* urejanjem križišča pred Iskro so v Kranju pred nadavnim uredili tudi nov prometni red, ki bo veljal tudi po ureditvi semaforskega križišča v Savski loki. Zaradi gradnje križišča in najbrž tudi aradi še »neutečenega« novega prometnega reda pa je na semaforskem križišču Koroške in Kidričeve ceste na Zlatem polju pogosto precejšnja gneča. — A. 2. — Foto: F. Perdan tevilka 62 947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka In Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 16. 8. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobr% 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slovenska Koroška Škocjan noče kloniti Koroški Slovenci so v nedeljo, 14. avgusta, v Škoc-janu sami postavili dvojezični napis, vendar so ga popoldne pripadniki Heimatdiensta že porušili — Policaji stražili le nemško tablo — Napad na Flo-rijana Zablačana — Strahotne posledice ponem- čevanja Škocjan na Koroškem — »Zanesljiv podatek imam, da je bilo leta 1949 v Borovljah 13.000 slo-Venskogovorečega življa in niti enega nemškogovorečega prebivalca. Vendar se to leto začenja val šovinizma in ponemčevanja. Danes pa se sprašujemo, kako je mogla v času Štirih generacij Zginiti cela manjšina,« je na nedeljskem protestnem zborovanju v Skocjanu na Koroškem vzkliknil dr. prof. Robert Saxer, univerzitetni profesor z Dunaja in zastopnik ne-mškogovoreče avstrijske demokratične javnosti. Pa je mogoče! To potrjuje koroška vsakdanjost, kjer se vsak dan stopnjuje pritisk na Slovence na Koroškem, na njihov jezik in tisoč let staro kulturo. Razen dr. Roberta Saxerja sta v Skocjanu govorila tudi domači odbornik Franc Picej in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Povedala sta, da imajo Škocjan in koroške vasi, kjer živijo Slovenci, pravico do uporabe materinega jezika in do dvojezičnih napisov. Skocjančani, kjer je izredno živo in trdoživo slovenstvo, so ga sami postavili pred množico koroških Slovencev iz vseh koncev in krajev Koroške, pred zastopano avstrijsko demokratično javnostjo in pred očmi številnih turistov in obiskovalcev Koroške. Skrajneži so motili govornike in prireditev. Policija jih ni umirjala, temveč je množično stra-žila nemški krajevni napis. Slovenski in nemški dvojezični napis popoldne ni več stal! Izruvali 80 ga pripadniki Heimatdiensta in s tem ponovno izpričali gnusen namen s Koroške iztrebiti Slovence. Nikogar ni bilo, da bi jim dejanje preprečil. »koija Loka - Uspele priprave slovenskega atletskega kluba Celovec ff Na pripravah za avstrijsko nogometno prvenstvo so se nogometaši slovenskega atletskega kluba iz Celovca, kijih še vedno tare prepoved igranja na celovškem stadionu, po enotedenskem treningu srečali v prijateljskih tekmah sstražiško Savo, kranjskim Triglavom in loškim LTH. V vseh treh tekmah so }" boljši, le Sava je z njimi remizirala. Izidi srečanj: Sava : SAK 1:1 (1:0) Triglav : SAK 3:4(1:0), LTH : SAK 1:2(0:0). (dh) Foto: F. Perdan 3. stran Problemi kranjske komunale Metla in lopata še vedno glavna skrbnika za čistočo Pa še nekaj bolečega za naše rojake in nas se je zgodilo v nedeljo v Skocjanu. Kljub zagotovilom policije in oblasti, da bo nemškim ekstremistom onemogočeno delovanje, se to ni uresničilo. Doseglo je tako skrajnost, da so pretepli urednika »Našega tednika« Florijana Zablačana, policija pa mu je skušala zapleniti fotografski aparat. Slovenci so protestirali pri krajevnih oblasteh, ki so delegacijo sicer sprejele, vendar so njeni predstavniki odgovorili, da v Skocjanu slovenski napisi niso mogoči! Škocjanski napad na Slovence in njihove pravice je uresničevanje besed, ki jih je izrekel glavni urednik protislovensko razpoloženega časnika Klene Zeitung Heinz Strizel. Dejal je: »Slovenske vodje naj od danen naprej vedo, da so razen dinamita še psihološka, moralna in verbalna sredstva za izvajanje terorja nad Slovenci...« Heinz Strizel je torej sam povedal, kako široka akcija ponemčevanja in uničevanja slovenstva se začenja na Koroškem! J. Košnjek ŠKOFJA LOKA V počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita in 30. obletnice delovanja pihalnega orkestra tovarne Alpina Žiri prirejata Zveza kulturnopro-svetnih organizacij Škofja Loka in Godbeno ter pevsko društvo Alpina iz Žirov koncerta pihalnega orkestra Alpine, ki ga vodi Drago Kan-duč, in pihalnega orkestra Sandri-Dolni Hamre iz Češkoslovaške, ki ga vodi Ivan Trchala. Prvi koncert bo v petek, 19. avgusta, ob 19. uri na mestnem trgu v Škofji Loki. Drugi pa v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v osnovni šoli Padli prvoborci v Žireh. Na obeh koncertih bo program povezoval Tone Eniko. -jk TRŽI V petek, 5. avgusta, je praznovala krajevna skupnost Tržič-mesto, ki žanje iz leta v leto lepše uspehe. Mesto je med drugim dobilo novo avtobusno postajo in razširjeno ter modernejšo pošto itd. Skupnost pa še načrtuje asfaltiranje ceste med Slapom in Cadovljami in skupaj z občinsko skupnostjo dokončanje del na cesti vpadnici v Tržič. Precej dobro delujejo tudi družbenopolitične organizacije in društva, razen osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Le-te kljub precejšnjemu številu mladih še ni. Ob krajevnem prazniku so podelili priznanja najprizadevnejšim krajanom. Sprejeli so jih Jože Ahačič, Stane Hiršel, Jožefa Kalan, Dorca Kralj in Franc Rupar. -mv Kranjski pionirji na Koroškem — Občinska zveza društev prijateljev mladine iz kranjske občine že vrsto let sodeluje z organizacijo Kinderland Junge Garde iz Celovca. Sodelovanje poteka z izmenjavo pionirjev v kolonijah. Pionirji iz kranjske občine vsako leto letujejo tri tedne v bližini Dobrle vasi na Koroškem, koroški pionirji pa v Novigradu. Letos letuje na Koroškem 34 pionirjev iz kranjske občine v počitniškem domu organizacije Kinderland J unge Garde. Skupaj s koroškimi pionirji, ki so tudi na letovanju v domu, so v nedeljo, 14. avgusta, popoldne pripravili prijetno popoldne s kulturno zabavnim programom za starše iz kranjske občine in s Koroške. Kranjski pionirji, ki se vsi zelo dobro počutijo, se bodo vrnili v Kranj v soboto, 20. avgusta, okrog 11. ure dopoldne. Na sliki: skupina pionirjev iz kranjske občine je na nedeljskem srečanju zaplesala tudi kolo. — Foto: A. Žalar Nevarno in tvegano prečkanje ceste Pretekle dni so se na Gorenjskem pripetile kar štiri pometne nesreče, ki so jih povzročili pešci zaradi tveganega in premalo premišljenega prečkanja ceste Kranj — Voznik osebnega avtomobila Andrej Eržen, rojen leta lJ).'}r>, z Okroglega pri Kranju je vozil v četrtek 11. avgusta, po Cesti Staneta Žagarja od Brnika proti Kranju. Peljal je po skrajni desni. V križišču Ceste Staneta Žagarja in Jezerske ceste mu je nenadoma meter za prehodom za pešce stopil pred avtomobil pešec Angel Likar iz Kranja, star 44 let. Ker je bila kolona vozil strnjena, je voznik Eržen Likarja opazil šele štiri metre pred seboj. Nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zbil. Po nuđenju prve pomoči v kranjskem Zdravstvenem §1* bile j »a" nt e i a niča domu so ga prepeljali v Klinični center Ljubljana. Nadaljevanje na 16. strani Očistimo naš kraj Kranj - Turistična društva Kranj, Preddvor, Kokrica, Šenčur, Cerklje in Naklo so se sporazumela za enotno organizacijo akcije pod naslovom Očistimo naš kraj. Akcija teče skozi vse leto. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno sredi junija. Vasi so ocenjevale šestčlanske komisije. Prvo mesto so prisodili TD Kokrica, drugo je bilo Naklo, tretje Cerklje, četrti Šenčur, peti Preddvor in zadnji Kranj. L. B. Naročnik: r PRAZNE MESNICE Čeprav so se cene svinjskemu mesu prejšni teden dvignile, mesnice ob koncu tedna niso bile nič bolje založene. O pomanjkanju mesa poročajo iz BiH, Črne gore, Hrvatske, Makedonije in Srbije. Tudi v večini slovenskih mest je bila izbira svinjine v petek in soboto izredno borna. Torej ne gre iskati vzroka za slabo ponudbo le v nizkih odkupnih cenah prašičev oziroma prodajnih cenah svinjskega mesa. več domaČih gostov Do konca glavne turistične sezone je ostalo le še 20 dni. Na podatke o letošnjem turističnem iztržku bo potrebno še nekaj časa počakati. Ze sedaj pa lahko ugotovimo, da je letošnji domači turistični promet veliko večji od lanskega. Število tujih gostov pa je V primerjavi z lan skim letom manjše. povečano število Članstva Zveza komunistov Hrvatske bo svoj 8. kongres, ki bo aprila prihodnje leto, pričakala z največjim številom članstva v vsem obdobju svojega delovanja. V vrstah ZK je sedaj več kot 260.000 članov. To pomeni, da je vsak šesti zaposleni v družbenem sektorju in vsak sedemnajsti prebivalec S R Hrvatske član ZK. Računajo, da se bo do kongresa število članov ZK povečalo na 300.000. Predvsem bodo posvetili pozornost sprejemanju žensk in mladine v organizacijo. DOMOVI VSELJIVI PRIHODNJE LETO S široko politično akcijo in pripravljenostjo vseh delovnih ljudi naše republike, smo lani začeli združevati sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov. Večina domov je bila namreč v poraznem stanju in ponekod celo neprimerna za bivanje. V tem srednjeročnem obdobju naj bi s tako zbranim denarjem zgradili 23 dijaških in študentskih domov. Prvih deset naj bi bilo vseljivih že prihodnjo jesen. reke POPLAVLJAJO Zaradi neurejenih rečnih tokov nastane v naši državi letno v poprečju za 870 milijonov dinarjev škode. Največja škoda je bila v letih 1964 in 1965, ko so ugotovili, da so poplave povzročile za 3,8 milijarde dinarjev škode. Reke poplavljajo 2,68 milijona hektarov zemlje. Največ »težav« z rekami imajo v Srbiji, zato pripravljajo obsežne načrte za ureditev porečij in izlivov Save in Morave. brkini 77 V zadnji letošnji izmeni na mladinski delovni akciji Brkini 77 je 155 brigadirjev iz Kamnika, Slovenske Bistrice in Žalca. Najštevilnejši so Kamniča-ni. Njihova brigada ima 54 brigadirjev. NOVIVRANDUK v prihodnjih letih bodo jugo slovansko omrežje modernizirali, zlasti na nekaterih pomembnejših progah, ki so še vedno ozko grlo našega prometa. Med najpomembnejše podvige sodi gradnja drugega tira na 93 kilometrov dolgem odseku od Doboja do Zenice na progi Samac—Sarajevo, ki je ena najbolj obremenjenih prog pri nas. Drugi tir bodo polagali od 1. aprila do 20. novembra prihodnje leto. Sodelovalo bo tudi 30.01K) mladincev in mladink iz vseh krajev države. Drugi tir bodo gradili po doli ni reke Bosne in bo v glavnem tekel ob progi, ki jo je leta 1947 zgradila jugoslovanska mladina. Novi tir je projektiran za veliko obremenitev in velike hitrosti, s številnimi mostovi, nadvozi in podvozi. Prevrtati bo treba tudi velik predor Vranduk II, ki bo dolg 1674 metrov in ga bodo prebili v bližini znamenitega starega vranduškega predora, ki je pomenil največji dosežek mladine v prvih povojnih letih. Mladi na Titovi poti Tržič — »v tej deželi živi človek, tovariš in vodja Josip Broz Tito« je geslo pohoda, ki ga pripravlja gorenjska mladina po poti, po kateri je predsednik Tito ilegalno prešel Karavanke. To je ena od najizvir-nejših oblik proslavitve letošnjih jubilejev partije in Tita. Predsednik Tito je takrat po nalogu CK KP Hrvatske prenesel vodstvu naše partije na Dunaju poročilo o težavnih razmerah v domovini, v katerih je po sprejetju Obznane in Zakona o zaščiti države delovala partija. Kje je potekala ilegalna pot preko Karavank, je bila