I GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 5. APRILA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 2? MESTNI SVET Ustanovitev občinskih stanovanjskih skladov V četrtek, dne 31. marca t. 1., je Imel Mestni svet Ljubljane svojo 3. redno sejo. Mestni svet je razpravljal o dveh točkah dnevnega reda: 1. o priporočilu Okrajnemu ljudskemu odboru, da razveljali svoj odlok o ustanovitvi enotnega stanovanjskega sklada v občinah na območju mesta Ljubljane (in ne o potrditvi pravil enotnega stanovanjskega sklada, kakor je bil prvotno predlagan dnevni red, ki je bil objavljen v 25. številki »Glasnika«) in 2. o poročilu o Izvršitvi plana stanovanjske izgradnje za leto 1959 in o nadaljevanju že začetih gradenj v letu 1960. Predlog za priporočilo za razveljavitev Odloka o enotnem stanovanjskem skladu je dal Jože Jager, predsednik upravnega odbora enotnega sklada; Okrajni ljudski odbor je, kakor vam je znano, na svoji seji dne 29. januarja t. 1. sprejel sklep o ustanovitvi Enotnega stanovanjskega sklada. Sprejetje tega sklepa so narekovali motivi, da je potrebno gledati mesto kot eno celoto tudi v smislu finansiranja in ne samo zaradi čimvečje enotnosti izgrajevanja mesta. Delo upravnega odbora, ki je bil imenovan na seji Mestnega sveta, se je doslej odvijalo v pripravi pravil sklada v zelo obširnih razpravah o tem, kako naj bi sklad kot enoten organizacijski mehanizem čimbolj zadovoljil osnovni nalogi, t. j. zadržati In še povečati tempo graditve na območju mesta, ob najširši mobilizaciji sredstev, t. j. s štednjo, s sistemom predplačil, z združevanjem sredstev itd. Istočasno pa je zelo intenzivno potekala razprava o tem, kako v maksimalni meri zagotoviti samostojnost občin, odnosno občinskih zahtev v pogledu uporabe sredstev. Prav ta poslednji motiv pa Vendarle z enotnim stanovanjskim skladom, niti s pravili, niti z nobenim drugim določilom, ne bi mogel biti v celoti zagotovljen. Zato so nato zelo aktivno posegle v razpravo tudi politične organizacije, zlasti občinska vodstva organizacij SZDL, Zveze komunistov, sindikalnih organizacij in tudi drugi politični organi so doprinnšali s svojimi mnenji h končnemu izoblikovanju današnjega predloga, ki je v tem, naj bi se Ustanovili decentralizirani stanovanjski skladi pri občinah. Na zadnji seji upravnega odbora sklada smo analizirali potek dosedanje razprave in predloge v tem smislu, kakšna so bila mnenja in knkš-ho je bilo razpoloženje v posameznih občinah do centraliziranega sklada. Analizirali smo torej motive, ki so prišli Iz najrazličnejših virov ln ki govore o tem, da bi bilo bolje organizirati samostojne občinske sklade Ugotovili smo, da govore zn samostojne občinske sklade zlasti tile osnovni, razlogi: Prvi in nedvomno najvažnejši je, da bi v sedanji stopnji razvoja komunalnega sistema, ki se jača v smislu večje samostojnosti komun, pomenil enoten stanovanjski sklad odtegovanje komun od reševanja problema stanovanjske graditve, ki predstavlja eno izmed najvažnejših prizadevanj za dvig standarda. Tako bi, če bi ostal enoten stanovanjski sklad centraliziran tudi v bodoče, odtegnili komunam zelo važno torišče aktivnosti, ker tudi z zastopniki občin v upravnem odboru enotnega stanovanjskega sklada ne bi mogli zagotoviti volje in samostojnosti občin. Prav zaradi tega je potrebno v današnji razpravi ta motiv še bolj razčleniti in ga še bolj osvetliti, predvsem pa ugotoviti dejstvo, ki je za današnjo stopnjo razvoja nedvomno značilno, da moremo z vseh področij prenašati čim več pristojnosti na občine, ne pa jim te pristojnosti jemati. Tako je torej potrebno prenesti sredstva enotnega stanovanjskega sklada na sklade za stanovanjsko izgradnjo občin. S tem v zvezi pa je potrebno prenesti na občine tudi vso skrb za mobilizacijo sredstev in za izvajanje politike graditve, razume se, ob koordinaciji, ki jo po planu in programu sprejema in usmerja Mestni svet. Drug važen motiv, ki govori za decentralizacijo enotnega stanovanjskega