ECCE ORGANVM! Vsebina / Contents Dejavnosti slovenskih orglarjevna obmocju Bjelovarsko-križevske škofije [3] Djelatnost slovenskih orguljarana podrucju Bjelovarsko-križevacke biskupije [19] Naslovnica / Cover: Otonicev pregibni pedal v Velikem Trojstvu.(jd) ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi SloveniaeISSN 2463-9397 24 -oktober 2021 http://glej.orgle.si/ Izdaja Društvo Jarina BohinjPripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo,ilustracije in oblika so avtorske.Upora­ba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. www.arsors.org Dejavnosti slovenskih orglarjev na obmocjuBjelovarsko-križevskeškofije MarkoĐurakic Uvod Škofija Bjelovar-Križevci (Bjelovarsko-križevacka bisku­pija)jeenanajmlajšihškofijnaHrvaškem.Ustanovljenaje bila 2009 po odcepitvi od Zagrebške nadškofije. Leži na severozahodnem delu Hrvaške in jo sestavlja 7 dekanij s skupaj 58 župnijami. Ob pregledu leta 2012 je bilougotovljeno,datustoji61orgel,kisobileizdelaneodleta 1717 do 1940. Od teh so jih vsaj šest izdelali slovenski mojstri, kar pomeni nekaj manj kot 10% od skupnegaorgelskega fonda. V prispevku so prikazana obstojecaglasbila, opisana njihova zgodovinska pot ter njihovetehnicneinumetniškeznacilnosti.Nakoncusopregledno še naštete vse dejavnosti slovenskih orglarjev, ki so znane naobmocjuškofije. Dejavnosti slovenskih orglarjev na obmocju obmocju Bjelovarsko-križevske škofije DejavnostorglarjevzobmocjaSlovenijevškofijiBjelovar­Križevcilahkosledimoizpodatkovo: a)postavljanjuorgelslovenskihizdelovalcev, b)popravilihorgel,kisojihizvedlislovenskiorglarji, MarkoĐurakic,NineVavre23, HR– 48260 Križevci;marko.durakic@gmail.com c)prihodu'slovenskih'orglarjevnaHrvaško,kjersoob ustanovitvidelavnicindejavnostipostalidelhrvaške kulture,njihovadelapahrvaškakulturnadedišcina. Dejavnostim lahko, poleg navedenih virov, od drugepolovice 18. stoletja sledimo tudi na osnoviše ohranjenih glasbil.Vtoobdobjedatirajonajstarejšaglasbilaslovenskih izdelovalcev na obmocju škofije. Govorimo o orglahSimonaOtonicaizleta1779vžupnijskicerkvivHrašcini, iz istega casa pa je orgelski pozitiv Antona Scholtza v kapelisv.JulijanevTremiPintici,zakatereganatancnega casaizdelavešenepoznamo.Zadnjepostavljenoglasbiloje delo Josipa Brandla vžupnijsko cerkev vVelikem Bisagu leta1912. Prva zapisana sled onekem slovenskem orglarju oziroma njegovem delovanju –vtem primeru popravilu –datira v leto 1809. Tega leta je Venceslav Martl popravil orgle v župnijskicerkvivŠtefanju.1PotemSlovencirednoizvajajopopravila orgel, najjužneje na obmocju Moslavine(Garešnica). Najvec popravil beležimo ob koncu 19. in v zacetku 20. stoletja. Zadnje popravilo na obmocju škofije pa je delo Franca Jenka, ki je 1934 popravil in nekoliko predelalorglevžupnijskicerkvivSvetemIvanuZelini. Naobmocjuškofije,kotjerazvidnoizrezultatovraziskave, soorgleizdelovaliorglarjizmariborskegaobmocja:Simon in Jožef Otonic ter vzacetku 20. stoletja JosipBrandl, iz CeljapajeprihajalAntonScholtz. Bisag (Veliki) Župnijskacerkev sv.MarijeMagdalene Nove orgle je izdelal in postavil na pevski kor župnijske cerkve Josip Brandl leta 1912. Blagoslovil jih je dekan NikolaMilcic,prvipajenanjeigralorganistizBreznickegaHuma, ucitelj Milivoj Benkovic.2 Oznacene so kot opus 102.Sedem registrov imajorazporejenih na en manualin pedal, registrska in igralna trakutra sta pnevmatski.Posebnost so sapnice z žepki (nemško Taschenlade).Križevski orglar ViktorErhaticjihjepopravilinnekoliko 1 Župni arhiv (dalje: ŽA) Štefanje, Liber Memorialis Parochiae Stephaniensis: Inchoatus anno 1804. Per Ignatium Jos. Uzorinecz Parochum Loci. 2 Župnijski arhiv (odslej: ŽA), Spomenica župije Bisag. predelal 1920,3 v 40-ih letih 20. stoletja pa Tomislav Šiprak. Leta 1974 je Ladislav Šaban zapisal, da so orgle zapušcene in niso v uporabi.4 Jeseni 2019 so zaceli s popravilom, ki se je zakljucilo v zacetku julija 2020.Popravilo je izvedla delavnica Harmonija-M iz IvanicGrada. Blagoslovil jih je dekan Vlado Bogdan, kolavdiral pamaestroMarkoĐurakic. Splošni podatki: Izdelovalec:JosefBrandl,op.102 Leto:1912 Sapnice:registrskiprekati,žepnomembranskiventili Registrskiprenos:pnevmatski Igralniprenos:pnevmatski Manual:C -fł Pedal:C -dą Dispozicija: Manual: 1. Principal8’ 2. Gedeckt8’ 3. Gamba8’ 4. Salicional8’ 5. Octave4’ 6. Doublette2.’ Pedal: 7. Subbass 16’ Zveze:man-ped,sup-man,sub-man Zbiralniki:O,I,MF,F 3 Nadškofijski arhiv Zagreb (Nadbiskupijski arhiv Zagreb), nadbiskupski duhovni stol, predmetni spis (v nadaljevanju: NAZ, NDS), predmetni spis št.. 7771/1920. 4 Ministrstvo za kulturo in medije (Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske, odslej: MKIMRH) zapisnik popisov, lokaliteta Bisag, 1974. Slika1.Bisag,orgleleta2020.(md) Gornja Petricka Kapelasv.Petra,župnijasv.Katarine,Samarica Orglebrezpedalasobileevidentiraneobpopisuorgelskegafonda Bjelovarsko-križevske škofije leta 2012. Kotugotavljamoizzapisavnotranjosti,sodeloJožefaOtonica izMaribora.Izdelanesobilekotopus27leta1800,vcasu župnikaJosipaĐurkoveckega,5prvotnosobilepostavljene v župnijski cerkvi sv. Katarine v Samarici, pod katero ta 5 Janko Barlé navaja, da je te orgle izdelal duhovnik Josip Đurkovecki, glej: Janko BARLÉ, Župnici graditelji orgulje, Sveta Cecilija, letnik VII, Zageb, 1913., str. 52-54. Ta podatek je napacen, kar smo ugotovili ob organološki obdelavi glasbila leta 2012. Potrjeno je, da so orgle delo J. Otonica, kakor je navedel že L. Šaban. Glej: MKIMRH, Zapisnik popisa, lokalitet GornjaPetricka, 1972. Glej tudi: Edo ŠKULJ, Leksikon orgel in orglarjev, Škocjan pri Turjaku, 2013. str. 173. kapela spada.6 Imajo osem registrov; registrska in igralnatraktura sta mehanski. V kapelo sv. Petra v GornjoPetrickosobilepremešcenepredprvosvetovnovojno,leta 1913,kosobilezažupnijskocerkevvSamaricinabavljenenove orgle Antonina Mölzerja. Ladislav Šaban je obpregledu leta 1972 zapisal,da so orgle bile vzelo slabem stanju.7Enakostanjesmougotoviliobpregleduleta 2012 in2021. Slika2.GornjaPetricka,orglebrezpedalaleta2016.(md) 6 Marko ĐURAKIC, Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije, Bjelovar, 2015., str. 93. 7 MKIMRH, Zapisnik, Gornja Petricka, 1972. g. Splošni podatki: Izdelovalec:JožefOtonic,op.27 Leto:1800 Sapnica:spotegiintonskimiprekati Registrskiprenos:mehanski Igralniprenos:mehanski Manual:C/E-cł Dispozicija:8 Manual: 1. Portun8’(delpišcaliodprtih) 2. Copulamaior8’ 3. Principal4’ 4. Copulaminor4’ 5. Octav2’ 6. Quint1.’ 7. Superoctav1’ 8. Quint.’ Gornja Rijeka ŽupnijskacerkevVnebovzetjaBlaženeDeviceMarije(UznesenjaBlaženeDjeviceMarijenanebo) Leta1908jenoveorglezažupnijskocerkevvGornjiRijekiizdelal J. Brandl. Poleg Brandla sta se za narocilopotegovala tudi orglarja Ferdinand Heferer in Sebastijan Dobnik,vendarježupnijanakoncudelozaupalaBrandlovi delavnici. Orgle imajo oznako opusa 66. Imajo desetregistrov,razporejenihnaenmanualinpedal;registrskain igralnatrakturastapnevmatski.Leta1914jihjepopravljal in ocistil njihov izdelovalec J. Brandl, leta 1922 pa V. Erhatic.9 Obsežnejše popravilo je 1951 izvedel zagrebški orglar MilanMajdak. Leta 1974jeL.Šabanobpregledu 8 Ob pregledu leta 2012 imena registrov niso bila vidna, zato je predstavljeno poimenovanje osnovano iz pregleda zvocnega gradiva. 9 JosipBUTURAC, Povijest Gornje Rijeke,GornjaRijeka,1979.,str. 75. zapisal, da so orgle zapušcene in niso v uporabi.10 Leta 1996 je bilo po podatkih gospoda Zvonimirja Martineza orglam vgrajeno elektricno puhalo in izvedena manjšapopravila. Slika3.GornjaRijeka,orgle.(md) Splošni podatki: Izdelovalec:JožefBrandl,op.66 Leto:1908 Sapnice:zregistrskimiprekatiinstožciRegistrskiprenos:pnevmatski 10 MKIMRH, zapisnik popisa, Gornja Rijeka, 1974. Igralniprenos:pnevmatski Manual:C -fł Pedal:C -h Dispozicija: Manual: 1. Principal8’ 2. Flöte8’ 3. Gedeckt8’ 4. Gamba8’ 5. Salicional8’ 6. Octave4’ 7. Flöte4’ 8. Mixtur2.’3f Pedal: 9. Subbass16’ 10.Octavbass8’ Zveze:man-ped,sup-man Zbiralniki:MF,F,FF Hrašcina Župnijskacerkev sv.Nikolaja,škofa(Sv.Nikolabiskup) Orgle je izdelal Simon Otonic (Odonitscher) leta 1779.11 Imajodevetregistrov,razporejenihnaenmanualinpedal; registrska in igralna traktura sta