dolgo neznanka. Razvozlala jo je Zorka Tribušon, ki se je lotila zbiranja podatkov. Aprila je tržiška občinska konferenca ZSMS oblikovala odbor, ki skrbi za obeležitev poti, v njem pa sta tudi predvojna revolucionarja Peter Uzar in Ivan Štucin ter predstavniki CK ZKS. 27. aprila letos bo na Mahovovem griču pri Sebenjah pot slovesno odprta. Tu bo stal spomenik, ki ga bo predstavljala velika skala kot simbol Karavank, ob njej pa bodo obeležje, ki ga je zvaril Tone Svetina, spominska plošča in vitrina z natančnim opisom poteka poti. Pri urejanju poti so sodelovale ♦•di nekatere tržiške delovne organizacije, med katerimi kaže še posebej omeniti SGP Tržič, TIKO in Obrtno podjetje. Mladina Gorenjske bo krenila po Titovi poti 27. in 28. avgusta. Tržič bo zastopalo 80 mladincev, ostale gorenjske občine pa prav toliko. Nekaj udeležencev bo tudi iz drugih krajev naše republike. Enota se bo imenovala Kokrški odred, med njenimi člani pa bodo tudi mladi iz prijateljskega Zaječarja. Pohodniki bodo razdeljeni v dva bataljona s po dvema četama. Komandant bo Edvard Polajnar. Formacija bo borbena in enaka partizanskim formacijam med letoma 1941 in 1943, ko so bile enote manjše. Pot ni le izvirna oblika ohranjevanja tradicij revolucije, temveč tudi planinska in turistična obogatitev tržiške občine. Titova pot bo markirana z zvezdami, kažipoti, vitrinami z opisom poti ter zemljevidi. Pot poteka od Mahavovega griča do Šije, od tod pa do 1867 metrov, visoke Škrbine, kjer je Tito prekoračil državno mejo. Na pohod, posebno zadnji del, bodo prišli tudi planinci in gorenjski J Praznik KS Orehek — Drulovka Krajevna skupnost Orehek — Drulovka praznuje 20. avgusta krajevni praznik. Praznuje ga v spomin na 20. avgust leta 1941, ko je bil na tem območju ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor. V počastitev tega praznika so pripravili več prireditev. Včeraj in danes je kegljaški turnir moških in ženskih vrst posamezno za prehodni pokal KS. Tekmovanje je na kegljišču gostilne Benedik v Stražišču. V četrtek, 18. avgusta, bodo ob 16. uri smučarski skoki za pionirje in mladince r.a skakalnici v Stražišču. Tudi skakalci se bodo pomerili za prehodni pokal. V petek, 19. avgusta, pa bo mladinska nogometna tekma, in sicer ob 16. uri. V soboto, 20. avgusta, ob 17. uri bodo velike gasilske mokre vaje gasilskega društva Breg ob Savi, Mavčiče in Sava Kranj. Ob 18. uri bo nogometna tekma samski — oženjeni na domačem igrišču. Ob 20. uri pa bo tovariško srečanje ob tabornem ognju. Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo, 21. avgusta. Ob 9. uri se bodo krajani zbrali pred šolo, od koder bodo v povorki odšli k glavnemu spomeniku padlih in talcev, kjer bodo položili vence. Vence bodo položili tudi k spomeniku Filipa Dolenca v Dolenčevi ulici in pa k spomeniku ob tovarni Planika. Potem bo slavnostna seja sveta KS in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili najboljšim športnikom prehodne pokale in diplom«* - M. P. ■ borci. OK ZSMS Tržič pripravlja za pohod lično značko v treh barvnih kombinacijah. Ob koncu velja izredna pohvala vsem, ki so sodelovali pri urejanju tega edinstvenega spomenika naše revolucije in njenega vodje Josipa Broza-Tita! M. Valjavec PRVA PIT JOSIPA BROZA w?P tU KARAVANKE J D L1J A 1934 ;J Od Sebenj prek Kofc in Sije do Škrbine ob državni meji je potekala ilegalna pot predsednika Tita prek Karavank leta 1934. Titova pot je označena s pikicami. Za pohod in proslavo 27. in 28. avgusta pa pripravlja tržiška mladina tudi lične spominske značke. Rok se približuje 1. januarja 1978 se bo iztekel rok, do katerega morajo biti samoupravni akti in vprašanja kot so ugotavljanje celotnega dohodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev usklajeni z lani sprejetim zakonom o združenem delu. Časa je torej še izredno malo; dobre štiri mesece. Zato je res skrajni čas, da komisije za izvajanje zakona v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, če še niso, začno delati. Urejevanje dohodkovnih in drugih odnosov oziroma usklajevanje aktov z zakonom o združenem delu marsikje ne bo enostavno. Posebno v manjših organizacijah združenega dela, kjer za to nimajo dovolj ustreznih kadrov, se že srečujejo s težavami. Tem organizacijam bodo morale še posebno skrb (in tudi pomoč) posvetiti občinske komisije za izvajanje zakona o združenem delu. Komisije, ki so bile ustanovljene in so se ponekod tudi že nekajkrat sestale že v prvem polletju, bodo s podkomisijami in drugimi telesi še kako potrebne pri usklajevanju in seveda tudi spremljanju celotne akcije, Treba bo vključiti strokovnjake iz večjih organizacij združenega dela, ki poznajo celotno problematiko. Prav tako je naloga komisij, da vključujejo v delo občinske upravne organe, skrbijo za izmenjavo izkušenj, preskrbijo morda tudi ustrezno literaturo in pripomočke in kot že rečeno predvsem strokovno pomagajo manjšim kolektivom. Čeprav usklajevanje zahteva sistematično in strokovno delo vseh, naloga, ki nas čaka do konca leta, vseeno ni tako težka. Spomnimo se namreč, da gre pravzaprav za nadaljevanje akcije, ki se je začela že lani z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in je bila potem končana pred približno letom dni. Takrat sprejeti akcijski programi, dogovori, ugotovitve in morebitne nejasnosti ali napake zahtevajo v sedanjem oziroma prihodnjem obdobju do konca leta le uresničitev. Marsikje pa seveda tudi to ne bo lahko, saj je od septembra lani, ko je bila formalno končana javna razprava, do marca letos nastala nekakšna praznina. Zato bo treba vse tisto, kar je bilo morda zamujenega, zdaj nadoknaditi. ' A. Zalar TRZIC Predsednik Franc Grašič sklicuje danes, 16. avgusta, ob 17. uri sejo odbora za uporabo sredstev samoprispevka, ki deluje pri občinski konferenci szdl Tržič. Člani odbora, ki so delegati skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, bodo razpravljali o dosedanjem zbiranju sredstev samoprispevka in doslej uporabljenem denarju, razen tega pa bo njihova naloga razprava in potrditev letošnje razdelitve denarja za negospodarske investicije in načrtovana dela po krajevnih skupnostih. O tem je bilo že govora na zadnjem zasedanju občinske skupščine, ki je bilo julija. -jk ŠKOFJA LOKA V petek, 12. avgusta, se je sestal koordinacijski odbor za kadrovska ^ vprašanja pri občinski konferenci szdl. Izdelali so predlog članstva začasne komisije za delitev dela sredstev iz združenega denarja za stanovanjsko '?( gradnjo in imenovali člane pripravljalnega odbora za osnovanje občinske zveze za telesno kulturo. l. B. * Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne Šole Petra Kavčiča Škofja Loka razpisuje naslednja delovna mesta: 1. psihologa 2. administratorke 3. delavca Pogoji: pod točko 1.: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, moralno-politična neoporečnost, 3-mesečno poskusno delo, pod točko 2.: brezhibno znanje strojepisja in stenografije, brezhibno znanje slovenskega jezika in pasivno znanje angleškega jezika, moral-nopolitična neoporečnost, 3-mesečna poskusna doba pod točko 3.: znanje opravljanja hišniških del, moralnopolitična neoporečnost, 3-mesečna poskusna doba. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta: 1. delavca na sprejemu mleka Pogoji za sprejem: poskusno delo 2 meseca 2. delavke v mlekarni Pogoji za sprejem: poskuno delo 1 mesec 3. administratorke delo za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, nastop dela 10. 10. 77 Pogoji za sprejem: administrativna šola 4-letna ali vsaj 2-letna. Preizkus znanja. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev je treba nasloviti na sekretariat zadruge v 20 dneh. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industijski obrat Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. žerjavista na mostnem žerjavu 2. kurjača visoko-tlačnega kotla 3. snažilke z nepolnim delovnim časom Za delovna mesta pod 1. in 2. se zahteva pooblastilo za opravljanje. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu, možnost nastanitve v samskem domu. Kandidati naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri . Gorenjski kmetijski zadrugi, TZE Naklo objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 živinorejska delavca za obrat mlečne proizvodnje v Strahinju Pogoji: K V živinorejski delavec, z veseljem do dela pri živini. Zaželen je zakonski par. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. OD po pravilniku o nagrajevanju. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo 2 meseca. vajenca za trgovino z mešanim blagom Naklo Pogoji: dokončana osemletka Ponudbe pošljite na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZE Naklo — komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij v 15 dneh po objavi. Problemi kranjske komunale Metla in lopata še vedno glavna skrbnika za čistočo Pomanjkanje denarja je stalen spremljevalec vzdrževanja občinskih cest in javne snage v kranjski občini — Metla in lopata še vedno glavna skrbnika za čistočo — Tvegano odločanje za rctzširitev nadurnega in nočnega dela čistilcev in Vzdrževalcev ter strojnega parka, čeprav so potrebe velike — Na potezi komunalna skupnost in občani Kranj — Temeljna organizacija združenega dela Komunala, ki je del delovnega kolektiva Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja tKOGP) Kranj je med najmočnejšimi deli te kranjske organizacije združenega dela. V komunalni temeljni organizaciji združenega dela |e zaposlenih povprečno od 90 do 100 jjudi, od katerih jih je 40 odstotkov 12 drugih republik in pokrajin. Komunali je družba naložila vzdrževanje cest in javne snage v kranjski °bčini, vzdrževanje in novogradnje Pri kanalizaciji, skrb za plakatiranje, dekoracijo mesta in reden ter izreden odvoz smeti. Razen tega temeljna organizacija združenega dela Komunala skrbi za pokopališča in posebne storitve in za kranjsko tržni-Co> pogosto pa so njena naloga tudi storitve drugim temeljnim organi-2acijam delovnega kolektiva Komunalnega, obrtnega in gradbenega Podjetja Kranj. Pomembni dejavnosti sta vzdrževanje cest v kranjski občini in javna snaga v mestu. Komunalci skrbe za 210 kilometrov cest v kranjski obči-nii ki so nekdaj sodile v tretji in Četrti razred. Večino jih prekriva makadam, kar stroške letnega in zimskega vzdrževanja še povečuje, kani je temeljna organizacija združenega dela Komunala dobila na °8novi pogodbe z občinsko skupščino (po novem s samoupravno komunalno interesno skupnostjo) 360 starih milijonov dinarjev, letos pa jih oo 480. Denar se troši na osnovi sprotnega dogovarjanja med obema Podpisnikoma pogodbe. Denarja je vedno premalo, pa naj si bodo komunalci še tako varčni in načrtovalci cestnih del še tako preudarni. Največkrat jim zagode zima. Zaradi nepričakovanih večjih del in stroškov pri čiščenju snega je kranjska občina pogosto prikrajšana za marsikateri meter asfalta na »občinskih« cestah in za marsikateri kubik gramoza, ki bi prekril nadležne luknje na cestah. Komunalci sicer priznavajo pomanjkljivosti tudi v »lastni hiši«, vendar bi bilo negodovanja pri ljudeh manj in količina opravljenega dela večja, če bi bila vreča z denarjem globlja. V komunali tudi ne bi trepetali, kje dobiti denar za nadurno in nočno delo pri čiščenju snega, da obstoj temeljne organizacije ne bi bil