sklada in za ustanovitev samostojnih občinskih stanovanjskih skladov, je v tem, da moramo v čim večji meri izpolnjevati duh zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje, ki je močno usmerjen v najširšo mobilizacijo sredstev za stanovanjsko graditev, tako s strani gospodarskih organizacij kakor tudi s strani državljanov. Diskusije so nekje izoblikovale celo temo, naj bi sleherni bodoči koristnik stanovanja sam z nekim določenim deležem prispeval sredstva k gradnji stanovanja, ki ga bo dobil Izoblikovala se je teza, naj bi vsakdo po svojih močeh prispeval k graditvi stanovanj. To pa pomeni potrebo po zelo široko zasnovani organizaciji štednje, organizaciji varčevanja, Združevanja sredstev gospodarskih organizacij in državljanov ter sredstev skladov za stanovanjsko izgradnjo za čim širšo fronto graditve in za še večji tempo stanovanjske in poslovne izgradnje. Ker so občine tista institucija v nie-hanizmu našega komunalnega sistema, ki je najbližja državljanom, potem je jasno, da moramo to skrb prepustiti občinam, se pravi, občinskim organom in občinskim skladom za stanovanjsko izgradnjo. Občine naj bodo tiste, ki naj to obliko izpopolnjujejo in ki naj v čim širšem merilu to izvajajo in organizirajo oblike varčevanja in združevanja sredstev, kar pa bi bilo, razume se, možno v dosti manjši meri, če bi bil stanovanjski sklad centraliziran in enoten za vse mesto. To bi bila namreč preobširna organizacija in bi verjetno trpela ena izmed najosnovnejših nalog, to je naloga štednje, ki jo nalaga duh zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje. Naslednji motiv, ki govori v prid decentralizacije enotnega stanovanjskega sklada, je v tem, da naša najmočnejša občina v'mestu, t. j. občina Ljubljana-Center, ustvarja skoraj 60 odstotkov vseh sredstev za stanovanjsko izgradnjo in da kot najmočnejša občina s temi sredstvi lahko tudi sama razpolaga. Ta občina, ki razpolaga z nad polovico sredstev, zbranih na območju vseh občin mesta Ljubljane, bi se ob maksimalnem upoštevanju demokratičnosti vendarle nahajala v neenakovrednem položaju do ostalih mestnih občin, ker je bila v upravnem odboru enotnega stanovanjskega sklada številčno enako močno zastopana kot ostale mestne občine. Pri decentraliziranih skladih bodo sredstva, obrana v občini Center, ostala tudi tej občini ln se bo začelo izgrajevati mestno središče. Razume se, da bi lahko govorili še o nekaterih drugih motivih, ki govorijo v prid decentralizacije enotnega stanovanjskega sklada in v prid ustanovitve samostojnih občinskih skladov za stanovanjsko izgradnjo na območju mesta, o katerih bo lahko govora v razpravi. Zato bi prešel, če dovolite, na obrazložitev nekaterih nujnih ukrepov, ki bodo, kolikor bomo takšno priporočilo, kot je predlagano, sprejeli, nujno potrebni, da ne bi prišlo do kakšnega nepotrebnega zastoja v dosedanjem tempu stanovanjske izgradnje. Predvsem bi bilo potrebno priporočiti, naj občinski ljudski odbori takoj ustanavljajo, oziroma takoj usposobijo vodstva svojih skladov in tudi takoj analizirajo dejansko stanje stanovanjske graditve na njihovem območju in pregledajo možnosti za mobilizacijo sredstev, kajti to je eden izmed kritičnih problemov, ki ga je treba takoj rešiti. S tem, da bodo občine same odgovorne za finansiranje in dotok sredstev, bodo mnogo aktivneje posegle v vse faktorje, ki so morda doslej prepočasi vzpodbujali k rednemu dotoku sredstev in je bila prepočasna procedura odvajanja sredstev. Mislim pa, da občine doslej niso vršile tozadevnih ukrepov, da bi po jačale tempo dotoka sredstev. Tako bi morale občine poleg takojšnje ustanovitve občinsikh stanovanjskih skladov in imenovanja občinskih upravnih odborov skladov, posvetiti veliko pozornost rednemu dotoku sredstev, kakor tudi organizaciji službe štednje v delovnih kolektivih, pri državljanih itd. Pri ugotavljanju dejanskega stanja gradenj bi bilo nujno z vso resnostjo posvetiti se reševanju problema individualne in vrstne gradnje