mehanski. Tekom 240­letne zgodovine so preživele mnoge predelave, ob katerih so bile spremenjene njihove tehnicne in umetniškeznacilnosti. Ob posegu Antuna Kovaciceka leta 1930 sta bila orglam dodana dva registra (sodec po zapisu vžupnijskiSpomenicizato,kersoorglebileprevecslabe),in sicer8-ceveljskagamba vmanualuin16-ceveljskisubbass v pedalu.12 Nekolikojihjeleta1953popravilMarijanGrgec. Ob pregledu leta 1974 je L. Šaban zapisal, da se orgle uporabljajo.13 Zaradikasnejedolgoletneneuporabesobilev slabem stanju, zato so jih 2016 odpeljali na temeljito 11 MarkoĐURAKIC,OrguljskifondnapodrucjuHrvatskogazagorja, Studia lexicographica,2017.str.125. 12 ŽA Hrašcina, Župnijska Spomenica. 13 MKIMRH, zapisnik popisov, Hrašcina, 1974. g. restavratorsko-konservatorsko obdelavo v Umetniško delavnicoHeferervZagreb.14 Slika4.Hrašcina,zapisS.Otonica,leta2016.(md) Splošni podatki: Izdelovalec:SimonOtonic (Odonitscher) Leto:1779 Sapnice:spotegiintonskimiprekati Registrskiprenos:mehanski Igralniprenos:mehanski Manual:C/E-cł Pedal:C/E-a Dispozicija: Manual: 1. Copulamaior8’ 2. Principal4’ 3. Flauta4’ 4. Copulaminor4’ 5. Quinta2.’ 6. Octava2’ 7. Mixtur3f Pedal: 8. Principalbass8’ 9. Octavbass4’ 14 Preddemontažoin zacetkomobnovesoorgleimelenaslednjo dispozicijo: Principal 8’, Gamba 8’, Copula maior 8’, Flauta 4’, Quinta 2 .’, Octava 2’, Superoctav 1’, Subbass 16’ in Octavbass 8’. Slika5.Hrašcina,orgleleta2016.(md) Trema (Pintici) Kapelasv.Julijane,župnijasv.Jurija,Đurdic Orgelski pozitiv je okrog 1780 izdelal Anton Scholtz.PrvotnojebilpostavljenvžupnijskicerkvivĐurdicu.Ima petregistrov,registrskainigralnatrakturastamehanski.V kapelo vTremi je bil premešcen leta 1899, ko so bile za župnijskocerkevvĐurdicunabavljenenoveorgledelavnice Gebrüder Rieger. Pozitiv je bil mocno poškodovan leta 1917,ko je nanjpadel zvon.15 Leta 2015 so ga prevzeli v atelje Umjetniške delavnice Heferer vZagreb, kjer so ga temeljito restavratorsko-konservatorsko obnovili. Delo je bilozakljucenoleta2019.Pozitivapoobnovinisovrnilina pevskikorkapelevTremi,ampakjepostavljenvprostore škofijskegauradavBjelovarju. 15 M.ĐURAKIC,Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije,2015.str.237. Splošni podatki: Izdelovalec:AntonScholtz Leto:okrog1780 Sapnica:spotegiintonskimiprekati Registrskiprenos:mehanski Igralniprenos:mehanski–palicni Manual:C/E-cł Dispozicija: Manual: 1. Copulamaior8’ 2. Copulaminor4’ 3. Principal2’ 4. Quinta1.’ 5. Octav1’ Slika6.Trema,pozitivleta1972.(NinoVranic) Slika7.Trema/Bjelovar,pozitivleta2021.(md) Veliko Trojstvo ŽupnijskacerkevSveteTrojice(Presvetog Trojstva) Nove orgle za župnijsko cerkev v Velikem Trojstvu jeizdelalJožefOtonicleta 1802.Oznacene so kot opus 38. Imajoenajstregistrovvenemmanualuinpedalu,registrska inigralnatrakturastamehanski.Gledenašteviloregistrov sotonajvecjeohranjenoglasbilotedelavnicenaHrvaškem, kar orglam daje posebno organološko vrednot. Sebastijan Dobnikjihjepopravljalleta1896in1903.Ponovnosobile popravljene leta 1930, kar je izvedel Juraj Dobnik.16 Ob pregledu leta 1972 je L. Šaban zapisal, da so orglezapušcene in niso v uporabi.17 Z vecjim popravilom so zaceli leta 1989, ko so orgle preurejali bratje Prskalo.Februarja 2015 je delavnica Harmonija-M izvedlanajnujnejšapopravilaintakousposobilaglasbilozaigranje terpreprecilanadaljnjepropadanje. Splošni podatki: Izdelovalec:JosipOtonic,op.38 Leto:1802 Sapnice:spotegiintonskimiprekatiRegistrskiprenos:mehanski Igralniprenos:mehanski Manual:C/E-cł Pedal:C/E-a Dispozicija:18 Manual: 1. BordunFlauta8’ 2. Flautamaior8’ 3. Principal4’ 4. Flautaminor4’ 5. Quintmaior2.’ 6. Octav2’ 7. Quintminor1.’ 8. Mixtur3f Pedal: 9. Subbass16’ 10. Flautabass8’ 11. Octavbass4’ 16 NAZ, NDS predmetni spis br. 5852/1930. 17 MKIMRH, zapisnik popisa, Veliko Trojstvo, 1972. 18 Ob pregeldu orgel leta 2012 so bili v notranjosti igralnika najdeni napisi registrov, ki niso skladni z nazivi in velikostjo v cevljih. Tu so navedena imena, ki so jih namestili med popravilom leta 2015. Zveza:man-ped(dodananaknadno) Slika9.VelikoTrojstvo,podpis izdelovalca,leta2019.