prizadet! Javna snaga ki ji letos namenjamo 160 milijonov se srečujejo z enakimi težavami. Metla še vedno največ prispeva k čistoči mesta, čeprav bi v KOGP želeli več strojnega dela. Kupili so poseben stroj, pri čemer jim je pomagala občinska skupščina s posojilom, kar je napredek. Idealno bi bilo, pravijo v TOZD Komunala, da bi mesto dvakrat dnevno pometli s strojem, dežurni pometači pa bi se pojavili tam, kamor stroj ne more in kjer bi se pojavila nova nesnaga. Uporaba stroja je draga in ga podjetje materialno ni kos uporabljati nepretrgoma, poceni pa niso tudi čistislci z metlami. Za 15 čistilcev mora podjetje letno prihraniti za osebne dohodke okrog 100 milijonov starih dinarjev, pa še težko jih je najti, saj so ljudem na očeh, le-ti pa njihovo delo pogosto omalovažujejo! Nagajajo jim in pogosto nalašč smetijo, namesto da bi jim pomagali in tudi sami skrbeli za čistočo mesta. Zaradi pomanjkanja denarja je vpeljava množičnejšega nočnega dela čistilcev tvegana, saj povečuje stroške, s tem pa zajeda v normalno poslovanje podjetja. Razen tega pa se mesto širi, kar prinaša komunalcem nove obveznosti. Pomanjkanje »komunalnega denarja« ne pesti le obsega dela pri javni snagi in vzdrževanju cest, temveč krni tudi izpopolnjevanje komunalne službe z mehanizacijo. Komunalci so, kot že rečeno, dobili stroj za pometanje. Nič manj potrebni pa ne bi bili grederji in valjarji, mehanizacija za pranje in luženje cest ter stroj za pluženje pločnikov. V Kranju bi še posebej slednjega potrebovali. Marsikaj pa bi morali v odnosu do čistoče spremeniti tudi pri ljudeh. Stroški čiščenja naše okolice bi bili manjši, na račun tega pa bi komunalci lahko več in boljše delali ter izpopolnjevali znanje ter opremo. O tem mora še posebej spregovoriti na novo ustanovljena komunalna interesna skupnost! J. Košnjek Spoštovani starši! Ob pričetku novega Šolskega leta vam nudimo veliko izbiro šolskih torbic. Obtičite nas v našem lokalu v Kranju, Prešernova 12 in zadovoljni boste. Na zalogi imamo tudi drugo usnjeno galanterijo. Se priporoča OKRŠLAR JANEZ, IZDELOVANJE USNJENE GALANTERIJE Nov pometalni stroj Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, kupljen s sredstvi podjetja in posojilom občinske skupščine, pomaga pri vzdrževanju javne snage v Kranju — Foto: F. Perdan Razsvetljena Cankarjeva cesta Radovljica — 5. avgusta so delavci SGP Gorenje Radovljica začeli z deli za ureditev javne razsvetljave na Cankarjevi cesti v Radovljici. Deset stebrov z dvojnimi svetilkami bodo postavili delavci Elektro Žirovnica do konca septembra. Svet krajevne skupnosti je za ta dela namenil 150.000 dinarjev. i. i Skupnost za zaposlovanje Kranj Neprednostni poklici na Gorenjskem Poklici, ki smo jih kot neprednostne objavili v razpisu štipendij iz združenih sredstev, so bili izbrani na osnovi vrste elementov. Kot izhodišče smo uporabili srednjeročne plane potreb po kadrih — minimalne kazalce razvoja — v katerih so delovne organizacije in druge OZD napovedale Število potrebnih kadrov po poklicih do leta 1980, in to za nova odprta delovna mesta in za pokrivanje izpraznjenih. Iz teh kazalcev je bilo, po prikazanem Številu delovnih mest za določen poklic in dejanskem Številu zaposlenih delavcev možno ugotoviti, katerih poklicev je v združenem delu že danes dovolj ali pa se Ustvarja celo presežek. Poleg teh smo uporabili Se popise kratkoročnih - letnih potreb po kadrih v zadnjih dveh letUi, ustreznost zaposlovanja novozaposlenih delavcev po poklicih ter obstoječe in novorazpisane kadrovske Stipendije. Smiselna uporaba teh elementov nam kot prednostni pokaže tak poklic, pri katerem so potrebe do leta 1980 velike, koeficient zaposlenosti teh kadrov z ozirom na delovna mesta majhen, ustreznost zaposlovanja novozaposlenih delavcev visoka, da obstajajo kratkoročne potrebe po tem poklicu in da so zanj razpisane tudi kadrovske Stipendije. Prav obratna je seveda situacija pri neprednostnih poklicih. Kombinacija kazalcev nam je omogo- čila doseči visoko stopnjo zanesljivosti pri izboru tistih poklicev, ki jim pri dodeljevanju Stipendije lahko odrečemo možnost za pridobitev, če sredstva ne bi zadostovala za vse. V dvomljivih primerih, kjer rezultati niso omogočali dokončne opredelitve, smo upoštevali tudi Število Štipendistov, ki jih že danes Stipendiramo iz združenih sredstev. Ne glede na rezultate, ki nam jih je prinesla uporaba teh kriterijev, smo opredelitev za neprednostne opustili pri tistih poklicih, ki zahtevajo neke posebne sposobnosti oziroma talent. Število kandidatov je zanje običajno manjSe. Sem spadajo vse umetniške smeri. Opredelitev smo opustili tudi v primerih, ko gre za nove, Se ne dobro poznane in uveljavljene poklice, pri katerih je običajno tudi vpis na izobraževalnih ustanovah Številčno omejen. Izbor je bil napravljen za celotno Gorenjsko, in to iz več razlogov. Pomembno je predvsem dejstvo, da je ena občina premajhen družbenoekonomski prostor za tako opredeljevanje, ker vrsta demografskih in kadrovskih pojavov presega njene meje. Pojavi, ki so kot osnova za zajemanje potrebnih podatkov, morajo biti tolikSni, da je ugotovitev sploh možna, kar na vsak način ne velja za Številne poklice visoke in viSje stopnje v okviru ene občine. Tudi več občin skupaj je običajno malo in je treba uporabiti niz podatkov v daljSem časovnem obdobju. Smotrnost Stipendiranja strokovnih kadrov je zagotovljena le ob upoštevanju večjega geografskega prostora, saj je mobilnost prav pri teh kadrih velika in presega tudi regijske, kaj Sele občinske okvire. Čeprav so bili poklici, ki smo jih kot nepre/lnostne izbrali na Gorenjskem, že objavljeni v razpisu, jih tu ponovno prikazujemo in to po stopnjah strokovnosti. Na stopnji visoke Sole: dipl. kmetijski ing., dipl. gozdarski ing., prof. tujih jezikov, prof. filozofije, prof. pedagogike, prof. zgodovine, prof. umetnostne zgodovine, dipl. biolog, dipl. geograf, dipl. ing. geodezije, dipl. ing. živilske tehnologije, dipl. farmacevt, stomatolog in zdravnik sploSne medicine. Na stopnji viSje Sole: gozdarski ing., inž. organizacije, predmetni učitelj slovanskih jezikov, predm. učitelj tujih jezikov, predm. učitelj biologije in kemije, pred. učitelj zemljepisa, pred. učitelj zgodovine, socialni delavec, viSja medicinska sestra in drugi viSji zdravstveni delavci. • Na stopnji srednje Sole: gozdarski tehnik, geodetski tehnik, papirniški tehnik, tekstilni tehnik, modelarski tehnik, usnjarski tehnik, oblikovni tehnik sanitarni tehnik, farmacevski tehnik, zobotehnik in zobni asistent. Joti Puhar-Kranjc rek velenje tozd effe Šoštanj proizvodnja gradbenega materiala TOZD Proizvodnja gradbenega materiala vrsto let uspešno proizvaja opeko iz elektro-filterskega pepela efe, ki s svojo kvaliteto povsem ustrezajo predpisom po JUS normah. Tokrat vas vabimo, da se sami prepričate o kvaliteti malte efe, ki jo lahko uporabite za vse vrste notranjih in zunanjih ometov. Nudimo vam: efe malto efe zidake Vse informacije in prospekte dobite na REK Velenje Rudarska 6 ali po telefonu št. 851-100 kar. št. 063. Gorenjska oblačila Kranj sezonsko ■ V znižanje v prodajalnah Kranj, Cesta J L A 24 in na Jesnicah pohod NA stol Radovljica — Rekreacijski klub večno mladih fantov s sedežem v Radovljici tudi letos pripravlja tradicionalni pohod članov na Stol. Letošnji pohoti bo v soboto, 27. avgusta, in se bo začel v Podljubelju. Potekal bo prek Zelenice na Stol. Zaradi organizacije pohoda in priprav kot so izdelava medalj, naročila posebnih klobukov in podobno zbirajo prijave za pohod do 17. avgusta. Vsak udeleženec pohoda bo prispeval 150 dinarjev. V to ceno pa je vračunan prevoz t žičnico, malic«, čaj, osvežilna pijača, kosilo in drugo. Prireditelji pričakujejo letos precejšnjo udeležbo, saj ima klub že prek 300 članov. A. 2. KMETJE BOLJE OBVEŠČENI KRANJ — Gorenjska kmetijska zadruga je maja izdala prvo številko svojega glasila Kmetovalec, ki je namenjen kmetom kooperantom in zaposlenim v Gorenjski kmetijski zadrugi. Kmetovalec obvešča o najpomembnejših dogodkih v kmetijstvu, razen tega pa delavce in kooperante seznanja s sklepi samoupravnih organov in nasveti za uspešnejšo proizvodnjo. V glasilu je tudi dovolj prostora za pisanje kmetovalcev oziroma bralcev. »Ze dolgo delavci in kmetje v Gorenjski kmetijski zadrugi čutimo potrebno po boljši obveščenosti o vsem, kar se v naši zadrugi dogaja. Kdor ni obveščen, si dostikrat ustvarja napačno sliko o svojem podjetju, obenem pa je kot soustvarjalec dohodka odrinjen od možnosti odločanja in oblikovanja svojih stališč in predlogov,« je bilo med drugim napisano v prvi številki. Pred kratkim je izšla že tretja številka Kmetovalca. V njej je govora o delu mladih zadružnikov, in o problematiki proizvodnje mleka. Predstavljena sta tudi odlikovalca Zadružne zveze Slovenije. C. Zaplotnik Adergas — Krajani vasi pod Krvavcem so s prostovoljnim delom, samoprispevkom in ob pomoči krajevne skupnosti Velesovo zgradili otroško igrišče v Adergasu. Pomembni objekt za otroke so že izročili namenu. J. J. Pokljuka - Na Stari Pokljuki, na Pustovem polju, so letos postavili lično brunarico za pastirja. Les sta prispevala vaška skupnost Višel-nica nad Gorjami in kmet Bregant iz Spodnjih Lazov. Les za brunarico je obdelal in brunarico potem tudi »sestavil« tesarski mojster Vinko Slivnik izGorij. - J. Ambrožič Begunje — Ob lepem vremenu je posebno v popoldanskem času igrišče ob gostišču pri Jožovcu v Begunjah polno otrok. Tovarna športne opreme Elan je postavila gugalnice, vrtiljak in druge naprave, na katerih se OtrOci prijetno zabavajo .. . Foto: B. B. Avtokamp Dragočajna - Turistično društvo Dragočajna-Moše je letos oddalo avtokamp Dragočajna pri Smledniku v najem pogodbeni organizaciji združenega dela Kanu. Letošnji obisk je boljši od lanskega. Kamp je med najcenejšimi pri nas, saj je treba za prenočevanje odšteti 10, za šotor 5, za osebni avto 4, za motorno kolo 3 in za prikolico 10 dinarjev. K večjemu obisku so prispevale tudr zboljšave, saj so uredili kopalnice in razsvetljavo ter namestili kpše za smeti. Na prijetno bivanje vplivata tudi lepa narava in bližina Zbiljskega jezera. — B. B. Jesenice — Dela pri rekonstrukciji ceste čez Poljane nad Jesenicami postopoma napredujejo. Zemeljska dela za cesto od K očne do Poljan opravljajo delavci Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice, asfalt pa bodo položili delavci Cestnega podjetja Kranj. — Koto: B. B. Breznica — Prebivalci novega dela Rreznice so dobili nov asfalt, ki so ga položili delavci Cestnega podjetja Kranj. Del sredstev za asfaltiranje je prispevala tudi občina ter sami prebivalci. — Koto: H. B. Slabši obisk — Šobec — Do konca julija so v kampu Šobec zabeležili okrog 42.000 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je približno 15 odstotkov manj kot v enakem obodbju lani. K slabšemu obisku je nekaj pripomoglo vreme, nekaj pa nedvomno tudi pojav, ki ga že nekaj časa opažajo v gorenjskih kampih — le-ti pa nedvomno postajajo vse bolj vmesna postaja tudi za tuje goste, ki so namenjeni na Jadran. Sicer pa so med tujimi gosti na Sobcu še vedno na prvem mestu Nizozemci. Največji obisk na Šobcu pa so letos zabeležili 8. avgusta, ko je bilo v kampu okrog 1500 gostov. Upajo tudi, da bodo ta mesec zabeležili rekorden obisk v