in zavzeti do Individualne in vrstne gradnje takšen odnos, ki bi moral omogočiti predvsem nemoten tempo stanovanjske graditve v obliki bloč-ne gradnje in gradnje večjih objektov. V primeru premajhnega dotoka finančnih sredstev bi bilo potrebno omejevati malo individualno gradnjo stanovanjskih hiš in pospeševati bločno gradnjo. Eden izmed važnih ukrepov bo moral biti tudi v tem, da čimprej pripravimo perspektivni plan gradenj odnosno enoten program urbanistične ureditve mesta. Prav tako bi bilo nujno potrebno zagotoviti nadaljevanje vlaganj sredstev v industrijo gradbenega materiala, ki predstavlja našo skupno mestno nalogo, kajti doslej vložena sredstva so zelo pozitivno vplivala na dinamiko naše graditve. Tako bi bilo nujno potrebno, da še naprej zadržimo obveznosti, ki jih ima stanovanjski sklad do industrije gradbenega materiala in da občine tudi v bodoče skrbe za to, da bodo dale ustrezne deleže za finansiranje industrije gradbenega materiala. Ta panoga gospodarstva je tako važna, da jo je potrebno podpirati z vsemi silami. Na koncu bi kazalo omeniti še vprašanje nadaljnjega obstoja in pomena Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO, kakor tudi Zavoda za zadružno gradnjo OLO. Mnenja sem# da ustanovitev občinskih stanovanjskih skladov ne pomeni prenehanja dela teh dveh zavodov, nasprotne* ta dva zavoda naj bi z bodočo organizacijo pridobila značaj komunalnih servisov in bi izvrševala po naročilu občinskih ljudskih odborov, oziroma njihovih stanovanjskih skladov, naloge, ki sta jih vršila že doslej, odnosno naloge, glede katerih bi se v sodelovanju z občinskimi stanovanjskimi skladi pogodili. Gre za to, da že doslej precej uspešno izvedene organizacije v sklopu obeh zavodov ne zanemarimo, pač pa da jo razvijemo v obliki komunalnih servisov naprej. Razume se, da je obstajanje takih komunalnih servisov nujno potrebno in bo potreba bržkone narekovala formiranje še drugih ustreznih servisov v svrho izvajanja nalog, ki jih bodo nalagali posamezni občinski stanovanjski skladi. Toliko o tej organizaciji, s tem da je jasno, da vseh podrobnosti nisem povedal. Predlagam v imenu upravnega odbora enotnega stanovanjskega sklada Mestnemu svetu, naj sklepa o priporočilu okrajnemu ljudskemu odboru za likvidacijo enotnega stanovanjskega sklada na območju mesta Ljubljane in istočasno o priporočilu občinskim ljudskim odborom na območju mesta Ljubljane da ustanovijo samostojne sklade za stanovanjsko izgradnjo. Po razpravi je Mestni svet sprejel tole PRIPOROČILO OKRAJNEMU LJUDSKEMU ODBORU 1. Okrajni ljudski odbor naj na svoji prvi prihodnji seji razveljavi svoj Odlok o ustanovitvi enotnega stanovanjskega sklada v občinah na območju mesta Ljubljana. 2. Občinski ljudski odbori na območju mesta Ljubljane naj GLASNIK a) takoj ustanovijo svoje samostojne občinske stanovanjske sklade In imenujejo upravne odbore teb Skladov; b) analizirajo stanje finančnih sredstev in njihov dotok za finansiranje stanovanjske izgradnje; c) posvetijo takoj vso pozornost mobilizaciji sredstev odnosno organiziranju štednje za izgradnjo stanovanj, tako da bo omogočen takoj-Scn nemoten potek nadaljnje stanovanjske izgradnje; č) zagotovijo- še nadalje vlaganje sredstev v industrijo gradbenega materiala s ciljem za čim obsežnejšo in čimbolj ceneno izgradnjo stanovanjskih hiš. V drugi točki dnevnega reda je Franc Pipan, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve, podal poročilo o izvršitvi plana stanovanjske izgradnje za leto 19r>9 in o nadaljevanju že začetih gradenj v letu 1960. Glede na to, da je Mestni svet sprejel priporočilo Okrajnemu ljudskemu odboru, da razveljavi odlok o enotnem stanovanjskem skladu, objavljamo samo prvi del poročila, t. j. o izvršitvi plana v letu 1959, medtem ko bo treba ob spremenjenih okoliščinah o planu nadaljevanja izgradnjo v letu 1960 ponovno razpravljati in sprejeti ustrezne sklepe. Tovariš Pipan je poročal: Svet za stanovanjske zadeve je na svoji 24. seji dne 