Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
Leto
izhajanja:
XVII
Število izvodov: 1200 St. 6
junij
1983
Poslovni rezultati DO Josama’ v I. četrtletju 1983
Poslovanje v letu 1983 je pod rciočnim vplivom nadaljevanja začrtane politike gospodarske stabiliiza-crje celotnega gospodarstva in diruž-enega življenja v dražvi. Kakor v Preteklosti, tako tudi v tem trenut-u ugotavljamo, da sprejeti ukrepi, p1 v določenem smislu zaviralno de-ujejo na poslovno uspešnost, zelo Konkretno vplivajo tudi na rezul-ute poslovanja naše delovne orga-nizacije.
Kljub temu ali pa predvsem zaradi tega, ob analizi rezultatov po-i <kfanj|a 23 Prv'° četrtletje 1983 leta lahko ugotavljamo, da so le-ti raz-hieroma ugodni pa čeprav z njimi Nikakor ne moremo biti zadovoljni, j® . ruanj pa nam ti rezultati dopuščajo kakršnokoli lagodnost in uspavanje.
V obravnavanem obdobju smo doso-g l naslednje rezultate:
celotni prihodek je znašal 436 mio din in je za 22% večji kot v enakem obdobju 1982. leta. V tem podatku je pomembno in lahko ugotovimo tudi neugodno, da se je celotni prihodek od prodaje na domačem trgu povečal za 51.6°/o, od prodaje na tujem trgu Pa je za 59,7% slabši kot v preteklem letu. Vzroki za to neugodno razmerje so predvsem v celotnem izpadu izvoza cigaretnih filtrov in razmeroma nizkem izvozu v TOZD Saniteta, kar je deloma tudi posledica nepravočasno pridobljenih izvoznih dovoljenj;
Dohodek smo ustvarili v višini 119 mio din, in je za 42% višji kot v enakem obdobju 1982. leta.
Prispevki iz dohodka so se tudi Precej povečali, saj smo za prispevek za SIS prispevali 42% več, davek iz dohodka republiki se je povečal za 80%, za obresti smo porabili za 114% več sredstev pa tudi druge obveznosti iz
dohodka so se povečale za 89%.
—	V grupi porabljenih sredstev (stroškov), ki so se v celoti povečali za 16,2% velja omeniti močno povečano amortizacijo — za 124,5% (iz 9,4 mio v letu 1982 na 21 mio v letu 1983).
—	Cisti dohodek se je povečal za 38,9% s tem, da smo za OD razporedili 15,7% več sredstev, za poslovni sklad 152,2% več in za rezervni sklad za 47,3% več sredstev kot v letu 1982. Povečala so se tudi sredstva, ki smo jih razporedili za stanovanjske potrebe (indeks 137,5) in druge potrebe sklada skupne porabe (indeks 103,4).
Pri podrobni analizi navedenih rezultatov smo ugotovili naslednje:
—	na rezultate poslovanja imajo precejšen pozitiven učinek tečajne razlike, ki so nastale zaradi terjatev iz tujine iz izvoznih poslov, realiziranih v letu 1982:
—	delni učinek so imele — v pozitivnem smislu — izvozne stimu laoije, ki so bile letos plačane, so pa rezultat izvoza v preteklem letu. Pri tem pa moramo dodati, da za izvoz, ki je bil izvršen v letu 1983 še nismo dobili nobenih izvoznih stimulacij;
—	navedena dejstva pomeniijo, da so razmeroma ugodni rezultati tudi posledica realizacije plačil izvoznih poslov iz leta 1982 in
TOSAMA
da so torej čisti rezultati letošnjega poslovanja temu primerno slabši.
Ce rezultate primerjamo s cilji, ki smo si jih zastavili z gospodarskim načrtom za leto 1983, ugotovimo naslednje:
—	pri celotnem prihodku zaostajamo za planom za 3,1%,
—	pri realizaciji dohodka smo za 10,9% nad planom
—	pri porabljenih sredstvih (stoš-kih) zaostajamo za planom za 7,5%
—	pri doseganju čistega dohodka smo plan prekoračili za 11,8%
—	pri sredstvih, ki smo jih začasno •izločili v poslovni sklad pa smo plan prekoračili za 65,8%
Seveda moramo tudi pri teh rezultatih upoštevati že navedene učinke tečajnih razlik in izvoznih stimulacij.
Predhodno je že navedno, da so rezultati na področju zunanje trgovinske menjave slabši kot v preteklem letu. V prvem tromesečju smo izvozili za 440.891 $, uvozili pa za 672.271 $. Pri tem pa moramo posebej navesti, da so na uvoz vplivala intervencijska sredstva, ki smo jih deloma dobili iz Narodne banke Jugoslavije, deloma pa iz republiških organov (SISEOT). Ta intervencijska sredstva pa so bila strogo namenska in sicer 356.000 f za nakup bombaža, 75.000 $ za surovine za proizvodnjo vložkov in 75.000 $ za nakup materiala za cigaretne filtre za Tobačno tovarno Ljubljana. Če bi torej za intervencijska sredstva odšteli, potem bi bila tudi zunanjetrgovinska menjava TOSA-ME pozitivna.
V lanskoletnih poročilih smo večkrat omenjali problem plačila terjatev iz Libije. Stanje se je v letu 1983 popravilo, tako, da je pretežni del terjatev že plačanih oziroma, da je v postopku realizacije še ostanek v višini cca 180.000
glasilo delavcev t o s a m e
Ob izvozno-uvozni problematiki se moramo zavedati, da je naša proizvodnja še vedno močno odvisna od uvo^za surovin, repromaiterialov in rezervnih delov in da je vedno več domačih dobaviteljev, ki zahtevajo delno devizno plačilo dobavljenih materialov. Zato je naša na-daljna perspektiva — čimvečjii izvoz in ustvarjanje lastnih deviznih sredstev. Situacija je nekoliko ugodnejše glede na to, da imamo na razpolago 75 °/o deviz, ki jih ustvarjamo z izvozom.