primerjavi z lanskim (okrog 1600, če bo le vreme na Gorenjskem naklonjeno tudi za kampiranje. - B. B Radovljica - V okviru Glasbene šole v Radovljici že vrsto let zares uspešni deluje harmonikarski orkester pod vodstvom Jožeta Ažmana. Mlad harmonikarji že nekaj let nastopajo na številnih prireditvah v radovljišk občini in tudi zunaj nje. Prav Jožetu Ažmanu pa gre tudi zasluga, da orkestru nikdar ne zmanjka mladih glasbenikov, saj številni po končani šot tudi zapustijo orkester. — B. B. Vesela sebenjska žabarija Sebenje — Več kot 500 ljudi se je zbralo v nedeljo, 14. avgusta, v Se-benjah na 9. žabarski nedelji, ki od leta 1970 dalje redno obuja spomine na starodavne žabarske običaje v Sebenjah in okolici. V preteklem stoletju so namreč v teh krajih množično lovili žabe v bližnjih bajerjih in že takrat priznano poslastico tudi prodajali. Leta 1906 so v Sebenjah ustanovili žabarsko društvo, vendar je njegova dejavnost sčasoma zamrla. Žabarsko tradicijo so ponovno oživeli leta 1970 sebenjski smučarski skakalci, združeni v skakalni sekciji TVD Partizan Križe. Denar, prislužen s prireditvijo, vsa leta namenjajo razvoju smučarskega skakalnega športa. Letošnje žabarske prireditve so st začele v petek, 12. avgusta, v Križali pri Benku, kjer je bilo tekmovanje 1 balinanju za koštruna. Razdelili sfl si ga Potočnik, Hlebš in Gosar \i Pristave in Sebenj. V nedeljo so bili na plastični skakalnici v Sebenjah' smučarski skoki, sledila pa je žabar; ska povorka, v kateri so sodelovali sebenjski žabarji in »Šuštarji«, plesalci Folklorne skupine Karavank« iz Tržiča, pevski kvintet Bratj«; Zupan in napovedovalka DorcJ Kralj, ki je vodila ceremonije proglašanja žabarskega ženina ifl neveste ter »glihanje« za žabo, ki je postala simbol Sebenj in okolice Sledila je družabna prireditev s. srečelovom, na kateri je za ples igral ansambel Murka. .jfc j Ste videli NLP? Cenjeni bralci, edina znanstveno-tehnična organizacija, ki se ukvarja s proučevanjem NLP in podobnih pojavov, se obrača na vas. Zanimajo nas vaša opažanja NLP ali podobnih pojavov. Ta opažanja so lahko starejšega datuma, stara tudi več let, ali desetletij. Zanimajo nas naslednji podatki: 1. datum opažanja (ura, dan, mesec in leto). 2. čimbolj natančen opis dogodka, skupno s podrobno risbo pojava ali predmeta. 3. točen naslov očividca. Podatke pošljite na naslov UFO-NLP Sekcija ZVEZA SOLT Študentsko naselje blok VII 61000 Ljubljana. Društvo zagotavlja anonimnost! Ste imeli parapsihološko doživetje? Sekcija začenja s proučevanjem parapsiholoških pojavov, Jcer se nam je že sedaj dogajalo, da smo dobivali take podatke. Ko tako širimo naše področje proučevanja, želimo, da nam bralci pošljejo informacije o takih manifestacijah ali podobnih pojavih. Pišite na naš naslov! Želite postati član organizacije? ŽELITE postati član sekcije, ki je v Jugoslaviji poznana kot najbolj avtoritativna civilna organizacija za proučevanje NLP. Želite z nami sodelovati pri proučevanju nenavadnih pojavov, ki predstavljajo uganko naše dobe? Pišite na naš naslov! Sekcija je v stalnem stiku z mnogimi podobnimi organizacijami vključno z znanim centrom za proučevanje NLP, ki ga vodi ugledni astrofizik J. A. Hynek v Evanstonu Illinois, ZDA, ki je eden najbolj znanih znanstvenikov na svetu s tega področja. ODISEJA Sekcija izdaja dvomesečno tiskano glasilo (izhaja v srbohrvaščini), ki prinaša novosti tako iz domačih logov kot tujine. Pišite na naš naslov za informacije! Gradijo dostop na pokopališče Radovljica — Prejšnji teden je svet krajevne skupnosti Radovljica dobil vso potrebno dokumentacijo, dovoljenja in soglasja prizadetih občanov za začetek gradnje dostopa na pokopališče, izgradnje mrliških vežic in za razširitev pokopališča. Delavci SGP Radovljica so se takoj lotili rušenja Slibarjeve hise na cesti Svobode in urejanja dostopne ceste, ki bo široka pet metrov. Preurejeni dostop na pokopališče naj bi bil gotov do oktobra, potem pa se bodo začela tudi gradbena dela pri mrliških vežicah. JR Kranjska gora — Prostovoljno gasilsko društvo Kranjska gora je ob svoji 85-letnici obstoja in uspešnega dela pripravilo veliko gasilsko parado in zborovanje v nedeljo, 7. avgusta. Občinska gasilska zveza Jesenice je ob tej priložnosti pripravila tekmovanje gasilcev treh dežel. Od devetih udeležencev so bili najboljši gasilci iz Smokuča pred gasilci iz Podkloštra in Zabreznice. V skupni uvrstitvi so bili najboljši gasilci iz Jugoslavije pred Avstrijci in Italijani. Vse desetine so prejele nagrade, v kulturnem programu pa je nastopil pihalni orkester jeseniških železarjev. Tekmovanja in proslave se je udeležilo več kot 2000 domačinov in gostov. — Na sliki: zmagovalna desetina iz Smokuča. Foto: B. B. Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus — Globus Kokra Jesenice Slon Žiri Globus SEZONSKA RAZPRODAJA od 15. 8. do 15. 9. konfekcije moške — ženske — otroške pletenin srajc iKokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra — Kokra j Pri Slovencih Črtomir Zoreč: ob Rabi (11. zapis) Ne bi bil pravi Slovenec, če ne bi spregovoril Še besedo, dve o slovitih madžarskih vinih. Saj vsi naši popotniki, če že sami ne pijejo, prinesejo svojcem domov spominek — steklenico tokajca ali pa steklenico »bikove krvi«. POMENEK O VINIH Seveda tokajcu pravijo Madžari »tokaji szamorodni«, bikovi krvi pa »Egri bikavćr«. Zanimivo: v obeh nazivih našemu jeziku bližnji besedi: szamorodni je naša trta samorodnica, bikaver pa je res tudi po naše bikove (madžarsko »bika« « slovensko »bik«). Nikakor pa tokaji szamorodni ni kaka naša samorodna šmarnica, pač pa ime pomenja le domačo provenienco vina. Bikova kri pa tudi nima nič skupnega, ne z bikom, ne s krvjo. To je le močno črno vino (za moj okus celo šibkejše od vipavskega merlota). Tokajec pa imajo zares dober in močan. Laški tokajec, ki ga tudi pri nas poznamo, posebno izletniki radi prinašajo čez mejo to ceneno vino, ki ga v izobilju rodi Furlanija, pa je prava voda v primeri z madžarskim soimenjakom. »BIKOVA KRI« To slovito madžarsko vino pridelujejo v okolici mesteca Eger (severnovzhodno od Budimpešte; tam je tudi kraj, ki se imenuje kar Tokaj!) — Seveda imajo tokajci, če so ustekleničeni, lepa, zanimiva imena. Tako sem pri slovenskem župniku v Gornjem Seniku pil več let starega tokajca, ki pa je imel na etiketi zapisano, da je to »Sivi prijatelj«. Bilo je res sivo (staro) vino, ki »vtopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi« in zbuja tudi topla prijateljska čustva . . . Med pivci, seveda! Trto, ki rodi tokajca, so že pred desetletji prenesli v severno laško ravan. Pa tudi v naša Brda. Bili pa so dolgoletni spori zaradi tega — kajti Madžari so hoteli ohraniti sloves svojega vinskega imena. Pa niso uspeli. Nepravega tokajca je vedno več, pristnega pa vedno manj. Zato je to vino na Madžarskem kar precej draga poslastica. Za četrtli-trsko originalno steklenico sem v Monoštru plačal 20 forintov (t.j. 2200 st. din). novo V LESCAH EXPRESNA IZDELAVA AVTOMOBILSKIH IN STANOVANJSKIH KLJUČEV v delavnici za menjavo gum v Lescah, Železniška ulica 2 Priporočata se Jože in Stane Studen Odprto od 8. do 16. ure V bližini Egra je vinorodna »Ženska dolina« (Asszonyv6lgy), kjer stoje zidanica pri zidanici. Menda (tako pravi tradicija) so bolehne mestne gospe semkaj hodile na skrivne sestanke z mladimi ljubimci. — Se danes pojo o teh romantičnih časih tukajšnje ciganske pesmi — skoro na vsakih sto metrov se iz točilnic sliši ciganska glasba. No, vrnimo se k »bikovi krvi«! Zanima nas najprej ime — pa ne zato, da bi bilo tako močno kot bik? Pa tudi krvavo rdeče ni, bolj črno, kot naš merlot ali teran. Ali temen rubin. Šegavi domačini postrežejo tujcu raje z mikavno legendo. VSAKDANJI DAR -NEDOLŽNO DEKLE Pokrajini okrog Egra pa vse tja. do Miškolca (Miscolctapolca) je vladal pred stoletji turški paša. Vsak dan so mu podjarmljeni Madžari morali pripeljati v dar nedolžno deklico. — No, našel pa se je pretkan vinogradnik, ki ni hotel pripeljati k paši svoje lepe hčere — device. Pač pa je vzel s seboj velik vrč vina »bikove krvi. Zadri se je nad njim pohotni Turek. »Kje imaš svojo hčer?« Kmetic pa nazaj: »Mogočni paša, nisem je pripeljal, ker po srenji govore, da ti je začela pešati moška moč. Zato sem ti prinesel vrč bikove krvi, ki jo moraš izpiti, če hočeš, da se ti moč ponovno vrne. Ce boš pozneje želel, ti bom pripeljal tudi hčer.« Nečimerni paša je vino sprejel — in se ga napil. Bilo pa mu je tako všeč, da je poslej zahteval od podlož-nikov samo še »bikovo kri«. Na madžarske device pa je popolnoma pozabil. No, od tistih časov nosi to vino tako spodbudno ime! In tudi oba stara pregovora sta izšla iz teh vinorodnih krajev: »Kdor poje, slabo ne misli« in »Kdor ima rad vino, ni slab človek«. — Francozi pa imajo bolj oster rek: »Kdor ne ljubi žensk in vina — je butelj!« ŠE NEKAJ STATISTIKE Ker sodi v tale »vinski zapis« tudi resna beseda statistike. Kljub temu da si predstavljamo Madžarsko kot nepregledno ravnino s polji, pašniki in stepami (tudi svoje kavboje imajo, konjske pastirje »čikoše«), je vendar v 93.000 kv. m veliki deželi tudi 14 izrazitih hribovitih vinorodnih območij. Le-ti se po kvaliteti svojih vin močno razlikujejo. Vsi madžarski vinogradi danes obsegajo 207.000 hektarjev. Od tega je mladih, viso-korodnih le okrog 50.000 ha. Najbliže našemu slovenskemu Porabju so vinogradi ob Blatnem jezeru, predvsem v okolici Badasconvja in Balatonfureda. Dežela pridela letno od 5 do 6 milijonov hektolitrov vina. Največ ga izvaža, in sicer v ZDA in Kanado. Raznolikost madžarskih vin je odvisna od tal, zasajenih s trto. Tako imajo ponekod zemljo prhlico, drugje pa pramorsko usedlico, prhlico vulkanskega izvora ali pa zemljo iz apnenčastega drobirja (kot v naši Dalmaciji). — Pomembna je tudi ugodna klima: obilne pomladne in poletne padavine, jeseni pa suha in sončna obdobja. Tako zabeležijo na leto kar 2000 sončnih ur, kar pomeni, da je trta deležna več kot 3000 stopinj toplotne energije. Le-ta pa da vinu moč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Policijska ura je trajala od 22.30 do 5. ure; zatemnitev od 21.30 do 5. ure. Karabirljerske postaje so izdajale posebne dovolilnice za gibanje ponoči. Dovolilnice so bile tudi potrebne, če si se hotel iz mesta s tramvajem ali avtobusom peljati v predmestje; iz mesta brez posebnega dovoljenja tako in tako ni bilo mogoče. Mestni promet je bil domala ohromljen: primanjkovalo je nafte. Potniki so smeli v avtobuse in tramvaje jemati samo malenkostno prtljago. V Rimu in okolici pa je bilo vsak dan več Nemcev. Samo brezpogojna vdaja Vlada je o premirju prvič razpravljala 31. julija, ko je prispel iz Ankare zunanji minister Guariglia. Navzoč je bil tudi kralj. Guariglia je podrobno poročal o svojih pogovorih v turški prestolnici z veleposlaniki Velike Britanije, Francije, Japonske, Madžarske in Romunije. Turški minister Numan Memendzoglu mu je ob slovesu svetoval: »Predvsem pa potrpljenje .. . potrpljenje in spet potrpljenje.