23. marca 1960 razpravljal o predlogu nadaljevanja gradenj, prenesenih iz leta 1959, ki vam je bil dostavljen. Predlog je sestavljen iz dveh delov, in sicer zajema v svojem prvem delu poročilo o realizaciji plana stanovanjske izgradnje za leto 1959, v drugem delu pa prikazuje načine In predloge, kako naj sc stanovanjski objekti, ki v letu 1959 niso bili dograjeni, dograjujejo in postopoma dokončajo do leta 1962. Svet je razpravljal na svoji seji tudi o predlogih posameznih ljudskih odborov o pričetku novih gradenj za posamezna območja, vendar je podrobna razprava pokazala, da v tej situaciji danes še ni možno razpravljati o konkretnih predlogih za novogradnjo zaradi tega, ker niso še povsem razčiščeni posamezni izvori sredstev, višina teh sredstev, ki se stekajo v stanovanjske sklade po novem zakonu o finansiranju, še bolj pa zato, ker je vso novogradnjo potrebno podrediti novemu sistemu finansiranja. Prav iz teh razlogov je svet smatral, da naj pričetek novogradenj predstavlja osnovo perspektivnega programa stanovanjske graditve, ki naj da smer razvoja za bodoča leta, predlog, ki je danes v obravnavi na Mestnem svetu, pa naj prikaže le nedovršeno gradnjo iz minulih let in postavi smernice, kako naj se velik obseg nedokončane stanovanjske gradnje na območju mesta usmeri in smotrno dograjuje v naslednjih treh letih. Moje poročilo, ki temelji na diskusiji in sklepih Sveta za stanovanjske zadeve, zajema: 1. pregled in obseg gradnje v letu 1959; 2. prikaz in analizo realizacije v lanskem letu; 3. predloge nadaljevanja in usmerjanja nedokončane gradnje in 4. načela ter smernice za realizacijo postavljenih nalog. I. Pregled in obseg gradnje v letu 1959. Po podatkih, zbranih od ljubljanskih mestnih občin, je razvidno, da je bilo na območju mesta v lanskem letu v gradnji: 1686 stanovanjskih objektov z 6355 stanovanjskimi enotami, in sicer 5488 stanovanji in 867 samskimi sobami. V posameznih sistemih zazidave je bilo: v bločni zazidavi; 166 stanovanjskih objektov z 4809 stanovanjskimi enotami ali 75,67 °/o vse gradnje, in sicer: 3949 stanovanj in 860 samskih sob; v vrstnem sistemu zazidave: 782 stanovanjskih objektov ali 12,30 °/o vse gradnje s prav toliko stanovanjskimi enotami in prav toliko stanovanji brez samskih sob; v individualnem sistemu zazidave pa; 738 stanovanjskih objektov z 764 stanovanjskimi enotami ali 12,03 °/o vse gradnje, od tega: 757 stanovanj in 7 samskih sob. Ce upoštevamo, da zmoremo v Ljubljani zgraditi letno okrog 2000 stanovanjskih enot in da je za kontinuiteto stanovanjske graditve potrebno prenašati v naslednje leto prav toliko stanovanjskih enot, moremo iz gornjih podatkov ugotoviti, da se je v lanskem letu fronta stanovanjske graditve močno razširila preko planskega okvira, kar ima za posledico, da se stanovanjska gradnja v Ljubljani v lanskem letu ni povsem smotrno razvijala. Na območju posameznih ljudskih odborov se je stanovanjska gradnja odvijala ne glede na plan mesta, prav tako pa so so brez enotnega kriterija dodeljevala kreditna sredstva mimo ali pa preko sprejetega plana, ker posamezni občinski ljudski odbori niso mogli poznati obsega in dinamike stanovanjske graditve v ostalih mestnih občinah. Rezultati forsirane gradnje po posameznih občinah, a z gledišča razvoja vsega mesta stihijsko, so bili, da je ob koncu leta 1959 ostalo nedograjenih 1241 stanovanjskih objektov s 4716 stanovanjskimi enotami. V okviru Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in Zavoda za zadružno gradnjo, ki sta edina organizirala gradnjo na večjih gradbiščih v cilju njene racionalizacije, je ostalo nedograjenih 224 objektov z 2811 stanovanjskimi enotami, dočim je izven organizirane gradnje ostalo nedograjenih 1017 stanovanjskih objektov s 1905 enotami. Večina teh objektov ni bila predvidena v planu gradenj. Posledica takega nekoordiniranega gospodarjenja je, da v letu 1900 ne bo mogoče pričeti z večjim številom novogradenj, ker so v nedokončane objekte vložena