Na področju oskrbe s 'surovinami In repromateriali ni bistvenih sprememb. Čeprav lahko trdimo, da smo z osnovnimi — najpomembnej-
šimi surovinami in repromateriiali še kar solidno oskrbljeni, pa kljub temu s stanjem nismo zadovoljni. Pogostokrat se srečujemo s problemi pravočasne oskrbe, predvsem tistih materialov, ki vsebujejo uvozne komponente. Problematika deviznega plačevanja je sicer že omenjena, pa vendar se pri uvozu srečujemo še z dodatnim problemom, ki je posledica devizne nelikvidnosti poslovnih bank. Zaradi te nelikvidnosti je čas med nakazilom deviz iz DO, pa do dejanskega plačila iz banke, precej dolg — tudi do dva meseca, tako, da traja uvozni postopek od pričetka do končne realizacije tudi 3 in več mesecev. To pa povzroča neredno dobavo in zastoje v proizvodnji.
Pri oskrbi s surovinami, se vedno bolj pojavlja problem kvalitete. Ta se slabša in logično to povzroča nižjo proizvodnjo, slabše doseganje norm in tudi slabšo kvaliteto naših izdelkov.
Poseben problem predstavljajo cene oziroma razkorak med cenami
surovin in repromaterialov ter cenami naših izdelkov. Iz podatkov nabavne službe je razvidno, da so se cene surovinam in repromateria-l°m povečale v obdobju 1. 4. 1982 20. 4. 1983 tudi do 93’% (preja med 82 — 93 %, izčeski 47 °/o, štrips, iinters za 73 oz. 76 'Ib, cel vlakno za 95 %, bombaž za 73 — 75 °/o, mazut za 67 °/o itd).
Cene našim izdelkom pa so se v letu 1982 povečale v povprečju za 14 % in v februarju 1983 (izdelkom iz gaze in vate) za 9 °/o. Ta razkorak je seveda nemogoče nadoknaditi z drugimi ukrepi in zato tudi rezultati poslovanja niso taki kot jih želimo.
Da bi na cenovnem področju dosegli določene pozitivne premike smo vsi proizvajalci sanitetnih in higienskih izdelkov posredovali zahtevo ustreznim zveznim organom za povečanje cen. Zahteva je v postopku, medtem ko smo za obliže že dosegli ustrezno podražitev.
Poleg tega smo že v letu 1982 pristopiti k oblikovanju in registraciji novih izdelkov, ki bodo ekonomsko bolj zanimivi in nam tudi omogočili boljše poslovne rezultate.
Na področju delitve osebnih dohodkov smo na osnovi poslovnih rezultatov izvedli določene korekcije oziroma povečanja in se s tem izenačili z osebnimi dohodki v tekstilni dejavnosti. Seveda pa to povečanje še ne dosegajo rasti življenjskih stroškov. Ob tem, da je Družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zelo konkreten in obvezujoč, se moramo vsi zavedati, da je rast osebnih dohodkov predvsem in samo odvisna od uspešnosti našega dela.
Ob analizi rezultatov poslovanja za določeno obdobje je primerno poudariti tudi napore, ki jih vlagamo v razna področja dejavnosti, z namenom, da bi rešili nekatera nerešena vprašanja in povečali uspešnost našega poslovanja. V zvezi s temi napori in cilji velja omeniti naslednje:
—	pričeli smo z redno proizvodnjo in prodajo izdelkov medicinske plastike pod imenom VIRKOL vrečke. Za to proizvodnjo smo nabavili en stroj iz uvoza, en stroj pa je še v izdelavi pri domačih proizvajalcih
—	pospešeno se realizira nabava uvožene in projektirane domače opreme za proizvodnjo faksiranih mavčevih ovojev
—	z redno proizvodnjo in prodajo smo pričeli realizirati program izdelkov iz netkanega blaga
—	s preureditvijo Moliny stroja smo pričeli redno proizvodnjo in prodajo novega Vložka VIR 60
—	v zaključni fazi je izdelava štirih novih strojev za proizvodnjo nove vrste vložkov
—	dokončuje se stroj za masovno proizvodnjo zdravniških mask iz netkanega blaga
—	še nadalje se izvajajo naloge za zamenjavo uvoženih surovin z domačimi (mlin za mletje lesovine, Condux mlin ipd.)
—	v zaključni fazi je izdelava programa za rekonstrukcijo belilni-ce
—	za samoupravne organe je izdelan predlog ukrepov za izvrševanje gospodarskega načrta in v zvezi s tem predHogom sestave posebnih delovnih skupin, zadolženih za izvedbo programa po določenih vrstah izdelkov
—	pospešeno se nadaljuje delo na ureditvi problematike delitve dohodka in osebnih dbhodkov.
Vse naštete in druge naloge, ki
tu niso omenjene, zahtevajo precejšne angažiranje posamezriikofv in skupin ter služb in prav je, da pri realizaciji teh nalog v maksimalni meri in glede na znanje in sposobnosti, vsi sodelujemo in s tem tudi prispevamo svoj delež k doseganju boljših delovnih in poslovnih rezultatov.
V tem sestavku so obravnavana le nekatera pomembnejša področja poslovanja. Tistim članom kolektiva, ki jih poslovanje v prvem četrtletju zanima v podrobnostih, priporočamo, da koristijo poslovna poročila TOZD in DO in poročila sektorjev v DSSS.
Uvodoma je že ugotovljeno, da smo z rezultati poslovanja v prvem tromesečju lahko deloma zadovoljni, vendar pa ne tako, da bi nas te ugotovitve uspavale.
Problemi, s katerimi se dnevno srečujemo, so takta pomembni in obsežni, da se moramo za njihovta reševanje vsi maksimalno truditi. Vsaka neizvršena ali nepravočasno izvrešna naloga ima lahko zelo ne-
Proizvodnja ovojev
ugodne posledice. Pri sedanjih splošnih družbenoekonomskih težavah naše družbe so nam objektivne ezave lahko le kot delno opraviči-°, meditem ko bomo za naše sub-jekitivne — notranje težave ilm napake odgovorni sami in bomo ceno eh napak tudi plačevali sami. Zato moramo tudi vedno bolj izpostav-,. i vprašanje odgovornosti pri rea-izaciji nalog, ki so postavljene pied vsakega člana naše delovne organizacije.
Glavni direktor: Edvard Peterneli, ing.