(md) Pregled dejavnosti slovenskih orglarjev v Bjelovarsko-križevski škofiji Rezultati terenskih in arhivskih raziskav kažejo, da je na obmocju Bjelovarsko-križevske škofije delovalo najmanjdesetorglarjevzobmocjaSlovenije.Odtehdesetihsoštirjeorgle izdelali, in sicer Simon in Jožef Otonic, AntonScholtzinJosipBrandl.TeorglarjeLadislavŠabanuvršca vceljski(A.Scholtz)inmariborskikrog(S.inJ.Otonicter J.Brandl).19 Vsajšestorglarjevjetuizvajalovecjaalimanjša popravila. Govorimo o Venceslavu Martlu, Ivanu(Johannesu)Hallu,FrancuJenku,JosipuBrandluterJožefu inVincencuMarchisettiju. Gledenastanje,vkateremsoglasbilaslovenskihorglarjev popregleduleta2021,jetrojeorgelvredniuporabi(Bisag, Trema in Veliko Trojstvo), ene v delni uporabi (Gornja Rijeka),eneseneuporabljajo(GornjaPetricka),enepaso vrestavratorsko-konservatorskiobdelavi(Hrašcina). Pregled podatkov po abecednem redu orglarjevBrandl, Josef 1908.GornjaRijeka,župnijskacerkev,izdelavaorgel,I/10 1912.Bisag(Veliki),župnijskacerkev,izdelavaorgel,I/7 1914.GornjaRijeka,župnijskacerkev, popraviloorgel. Hall, Ivan (Johannes; Maribor) 1907.Cazma,župnijskacerkev,popraviloorgel,20 1914.Garešnica,župnijskacerkev,popraviloorgel.21 Jenko, Franc 1934.SvetiIvanZelina,župnijskacerkev,popraviloinpredelavaorgel.22 Marchisetti, Jožef (LeskovecpriKrškem) 1913.DonjiKraljevec,kapelasv.Benedikta,popravilo pozitiva,23 1921.i1936.Cazma,župnijskacerkev,popraviloorgel,24 1921.i1937.Draganec,župnijskacerkev,popraviloorgel.25 Marchisetti, Vincenc (LeskovecpriKrškem) 1893.Cazma,župnijskacerkev,popraviloorgel.26 Martl, Venceslav 1809.Štefanje,župnijskacerkev,popraviloorgel.27 19 Ladislav ŠABAN, »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«, Muzikološki zbornik. Ljubljana, 1979., str. 25–33. 20 NAZ, NDS predmetni spis br. 2919/1907. 21 ŽA Garešnica, Knjiga crkvenih racuna župne crkve - Garešnica i kapele sv. Marije Magdalene u kapelici. 22 Emin ARMANO, Orgulje hrvatskih graditelja tragom Ladislava Šabana, Zagreb, 2006., str. 172. 23 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 279. 24 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 63. 25 ŽA Donji Draganec, Liber memorabilium Parochiae Draganecensis anno 1833. inchoatus. 26 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 63. Otonic, Simon 1779.Hrašcina,župnijskacerkev,izdelavaorgel,I/9. Otonic, Josip 1800.Samarica,župnijskacerkev,izdelavaorgelbezpedala;danesGornjaPetricka,kapela,I/8,1802.VelikoTrojstvo,župnijskacerkev,izdelavaorgel,I/11. Scholtz, Anton okrog1780.Đudic,gradnjapozitiva;danesTremaPintici,I/5. Viri Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske (MKIMRH): Zapiski/Zapisnicipopisov1972 – 1975. Lokacije:Bisag(Veliki),GornjaRijeka,GornjaPetricka, Hrašcina,Trema(Pintici),VelikoTrojstvo. Nadškofijski / Nadbiskupijski arhiv Zagreb (NAZ), predmetni spisiNadbiskupskog duhovnog stola (NDS): NAZ,NDSpredmetnispisšt.2919/1907. NAZ,NDSpredmetnispisšt.7771/1920. NAZ,NDSpredmetnispisšt.5852/1930. Župnijski arhivi (ŽA): ŽADonjiDraganec,LibermemorabiliumParochiae Draganecensisanno1833.inchoatus. ŽAGarešnica,KnjigacerkvenihracunovžupnijskecerkveGarešnicainkapelesv.MarijeMagdalenevkapelici. ŽAHrašcina,župnijskaSpomenica. ŽAŠtefanje,LiberMemorialisParochiaeStephaniensis:Inchoatusanno1804.PerIgnatiumJos.UzorineczParochum Loci. Literatura EminARMANO,Orgulje hrvatskihgraditeljatragomLadislava Šabana,Zagreb,2006.JankoBARLÉ,Župnicigraditeljiorgulje,SvetaCecilija,god.VII, Zageb,1913.,str.52-54. JosipBUTURAC,PovijestGornje Rijeke,GornjaRijeka,1979. MarkoĐURAKIC,OrguljeBjelovarsko-križevacke biskupije,Bjelovar, 2015. MarkoĐURAKIC,OrguljskifondnapodrucjuHrvatskogazagorja, Studialexicographica,2017.,str.119-144. LadislavŠABAN,»OrguljeslovenskihgraditeljauHrvatskoj«,Muzikološki zbornik.Ljubljana,1979.,str.25–33. EdoŠKULJ,Leksikonorgelin orglarjev,ŠkocjanpriTurjaku,2013. (prevodjd) 27 ŽA Štefanje, Liber Memorialis Parochiae Stephaniensis: Inchoatus anno 1804. Per Ignatium Jos. Uzorinecz Parochum Loci. Djelatnost slovenskih orguljara na podrucju Bjelovarsko-križevackebiskupije MarkoĐurakic