« Guariglia je takoj začel preučevati možnosti za stik z zavezniki. Vatikan ni prišel v poštev, kajti Nemci so imeli v rokah šifre, ki jih je uporabljal britanski poslanik v Vatikanu Osborne. Ameriški poslanik sploh ni imel šifer. Poleg tega pa je imel Guariglia kot zunanji minister izredno vezane roke. V njegovo delo so se vmeše-vali kralj, Badoglio, generalni štab ... Acquarone je vztrajal, naj odpotuje v Lizbono sekretar v zunanjem ministrstvu D'Ajeta. Ta je res odpotoval in se v. portugalski prestolnici sestal z britanskim veleposlanikom na« Portugalskem sirom Ronaldom Campbellom. V Rimu so se nadejali prvih dobrih vesti, a londonski BBC jih je zbudil iz sanj in postavil v stvarnost: »Badogliova vlada hoče slepomišiti.« Dvojna igra je propadla, še preden se je začela. Nemci so bili sedaj dobro obveščeni, in to po zavezniškem radiu. Drugi odposlanec Berio je odpotoval 4. avgusta v Tanger; šele 13. avgusta se mu je posrečilo priti v stik z britanskim predstavnikom v tem mestu. V avtomobilu parkiranem na periferiji mesta, je britanski predstavnik trdo in nedvoumno povedal Italia-nu: »Maršal Badoglio mora vedeti, da se zavezniki ne mislijo pogajati z Italijo. Vaša država se mora vdati brez pogojev.« Hudi bombni napadi so pritiskali na Italijo; generali so vedno glasneje trdili, da sklenitev miru ni več politično vprašanje, temveč vojaško. V danem položaju jim ni mogel nihče oporekati. Na nenadno zahtevo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa so se predstavniki italijanske vlade 6. avgusta v Trbižu sestali z nemško vladno delegacijo. Italijane sta zastopala zunanji rhinister Guariglia in šef generalnega štaba Ambrosio. Nemce pa Ribbentrop, maršal Keitel, nemški veleposlanik v Rimu Mackensen in general Rin-telein. Prvič ob nemškem-itali-janskem sestanku je bil odsoten Mussolini... v Ribbentrop je surovo vprašal, kar je Guariglia pričakoval: »Nam lahko daste častno besedo, da se Italija ne pogaja z zavezniki na škodo Nemčije?« »Častna beseda!« je odgovoril Guariglia, ne da bi se le za hip obotavljal. Morda je to laž pri sebi opravičeval z dejstvom, da ni imel še nobenih poročil ne iz Lizbone ne iz Tangerja. Šele tedaj so Nemci sprejeli povabilo na prigrizek. Ko sta Ribbentrop in Keitel popila kavo, pa sta vstala in se brez kakršnegakoli pojasnila z avtom hitro odpeljala čez mejo v Podklošter, kjer sta ukazala tamkajšnji diviziji, naj takoj pospravi šotore in se premakne v Italijo. Po prvem navdušenju se je pozornost množic obrnila proti vsemu, kar jih je spominjalo na težke čase fašistične vladavine. Zagoreli so ognji. Jetnika: na otoku 8. septembra se začne in v Rimu nova vojna Mussolini je bil takrat ravno deset dni jetnik na otoku Ponza. Bil je pod strogim nadzorstvom. Dodelili so mu razpadajočo vilo. 29. julija je imel rojstni dan. Praznično se je oblekel za svojih šest križev in začel — pisati dnevnik z naslovom Moje politične misli. Tudi Dino Grandi je živel v Rimu v nekakšnem jetništvu, čeprav drugače kot duce. Le redko se je premaknil iz svojega apartmaja. 10. avgusta sta se sporekla z Acquaronejem. »Tvoj načrt je blaznost,« je kričal Acquarone. »Zakaj le bi si moral nakopati na glavo Nemce? Hočemo mir. Na jugu bodo zavezniki, na severu Nemci.« Prva Grandijeva skrb pa se je pokazala, ko je govoril z Bado-gliom: »Badoglio, če bo šlo tako naprej, boš ti italijanski Kerenski.« Takrat se je Grandi za vedno razšel z Acquaronejem, bil pa je v stikih z zunanjim ministrom Gu-ariglio in ta mu je povedal, kako Badaglio odločno nasprotuje, da bi imel Grandi kakršnokoli vlogo v pogajanjih z zavezniki. 12. avgusta je Guariglia obvestil Grandija, da je odpotoval v Lizbono neki italijanski general, ki se bo v Madridu sestal z britanskim veleposlanikom Hoarom; Badoglio da je mnenja, naj odpotuje tudi Grandi, ker bi mu kot Hoarov osebni prijatelj lahko pomagal. Grandi je najprej odklonil, potem pa se premislil in privolil. Medtem so začeli Nemci plesti okrog Rima pajčevino vojakov, policajev in špijonov. Pajek je bil Kesselring, ki je sedel v Frascatiju. V drugi polovici avgusta so Nemci vedeli že za vsak korak in vsak sklep Badogliove vlade. Nemcem se je že dozdevalo, da je Italija pred kapitulacijo. To je še povečalo grožnjo, ki so jo pomenili Nemci za Italijo. V vladnih palačah je nervoznost naraščala iz ure v uro; med člani vlade in generalnega štaba so bili na dnevnem redu spori o tem, kaj storiti in kako, državni aparat se je počasi, a vidno razkrajal, tako da kmalu ni nihče več vedel ne kaj ne kako, nad vsem tem pa je kot zli duh plaval strah pred jutrišnjim dnem: Nemci. Bil je 18. avgust 1943. Mussolini je prebiral zadnje strani svojega dnevnika. Potem je zaprl zvezek in pogledal naokoli. Vedno enak razgled. Morda kilometer od njegovega prebivališča je bila prva ribiška hiša; še malo naprej razbitine letal, na obzorju del obale otoka Caprera in še dalje medli obrisi sardinske obale. Zaslišal je brnenje letalskega motorja in pogledal v nebo. Nemško izvidniško letalo je piki-ralo prav na njegovo novo prebivališče, vilo Weber. Spustilo se je nizko, skoraj je doseglo teraso; duce je v kabini razločil dva letalca in ju pozdravil z rimskim pozdravom. Toda letalo je bilo v trenutku mimo in se je spet vzdignilo. Še minuto ali dve se je slišalo brnenje motorja, vedno bolj daleč, potem se je spet vse po-greznilo v tišino. Mussolini se je vrnil v salon in legel na divan. Sedmega avgusta so ga prepeljali na otoček svete Magdalene. Potem se je nastanil v vili Weber, stari zgradbi s teraso in parkom. Najmanj sto karabinjer-jev je bedelo nad njegovim gibanjem, ki je bilo zelo omejeno; smel je samo na teraso. Nemško izvidniško letalo se je hitro oddaljevalo. Eden izmed obeh mož v kabini, tisti, ki je stiskal v roki velik fotografski aparat, je s prstom pokazal pilotu nebo nad njima: britanska spitfira sta se pripravljala za napad. Britanska lovca sta se kot orla spustila na žrtev, ki se je skušala rešiti s poletom nizko nad morsko gladino. Britanca sta pikirala, usula svoje rafale in se spet povzpela v višave, pripravljena na nov napad. ' 14. avgusta je prišel na obisk inšpektor Polito. Pravzaprav je prišel nadzorovat policijske sile, ki so pazile na Mussolinija, toda za duceja je bil to dan, ki mu je prinesel spremembo. Bil je popolnoma odrezan od zunanjega sveta, le včasih je spregovoril po nekaj besed z vaškim župnikom, zdravnikom in kakim oficirjem. Polito mu je pripovedoval o antifašistič-nih demonstracijah v Anconi: » ... na svoje oči sem videl, kako so vaš kip vrgli v javno stranišče ...« je pripovedoval Mussoli-niju. (Nadaljevanje v naslednji številki) Ob Rabi — tihi, sanjavi. - Foto: Č. Zoreč Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 mali oglasi • mali oglasi prodam POMIVALNO MIZO, 1 m dolgo, dvojno »rostfrei« korito, skoraj novo, ugodno prodam. A. Paulin, Ročevnica 59, 64290 Tržič 5483 Prodam večjo količino suhih bukovih DRVA in tesan LES. Apno 7, Cerklje 5596 Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR DIPLOMAT. Kandolf, Grad 15, Cerklje 5597 Prodam nove DESKE za opaže. Zalog 8, Cerklje 5598 Prodam drobni KROMPIR, rabljen BRZOPARILNIK in lesen, 1300-litrski gnojnični SOD. Pod-brezje 54, Duplje 5599 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila, ali menjam za bikca. Preba-čevo 27, Kranj 5600 dežurni veterinarji od 19. do 2«.avgusta 1977: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občino Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Ugodno prodam športno KOLO z naslonjalom in prestavami. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Holy, Delavska 24, K ranj 5604 Prodam dve črni KRAVI s teleti in BIKA za dopitanje. Poljšica 13, Zg. Gorje 5605 Prodam KOBILO, staro 8 let. Breg 15, Žirovnica 5606 Lepo, 6 mesecev brejo TELICO prodam. Ljubno 14, Podnart 5601 Prodam sobno KREDENCO, KAVČ, vložke za ogrevanje kaminov (2). Begunjska 15, Kranj, telefon 24-137 6502 GARAŽNA VRATA, dvokrilna, zgoraj zasteklena, zunanja vrata širine 80 cm, enake izdelave, ugodno prodam. Krožna ul. 3, tel. 23-151, Kranj 5603 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulic« Mole Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglaeni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. kupim Kupim 2 kub. m suhih hrastovih DESK debeline 2,5 cm in 5 cm. Urevc.Zg. Gorje 64 5552 Kupim ca. 10 kub. m ZEMLJE za vrt. Krožna ul. 3, tel. 23-151 5607 STROJ za pihanje plastičnih mas, 1 liter, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na upravo lista pod »Novejši« 5608 Iščem KMEČKO MIZO z »drak-slanimi« nogami malo postrani. Dušan Muc, Vodnikova 96, Ljubljana 5609 vozila Prodam karamboliran avtomobil ZASTAVO 1300 lux v nevoznem stanju. Rogelj Milka, Milje 34, Šenčur 5527 Prodam dobro ohranjen traktor PASOJJALI - italijanski, 18 KM, tip 985. Pečnik, Zirovski vrh 10, Gorenja vas nad Skofjo Loko 5610 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Krek Slavko, Brebovnica 1, Gorenja vas nad Skofjo Loko 5611 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 52.000 km, v voznem stanju, z obnovljeno karoserijo. Izda Bojan, Javorje 19, Poljane nad Skofjo Loko 5612 SIMCA 1301 special, ugodno prodam, letnik 1971, registriran do julija 1987, prevoženih 70.000 km. Peternelj, Grajska pot 14, Škofja Loka, telefon 064-60-956 Prodam FIAT 750 po Bitenc, Škofjeloška 28, Kranj Prodam FIAT 750 po Bitenc, Škofjeloška 28, Kranj Prodam ZASTAVO 750, 1971, po delih. Šink Ferdinand, Križna gora 12, Škofja Loka 5615 Prodam NSU 1200, starega 5 let, in ohranjenega. Štefe, Golnik 70 5616 Prodam traktor DEUTZ, 13 KS s kosilnico in hidravliko — registriran. Potočnik Damjan, Rova 22, Radov-lje 5617 Prodam FIAT 750, letnik 1969, registriran do maja 1978. Ratkovič, Staneta Rozmana 7, Kranj 5618 AUSTINA 1300, letnik 1971, prodam. Tupaliče 17, Preddvor 5619 FORD 20 MXL, 1970, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto. Kajnih. Kranj, Gorenjskega odreda 10/1, (Planina) 5620 5613 delih. 5614 delih. 5614 letnik stanovanja Iščem SOBO v Kranju. Andrej Bajt, Kozine 21, 68000 Novo mesto 5621 posesti Kupim ali vzamem v najem manjši GOSTINSKI LOKAL, v bližini mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5622 zaposlitve Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, .tečaj, izučila ali se zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 5623 Invalid s pokojnino nujno išče GOSPODINJO, ki bi mu kuhala in prala ter za postrežbo. Oglasite se pod šifro »Nujno — Gorenjska« 5624 Iščem INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za srednjo šolo oz. gimnazijo. Naslov v oglasnem oddelku. 5625 Sprejmem DELAVCA v plastični stroki. »Ponudbe pod »Upokojenec« 5626 obvestila Cenjene goste obveščamo, da je gostilna na Čepuljah odprta VSAK DAN od 9. do 22. ure, ob NEDELJAH od. 8. do 22. ure, v SREDO ZAPRTO. Se priporočamo! 5586 GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije daje zastopnik ANDREJ SMOLE J, Kranj, Oprešniko-va 15 (Na Klancu) tel. 22-579 5406 ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 5627 Še enkrat prosim cenjene stranke, ki imajo ure na Visokem št. 38, da jih lahko pridejo iskat od 16. 8. do 21. 