4- JULIJ - DAN BORCA
nn D.an’ ki nas popelje v spom ;‘a., tezkO obdobje vojnlih dni, v k rm so se naši delovni ljudje, pi fa«-1 ;Sr°jemu narociu, postavili v br; rasističnemu aparatu, ki je tept osnovne človeške pravice.
ugoslovanski narodi so mogla i ke'leVt^ zgodovinsko zmago zat si in Sla	hrbtenica in vodih
i narodnoosvobodilnega boja d vrn razred, ki se je opiral na i _• nj.e narodnega idelavskega gib J in vseh naprednih sil na svet
t vf?®i0 in organizacija ljudi v naj-hh pogojih, ko so odšli v sloven-mn i^hove in med katerimi so ,°ki tam tudi ostali kot nevidni, a herojski stražarji naše svobode, ‘‘»rajo obstajati v zgodovini kot v; av madež vseh, kateri so zataji-in CIOy.^tv«. Obenem pa tudi svetel veličasten spomenik vsem, kate-7žž, I® bila v najtežjih obdobjih e dovine človeštva in svobode vse. apredni in mirOljulbm svet se boru Z vsemi silami za ohranitev mi-dn -u- ternu idealu se moramo pri-na-Ki1. ^u<^' mi ter se bomo s tem 6 °ddolždli žrtvam, ki so da-1, za današnjo svobodo in ena-opravnost narodov svoje najdraž-Je — življenje.
Potrebno je redno vzdrževanje stojev
Viljem Dolenc
V SLOGI JE MOČ - kako smo naredili nov tip higienskih vložkov
Potem, ko nam je v letih 1980 in 1981 ostajalo od izvoza izdelkov vse manj deviz, smo morali ustaviti izdelavo težkih nočnih plenic.
V oddelku smo razmišljali, kako bi stroj ponovno 'Pognali. V novembru 1982 je na tržišču higienskih vložkov tako manjkalo, da smo morali sprejeti nekatere nujne ukrepe.
Z izmenovodji in mehaniki smo razpravljali tudi o tem, da bi stroj za nočne plenice preuredili tako, da bi delali na njem nov tip vložka, saj običajnih vložkov na njem ne bd mogli delati. Vodja mehanikov Jernej Strmšek je bil osebno pripravljen sprejeti nalogo predelave stroja.
Na sestanku, ki ga je sklical glavni direktor je bila ideja o predelavi stroja in izdelavi novega vložka soglasno sprejeta tako, da je novi nočni vložek (ki smo ga prvotno krstili za Makselna) dobil podporo tako gl. direktorja ing. E. Peternela in direktorja TOZD-a J. Leskovca dipl. oec. ko tudi komercialnega vodje J. Babnika oec.
Podoben vložek ima razvito zahodno tržišče že dolgo v prodaji. Ker je bila torej prižgana zelena luč, se je lahko začelo z pripravljalnimi deli. Najprej je Strmšek izvedel maksimalno 'mogoče skrajšanje vložka (vlaknovime), kot ga je še dopuščala konstrukcija oziroma raport stroja. To je bila osnova za delo marketing službe. Z vodjo Dušanom Borštnarjem smo se dogovorili o večji teži in večji širini vložka, kakor so jo imeli ostali naši izdelki. Zaradi praznovanja jubileja šestdesetletnice tovarne je dobil novi vložek ime Vir 60.
Po nalogu vodje tehnično razvojnega sektorja dipl. ing. F. Peterlina so nam v mehaničrti delavnici v najkrajšem času izdelali odvijalini skrinjici za silikonski trak, ter polietilensko folijo enake izvedbe kot je na super — vir stroju. Dipl. ing. J. Velkavrh pa je pripravil načrt za novo jenmenico. Razen dobave naprave za nanos taline, ki smo jo dobili iž uvoza je bila tako vse pripravljeno za začetek del na stroju.
Po zamisli Strmška je F. Balci-jan izdelal sapnico za vpihavanje celuloze v notranjost kondenzatorja, Viktor Gaberšek pa zelo zahtevno preureditev oblikovalca jedra vložka.
Precej zahtevna je bila tudi idejna rešitev vodilnicev, ter napeljal-cev silikonskega papirja in polietilenske folije, ki so jih naredili v mehanični delavnici v glavnem po skicah ali ustnem dogovoru s Strmškom. Glavni problem predelave pa je bil v odrezu in zatisnjenju vložka. Zaradi izkušenj pri stroju za lepljive vložke Flora B pa je tudi
ta problem rešen, kljub dvomom nekaterih strokovnjakov.
Veliko razmišljanja in dela je zahtevalo nameščanje dm medsebojna razdalja posameznih novih strojnih elementov, vendar je bil končni rezultat pri prvih vložkih, ki so bili izdelani decembra 82 več kot zadovoljiv.
Zaradi tega uspeha je Strmšek sklenil predelati tudi pakirni del. Prvotna zamisel v času pomanjkanja Vložkov je bila, da bi vložki padali v posodo, ter bi jih šele po-
tem zbirali in vlagali v korita, ter potem potisnili v vrečke.
Zaradi bolezni se je realizacija tega načrta nekoliko zakasnila. V tem času je bilo dobavljeno vse potrebno za proizvodnjo. Kliše za nalepko, vrečke, odobrena je bila cena, in izvršena propagandna akcija prikaza vzorcev.
Sama predelava skladnice in pa-kirnega dela pa je prinesla vrsto težav in veliko variant rešitev. V sodelovanju mehanikov in V. Svetlina smo preizkusili nekaj zamisli glede oblike pakimega korita. Končno se je pokazala kot najboljša uporaba skladnice s pogonom. Sam izdelek so ves čas poiskusne proizvodnje analizirali v kontrolno raziskovalnem laboratoriju tako, da je lahko vodja pripravne dipl. ing. H. Breznikova pravočasno izdelala pred-kalkulaoijo izdelka.
V mesecu juniju pričakujemo normalno proizvodnjo vložkov Vir 60. Preurejeni pakirni del bo omogočil proizvodnjo vložkov v približno enakih količinah kot smo jih dosegli na tem stroju pri proizvodnji bivših nočnih plenic. Ekipa pa je zaradi preklopne vrečke namesto varjene zmanjšana.