znatna družbena sredstva in so za to gradnjo kreditni skladi že v lanskem letu angažirali sredstva za leto 1960. Ce bi se tak način reševanja stanovanjske problematike v Ljubljani nadaljeval, bi nastopila resna nevarnost razvoja in kontinuitete stanovanjske Izgradnje. Prevelik obseg pričete gradnje vsekakor ni ekonomičen, zahteva pa veliko finančnih sredstev, ki se le počasi obračajo, in veliko materialov, ki zaradi tega lahko postanejo nenadoma deficitni, ter končno velike zmogljivosti gradbene ope-rative, ki ni racionalno izkoriščena. Pri tem pa ne upoštevamo izgubljenih sredstev od stanarin, ki nc dotekajo v sklade zaradi predolge dobe gradnje posameznega stanovanjskega objekta. Prav tako niso unošteva-nl visoki stroški za komunalno ureditev. ki jih neorganizirana gradnja povzroča. II. Prikaz in analiza realizacije v letu 1959. Plan stanovanjske izgradnje za leto 1959 je predvideval dograditev 1760 stanovanjskih enot, in sicer 239 samskih sob in 1521 stanovanj. V bločnem sistemu zazidave je bilo planiranih 1311 stanovanjskih enot, od tega 239 samskih sob in 1072 stanovanj; v vrstnem sistemu 269 stanovanj, v individualni zazidavi pa 180 stanovanj. Plan je bil realiziran po številu dograjenih stanovanj s 39,1 %>, to se pravi, dograjeno je bilo 1639 stanovanjskih enot, in sicer v blokih 356 samskih sob in 877 stanovanj, skupaj torej 1233 stanovanjskih enot, kar je 94,9 °/o od postavljenega plana. V sistemu vrstnih hiš je bil plan dosežen samo s 52 °/o, dočim je bil v individualnem sistemu zazidave plan prekoračen za 43,9 %>. Vzroke za neizpolnitev plana moremo iskati predvsem v nepredvidenem pomanjkanju okenskega stekla, radiatorjev in kotlov za centralno kurjavo, ki je zavrlo dograditev objektov v peti gradbeni fazi. To nam dokazujejo že sami podatki o razvrstitvi objektov v posamezne gradbene faze, saj se je na. koncu leta 1959 nahajalo v četrti in peti gradbeni fazi 1310 nedokončanih stanovanjskih enot ali 28 °/o vse nedokončane gradnje, kar je Izredno visok odstotek v primerjavi z ostalimi leti, ko se je v teh fazah nahajalo le okrog 9 do 10 °/o prenesene gradnje. Realno moremo oceniti po stanju na gradbiščih, da bi bilo dograjeno samo v blokih še nadaljnjih 388 stanovanjskih enot, če ne bi nastopilo omenjeno pomanjkanje kritičnih mate-rilov. Tako n. pr. je bil blok v Oražnovi ulici že v avgustu dograjen do faze, ko bi ga bilo treba zastekliti, vendar do konca leta tega ni bilo možno storiti, ter zaradi tega tudi niso napredovala finalna obrtniška dela. Ce upoštevamo okolnost, da bi 388 stanovanjskih enot bilo lahko realno dograjenih, bi realizacija presegla postavljeni plan za 15,2 %>, čeprav pri tem izračunu nismo upoštevali podobnih problemov, ki so zadržali tudi dograditev vrstnih in individualnih hiš. Pomočilo o realizaciji stanovanjske izgradnje v letu 1959 prikazuje tudi strukturo in odnose k sistemu posamezne zazidave ter odnose o realizaciji perspektivnega plana 1957 do 1961. V blokih je bilo dograjeno 877 stanovanj s povprečno površino 50 kvadratnih metrov, v vrstni zazidavi 140 stanovanj s povprečno 91 kv. metri in 259 individualnih stanovanj s povprečno kvadraturo 75 mI. 2. Ti pokazatelji nam kažejo, da imajo vrstne hiše največjo povprečno kvadraturo. Pri tern je potrebno omeniti vpliv Zavoda za zadružno gradnjo, ki je s svojimi tipskimi projekti naredil preobrat v površinah vrstnih hiš, kajti njegovi pro- jekti Imajo znatno nižjo površino, ki se giblje med 72 in 74 m2. Pozitivni odraz tega delovanja se bo pokazal že v letošnjem letu, v še večji meri pa v naslednjih letih. V primerjavi z realizacijo v letu 1958 se je struktura stanovanj v lanskem letu v precejšnji meri približala predvidevanjem perspektivnega petletnega plana tako po površinah kakor tudi po strukturi stanovanj. V pretežni meri so se lani dograjevala manjša stanovanja, saj je samo tri- in štiriležiščnih stanovanj bilo dograjenih 55,3 %>, v perspektivnem planu pa je takih stanovanj predvideno 61 "/o. Kljub temu, da moremo ugotoviti, da velik obseg stanovanjske izgradnje do neke mere zavira njen načrtni razvoj, pa moram na drugi strani vendarle poudariti, da je stanje tehnične dokumentacije, urbanističnih in zazidalnih načrtov znatno izpopolnjeno. Pomanjkljivosti iz minulih let so se v letu 1959 zadovoljivo odpravljale, saj imamo urbanistično rešenih že precej velikih kompleksov, na katerih bo možno razvijati koncentrirano in organizirano stanovanjsko graditev. Ponovno pa je treba poudariti težave v zvezi z nabavo osnovnega tehničnega materiala ter opreme. Da bi se odpravile omenjene pomanjkljivosti, so bili žc v letu 1959 narejeni'naslednji ukrepi: 2 gradbeno operativo so bile sklenjene dolgoročne pogodbe za prevzem gradbenih del, predvsem na velikih gradbiščih. Z industrijo gradbenega materiala so bili sklenjeni dogovori o zagotovitvi kritičnih materialov za stanovanjsko graditev, proizvodnji tipiziranih elementov ter o zagotovitvi istih za potrebe stanovanjske izgradnje. Industriji gradbenega materiala In gradbeni operativi so bila dana znatna finančna sredstva v obliki kreditov in strojne opreme za njihovo rekonstrukcijo oziroma povečanje njihovih zmogljivosti. Da se stanovanjska izgradnja v Ljubljani uspešno razvija, moremo ugotoviti tudi iz porasta gradnje z gibanjem prebivalstva. Na tisoč prebivalcev je bilo v letu 1958 dograjeno 8,5 stanovanja. V letu 1959 pa 9,1 stanovanja. Prvič po vojni je v letu 1959 imela stanovanjska izgradnja tak obseg, da je bila hitrejša kot naravni in mehanični porast prebivalstva. Doslej namreč nismo z vsakoletno proizvodnjo pokrivali niti potreb zaradi prirastka in je zato stanovanjski problem postajal iz leta v leto bolj pereč, lani pa se je s povečano gradnjo že pričela pokrivati tudi deficitarnost stanovanjskega fonda v primerjavi s številom prebivalstva. To gibanje nazorno prikazujejo grafikoni, ki so materialu priloženi w OBČINA GROSUPLJE 203. Na podlagi 10. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Ur. list FLRJ št. 16/59) in 20. člena statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji splošnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. marca 1960 sprejel ODLOK o določitvi območij, na katerih sc lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti v občini Grosuplje. 1. člen V občini Grosuplje se lahko ustanovijo stnnovajnske skupnosti, ln to: 1. stanovanjska skupnost Grosuplje, Mlačevo, Podtabor, Polica, Račna, Sp. Slivnica, Staro Apno In Žalna; 2. stanovanjska skupnost Dobre--polje za območje krajevnih odborov Bruhanja vas, Cesta, Hočcvje, Kompolje, Mala Ilova gora, Mala vas, Podgora, Podpeč, Ponikve, Pred-struge, Videm, Zagorica in Zdenska vas; 3. stanovanjska skupnost Šmarje za območje krajevnih odborov Šmarje in Zgornja Slivnica. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-39-34/1-60. Grosuplje, 5. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Tone Janežič, 1. r. OBČIMA KOČEVJE 204. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe v okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11/59) in 2. člena odloka o plačevanju pavšalne skočnine v občini Kočevje (»Glasnik« št. 36/58) izdaja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Kočevje po sklepu seje z dne 21. marca 1960 ODREDBO o določitvi tarife za osemenjevanje goved za leto 1960. 1. člen Tarifa za prvo osemenitev ali oploditev krav in telic, starih nad eno leto, oziroma za dve nadaljnji, te se plemcnica pri prvi ni obrejila, Znaša za leto 1980 1400 dinarjev. 2. člen Ta odredba velja od dneva objave V »Glasniku«, uradn. vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 06/4-35-28/11-60. Kočevje, dne 21. marca 1960. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Merhar, 1. r. Predsednk občinskega ljudskega odbora: Drago Benčina, 1. r. OBČINA LJUBUANA-CENTER POROČILO o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor. Občinska volilna komisija Ljub-Uana-Center podaja po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o u8otovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah odbornika v občinski zbor občinskega ljudskega °dbora Ljubljana-Center, ki so bile marca 1960. Občinska volilna komisija je za-delo dne 27. marca 1960 ob 20 dzi, pregledala voline spise, ki jih je prejela z volišča 2. volilne enote, in dgotovila: V 2. volilni enoti, v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in to ^BEJ (Karel) Karel, Ljubljana, ^rnji trg 32. Vpisanih volivcev je bilo 659, za kandidata je glasovalo 514 volivcev. 6eveljavnih glasovnic pa je bilo 16. Za odbornika je bil torej izvoljen GBEJ (Karel) Karel iz Ljubljane, G°rnji trg 32. Delo volilne komisije je bilo končano ob 20.40 uri. Ljubljana, dne 27. marca 1960 Predsednik občinske volilne komisije Vladimir Tanče, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 205. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11/59) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudsk. odbora Ljubljana-Moste na seji dne 11. decembra 1959 sprejel ODREDBO o določitvi tarife za osemenjevanje goved. 1. člen Tarifa za prvo osemenitev krav in goved in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša 1300 dinarjev. 2. člen Ta odredba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-01-2/4-60. Datum: 11. decembra 1959. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Franc Kervina, 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ciril Fajn, 1. r. R A L P I $ Komisija za uslužbenske zadeve okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje: v Oddelku za industrijo, blagovni promet, gradbeništvo in obrt mesti dveh tržnih inšpektorjev. Pogoji: Visoka strokovna iz- obrazba in dve leti prakse v stroki ali srednja strokovna izobrazba in pet let prakse v stroki. Prošnje za razpisani mesti, opremljene z življenjepisom, je treba vložiti pri Komisiji za uslužbenske zadeve OLO Ljubljana, Mačkova ul. 1, soba št. 13. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi v »Glasniku«, — Za mesto, ki v tem roku ne bo zasedeno, se razpis podaljša do zasedbe. Komisija za uslužbenske zadeve VSEBINA Tretja sejo Mestnega sveta: ustanovitev občinskih stanovanjskih skladov in poročilo o izvršitvi plana stanovanjske izgradnje za leto 1959. 205 Odlok o določitvi območij, na katerih se lahko ustanovijo stanovanjske skupnosti občine Grosuplje. 204 Odredbo o določitvi tarife za osemenjevanje goved za leto l'»60 občine Kočevje. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor občine Ljubljana-Center. 209 Odredba o določitvi tarife za osemenjevanje goved občine Ljubljnna-Moste. Razpis delovnih mest dveh tržnih inšpektorjev v oddelku za industrijo, blagovni promet, gradbeništvo in obrt OLO. Zaključni računi gospodarskih organizacij. Zaključni račun kmetijskega posestva BREST, Brest, p. Ig AKTIVA______________BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Za p St Naziv postavke Znesek v 000 din Zap st Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 24.941 1 Sklad osnovnih sredstev 25.218 Ž. Denarna sredstva osnovnih sredstev 8 2 Drugi viri osnovnih sredstev 1.574 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 499 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 6.778 1 Drugi viri sredstev skupne porabe 5.158 porabe - C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 5 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi virt obratnih 2.158 1. Skupna obratna sredstva — sredstev 1.500 D Izločena sredstva D Rezervni sklad In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv l Rezervni sklad in drugi nega sklada In drugih skladi 46 skladov 594 4 Viri nerazporejenih t Denarna sredstva neraz sredstev , porejenih sredstev - E Viri sredstev E Sredstva v obračunu » obračunu in druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 3.480 8 Kupci in druge terjatve 8.020 10 Dobavitelji in druge v 9 Druga aktiva 5.060 obveznosti 4.005 '1 Druga pasiva 1.479 skupaj. 