8. od 14. do 19. ure. Po tem datumu za ure ne odgovarjam. Odselim se. Nikolič Milinka, Visoko 38 8180 ostalo Zamenjam vprežno \ motorno KROŽNO ŽAGO za, novi lahek GUMI VOZ. Poljče 18. Begunje 5628 Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni doli Bratov Žvan Gorje razpisuje prosto delovno mesto hišnika-kurjača za nedoločen čas, lahko tudi upokojenec. Za to mesto je na voljo družinsko stanovanje. Rok prijave je 20. avgust 1977. Pretreseni sporočamo,da nas je nenadoma zapustil naš Izidor Eržen transportni delavec Pogreb bo izpred hiše žalosti na pokopališče v Cerkljah,!!), avgusta l<177,oh 15.45 Ostal nam bo v spominu kot dober sodelavec, tovariš in prijate! j. Delavci GTP Central. TOZD VINO - KRANJ. ZAHVALA Strti od nerazumljive božje volje, ki nam je tako nepričakovano vzela našo predobro ženo in mamo Ivico Debeljak se zahvaljujemo gospe dr Stani -Jegličevi. ki ji je prva prihitela v pomoć, župniku, gospodu Valentinu Tpmanu za razumevanje iti tolažilne besede slovesa, zborovodju Janezu Kozjeku in zboru za žalne pesmi, dobrim sosedom za VSO pomoč, ki so nam jo izkazovali v dneh bridke ločitve, vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnici v slovo darovali cvetje ali v dobrodelne namene in jo spremili do prerane^a groba, vsem, ki so čutili z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožal je. Vsi dokazi sočutja ob naši nenadomestljivi izgubi predobre žene in mame so nam bili v uteho, zato vsem prisrčna hvala. Žalujoči: mož Pavel, otroci in sorodniki. Podbrezje, 12. avgusta 1977 Sezonska razprodaja pri Kranj 30 — 50 % nižje cene od 15. avgusta dalje letne ženske obleke in kostimi v Ženskem salonu na Titovem trgu 7/1 dekliške obleke v trgovini Babv na Titovem trgu 23 Količine so omejene — pohitite z nakupom! Hotel BCREIIM kram«! V četrtek, 18.18.1 977, ob 20. uri tekmovanje pevcev amaterjev »PEVCI, AMATERJI, MIKROFON JE VAŠ« pokrovitelj je »ANTENA« in »LIRA« Konferansje Fery Smola Ansambel ORFEUS mc/tr^kc^ oJUs hO VSA POTA VODIJO K MERCATORJU! Mercator Vsem obiskovalcem in cenjenim kupcem, ki so obiskali letošnji Gorenjski sejem v Kranju ter se odločili za nakup v paviljonu Mercatorja, se za zaupanje in nakup lepo zahvaljujemo. Potrudili se bomo, da bomo vaše nakupe v čim krajšem času zadovoljili in vam kupljeno blago dostavili na dom. Za vašo naklonjenost še enkrat najlepša hvala, obenem pa vas vabimo v našo dobro založene specializirane prodajalne in blagovnico Mercatorja v Tržiču. Dobrodošli v prodajalnah Mercatorja v Tržiču! Pionirke Triglava prve Ljubljana — Na kopališču Kolezije se je nedeljo končalo državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke v plavanju, kjer je bilo zabeleženih več državnih in republiških rekordov. V konkurenci pionirjev je bil vrstni red naslednji: 1. Crvena zvezda, 2. Mladost - OKI, 3. Rudar, 4. Ljubljana, 7. Triglav. Pionirke: 1. Triglav, 2. Mladost, 3. Ljubljana, 4. Fužinar, 6. Ilirija itd. Skupni vrstni red: 1. Mladost - OKI, 24327, 2. Crvena zvezda 23104, 3. Triglav 18202, 4. Ljubljana 15069,5. Rudar 13150 itd. V posameznih kategorijah ao postali državni prvaki pionirji 200 m kravi: 1. Apro (Crvena zvezda) 2:07,38, 200 m hrbtno: 1. Koa (Fužinar) 2:22,84, 100 m delfin: 1. Apro (Crvena zvezda) 1:04,28; 200 m mešano: 1. Sevo (Mladost) 2:31,52, 5. D. Petrič (Triglav) 2:35,40; 4 X 100 m kravi: 1. Crvena zvezda 4:08,33 (rekord SFRJ). 400 m kravi: 1. Apro 4:31,08, 4. D. Petrič (Triglav) 4:42,61; 100 m hrbtno: 1. Kos 1:06,01 (rekord SRS); 100 m prsno: L ud očki (Spartak); 400 m mešano: 1. Apro 5:00,26, 4. D. Petrič 5:26,47; 4 X 200 m kravi: 1. Rudar 6:13,95, 7. Triglav 9:43,32; 100 m kravi: 1. Apro 58,03; 1500 m kravi: 1. Vozel (Rudar) 18:02,6, 2. D. Petrič 18:09,46; 200 m prsno: 1. Dernak (Pri- morje) 2:51,10; 200 m delfin: 1. Apro 2:21,75, 7. D. Petrič 2:43,15. PIONIRKE: 200 m kravi: Separovič (Mladost) 2:18,60, 8. Kolmah (Triglav) 2:35:59, 200 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 2:37,49, 3. Berložnik 2:42,01, 4. Krašovec 2:43,73, 6. Draksler (vse Triglav) 2:49,46, 100 m delfin: 1. Rodič (Fužinar) 1:12,37, 6. Berložnik 1:15,39, 7. Praprotnik (obe Triglav) 1:16,64 (rekord SRS mlajše pionirke), 200 m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:37,17, 3. Dvoršak 2:45,19, 8. Berložnik (obe Triglav) 2:48,62; 4 x 100 m kravi: 1. Fužinar 4:33,13, 4. Triglav 4:45,40; 400 m kravi: 1, Separovič (Mladost) 4:41,73; 100 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 1:13,95, 4. Berložnik 1:17,46, 8. Bradaška (obe Triglav) 1:27,27; 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:22,50, 2. Bradaška 1:23,11, 3. Dvoršak (obe Triglav) 1:24,10, 8. Praprotnik (Triglav) 1:31,81; 400 m mešano: 1. Separovič (Mladost) 5:30,82, 4. Praprotnik 5:48,33 (rekord SRS za mlajše pionirke) 5. Berložnik II. 5:51,54, 6. Berložnik I. (vse Triglav) 5:53,91; 100 m kravi: 1. Separovič (Mladost) 1:04,31; 800 m kravi: 1. Separovič 9:47,12; 200 m prsno: 1. Rodič 2:57,22, 2. Bradaška 3:00,72, 4. Dvoršak 3:01,18; 200 m delfin: 1. Kraševec Še dve zmagi Triglava Kranj - Vaterpolisti kranjskega Triglava so z nedeljsko tekmo II. zvezne vaterpolske lige končali letošnji del prvenstva v kranjskem bazenu. Ob koncu tedna so dosegli še dve visoki zmagi, tako da jih raka do zaključka prvenstva le še ena tekma, ki bo na sporedu 21. avgusta v Zadru, ko se bodo pomerili z domačim Jedinstvom. Na lestvici vodita Triglav in Riviera, ki se bosta ob koncu prvenstva po vsej priliki še enkrat srečala v nevtralnem bazenu za naslov prvaka oziroma za novega člana I. zvezne lige. TRIGLAV : ŽAK 21:6 (6:1,7:2,3:1,5:2) V petek je Triglav gostil ekipo iz Kikinde, ki jo je gladko odpravil. F'red .r>()0 gledalci sta sodila Petrovič (Zrenjanin) in Brklačič -(Fleka). Gole pa so dali: za Triglav; Nadižar 7, Velika-nje 5, Svarc in Calič po .'t, M. Malavašič 2 in Kuhar i Za ZAR pa so bili uspešni: Sargin 3, Krstonosič, Milovanov in Kovač po enega. TRIGLAV : STUDENT 16:8 (3:1,3:1,2:2,8:4) V zadnjem nastopu letošnjega prvenstva v kranjskem bazenu je Triglav zasluženo odpravil tretjeuvrščeno ekipo na lestvici beograjski Student. Domačini so dobro zaigrali predvsem v zadnji četrtini, ko so dosegli kar polovico zadetkov tekme. Pred 500 gledalci sta sodila Petrovič in Brklačič. (iole pa so dali za Triglav: Kuhar in M. Malavašič po 4, Svarc in Calič po 3, Velikanje in Z. Malavašič po 1. Za goste pa so bili uspešni Raičkovič .'i, Božič in Rankovič po 2 in Koljević 1 Lestvica: Triglav 8 7 0 1 Riviera 7 6 0 1 Student 7 2 2 3 ŽAK 7 2 0 5 GOC 7 12 4 Jedinstvo 8 12 5 122:56 86:68 70:74 60:85 51:84 65:84 J. Javornik Tržiške športne vesti V KS Ravne pri Tržiču so ob občinskem prazniku člani športnega združenja »5. avgust« dali v uporabo novo dvostezno balinišče Ob tej priložnosti so pripravili tudi tekmovanje, na katerem so nastopile ekipe iz Lese, Kranja, Škofje Loke, ekipa tovarne obutve PKKO in ekipa »r> avgusta«. Ta športni objekt, na katerega so v Tržiču precej dolgo čakali, bo pomenil mnogo, saj je za balinanje veliko zanimanje tako v KS kot delovnih organizacijah. V tek movanju je zmagala ekipa iz Lesc pred Borcem iz Kranja ter ekipo Peka. Občinska konferenca ZSMS Tržič je v sodelovanju s tržiško TTKS pripravila prvo občinsko prvenstvo v plavanju na letnem kopališču Čeprav je bila voda precej hladna ter je bilo tekmovanje v pozni popoldanski uri, je nastopilo kar 50 plavalcev in plavalk. Tekmovanje se je odvijalo v dveh disciplinah: 100 m prsno in 1(X) m prosto. Tekmovalci so dosegli povprečne rezultate, saj ho nastopili samo mladi, ki se s plavanjem ukvarjajo rekreativno, saj je znano, da v Tržiču ni niti kluba niti objekta, ki bi omogočal redno vadbo v plavanju. Rezultati: 100 m prsno ženske: 1. Truden; 2. Pinoza; 3. Srečnik; moški: 1. Truden; 2. Zib-lar; 3. J apel j; 100 m prsto: ženske: 1. Pinoza; 2. Logar; 3. Sehovič; moški: 1. S imet-; 2. Bobič; .'). Vester. V Tržiču je bila tudi plavalna TR1M akcija »Za vitko postavo je plavanje zdravo«, ki jo je pripravila TTKS. Akcija je med občani naletela na izreden odmev, saj si je značko in nalepko trimčka priplavalo kar 230 udeležencev, kar priča o tem, da je rekreativno plavanje med Tržičani izredno priljubljena športna panoga. Mnenje vseh ob koncu je bilo, da bi bilo potrebno že kmalu pripraviti več podobnih akcij, na katerih občani lahko testirajo svoje telesne moči in kondicijsko pripravljenost. Strelska družina »Štete Anton-Kostja« pa je občinski praznik počastila z organizacijo tekmovanja v streljanju z vojaško puško M 48. Sodelovalo je 10 tričlanskih ekip, najboljša pa je bila ekipa organizatorja v sestavi Boris Ber-toncelj, Kramar Andrej in Matevž Valjavec mlajši, ki je zbrala 114 krogov. Druga je bila ekipa sindikalne organizacije Peko 103, tretja pa ekipa rezervnih starešin iz OO Bistrica z 81 krogi. Najboljši posameznik je bil Lado Brejc s 44 krogi. Istega dne je bilo dano v uporabo tudi prenovljeno in posebej za nočno streljanje prirejeno strelišče. Na otvoritvenem streljanju je bil najboljši Boris Bertoncelj. Šahovski klub pa je priredil hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 15 šahistov. Gledali smo zanimive boje, najuspešnejši pa ie bil Andrej Loc 12 točk, pred Valjavcem 11, Skrjan-cem II; 4. Dušan Borštar 10; 5. Pavel Loc 9,5 itd. J. Kikel Skoraj tri desetletja bo kmalu poteklo, kar so marljivi in neutrudni kranjski smučarski delavci pričeli graditi in tudi z mnogimi udarniškimi urami ter s sredstvi skupnosti zgradili smučarski dom na Joštu. Na dan poimenovanja smučarskega doma v »Dom Borisa Ručigaja« v nedeljo, 7. avgusta, na Joštu je naša kamera ujela štiri med njimi, ki so organizirali in tudi delali pri domu od vsega začetka. To so Bogdan Napokoj, Čedo Stojanović, Miran Napokoj in Rajko Stare. — Foto: I. Slavec Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice razpisuje naslednje delovno mesto: direktorja TOZD Delavska univerza Jesenice Razpisni pogoji: Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti najmanj višjo šolsko izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni delavec pri Delavski univerzi; potrebne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske sposobnosti. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa. (Ilirija) 2:37,79 (rekord SRS), 5. Praprotnik 2:44,06, 6. Berložnik 2:45,59; 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I. 5:07,42, 3. Triglav II 5:22,86. J. Javornik Jutri Triglav : Primorje Kranj — V letnem bazenu bo jutri v sredo ob 20. uri prijateljsko srečanje vaterpolistov reškega Primorja, ki so elani I. zvezne lige, in domačega Triglava. To bo nedvomno lepa primerjava kvalitete kranjskega Triglava s članom I. zvezne lige. J. J. Branko Benedik tretji v ZRN Reit in VVinkel — Na mednarodnem tekmovanju smučarskih skakalcev na 50-m plastični skakalnici v tem nemškem športno-turističnem mestu je med 70 skakalci iz Avstrije in Zahodne Nemčije sodelovala tudi mlada 4-član-ska ekipa kranjskega Triglava. Velik uspeh je dosegel kranjski mladinec Branko Benedik, ki je v hudi mednarodni konkurenci osvojil odlično 3. mesto. Po zmagi na tekmi II. mednarodnega tedna smučarskih skokov na Gorenji Savi je tako mladi obetavni skakalec iz Kranja dodal še velik uspeh v ZRN in s tem ponovno dokazal, da sodi v A reprezentaco SFRJ v mladinski konkurenci. Med pionirji pa se je izmed Kranjčanov najbolj izkazal Roman Beton, ki je zasedel 5. mesto. Ostala dva triglavana sta dosegla naslednji mesti: Andrej Ropret je bil 10, Bernard pa 13. J. J. Meddruštveni turnir v namiznem tenisu v Ljubnem V počastitev krajevnega praznika Ljubno je domači Partizan organiziral 30. 7. 