Preureditev stroja je velik uspeh, predvsem zaradi izvirne rešitve, ki je bila uporabljena pri preureditvi stiskalnih čeljusti. Ta je dejansko omogočila uresničitev zamisli. Niz del, za katere Strmšek ni imel ne navodil ne dokumentacije, temveč je z razmišljanjem in vstrajnim delom, ter poizkusi našel ustrezne rešitve, uvrščajo vsa dela pri preureditvi stroja v vrsto zelo uspelih inovacij — izboljšav, ki so izvedena v mikalnici in bodo v veliko korist celi DO.
Stroj, ki je 2 leti stal, bo lahko preurejen delal za nujne potrebe tržišča.
OBVESTILO
Obveščamo vse delavce, ki imajo zdravstvene težave in željo iti na zdravstveno okrevanje, lahko oddajo vloge v tajništvu delovne organizacije do 19. 6. 1983.
V ta namen se bodo opravljali zdravniški pregledi od 20. 6. do 24. 6. 1983, napotnice pa bo izdala služba varstva pri delu.
PREDSTAVLAMO VAM:
Kontrolno raziskovalni laboratorij
Verjetno delavcem niti nli tako nepoznano delo naše službe, saj se Ponekod vsakodnevno srečujejo s ontmlorkarmi, ki pregledujejo pro-zvode in opozarjajo na nepravilno-i>v kii jih je treba odstraniiti. Naij-_rz Je kdo tudi nejevoljen, če nam jegov izdelek ni povšeči, pa čeprav včasih mi neposredmo kriv za tako . anle- Toda kupec zahteva uporaben .n estetski izdelek iin ga ne zanimalo naši problemi pri izdelavi izdelaj zato moramo vse od nabave surovin, izdelave in kontrole strmeti, aa ^ z d el ek zadosti vsem zahtevam. V našo službo je zajetih 14 oseb,
od tega je 7 kontrolorjev zadolženih za določeno kontrolo izdelkov po oddelkih (kontrolor cigaretnih filtrov, kontrolor higienskih izdelkov, kontrolor tkanim), ostali pa smo nameščeni v laboratoriju. Pred leti smo vpeljali sistematično vhodno kontrolo surovin in repromaiteriala, saj je kvaliteta izdelka zelo odvisna od kvalitete uporabljenih surovin. Če hočemo torej doseči kvaliteten izdelek, moramo proizvodnji muditi najprej kvalitetni material. Ob prihodu pošiljke ugotovimo, v kakšnem stanju je prispel material, s kontrolnimi metodami določimo, če lasf-
Del skupine, ki skrbi za kvaliteto izdelkov.
nosti materiala ustrezajo zahtevnim in deklariranim. Ce ugotovimo taka odstopanja, kii bi povzročila motnje v proizvodnji in neustrezen izdelek, sporočamo reklamacijski postopek, ki ga mora izpeljati komercialni sektor. Ravno tu pa se v zadnjem času zatika, saj se zaradi pomanjkanja materiala na tržišču tak postopek marsikdaj ne reši v celoti. To razvrednoti rezultate našega dela in možnosti vpliva na boljšo kvaliteto izdelka, kar je naš cilj in naloga.
V laboratorijih, fizikalnem in kemijskem, vršimo fizikalne in kemijske preiskave surovin, polproizvodov in končnih izdelkov. Slučajne in referenčne vzorce, ki jih po predhodni vizuelni kontroli odvzamemo v proizvodnji, po izpranih metodah dela, pregledamo. Na podlagi dobljenih rezultatov preiskav in glede na predpise odločimo, ali je izdelek ustrezen za prodajo oz. nadaljnjo predelavo. Ker smo zelo povezani s proizvodnjo, se tudi prilagajamo njenim potrebam, saj smo ji prilagodili tudi naš delovni čas (izmenska kontrola v oddelkih, prisotnost kontrole vse sobote v mesecu).
Naša dejavnost pa nd samo kontrola proizvodov, ampak tudi spremljanje konkurenčnih izdelkov kot sodelovanje pri vpeljavi novih materialov in proizvodov. V okviru možnosti izvršimo analize vzorcev materialov in izdelkov na željo komerciale ali v okviru razvojne dejavnosti sektorja. Včasih smo primorani poiskati dodatne informacije in an-lize izven delovne organizacije na inštitutih.
Spremljati moramo predpise s področja tekstila in zdravstva, skrbeti za pravilno deklaracijo izdelkov in predlagati spremembe externih predpisov. Za naše interno poslovanje imamo izdelane interne standarde za izdelke in normative surovin, ki naj bi bili tudi sestavni deli samoupravnih sporazumov z dobavitelji.
Marsikdo si predstavlja delo v laboratoriju le kot prelivanje tekočin, opazovanje vzorcev pod mikroskopom itd. Delo v kemijskem laboratoriju zahteva tudi pazljivost pri delu s topili, delo pri povišani temperaturi in dobro sposobnost opazovanja.
Opremljenost laboratorijev ni na zavidljivi ravni. Po eni strani narava dela ne zahteva zelo zapletenih aparatur, po drugi strani pa smo za namestitev naprav prostorsko utesnjeni, obenem pa je še nabava priprav omejena, saj je večina dz uvoza. Tako si pomagamo z našo konstrukcijsko službo, ki po naših zamislih pripravi načrte za izdelavo merilnih priprav. Glede na čedalje
večje zahteve tržišča po novih izdelkih in glede na raziskave možnosti uporabe novih materialov se vse bolj poleg redne kontrole usmer-
jamo na raziskovalno področje, to pa zahteva tudi dodatno opremo.
Videnšek Antonija
LETOVANJE
Tudi v letošnjem letu bomo lahko letovali v Vrsarju, Červarju, No-vigradu, Izoli, Kranjski gori in Veliki planini.
Kot vsako leto smo tudi letos morali izvršiti popravila, vzdrževanje in čiščenje počitniških kapacitet. V mesecu aprilu so se opravila dela v Kranjski gori in tudi na Veliki planini. Konec meseca maja pa se bodo odpravili naši vzdrževalci še na morje, kjer jih seveda čaka več dela kot v planinah. Po končanem vzdrževanju in poprav-
ljanju pa bodo opravili akcijo čiščenja in pospravljanja naši mladinci, ki upamo, da se bodo tudi le tos dobro odrezali in omogočili našim prvim letovalcem čim bolj prijetne dni zasluženega dopusta. Letos se bo začela predsezona 15. ju nija do 30. junija, posezona od 1. 9. do 12. 9., glavna sezona pa se prične s 1. 7. db 31. 8. 1983. Trajanje
letovanja je 7 dni za vse kapaciteto, menjava pa je s petkom do 10. ure.