Uvod Bjelovarsko-križevacka biskupija jedna je od najmladihbiskupijanapodrucjuRepublikeHrvatske,osnovana2009. godineodcijepljenjemodZagrebackenadbiskupije.Nalazi se na podrucju sjeverozapadne Hrvatske, asastoji se od7 dekanata koji su razdijeljeni u 58 župa. Pregledomorguljskogfonda2012.godineutvrdenojekakopostoji61 instrumentsagradenurazdobljuod1717.do1940.godine. Od tih instrumenata najmanje njih 6 djela su slovenskih majstora,štocinineštomanjeod10%ukupnogorguljskog fonda. Utekstu su opisanipostojeci instrumenti, naveden je njihov povjesni put te opisane njihove tehnicke iumjetnicke karakteristike. Osim toga, na samome kraju navedene suisvepoznatedjelatnosti svihorguljara cijeje djelovanjezabilježenonapodrucjuBiskupije. Djelatnost slovenskih orguljara na podrucjuBjelovarsko-križevacke biskupije Djelatnost orguljara s podrucja Slovenije na podrucjuteritorija Bjelovarsko-križevacke biskupije možemo pratiti zahvaljujucipodacimao: a) postavljanjuorguljaslovenskihgraditelja b) popravkuorguljakojesuizvelislovenskiorguljari c) dolasku„slovenskih“orguljarauHrvatskugdjesu otvaranjem gradionica i djelatnošcu postalidijelomhrvatskekultureanjihovadjelaihrvatska kulturnabaština Djelatnost možemo pratiti zahvaljujuci izvorima, ali ipostojeciminstrumenata,oddrugepolovice18.stoljeca.Iz tog razdoblja datiraju i najstariji danas postojeciinstrumentislovenskihgraditeljanapodrucjuBjelovarsko­križevackebiskupije.RijecjeoorguljamaSimonaOtonica iz1779.godineužupnojcrkviuHrašcini,aiztogvremena datira i orguljski pozitiv Antona Scholtza u kapeli Sv. JulijaneuTremiPintici,notocnagodinanjegove gradnjeza sada nam nije poznata. Posljednji pak sagradeniinstrumentdjelojeJosefaBrandla,sgradenzažupnucrkvu uVelikomBisagu1912.godine. Prvi pak pisani trag o nekom slovenskom orguljaru tj. njegovom djelovanju, u ovom slucaju popravku orgulja, datira iz 1809. godine. Te je godine Vjencesalv Martl popravio orgulje užupnoj crkvi uŠtefanju.28 Nakon toga, Slovenciredovitovršepopravkeorgulja,anajjužnijecaku podrucjeMoslavine(Garešnica).Vecedjelovanjebilježimo krajem 19., te pocetkom 20. stoljeca. Posljednji popravak orguljanapodrucjuBiskupije,djelojeFrancaJenka,kojije 1934. godine popravio te ponešto pregradio orgulje užupnojcrkviuSvetomIvanuZelini. Na podrucju Biskupije, kako zakljucujemo iz rezultataistraživanja,orguljesugradiliorguljarispodrucjaMaribora SimoniJosipOtonic,akasnijepocetkom20.stoljecaJosef BrandlteAntonScholtzizCelja. Bisag (Veliki) ŽupnacrkvaSv.MarijeMagdalene (Slika1) Nove orgulje sagradio je i na pjevalište župne crkvepostavioJosefBrandl1912.godine.BlagoslovioihjedekanNikola Milcic, a prvi je na njima svirao orguljaš iz 28 Župni arhiv (dalje: ŽA) Štefanje, Liber Memorialis Parochiae Stephaniensis: Inchoatus anno 1804. Per Ignatium Jos. Uzorinecz Parochum Loci. BreznickogHumauciteljMilivojBenkovic.29 Noseoznaku opusa 102. Imaju sedam registara rasporedenih na jedanmanual i pedal, a registarska i svirna traktura supneumatske. Posebnost cini taschenlade sistem. Viktor Erhatic, križevacki orguljar, popravio ih je te poneštopregradio 1920.,30 a tijekom 1940-ih godina Tomislav Šiprak.Godine1974.LadislavŠabanzabilježiojekakosu orgulje tada bile zapuštene i izvan uporabe.31 Tijekom jeseni2019.zapocetjepopravakkojijedovršenpocetkomsrpnja 2020. godine. Popravak je izvela radionicaHarmonija-M iz Ivanic Grada. Blagoslovio ih je dekan VladoBogdan,akolaudiraomo.MarkoĐurakic. Opci podaci: Graditelj:JosefBrandl,op.102. Godina:1912. Zracnice:sregistarskimkancelama,taschenlade Registarskiprijenos:pneumatski Svirniprijenos:pneumatski Manual:C -fł Pedal:C -dą Dispozicija: Manual: 1. Principal8' 2. Gedeckt8' 3. Gamba8' 4. Salicional8' 5. Octave4' 6. Doublette2.' Pedal: 7. Subbass 16' Spojevi:man-ped,sup-man,sub-man 29 Župni arhiv (dalje: ŽA), Spomenica župe Bisag. 30 Nadbiskupijski arhiv Zagreb, nadbiskupski duhovni stol, predmetni spis (dalje: NAZ, NDS), predmetni spis br. 7771/1920. 