1977 meddruštveni turnir v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo 6 ekip, ki so se razvrstile v naslednjem vrstnem redu: 1. Ljubno I, 2. Mošnje, 3. Podnart, 4. Pod-brezje, 5. JLA Bohinjska Bela,/). Ljubno II. Med ženskami posamezno je prvo mesto zasedla Darja Lavrinc pred Matejo Marčun in Darinko Habjan. Tekmovanje je po zaslugi prizadevnega organizatorja zelo lepo uspelo! E.L. Uspešen karate klub v Naklem Naklo - Karate je šport, ki pri nas še ni toliko poznan. Vendar že marsikje privablja pionirje, mladince in druge občane in tudi na Gorenjskem že precej klubov redno dela. Eden takšnih uspešnih karate klubov je tudi v Naklem pri Kranju. Poleg rednih treningov in tekmovanj posvečajo veliko pozornost tudi izobraževanju. Maja so tako organizirali seminar v Poreču. Udeležili so se ga karateisti iz Tržiča, Bleda, Radovljice, Zirov, Kranja in Naklega. Vodil ga je instruktor karateja Milan Pagon. Seminar je trajal štiri dni in je bil zelo pester. Poleg rednih treningov je bilo v programu še več predavanj. Ta mesec pa so se gorenjski karateisti zbrali v poletni šoli karateja v Zireh. Člani karate klub iz Naklega trenirajo na Prešernovi šoli v Kranju, kjer so nastopili tudi na akademiji. Sodelovali so tudi na proslavi v počastitev letošnjih jubilejev partije in predsednika Tita v Naklem. Uspehe žanjejo tudi na tekmovanjih. Jože Pogačar je na republiškem prvenstvu za mladince osvojil prvo mesto, v četveroboju ekip DBV je naklanska ekipa osvojila drugo mesto. Zmagali so, ko so se pomerili z ekipo milični-kov-kadetov iz Tacna in še na nekaterih drugih srečanjih. Dva člana kluba pa sta že opravila izpite za republiškega sodnika — pripravnika v karateju. Za sabo imata že tudi nekaj uspešnih sojenj. L. B. Uspela skakalna tekma v Sebenjah V organizaciji TVD Partizan Križe — sekcija za smučarske skoke je bilo na 25- in I()-metrski plastični skakalnici v Sebenjah mednarodno tekmovanje cicibanov, mlajših in starejših pionirjev in mlajših mladincev. Nastopilo je 95 skakalcev iz 10 slovenskih in koroških klubov. Največ uspeha so imeli domači skakalci, ki so tudi zmagali v ekipnem delu pred Triglavom in Ilirijo. Rezultati: cicibani: 1. Debeljak (Braslovče) 193,2, (8,5, 9), 2. Kešnar (Triglav) 178,6, (9, 10), 3. Gostiša (Logatec) 175,4, (7,5, 9,5), 4. Zupan (Križe) 173,5, (10,5, 10), 5. Valjavec (Križe) 173,1,(8, 8,5) ml. pionirji: 1. Mandeljc (Križe) 177,0, (20, 18,5), 2. Slatnar (Triglav) 164,5, (17,5, 17,5), 3. Skrjanc (Triglav) 158.5, (18. 18,5), 4. Jekovec (Križe) 149,5, (16„5, 16,5). 5. Frelih (Ziri) 149,4. (16,5, 16) st. pionirji: 1. Jošt (Križe) 200,5, (21, 23), 2. Oimžar (Triglav) 194,5, (20,5, 22,5), 3. Gašpirc (Triglav) 192,0, (21,20), 4. Horvat (Ilirija) 186,5 (21,21),5. Kajžer(Zahomec) 181,0(19,5, 19,5), ml. mladinci: 1. Mandeljc (Križe) 205,5, (24, 23), 2. Martinjak (Triglav) 204,5, (24,5, 23), 3. Hojan (Ilirija) 188,0, (22, 21), 4. Godec (Zaho-mec) 186,5 (20,5, 20), 5. Skrjanc (Križe) 183,0 (20, 17,5). Ekipno: 1. Križe 1440,1, 2. Triglav 1419,7. 3. Ilirija 950,0. J. Kikel Niki Lauda s svojim ferrari jem Neuspeh favoritov Dvanajsta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1 na dirkališču v Zeltvvegu se je pred okoli 100.000 gledalci končala zelo presenetljivo. Povsem nepričakovano je svojo prvo GP zmago dosegel malo znani avstralski dirkač Alan Jones na shadovvu, na drugo mesto se je uvrstil domačin Niki Lauda, na tretje pa Hans Stuck. Zmaga Jonesa je zaslužena, čeprav je med dirko odstopilo precej najboljših OP dirkačev. . V petek in soboto se je na treningu najbolje odrezal Niki Lauda, ki si je s tem zagotovil najboljše startno mesto na uradni dirki. V prvi startni vrsti sta se tako znašla Lauda (ferrari) in Hunt (melaren), v drugi Andretti (lotus) in Stuck (brabham), v tretji Reutemann (ferrari) in Laffite (lieger-matra), v četrti Tambav (ensign) in Scheckter (vvolf), v peti Mass (melaren) in Depalier (tvrrell). Nilsson (lotus), Jones (shadovv), Peterson (tvrrell in Fitipaldi (coper-sucar) pa so imeli precej težav, da so se sploh uspeli uvrstiti na dirko Pred dirko so imeli dirkači zaradi nestalnega vremena in mokre proge precej težav z izbiro pravilnih gum. Ker pa se je proga med dirko posušila, so morali dirkači, ki so startali z gumami za dež, le-te zamenjati z gumami za suho progo, ki so brez profila. Na startu sta naj bolje potegnila Lauda in Hunt, vendar ju je že v prvem krogu z bravurozno vožnjo prehitel Andretti, ki je vodil dobrih deset krogov, potem pa ga je izdal motor in je moral odstopiti. Z izredno vožjo se je s šestnajstega na drugo mesto prebil S ved Gunar Nilsson, ki je startal z gumami za dež. V istem krogu kot je odstopil Andretti, je moral v boks tudi Nilsson, kjer so mu zelo hitro zamenjali gume, kljub temu pa je padel na petnajsto mesto. Med tem je vodstvo prevzel Hunt s precejšnjo prednostjo pred Jonesom, medtem ko je bil Lauda šele osmi. Ko pa se je proga popolnoma posušila se je Lauda z uspešnim finišem začel prebijati v ospredje. Po zamenjavi gum je spet izredno vozil Nilsson, saj se je prebil na tretje mesto za Huntom in Jonesom, vendar je tudi njemu odpovedal motor. Ko je že vse kazalo, da bo Hunt zanesljivo zmagal, se je začelo kaditi iz njegovega motorja, s tem pa je bilo tudi konec dirke za svetovnega prvaka Hunta. Lauda v Finišu dirke ni preveč tvegal, saj so vsi njegovi najnevarnejši tekmeci za končno zmago in osvojitev naslova svetovnega prvaka odstopili. Lauda ima sedaj 16 točk prednosti pred Scheckterjem in kar 22 pred Andrettijem in je tako na najboljši poti, da še drugič osvoji naslov svetovnega prvaka, saj je do konca ostalo samo še pet dirk. V Zeltvvegu so spet zatajila moštva Lotusa, Mclarna in Tvrella ki vozijo z osemvaljnimi Fordovimi motorji, medtem ko so se izkazali dvanajst valjni motorji Ferrarija in Alfa Romea. Največjo smolo pa sta vsekakor imela Andretti in Hunt, ki sta si verjetno že zapravila vse možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Naslednja dirka, ki bo že o marsičem dokončno odločila, bo čez štirinajst dni za GP Nizozemske na dirkališču v Zandvortu. Rezultati: 1. Jones (Avstralija, shadow), 2. Lauda (Avstrija, ferrari), 3. Stuck (ZRN, brabham), 4. Reutemann (Argentina, ferrari), 5. Peterson (Švedska, tvrrell), 6. Mass (ZRN. melaren); vrstni red za svetovno prvenstvo je naslednji: 1. Lauda 54 točk. 2. Scheckter (JAR, vvolf) 38. 3. Reuteman 34, 4. Andretti (ZDA, lotus) 32, 5. Hunt (GB, melaren) 22, 6. Nilsson (Švedska, lotus) 20, 7. Mass 18, 8. Stuck 12. 9.—K). Depalier (Francija, tvrrell) in Laffite (Francija, lieger-matra) 10. Ip Ropret in Koz jek zmagovalca po ulicah Zagreba Zagreb — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za veliko nagrado Metalia - Com-merce po ulicah Zagreba je nastopila tudi ekipa kranjske Save, ki je dosegla s svojimi tekmovalci spet velik uspeh. Prvi dan je bila na sporedu dokaj naporna krožna vožnja po zagrebških ulicah, ki je bila dolga 117 km. Med člani je bil najboljši Kranjčan Bojan Ropret pred dvema Avstrijcema Glanerjem in Koni-gom. Udovič se je uvrstil na 13. mesto, Pečnik pa je bil 19. V konkurenci starejših mladincev je zmagal Kozjek (Sava) pred Zavbijem (Rog). Ostali Kranjčani pa so se uvrstili takole. 16. Cu-derman, 18. Svoljšak, 21. Sosič. Vrstni red v konkurenci mlajših mladincev pa je bil naslednji: 1. 2ivko (Varaždin), 2. Herlec (Rog), 7. Kurent, 15. Marn, 20. 2un, 23. Svetelj (vsi Sava). V nedeljo pa je bil kriterij na 75 km dolgi progi. Pri članih je bil naslednji vrstni red: 1. Kahlina (M.C.), 2. Marinkovič (Beograd), 3. Glaner (Avstrija), 4. Krakelj, 14. Ropret, 19. Pečnik (vsi Sava). Mlajši mladinci 1. Zrimšek (Novoteks), 2. Boškovič (Zadar), 7. Kozjek 15. Cuderman (oba Sava). Mlajši mladinci: 1. Ku-rnt, (Sava), 2. Pavič (Zadar). Skupni vrstni red: člani: 1. Glaner (Avstrija), 2. Kahlina (M.C.), 3. Konig (Avstrija), 4. Marinkovič (Beograd), 5. Ropret (Sava). Starejši mladinci: 1. Zaniškar (Rok), 2. Kozjek (Sava), Mlajši mladinci: 1. Zivko (Varaždin), 2. Kurent (Sava). J. J. razprodaja Kranj prodajalna Nogavičar, Škofja Loka, na Mestnem trgu 6 otroške, ženske in moške kape in klobuke iz platna, sintetike, usnja in krzna po izredno znižanih cenah Pokrivala so izdelki tovarne Šešir Škofja Loka Ne zamudite ugodne prilike Ledine nad Jezerskim — Kranjski planinski dom na Ledinah je vse dni močn(> zaseden. Smučarski klubi se kar vrstijo pa tudi državna reprezentanca je na Ledinah nekaj časa trenirala. Ledenik, ki je dolg med 600 in 800 m, je kaj primeren za poletni trening. Vlečnica tudi obratuje, zato so z bivanjem in pripravami bili zadovoljni vsi: Jezerjani, ŠkofjeloČani, Trbo-veljčani, ki so vsi trenirali po K) dni. Sedaj pa so na Ledinah smučarji kranjskega Triglava. — Na fotografiji: škofjeloški smučarji preden so zapustili Ledine. (Foto: l. Slavec) Nevarno in tvegano prečkanje ceste Nadaljevanje s 1. strani Tržič — Tvegano in nepremišljeno prečkanje ceste je bilo vzrok tudi za nesrečo, ki se je pripetila v četrtek, 11. avgusta, ob sedmih zvečer .na Koroški cestf v Tržiču. V njej je bil lažje poškodovan štiriletni Džojd Kostič iz Tržiča, ki je pri hišni številki 17 nenadoma prečkal cesto in s tem zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Pavlu Podlipniku iz Pristave pri Tržiču, rojenemu leta 1941, ki je vozil od Tržiča proti Ravnam. Podlipnik je poškodovanega Kostiča sam prepeljal v tržiški zdravstveni dom, od koder ga je rešilni avtomobil odpeljal v Ljubljano. Preddvor — Zagrebčan Ivan Ivkovič, star 39 let, je vozil v soboto, 13. avgusta, popoldne od hotela Bor v Preddvoru proti Bašlju. Skozi Preddvor je peljal primerno in po desni strani. Nenadoma pa je prečkal cesto pred voznikom otrok Martin Markun iz Preddvora. Voznik ga je zbil in pri tem lažje poškodoval. Labore — Magistralno cesto Kranj —Ljubljana je v petek, 12. avgusta, nepričakovano prečkal pešec Marko Martič, rojen leta 1949, iz Kokre. Pešec se je odločil za prehod čez zelo prometno glavno cesto izven prehoda za pešce na Laborah. V tem trenutku pa je iz Kranja proti Ljubljani po glavni cesti pripeljal voznik kombija Franjo Stjepič, star 25 let, začasno zaposlen v Avstriji, sicer pa je doma v Bosni in Hercegovini. Martiča je zbil po cesti. Prepeljali so ga v ljubljanski Klinični center. J. Košnjek Past za prehitre voznike Skrito merjenje hitrosti na Peračici, na cesti Bled—Kranj, je pokazalo, da je šlo v enajstih urah od Bleda proti Kranju 4130 vozil, od katerih jih je 264 vozilo hitreje kot 90 kilometrov, kolikor dovoljujejo predpisi Peračica — Tako kot pred srednjim predorom v Bistrici pri Tržiču so se miličniki odločili za skrito merjenje hitrosti tudi na Peračici. Merjenje na cesti, kjer velja omejitev hitrosti na 90 kilometrov na uro, je trajalo enajst ur, medtem pa je samo iz smeri od Bleda proti Kranju vozilo 4130 vozil! Osebnih avtomobilov je bilo 3842, avtobusov 59, tovornjakov 210 in tovornjakov s prikolico ter »sleparjev« 19. Skriti radar je miličnikom povedal, da je kljub omejitvi hitrosti na dokaj hitrih 90 kilometrov na uro kar 264 voznikov ali 6,39 odstotka vozilo hitreje. »Najhitrejši« so bili osebni avtomoblili. 