Za letovanje v letošnji poletni sezoni se je v okviru razpisa prijavilo 283 delavcev, ki bi želeli preživeti oddih na morju in 29 delavcev, ki bi želeli letovati v planinah. Zaradi velikega števila prijav so žal nekateri delavci tudi izpadli.
Cene letovanja:
VRSAR — avtoprikolica —- na dan
200,00	din
CER V AR — garsonjera — na dan
200,00	din
IZOLA — hišica — na dan 150,00 din
KRANJSKA GORA — garsonjera
—	na dan 200,00 din VELIKA PLANINA — vel. hišica
—	na dan 200,00 din
mala hišica — na dan 150,00 din NOVIGRAD
-— predsezona delavci TOSAME — na dan 200,00 din upokojenci TOSAME — na dan
200.00	din
otroci delavcev od 4 do 18 let
—	na dan 200,00 din
tuje osebe — na dan 350,00 din polna cena za otorke od 4 do 14 let — na dan 231,00 din za otroke do 4 let — na dan
25.00	din
— glavna sezona
delavci TOSAME — na dan
300.00	din
upokojenci TOSAME — na dan
300.00	din
otroci delavcev od 4 do 18 let
— na dan 300,00 din
tuje osebe — na dan 500,00 din
polna cena za otroke od 4 do 14
let — na dan 234,00 din
za otroke do 4 let — na dan
25.00	din
Vsem, ki bodo letovali v naših počitniških kapacitetah, želimo, da bi prijetno preživeli dopust.
Repac Marjana
PREDSTAVLJAMO VAM INOVACIJO:
Izboljšava prečnega lepljenja hlač. plenic
avtor: Svetlin Vinko
Pričelo se je z reklamacijo firme Molnlycke Belgija, iz katere je bilo razvidno, da je lepljen rob hlačne pleničke pretrd in s tem podana možnost poškodbe kože. Trd rob so poskušali odpraviti z zamenjavo lepila, vendar problema v celoti niso rešili.
Pri razmišljanju, kako odpraviti ta problem je avtor prišel do ideje, da je potrebno zmanjšati nanos lepila in sicer tako, da se valjček v pasovih nareže. S tem se je zmanjšal nanos lepila, spremenil se je tudi izgled roba, ostal je še problem koncev robov pleničke, ki so kljub vsemu ostali trdi zaradi dvakratnega nanosa lepila, kar je avtor odpravil tako, da je dal dodatno pob-rusiti še končne dele valjčka in s tem preprečil nanos lepila na robove folije, ki se spajajo dvojno.
S to izboljšavo je postal celoten rob mehak in elastičen. Zmanjšala se je tudi poraba lepila za cca 40%. Avtor še razmišlja, kako bi zmanjšal porabo lepila na 60% s tem, da bi bil rob še mehkejši in da ne bi zgubili na trdosti, funkcionalnosti in izgledu izdelka.
Anzi Friderik
Klub upokojencev
Izvršni odbor kluba upokojencev * osame je imel dne 26. maja t. 1. svojo 2. redno sejo s sledečim dnevnim redom:
I Razgovor o izvajanju programa aktivnosti KU v letu 1983 a seji so hiti prisotni člani odbo-Aa . ,mkelj Angelca, Vulkan Jurij, Francka, Slapar Gašper, ir/ ^ranc in Bajec Slavko. Svo-J odsotnost sta upravičila Juhant oiavka in Zebovec Pepca. KOOZS L zastopala Metka Jeretina, splo-o kadrovski sektor pa Hafner Ma-
Delovna organizacija Tosama pra-oiKc+e- V leto®njem letu 60 letnico latf/Crf'	upokojencev bo pri-
|pr°dl1 Program aktivnosti proslavi ega pomembnega jubileja. Kot že Jjr® PO glavna proslava jubileja v soooto 17. septembra 1983 v hali v. rnuna! nega centra v Domžalah, ui. 10 jubilejno proslavo bomo va-J naKtUC*'i. vs' upokojenci Tosame.
P Por je nadalje razpravljal o anosti in datumu organizacije le-s skupščine KU Tosame. Po na-„„„ Pravilniku moramo vsako leto : kš^Pzirati letno skupščino, zato on odbor mišljenja, da bi bil naj-v v- Pr*kladen datum 9. september Kulturnem domu na Viru. Na let-s skupščini hi se pogovorili o na-n- - u°s oda njem in bodočem delu, nul e/i t.u<^i ^e^no nagrado za mi-91 .p®10 in s skromno zakusko poni i1 Plutje upokojencev na let-skupščini. O točnem datumu, ča-‘ rn programu letne skupšične bo-- p . v®i pravočasno pismeno obveš-m, danes le toliko, da smo na kna-[ko informirani o pripravah.
_ v .letošnjem letu imamo tudi pro-arniran izlet upokojencev Tosame.
Člani odbora smo bili mišljenja, da se o izletu pogovorimo na letni skupščini in to glede relacije, datum in stroškov. Prosimo vse upokojence, da bi na letni skupščini predlagali relacijo in kraj izleta, kajti odločali se bomo za tisto smer, za katero bo največ udeležencev in tudi stroškovno najbolj ugodna.
Odbor je tudi razpravljal o dodeljenih finančnih sredstvih s katerimi razpolaga klub upokojencev in ugotovil, da bomo morali le te zelo racionalno koristiti, kajti 210 upokojencev koliko nas je že, ni majhno število. Delovna organizacija nam je odobrila 50.000,— din in to bomo koristili za organizacijo izleta, delno za letno skupščino, obdaritev ostarelih in onemoglih članov upokojencev in za ostalo dejavnost kluba.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Tosame je letošnja dobitnica zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije. To priznanje je prejela za dolgoletno uspešno družbenopolitično delo in za prispevek k krepitvi položaja delavcev, samoupravljanja ter razvoju sindikata. Tudi upokojenci Tosame smo tega priznanja izredno veseli, saj smo tudi mi z našim minulim delom nekoliko doprinesli k temu uspehu. Odbor KU. v imenu vseh upokojencev čestita KOOZS — Tosame za to visoko in zasluženo priznanje.