31 Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske, (dalje: MKIMRH) zapisnik popisa, lokalitet Bisag, 1974. g. Gornja Petricka KapelaSv.Petra, ŽupaSv.Katarine,Samarica (Slika2) Orgulje bez pedala,koje su evidentirane tijekom pregledaorguljskog fonda Bjelovarsko-križevacke biskupije 2012.godine,kako saznajemo iz zapisa unjihovoj unutrašnjosti djelosuJosipaOtonicaizMaribora.Sagradenesukaoopus 27, 1800. godine, za vrijeme župnika Josipa Đurkoveckog,32 aprvotnosubilesmješteneužupnojcrkvi Sv. Katarine u Samarici (pod ciju upravu ova kapelaspada).33 Imaju osam registara, a registarska i svirnatraktura su mehanicke. U kapelu Sv. Petra u GornjuPetricku premještene su netom prije I. svjetskog rata, tocnije 1913. godine, kada su za župnu crkvu uSamarici nabavljenenoveorguljeodAntoninaMölzera.L.Šabanje tijekom pregleda 1972. godine zabilježio kako su orgulje tada bile udosta lošem stanju.34 Isto stanje zateceno je i tijekompregleda2012.i2021.godine. Opci podaci: Graditelj:JosipOtonic,op.27 Godina:1800. Zracnica:stonskimkancelama,s kliznicama Registarskiprijenos:mehanicki Svirniprijenos:mehanicki Manual:C/E-cł 32 Janko Barlé navodi kako je ove orgulje sagradio svecenih JosipĐurkovecki, vidi u: Janko BARLÉ, Župnici graditelji orgulje, Sveta Cecilija, god. VII, Zageb, 1913., str. 52-54.Taj podatak nije tocan, što je utvrdeno tijekom orguljarsko-organološke obrade instrumenta 2012. godine. Takoder je potvrdeno kako su orgulje bez pedaladjelo J. Otonica, kako to navodi i L. Šaban, vidi u: MKIMRH, Zapisnik popisa, lokalitet Gornja Petricka, 1972. g. te Edo Škulj:Edo ŠKULJ, Leksikon orgel in orglarjev, Škocjan pri Turjaku, 2013. str. 173. 33 Marko ĐURAKIC, Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije, Bjelovar, 2015., str. 93. 34 MKIMRH, Zapisnik popisa, lokalitet Gornja Petricka, 1972. g. Dispozicija:35 Manual: 1. Portun8'(nekolikootv.svirala) 2. Copulamaior8' 3. Principal4' 4. Copulaminor4' 5. Octav2' 6. Quint1.' 7. Superoctav1' 8. Quint.' Gornja Rijeka ŽupnacrkvaUznesenjaBlaženeDjeviceMarijenanebo (Slika3) Godine 1908. nove je orgulje za župnu crkvu u Gornjoj RijecisagradioJ.Brandl.OsimBrandla,zagradnjunovih tada su se natjecali i orguljari Ferdinand Heferer iSebastijanDobnik,noŽupajenakrajuposaogradnjeipakodlucila povjeriti Brandlovoj gradionici. Orgulje noseoznaku opusa 66. Imaju deset registara rasporedenih na jedan manual i pedal, a registarska i svirna traktura su pneumatske. Godine 1914.popravljao ihjeicistio njihov graditelj J. Brandl, a 1922. V. Erhatic.36 Veci popravak izveo je 1951. godine zagrebacki orguljar Milan Majdak. Tijekompregleda1974.godine,L.Šabanjezabilježiokako su orgulje tada bile zapuštene i izvan uporabe.37 Godine 1996.,prema usmenom iskazu vlc. Zvonimira Martineza, orguljama je ugradeno elektricno puhalo te su izvedeni manjipopravci. 35 Tijekom pregleda 2012. godine nije zateceno nazivlje registara, stoga je doneseno nazivlje nacinjeno na temelju pregleda fonickog materijala. 36 Josip BUTURAC, Povijest Gornje Rijeke, Gornja Rijeka, 1979., str. 75. 37 MKIMRH, zapisnik popisa, lokalitet Gornja Rijeka, 1974. g. Opci podaci: Graditelj:JosefBrandlop.66 Godina:1908. Zracnice:sregistarskimkancelama,scunjicima Registarskiprijenos:pneumatski Svirniprijenos:pneumatski Manual:C -fł Pedal:C -h Dispozicija: Manual: 1. Principal8' 2. Flöte8' 3. Gedeckt8' 4. Gamba8' 5. Salicional8' 6. Octave4' 7. Flöte4' 8. Mixtur2.'3f Pedal: 9. Subbass16' 10. Octavbass8' Spojevi:man-ped,sup-man Kolektivi:MF,F,FF Hrašcina ŽupnacrkvaSv.Nikolebiskupa (Slike4i5) Orgulje je sagradio Simon Otonic (Odonitscher) 1779. godine.38 Imaju devet registara rasporedenih na jedanmanualipedal,aregistarskaisvirnatrakturasumehanicke. Tijekom 240-godišnje povijesti preživjele su mnogepregradnje, cime su bile narušene njihove tehnicke iumjetnicke karakteristike. Zahvatom Antuna Kovaciceka 38 Marko ĐURAKIC, Orguljski fond na podrucju Hrvatskoga zagorja, Studia lexicographica, 2017. str. 125 1930.godine,orguljamasudodanadvanovaregistra(jersu orguljenavodnebilepreslabekakokažezapisuSpomenici župe)ito8-stopnagambaumanualui16-stopnisubbass u pedalu.39 Ponešto ih je 1953. Godine popravio MarijanGrgec. Tijekom pregleda 1974. godine, L. Šaban jezabilježiokakosuorguljeuuporabi.40 Nakon štosudugi nizgodine bile uslabomstanju ipraktickiizvan uporabe, demontirane su 2016. godine i prevezene u Zagreb u UmjetnickuradionicuHeferernatemeljiturestauratorsko­konzervatorskuobradu.41 Opci podaci: Graditelj:Simon(Odonitscher)Otonic Godina:1779. Zracnice:stonskimkancelama,skliznicama Registarskiprijenos:mehanicki Svirniprijenos:mehanicki Manual:C/E-cł Pedal:C/E-a Dispozicija: Manual: 1. Copulamaior8' 2. Principal4' 3. Flauta4' 4. Copulaminor4' 5. Quinta2.' 