117 jih je vozilo 95 kilometrov na uro, 78 100 kilometrov na uro, 32 voznikov je peljalo 105 kilometrov na uro, 24 110 kilometrov na uro, 5 115 kilometrov na uro in prav toliko 120 in več kilometrov na uro. Med kršilci so trije avtobusni šoferji. Najhitrejši je vozil 100 kilometrov na uro. Tovornjaki in tovornjaki s prikolicami hitrosti niso prekoračevali. Zanimivo pa je, da je kar 7 avtobusov in 8 tovornjakov vozilo na meji 90 kilometrov na uro. Sicer pa je kazalec radarja povedal, da največ voznikov izbira na tem odseku hitrost med 60 in 90 kilometrov na uro. 805 vozil je peljalo 70 kilometrov na uro, 745 voznikom je brzinofner pokazal 80 kilometrov na uro, 634 voznikom pa 60 kilometrov na uro. 90 kilometrov na uro pa je vozilo 331 vozil. Hitrosti so bile torej sorazmerno visoke. H temu sta pripomogla tudi dobra cesta in sončno vreme- J. Košnjek Utonil v Savici Bohinj — V soboto, 13. avgusta, ob desetih zvečer je v Savici blizu hotela Zlatorog utonil 37-letni gradbeni delavec Hasan Mahič, ki je bil zaposlen na bohinjskem gradbišču gradbenega podjetja Gradbinec, TOZD Jesenice. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je pokojni usodnega večera popival s prijatelji in se vračal v stanovanje, od koder je s prijateljem Velagom Tahirovičem ponovno odšel k družbi. Med potjo je padel v strugo Savice, pri čemer je zlomil tilnik in se utopil. -jk Pomoč koroškim Radišam Kulturno in prijateljsko sodelovanje med koroškimi Radišami in Kropo traja že od 1963. leta. S tem večjim krajem na Koroškem, kjer je v okoliških vaseh slovenski živel), se je sodelovanje i/, leta v leto krepilo. Lahko bi rekli, da so se Slovenci na tem območju pravočasno zavedli, kaj pomeni kulturno poslanstvo za ohranitev slovenske besede. Zato so se odločili za izgradnjo kulturnega doma. Kulturne prireditve so namreč vrsto let imeli v. zašilo preurejenem gospodarskem poslopju. Zdaj pa bodo to poslopje obnovili in si v njem uredili prostore. Za pomoč k tej odločitvi so se med prvimi odločili v Kropi. Najprej so se v akcijo simbolično vključile krajevne in delovne organizacije v Kropi ter osnovna šola, spomladi pa so se na sestanku skupaj s predstavniki Kadiš in občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij radovljiške občine dogovorili, da bodo vsa amaterska društva v občini pomagala pri izgradnji kulturnega doma v Radi; šah. Tako se na žiro račun kropar-skega društva že stekajo namenska sredstva zato. Ena zglednih potrdi- tev tovrstne pomoči in sodelovanja pa je bil tudi koncertni večer sredi junija, ko sta v Radišah nastopila harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica in Komorni moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope. Izkupiček od vstopnic s te prireditve so prav tako namenili za izgradnjo doma. Koncert je bil zares dobro obiskan in je navdušil; še posebno toplo so številni obiskovalci pozdravili mlade harmonikarje in z burnim aplavzom nagradili finalni odlomek iz Gotovčevega Era, ki sta ga obe skupini izvedli skupaj. Takrat so dirigenta harmonikarskega orkestra Jožeta Ažmana in orkester tudi povabili na gostovanje septembra letos v hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Kot rečeno akcija za pomoč v radovljiški občini dobro poteka. Zato kaže, da bo dvorana v domu v Radišah že letos gotova in pripravljena za prireditve. Potem bodo Radiše — kraj na planoti med kotlino na celovški strani in Dravo na jugu, s čudovitim razgledom na Košuto in Karavanke — tudi simbolično bolj »sončne Radiše«, kot jim pravijo domačini. G K nesreče NEPREVIDNO NA GLAVNO CESTO Labore — Z okrog 35.000 dinarji škode in z lažjimi poškodbami se je končala prometna nesreča, ki se je pripetila v nedeljo, 14. avgusta, ob pol devetih zvečer na Laborah. Voznik osebnega avtomobila Franc Soško, star 24 let, iz Frankovega naselja v Škofji Loki je vozil po cesti iz Škofje Loke propi križišču te ceste z magistralno cesto Kranj —Ljubljana na Laborah. V križišču je zavijal levo proti Kranju, vendar se ni prepričal, če je glavna cesta prosta. V tem trenutku pa je iz Kranja proti Ljubljani po glavni cesti pripeljal Milan Dolinar iz Bevk pri Vrhniki, star 29 let. Vozili sta trčili. Z varnostnimi pasovi nista bili opremljeni. NESREĆA V OZKI ULICI Kranj — V soboto, 13. avgusta, ob 10. uri se je pripetila hujša prometna nesreča v Tavčarjevi ulici v Kranju. Voznica osebnega avtomobila Irena Ropret iz Hotemaž, rojena leta 1956, je vozila po Tavčarjevi ulici od študijske knjižnice proti Poštni ulici. Povedala je, da je vozila največ 15 kilometrov na uro. Med izogibanjem parkiranim osebnim avtomobilom je zadela Angelo Zbogar iz Kranja, staro 80 let, ki je pešačila v smeri vožnje Ropretove. Zbogarjeva je bila v nesreči težje poškodovana in so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. KOLESAR PRED AVTOMOBIL Podreča — Marija Marandini, stara 33 let,' iz Kranja je vozila v soboto, 13. avgusta, popoldne skozi Podrečopo cesti od Ljubljane proti Kranju. Skozi Podrečo je vozila 40 kilometrov na uro. Pred avtomobil pa ji je s stranske ceste nenadoma zapeljal kolesar Srečko Jerala, star 8 let, iz Podreče. Poškodovanega so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. AVTOBUSA NI OPAZIL Kranj — Franc Matjašič, star 42 let, iz Kranja se je v soboto, 13. avgusta, popoldne peljal na kolesu s pomožnim motorjem po cesti 1. maja od Planine proti Kranju. Ker je bil pod vplivom alkohola, na avtobusnem postajališču ni opazil parkiranega avtobusa, ki ga je upravljal Stane Roblek iz Predoselj. Matjašič se je zaletel v avtobus, padel po cesti in se poškodoval. PEŠCA ZBIL NA PREHODU Jesenice — Nepravilno prehitevanje na prehodu za pešce na Cesti maršala Tita na Jesenicah pred železniško postajo je bilo vzrok za nesrečo, v kateri je bil poškodovan Herbert Hubmann iz Avstrije, ki je po prehodu prečkal cesto. Metod Cop, star 37 let, s Planine pod Golico je vozil po Cesti maršala Tita od Plavža proti Javorniku. Pred prehodom za pešce je stalo vozilo, ki je dalo prednost pešcu Hubmannu. Čop je stoječe vozilo vseeno prehitel in na prehodu zbil pešca. J. Košnjek Revija za ljubitelje zanimivega branja Izhaja mesečno Gobe so Nekateri »ta pravi« gobarji so še pred nedavnim ugotavljali, da se prava sezona jurčkov na Gorenjskem sploh še ni začela in skorajda ie »obupovali« nad letošnjo gobarsko bero. Slišati je bilo, da je dovolj golobic, bisernic in drugih vrst užitnih gob, jurčkov pa da ni. Takšne ugotovitve in trditve pa je v četrtek praktično zanikal Lojze Čeh iz Kranja. Malo pred drugo popoldne se je oglasil v uredništvu z dvema polnima • košarama velikih in malih zdravih jurčkov. Povedal je, da jih je ta dan dopoldne nabral v besniških bregovih;' kaj več pa kot pravi gobar razumljivo ni »mogel« povedati. Torej ni res, da na Gorenjskem ni jurčkov. Morda so letos malo bolj »pozni«. Lojze Čeh je tudi povedal, da je bilo v začetku julija v Prek-murju veliko gob. Takrat jih je vsak dan nabral tudi štiri do pet kilogramov. A. Z. Zrasčeni jurčki — Dušan Jazbec iz Sebenj, zaposlen v tovarni Peko, je pretekli teden gobaril v Lomu. Obstal je pred več kot kilogram težkim jurčkom in bližnjo druščino osmih zraščenih jurčkov. Za Dušana, ki je lani že utrgal poldrug kilogram težko gobo, je bila to prava trofeja. Takšno igro narave je le težko najti. Sicer pa gobar iz Sebenj pravi, da se ne odreče nobeni gobi, vendar je zanj največji užitek nabiranje jurčkov. (jk) Tržiski likovniki razstavljajo - V počastitev praznika tržiške občine so v petek, 12. avgusta, v paviljonu NOR v Tržiču odprli razstavo slik likovnih amaterjev iz tržiške občine. Na razstavi se predstavljajo Franc Eržen, Bojan Hafner, Vinko Hlcbš, Vili Jakopin, Marjetka Kristan, Marjan Pančur, Stane Perko, Damijan Petek, Brane Povalej in Bernard Stritih. Na otvoritvi je nastopila tudi citraška skupina Pobratenje iz Tržiča, (jk) - Foto: F. Perdan Preddvor — V Preddvoru že lep čas uspešno deluje mlada folklorna skupina ki jo sestavljajo učenci osnovne šole Matije Valjavca, vodi pa jo Lenka Krišelj. Nič manj uspešen in prizadeven ni tudi zborček tamburašev pod mentorstvom oziroma vodstvom Mirka U dirja. Mladi v folklorni skupini pa se lahko pohvalijo tudi s štirimi nastopi v Nemčiji in s številnimi na Koroškem. Znane so tudi folklorne kolonije v Preddvoru pri Kranju. Sicer pa folklorna skupina iz Preddvora v glavnem pleše gorenjske in belokranjske plese. — B. B. Mi smo šoferji! Predragi neznani šofer tovornjaka, ki si oni dan vozil od Jesenic do Kranja in morda še naprej, ki te nihče, ne živ, ne mrtev ni upal prehiteti! Pošiljam ti svoje prisrčne pozdrave in neizmerno zahvalo za na moč prijetno vožnjo tako rekoč v dvoje, neločljivo, varno in neznansko zabavno. Ko bi bili le še vsi drugi takšni kot ti! Bila je ljubezen na prvi pogled, se pravi, na prvi pomežik. V Žirovnici si ob mojem utripajočem smerniku za prehitevanje krepko zavrl, da je zadaj rdeče pomežiknilo, nato pa zavozil na sredo ceste. Ni važno, če ti je ob vožnji po sredini ceste nasproti vozeči divjak v fičku trobil kot obseden in mežikal kot zmešan. Naj trobi, naj mežika, naj se trka po glavi in kaže svoj nekulturni jezik! Ta amaterska svojat za volanom ni tebi niti do kolen, saj se v kritičnih situacijah spremeni v poosebljeno paniko, strahopet-nost in nerazsodnost. Medtem ko se ti je tiste par kil pleha fičkove ropotulje bojazljivo umikalo ob cesto, si ti z enim samim strokovnim zasukom prepeljal svojo veličino na svoj pas in uživaško nadaljeval zabavo. V Vrbi si na moj — oprosti — ponovni pomežik krepki • pritisnil na plin, da je rdečo cunjo na tovoru kar odneslo v višave in mi dokazal, da tudi do vrha naloženi tovornjaki niso zadnja najbolj počasna pasja figa na cesti. Nato si spešil in zaviral, vozil po sredini ceste in ob strani. Kakšna spretnost, kakšni refleksi, kakšna izkušnja! Mene tvoje manevriranje ni motilo, nekaterim živčne-žem za mano pa se je neznansko mudilo in so te spet in spet hoteli prehiteti, tako da je bilo tja do Črnivca po tvoji zaslugi vsaj pet situacij,.ko je šlo za biti ali ne biti. Vse si na koncu spravil k pametni počasni vožnji, saj bi bili vsi v primeru prehitevanja, v hipu in komplet za na Žale. V podvinskem klancu ti je pohajala vesela sapa, nekaterim zadaj pa spet potrpljenje. Na široki cesti s počasnim pasom si pričakoval maščevanje hitrejših za sabo, zato si spet vijugal sem in tja. Le enkrat samkrat si moral za hipec na tretji vozni* pas, ki je tebi in zate najbolj nekoristna stvar na tem svetu. Tedaj je neki norec za volanom prehiteval, ti pa tik predenj. Nasproti vozeči cepci, ki se prevažajo brez kančka smisla za šalo in komiko, so bliskali, trobili v durih in molih, da je bilo nazadnje že kar sitno. Šele, ko je prehitevajoči nebodigatreba zagledal smrtno koso v škarjah, v katere je sam silil in se hotel stisniti k tebi, si velikodušnega srca zavil desno. Hvala ti! Do Naklega si nas naučil kozjih molitvic, saj nikomur več niti na kraj pameti ni padlo, da bi te zmotil. Mimo prometne milice si peljal kot najbolj nedolžni amaterček, utrujeno, počasi, dolgočasno, da je bil usmiljenja vreden tvoj naporni šoferski poklic. Ko pa, smo bili za ovinkom, te je popadla prejšnja veselost in igrivost in spet si vriskal. Krasno je bilo! Enkratno! Upam le, da se skoraj vidiva, pozdraviva, se objameva, krepko, močno, da bo pločevina pokala. Kajti tvoj krepki objem me, ti, nagajiva šoferska veličina zanesljivo za vekomaj reši vsega hudega ... ______D. Sedej