Nadalje se odbor KU v imenu upokojencev prav lepo zahvaljuje KOOZS — Tosame in vsem organizatorjem tovarniškega srečanja ob prazniku dela 1. maju. Bilo je lepo in prijetno in se tako velih skupnih srečanj želimo tudi v bodoče.
Odbor KU Tosame
UPOKOJITEV
Letos odhajajo in nas zapuščajo |,.i Ki na®' delavci, ki so bili vsa TOSAMl^0 ^re^arL' sv°jernu delu in
K-AMe(? .n*ilmi i® tudi bode ZIN-. A> ki je v Tosamo prišla 1954. le-I ;.Del svoje mladosti je morala de-1 Po kmetijah, ko pa je v Dobr-Ri ,naredda gostinski tečaj je na liai U v hotelu »-TOPLICE« oprav-■zkuš '•Sa ^e*a’ za katera je imela
n Ko je prišla v tovarno, je delala a raznih delovnih mestih, kjer je n o.potrebno. Najtežje je bilo noč-m.v.o v belilntci. Ko je bila pre-scena v mikalnico na dve izmeni! 0Pravljala zahtevna dela, v avnem na strojih. »-Rada in z ve-ka^O S-em dela'a povsod, pravi Zin-• Gasi so se zelo spremenili in
povem, da smo bile včasih dosti boilj disciplinirane in smo se zavedale kdo je »-gospodar« v oddelku. S sodelavkami sem se vseskozi dobro razumela, prijetno je delo s takimi in lahko rečem, da takih sodelavk ne bom imela več v življenju.«
»Ni mi lahko, ko odhajam. Želim si samo zdravja, da bom hišo, ki sem si jo na Štajerskem zgradila, še nekaj časa uživala. Težko je bilo zidati z eno plačo, biti samohranilka in brez posojila zidata. Velikokrat sem delala tudi drugod, da sem še dodatno kaj zaslužila, da sam lažje shajala.«
Zinka ima rada živali in jih doma tudi ima. Njen na j večji »hoby« so knjige in kot sama pravi, si je, če že drugega ne, kupila vsaj knjigo. Doma ima že lepo zbirko knjig in sedaj tudi več časa za branje.
»Sodelavkam v mikalnici želim še naprej veliko medsebojnega razumevanja in uspehov pri delu.«
Tudi mi ji želimo še veliko lepih in zdravih let.
Drčar Marta
S sej
samoupravnih
organov
Gospodarski načrt
Sprejme se II. del Gospodarskega načrta z naslednjimi pripombami:
—	plan prodaje se pripravlja v sodelovanju službe za raziskavo trga in v prodajni službi, zato menimo, da je upravičeno, da se ta naloga planira v obeh službah.
—	v službi za raziskavo trga se doda: sodelovanje pri spremljanju in oblikovanju cen za 200 delovnih ur, zmanjša se čas za vodenje službe za raziskavo trga za 100 ur in ugotavljanje potreb po tržišču za 100 ur.
—	v prodajni službi se doda naloga sodelovanja pri spremljanju in oblikovanju cen ter izdelava predloga za cenike za 480 ur, zmanjša pa se časovni obseg za opravljanje nalog iz tekoče prodaje za 280 ur in ostala administrativna dela za 200 ur.
—	v plan investicijskega vzdrževanja je potrebno vključiti pleskanje kemijskega laboratorija in ureditev kontrolnega mesta v mikalnici.
Samoupravno sporazumevanje
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med SOZD Slovenske železarne in Tosamo ter Aneksa 1
in 2. Železarna se s tem sporazumnim obvezuje, da nas bo oskrbovala z izdelki in sicer v skladu z letnim načrtom, ki se bo vsako leto vnaprej določal na podlagi srednjeročnega načrta. Letini načrt dobav izdelkov potrdita oba podpisnika v aneksu k osnovnemu sporazumu. V letošnjem letu naj bi se Tosama obvezala, da bo železarni zagotovila 3.500 US $.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev z DO Vartillen iz Varaždina.
Vartilen nam bo dobavljal 5800 kg pol ies terski h vlaken, Tosama pa se obvezuje, da bo združila devizna sredstva v višini 5800 US $.
—	Sprejme se SS št. 576/LJB med Metalko in Tosamo ter Aneks k temu sporazumu.
Omenjeni sporazum določa predpise in plačilne pogoje v . zvezi z blagom, ki ga trgovina prodaja. Dodatne obveznosti povezane s predloženim sporazumom določa Aneks in sicer na tak način, da Metalka lahko po preteku vsakega četrtletja obračuna udeleženki sporazuma dodatne zneske za prodane izdelke Slovenskih železarn, kateri so namenjeni razvoju črne metalurgije.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o skupnem ustvarjanju in razporejanju deviz med SOZD Arbiano in Tosamo. Sporazum zadeva združevanje deviz potrebnih za proizvodnjo higienskih vložkov z namenom zadovoljevanja trga s tovrstnimi izdelki. Arbiana se s sporazumom obvezuje, da bo del ustvarjenih deviz združila s proizvajalci izdelkov, ki nudijo trgu, zlasti zaradi turizma, potrebne izdelke.
Arbiana naj bi v letu 1983 ustvarila nekaj več kot 2,5 milj. US $, od tega zneska pa bi Tosama prejela avans do višine 35.000 US $. Skupno poslovanje po sporazumu vodi poslovodni odbor, v katerem ima vsak udeleženec po dva delegata. Tosamo zastopata v tem odboru tov. Babnik Janez in tov. Pižmoht Janez.
—	Sprejme se Aneks II k Samoupravnemu sporazumu o združevanju deviznih sredstev s predilnic« Glina. Po tem Aneksu Tosama združuje 45.711,47 $, v sedmih tranšah pa 6.475,80 $ v obdobju od 30. 6. 1983 do 1. 4. 1986. Celotni znesek 45.722,47 $ se sestoji iz dveh delov:
—	17.274,20 $ bo Glina dinarsko vrnila oziroma plačala Tosami iz preje združenih in še neporabljenih dinarskih sovlaganj
—	28.437,27 $ pa bo plačala po tečaju na dan združevanja.