6. Octava2' 7. Mixtur3f Pedal: 8. Principalbass8' 9. Octavbass 4' ŽA Hrašcina, Spomenica župe. 40 MKIMRH, zapisnik popisa, lokalitet Hrašcina, 1974. g. 41 Prije demontaže i pocetka obnove orgulje su imale sljedecu registarsku dispoziciju: Principal 8', Gamba 8', Copula maior 8', Flauta 4', Quinta 2 .', Octava 2', Superoctav 1', Subbass 16' i Octavbass 8'. Trema (Pintici) KapelaSv.Julijane,ŽupaSv.Jurja,Đurdic (Slike6i7) Orguljski pozitiv sagradio je oko 1780. godine Anton Scholtz.IzvornojebiosagradenismještenužupnojcrkviuĐurdicu.Imapetregistara,aregistarskaisvirnatrakturasu mehanicke.UkapeluuTremijepremješten1899.godine kadasuzažupnucrkvuuĐurdicunabavljenenoveorgulje odgradionice Gebrüder Rieger. Pozitiv je uvelike stradao 1917. godine kadje na njega palo zvono.42 Godine 2015. pozitiv je demontiran i prevezen u atelier Umjetnickeradionice Heferer u Zagreb na temeljitu restauratorsko­konzervatorsku obnovu. Restauracija je završena 2019.godine. Pozitiv nakon obnove nije vracen na pjevalište kapele u Tremi, vec je smješten u prostor Ordinarijata Bjelovarsko-križevackebiskupijeuBjelovaru. Opci podaci: Graditelj:AntonScholtz Godina:oko1780. Zracnica:stonskimkancelama,skliznicama Registarskiprijenos:mehanicki Svirniprijenos:mehanickisprobodnicama Manual:C/E-cł Dispozicija: Manual: 1. Copulamaior8' 2. Copulaminor4' 3. Principal2' 4. Quinta1.' 5. Octav1' 42 M. ĐURAKIC, Orgulje Bjelovarsko-križevacke biskupije, 2015. str. 237. Veliko Trojstvo ŽupnacrkvaPresvetog Trojstva (Slike8i9) NoveorguljezažupnucrkvuuVelikomTrojstvusagradio je Josip Otonic 1802. godine. Nose oznaku opusa 38. Imaju jedanaest registara rasporedenih na jedan manual i pedal, a registarska i svirna traktura su mehanicke. S obzirom na broj registara, rijec je onajvecem sacuvanom instrumentu ovog graditelja na podrucju Hrvatske što im daje odredenu organološku vrijednost. Sebastijan Dobnik popravljao ih je 1896. te 1903. godine. Ponovno supopravljane 1930. godine, a tada ih je popravio Juraj Dobnik.43 Tijekom pregleda 1972. godine, L. Šaban jezabilježio kako su orgulje zapuštene i izvan uporabe.44 Vecem popravku pristupilo se 1989. godine, a orgulje su tadauredivalibracaPrskalo.Tijekomveljace2015.godine,radionica Harmonija-M izvela je najnužnije popravke,dovela instrumentusvirnostanjetetakonanekovrijeme sprijecilapropadanjeovihorgulja. Opci podaci: Graditelj:JosipOtonic,op.38 Godina:1802. Zracnice:stonskimkancelama,skliznicama Registarskiprijenos:mehanicki Svirniprijenos:mehanicki Manual:C/E-cł Pedal:C/E-a Dispozicija:45 Manual: 1. BordunFlauta8' 2. Flautamaior8' 43 NAZ, NDS predmetni spis br. 5852/1930. 44 MKIMRH, zapisnik popisa, lokalitet Veliko Trojstvo, 1972. 45 Tijekom pregleda orgulja 2012. godine, pronadeno je nazivlje registara u unutrašnjosti sviraonika no ono ne odgovara visini stopa i nazivu. Ovdje je doneseno nazivlje koje je upotrebljeno i stavljeno tijekom popravka orgulja 2015. godine. 3. Principal4' 4. Flautaminor4' 5. Quintmaior2.' 6. Octav2' 7. Quintminor1.' 8. Mixtur3f Pedal: 9. Subbass16' 10. Flautabass8' 11. Octavbass4' Spojevi:man-ped(dodannaknadno) Popis djelatnosti slovenskih orguljara na podrucjuBjelovarsko-križevacke biskupije Rezultatiterenskihiarhivskihistraživanjaupucujukakoje nageografskom podrucju Bjelovarsko-križevackebiskupije djelovalonajmanjedesetorguljaraspodrucjaSlovenije.Od njih deset, cetiri su orgulje gradili. Rijec je o Simonu i JosipuOtonicu,AntonuScholtzuteJosefuBrandlu.Rijec orguljarimaCeljskog(A.Scholtz)iMariborskogkruga(S. iJ.OtonicteJ.Brandl),kakonavodiL.