrani, 1997, Sanje diamanta, 1997 in Nočna vožnja, 1997) izhajajo iz fragmentov, posnetih s televizijskega zaslona, in zavestno evocirajo tradicijo rabe heterogenega polja in podobja množičnih medijev v |slikarstvu (Rosenquist, Salle, Rauschenberg).« Na ogled razstave VljudDO VSbljSPli vsi, ki se navdušujete nadqoq eifom, ikonografijo množičnih medijev in reinterpretacijo hollywoodskih vizualnih arhetipov. Iztok Hotko Jurij Moškort: MuziČBfji Galerija Luna, 17. 2 - 16. 3. NI težko biti fotograf. Vzameš fotoaparat in pritisneš na sprožilec. Razlika je le med tistimi, ki vedo, kaj fotografirajo, in tistimi, ki ne vedo. In če veš, kaj fotografiraš, je to šele začetek. Pos//(< fotografiranje te zasvoji. Le redki so, ki enkrat vzamejo fotoaparat v i