—	Podpiše se Samoupravni spora-
zum o neposredni menjavi dela z Zobozdravstvenim domom Domžale.
Člani odbora za splošne zadeve se strinjajo s programom, ki ga predlaga Zdravstveni dom in sicer bi se za začetek vršile zobozdravstvene storitve 2-krat tedensko v Domžalah in 1-krat tedensko v Lukovici. V kolikor pa se bo pokazala potreba po spremembi nudenja uslug, pa se bodo te na podlagi predhodnih dogovorov spremenile ali dopolnile. Za tehnično izvedbo se zadolži splošno-kadrovski sektor.
—	Sprejme se Samoupravni sporazum o spremembi in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet za področje železniškega prometa za obdobje 1981 — 1985.
Cene
Potrdi se cena za strojno uro škrobljenja za leto 1983 v znesku 3960,00 din. Ta cena se vnese tudi v Samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju med našo delovno organizacijo in naročniki storitev.
Investicijske zadeve
—	Odobri se uporaba sredstev v znesku 19.000,00 din za nakup namiznega kalkulatorja za potrebe proizvodnje filtrov.
—	Odobri se uporaba sredstev za nakup 4 kom šivalnih strojev TEXIMA 8410/1 v skupnem znesku 429.356,00 din.
Interni predpisi
V 15-dnevni javni obravnavi je bil osnutek Poslovnika o izračunavanju OD za leto 1983. V času javne obravnave na omenjeni akt ni prispela nobena pripomba. V tem času pa sta Zavod SRS za statistiko in Republiška skupnost za cene objavila nove podatke o zneskih povprečnih stroškov (prvo tromesečje 1983), ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih nalog. Zato je Skupni delavski svet sprejel sklep, da se sprejme Poslovnik o izračunavanju OD za leto 1983 z naslednjimi spremembami:
13. člen:
— cena super bencina 52,00 din 16. člen:
l/c majnižje nadomestilo za boleznino
3/a — dnevnica nad 12 ur —
695.00	din
—	dnevnica od 8 do 12 ur — 381,00 din
—	dnevnica od 6 do 8 ur —
261.00	din
3/b stroški prenočevanja v državi v hotelu B kategorije
—	525,00 din
3/d povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila 1
prevožen kilometer — 9. din
Glede na to, da je bil II. del Gospodarskega načrta sprejet na delavskih svetih TOZD in DSSS 20. in 23, maja, ni bilo možno pripraviti osnov za izračun stimulativnega dela OD. Osnove bodo posredovane komisiji za nagrajevanje in SDS v čimkrajšem času.
Glede na to je Skupni delavski svet sprejel sklep, da do sprejetja novih osnov za izračun stimulativnega dela OD delavcev veljajo osnove iz Poslovnika o izračunavanju OD za leto 1982.
Spremembe iz Poslovnika veljajo z dnem sprejetja sklepa.
Varstvo pri delu
Delegati skupnega delavskega sveta so obravnavali program varstva pri delu za leto 1983 z analizo stanja, ki obravnava področje iz:
—	vzgoje in izobraževanja delavcev iz varstva pri delu
—	periodični pregledi in preiskusi delovnih priprav in naprav
—	zdravniški pregledi
—	nesreče pri delu v letu 1982 Delavski sveti so sprejeli sklep
o dopolnitvi Pravilnika o varstvu pri delu in sicer se dopolni seznam delovnih priprav in naprav, ki se periodično pregledujejo.
Ukrepi za izvrševanje Gospodarskega načrta
Ob razpravah o zaključnem računu in GN za leto 1983 se je ugotovilo, da se poslovanje TOZD Saniteta odvija na meji rentabilnosti.
Da bi se uresničil GN in povečala uspešnost poslovanja TOZD Saniteta, so DPO in samoupravni organi v TOZD-u predlagali, da se izdela program, ki bo zavezoval odgovorne za dosledno uresničevanje GN in drugih Ukrepov poslovne politike.
ur
Delegati Skupnega delavskega sveta so program ukrepov za izvrševanje GN potrdili, prav tako tudi delovne skupine za pripravo vrednostnih analiz proizvodov za oddelke, ki proizvajajo končne izdelke.
Potrjeno je bilo tudi navodili« za izvajanje vrednostnih analiz proizvodov.
Korošec Nada
Sindikalne vesti
Pregled sklepov
problem delovnega časa se bo P1 Posebna točka obravnavala na skupščini Zbora združenega dela, občine Domžale,
. ~7 vprašalnik o bemficirani de-ovni dobi še ni prispev v Tosamo, so predvidene nekatere spreme-
SKS in KS naj do naslednje Je pripravita kar najbolj ustrezen P egied o prodaji odpadne gaze in niačmh plenic (ali boni, ali proda-zaradi pripomb sta-_• J.sih delavk, ki zaradi sedanjega “efna in manjših količin hlačnih
„„ '["j Y Prodaji, ne dobijo željene-sa izdelka.
mcsečjl gospodarjenja v Prvem tro-
Clani KOOZS so bili s strani slavnega direiktorja seznanjeni z gos-- . konjem v I. tromesečju leto-Qr,iega-,.leta ° težavah, ki so nas Tako še ne moremo nJu« v plan izdelkov iz netka-ker niimamo še ustrez-še Jalnih strojev. Plan prodaje p * lzPolnjen, čeprav vse prodamo, doi i ■ ^^tkim smo dobili izvozna oijenja za izvoz sanitetnih izdel-nP„’+?ZV(>zno-uvozna bilanca pa je niifatlVna\ ker smo za uvoz potreb-sma s,urovin dobili intervencijska ok,, Va’ da ^ s tem lahko izpolnili zveznosti do domačega trga.
ia ?a ^ Povečali dohodek, komisi-lerin^ Uvaja«je novih izdelkov pred-j7r]„,J,e ln Popravlja kalkulacije vseh kier di se cena izdelkov krif 3 dv,i0niti zaradi boljšega po-
v vi v'?0!31'6116 so bile cene obližem ie v'Siai ostalih panožnih tovarn, saj ji.,■ l'?earna v ceni obližev močno za-p..pQ, n, za ostalimi proizvajalkami. vo-Ti,i, ba z rePromateriali je zado-tekci' ’ razen folije za otroško kon-
s+ aradi tečajnih razlik, ki so n re7,,n°S Plačilu izvoza v Libijo, biltenu3	’kot ie Prikazano
hp zvezi z izplačilom regresa je vsumZavzeto stališče, da se izplača Da .ena,k^, SKS — socialna služba Ženih ^rav' Pre,dlog socialno ogro-sirw deIavcev, o dodatnem regre-Vali JU za delavce, ki bi radi leto-knv’ Pa zaradi premajhnih dohod-K°v ne morejo.