Šaban.46 Najmanje njih šest vršilo je manje ili vece popravke. Rijec je oVjenceslavu Martlu, Ivanu (Johannesu) Hallu, FrancuJenku,JosefuBrandluteJosefuiVincencuMarchisettiju. S obzirom na stanje u kojem se instrumenti slovenskih orguljara nalaze, prema reviziji iz 2021. godine, tri su u redovitojuporabi(Bisag,TremaiVelikoTrojstvo),jedanjedjelomicno u uporabi (Gornja Rijeka), jedan je izvanuporabe (Gornja Petricka), a jedan se nalazi narestaurstosko-konzervatorskojobradi(Hrašcina). U nastavku su navedeni kronološki podaci o djelovanju orguljaraabecednimredom. Brandl, Josef 1908.GornjaRijeka,župnacrkva,gradnjaorgulja,I/10 46 Ladislav ŠABAN, »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«, Muzikološki zbornik. Ljubljana, 1979., str. 25–33. 1912.Bisag(Veliki),župnacrkva,gradnjaorgulja,I/7 1914.GornjaRijeka,župnacrkva, popravakorgulja Hall, Ivan (Johannes) 1907.Cazma,župnacrkva,popravakorgulja47 1914.Garešnica,župnacrkva,popravakorgulja48 Jenko, Franc 1934.SvetiIvanZelina,župnacrkva,popravakipregadnjaorgulja49 Marchisetti, Josip 1913.DonjiKraljevec,kapelaSv.Benedikta,popravak pozitiva50 1921.i1936.Cazma,župnacrkva,popravakorgulja51 1921.i1937.Draganec,župnacrkva,popravakorgulja52 Marchisetti, Vincenz 1893.Cazma,župnacrkva,popravakorgulja,53 Martl, Vjenceslav 1809.Štefanje,župnacrkva,popravakorgulja54 Otonic, Simon 1779.Hrašcina,župnacrkva,gradnjaorgulja,I/9 Otonic, Josip 1800.Samarica,župnacrkva,gradnjaorguljabezpedala/danasGornjaPetricka,kapela,I/8 1802.VelikoTrojstvo,župnacrkva,gradnjaorgulja,I/11 Scholtz, Anton oko1780.Đudic,gradnjapozitiva/danasTremaPintici;I/5 47 NAZ, NDS predmetni spis br. 2919/1907. 48 ŽA Garešnica, Knjiga crkvenih racuna župne crkve - Garešnica i kapele sv. Marije Magdalene u kapelici. 49 Emin ARMANO, Orgulje hrvatskih graditelja tragom Ladislava Šabana, Zagreb, 2006., str. 172. 50 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 279. 51 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 63. 52 ŽA Donji Draganec, Liber memorabilium Parochiae Draganecensis anno 1833. inchoatus. 53 M. ĐURAKIC: Orgulje, str. 63. 54 ŽA Štefanje, Liber Memorialis Parochiae Stephaniensis: Inchoatus anno 1804. Per Ignatium Jos. Uzorinecz Parochum Loci. Izvori Ministarstvo kulture i medija Republike Hrvatske (MKIMRH): -Zapisnicipopisa1972.– 1975. Lokaliteti:Bisag(Veliki),GornjaRijeka,GornjaPetricka, Hrašcina,Trema(Pintici),VelikoTrojstvo. Nadbiskupijski arhiv Zagreb (NAZ), predmetni spisi Nadbiskupskog duhovnog stola (NDS): NAZ,NDSpredmetnispisbr.2919/1907. NAZ,NDSpredmetnispisbr.7771/1920. NAZ,NDSpredmetnispisbr.5852/1930. Župni arhivi (ŽA): ŽADonjiDraganec,LibermemorabiliumParochiae Draganecensisanno1833.inchoatus. ŽAGarešnica,KnjigacrkvenihracunažupnecrkveGarešnicai kapelesv.MarijeMagdaleneukapelici. ŽAHrašcina,Spomenicažupe. ŽAŠtefanje,LiberMemorialisParochiaeStephaniensis: Inchoatusanno1804.PerIgnatiumJos.UzorineczParochum Loci. Literatura EminARMANO,Orgulje hrvatskihgraditeljatragomLadislava Šabana,Zagreb,2006. JankoBARLÉ,Župnicigraditeljiorgulje,SvetaCecilija,god.VII, Zageb,1913.,str.52-54. JosipBUTURAC,PovijestGornje Rijeke,GornjaRijeka,1979. MarkoĐURAKIC,Orgulje Bjelovarsko-križevackebiskupije,Bjelovar, 2015. MarkoĐURAKIC,OrguljskifondnapodrucjuHrvatskogazagorja, Studialexicographica,2017.,str.119-144. LadislavŠABAN,»OrguljeslovenskihgraditeljauHrvatskoj«,Muzikološki zbornik.Ljubljana,1979.,str.25–33. EdoŠKULJ,Leksikonorgelin orglarjev,ŠkocjanpriTurjaku,2013. 31 SYNTAGMA MUSICUM Druga knjiga O intonaciji in uporabi vseh glasbil, novih in starih, domacih, umetniških, prikupnih in znanih. Opis starih in novih orgel, klaviature, mehovja, dispozicije in uglaševanja. ... Ne bo koristna in potrebna samo organistom, instrumentalistom ter izdelovalcem orgel in glasbil hkrati s tistimi, ki so se zaprisegli muzam, ampak bo tudi filozofom, filologom in zgodovinarjem v prijetno in spodbudno branje. Natisnili v Kristusovem letu M. DC. XIX. Prevedel in spremno besedo napisal dr. Edo Škulj v letu Gospodovem MM. XIX. Izide novembra 2021 2 strani ,