Kadrovske zadeve
v ,k>v' Ogorevc Ivanka odh oria 80 delegati imenovali p,. dsedaico tov. Metko Jereti cj„ C11° Predsednika bo opravlj ao konca mandata.
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 6. do 11. 7. 1983
TOZD SANITETA
Mikalnica
12. 6. Blatnik Slavka, 7, 7. Burja Dragica, 5. 7. Dragar Vincencij, 6.
7.	Jere Olga, 20. 6. Judež Alojz, 8.
7.	Kordež Draga, 11. 7. Korošec Ol-
ga, 28. 6. Kovačič Ana, 29. 6. Lebar Pavla, 19. 6. Lenček Marta, Orehek Jože, 22. 6., 12. 6. Pavli Ana, 3. 7. Pervinšek Marinka, 30. 6. Prelovšek Marija, 5.	7. Rokavec Marija, 26.
6.	Sedušek Ema, 21. 6. Štirn Milan,
8.	7. Nabore Vera,
Otroška konfekcija
15. 6. Hafner Marta, 1. 7. Pirnat Marija, 9. 7. Podbevšek Ani, 27. 6. Škarja Marija, 25. 6. Velkavrh Ivanka,
Sanitetna konfekcija
4. 7. Burja Olga, 18. 6. Hribar Pavla, 29. 6. Jerin Tončka, 1. 7. Kla-kočer Marija, 30. 6. Lenček Amalija, 22. 6. Lončar Majda, 8. 7. Marenk Vida, 2. 7. Mezek Alojzija, 1. 7. Pivec Marija, 28. 6. Tomažič Olga,
Tkalnica ovojev
15. 6. Brodar Dušan, 29. 6. Kerč Ljudmila, 9. 7. Kočar Ljudmila, 10.
7.	Križman Brigita, 28. 6. Stare Olga, 21. 6. Šimenc Ani,
Pripravljalnica
25. 6. Burkeljca Alojzija, 13. 6. Kos Tončka, 2. 7. Primec Helena, 22. 6. Lavrič Janez, 29. 6. Kerčič Pavla, 4. 7. Lončar Majda,
Tkalnica širokih tkanin
18.	6. Markovič Milena, 8. 7. Kosmač Brane, 16. 6. Hren Darja,
Bclilnica
19.	6. Gaberšek Ciril, 28. 6. Drčar Milan,
Vlaknovinski oddelek
23. 6. Nakrst Peter,
TOZD FILTRI
23. 6. Avbelj' Olga, 13. 6. Barlič Marjeta, 30. 6. Jelnikar Terezija, 21.
6.	Kočar Peter, 1. 7. Kveder Milena, 22. 6. Požar Anton, 23. 6. Ravnikar Francka, 22. 6. Ručigaj Olga,
27.	6. Breznik Dušan, 7. 7. Judež Milica, 27. 6. Huber Dragica,
DSSS
19. 6. Breceljnik Nuša, 20. 6. Rožič Alojzija, 24. 6. Grajzer Vera, 1
7.	Nahtigal Marija, 12. 6. Rode Brigita, 16. 6. Andrejka Anton, 17. 6. Ceglar Milan, 21. 6. Capuder Alojz,
28.	6. Kump Ciril, 26. 6. Sare Janez,
9.	7. Volkar Ivan, 24. 6. Kamin Pavla, 27. 6. Vohovec Boris, 3. 7. Bor-štnar Dušan, 13. 6. Štrukelj Minka,
1.	7. Drafič Edhem, 23. 6. Mushica Bajram, 4. 7. Prstec Darinka, 5. 7. Cedilnik Ani, 1. 7. Jenič Viktor, 28. 6. Juhant Vera, 15. 6. Jemec Ivica, 21. 6. Križman Zoran, 18. 6. Stare Janez, 23. 6. Zupan Marko, 1. 7. Ravnikar Mirko, 1. 7. Ravnikar Ciril,
"PRIŠLI V LETU 1983
Bučar Milica — TRS Zajc Branko — mikalnica
Odšli iz delovne organizacije:
Rožič And — inv. upokojena Poljanšek Marinka — inv. upokojena Horvat Joži — na lastno željo Breznik Tomaž — v JLA Kovič Terezija — upokojena
RODILI SO SE:
Lubinič Marjana — hči Grošelj Francki — sin Leve Majdi — hči
NAGRADNA KRIŽANKA
MRSTA
RAHLI\
PIJANOST
TANTAL
DIMiniR
IFFIM
AU6U5T
SIROMAK
NAGRADE
Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 22 rešitev, od katerih sta bili 2 nepravilni.
Pri izdelavi križanke je prišlo do napake, ki smo jo pri žrebanju upoštevali.
Za neljubo napako se vam opravičujemo!
Izžrebani pa so bili:
I. nagrada: Miro Jere — vlaknovin-
ski oddelek
POROČILA SE JE:
II.	nagrada: Stane Rožič — splošno — kadrovski sektor
III.	nagrada: Danica Merkužič — te-hnično-razvojni sektor
Čestitamo!
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
ZAHVALE
Sodelavcem sanitetne konfekcije se ob smrti mojega očeta iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Tudi sindikalni organizaciji TOZD Saniteta se najlepše zahvaljujem za darovano pomoč.
DARINKA STOJO
Ob izgubi drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka filtrov prav lepo zahvaljujem za darovano pomoč in izraze sožalja.
Enako prav lepa hvala tudi sindikalni organizaciji za darovano pomoč.
Črnič Marija
Kromar Nevenka — por. SLAPAR