45.401 S k u p .1 j 45.401 Računovodja Predsednik UO Direktor: Mesareč Milka Kepe Franc Lopič Roman Zaključni račun kmetijskega posestva KZ POLIIOV GRADEC, Polhov Gradec AKTIVA BILANCA no dan 31 decembra 1958 PASIVA Naziv postavk* Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 3.586 1 Sklad osnovnih sredstev 2.892 8 Denarna sredstva osnov nih sredstev 525 1 Drugi viri osnovnih sredstev 1.310 B Viri sredstev skupne O Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 8 Sredstva skupne poraoe 1 Denarna sredstva skupne - t Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.083 C Obratna sredstva 8 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 1.465 sredstev 400 D Rezervni sklad D Izločena sredstva in drugi skladi S Denarna sredstva rezerv l Rezervni sklad In drugi nega sklada In drugih skladi 123 skladov 4 Viri nerazporejenih f. Denarna sredstva neraz sredstev • poretenlh sredstev E Viri sredstev B Sredstva v obračunu v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 6 Kupci In druge tenatve 735 to Dobavitelji tn druge 9 Druen aktiva 143 obveznosti 456 u Druga nastva 188 S k u p a 11 6-454 Skupaj 6.454 Računovodja Predsednik UO Direktor: Oblak Jože Zaključni račun kmetijskega posestva MARKOVEC, p. Stari trg pri Rakeku aktiva MILANI a na dan 11 decembra 195» PASIVA »mhm vke Znesek v nor din '|^ ’ v«/ 5 M uit«« v k* Znesek v ooc din A Osnovna srvdsive A viri osnovnih »redstev i Osnovne sredstva 8.080 l Sklad osnovnih sredsnov nih sredstev 680 t Drugi viri osnovnih sredstev 4.406 B Viri sredstvi skupne B sredstva tkupnr porabe porabe s. Sklad skupne poraoe 57 1 Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne 99 l Drugi vtrl sredstev skupne porabe 21 porabe G. Vtrl obratnih sredstev t Sklad obratnih sredste' 423 C, Obratna sredstva i Drugi viri obratnih L Skupna obratna sredstvi 2.655 sredstev 2.021 D Rezervni sklad D Izločena sredstvi In drugi sklatil 4. Denarna sredstvi rezerv i Rezervni sklad tn drugi nega sklada tn drugih skladi 40 skladov 40 • Viri nerazporejenih f. Denarna sredstva oeras sredstev poretenih sredstev E Virt sredstev » obračunu In druga pasiva B. sredstva e obračunu 4 Kratkoročni krediti in druga aktiva za obratna sredstva 3.868 4. Kupci tn druge tenatve 2.750 i» Dobavitelji In drug« 1 Drnca aktiva 2.4U0 obveznosti 498 il Druga nastva l 4 K O p » J 15.704 8 k n p a t 15.704 Računovodja: Predsednik UO o lektor Halbel Monika Jurkovič Viktor Buh Jane« Zaključni račun kmetijskega posestva »BOItALCE«, Ljubljana Posestvo je v letu 1956 zaposlovalo 4 uslužbence in 40 stalnih delavcev ter je doseglo 32.268 000 din dohodka ter Je bilo v poskusnem obratovanju AKTIVA BILANCA na dan JI decembra 1918 PASIVA Zap Naziv p<-stavke Znesek v 000 din ■iap Naziv postavke Zm.sek v 000 din A Osnovna sredstva 52.804 A Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 41.112 2 Denarna sredstva osnov 2 Drugi viri osnovnih 13.216 nih sredstev B Sredstva skupne 871 B Viri sredstev skupne porabe s Sklad skupne porabe .9.003 8 Sredstva skupne porabe 19.296 t Drugi viri sredstev 430 4 Denarna sredstva skupne porabe 139 C Viri obratnih sredstev C Obratna sredstva - 5 Sklad obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih 4.349 3 Skupna obratna sredstva 13.859 sredstev 3 500 O Izločena sredstva fl. Denarna srvdstva rezerv nega sklada In drugih O Rezervni sklad in drugi skladi < Rezervni sklad In drugi skladi 1.058 skladov 1.058 « Viri nerazporejenih f. Denarna siedstva neraz sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev E Sredstva v obračunu in druga aktiva v obračunu in druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 5-500 8 Kupci tn druc« toriatve 1.260 io Dobavitelji ln druge 1.138 1.551 obveznosti suupaji 90.844 n Druga pasiva Skupaj 1.536 . 90 844 Računovodja Predsednik UO Direktor Junc Jože Pečarič Jože Drolc Stanislav Zaključni račun podjetja »ELEKTROINSTALACIJE«, Ljubljana, Pclkovškovo nabrežje 9 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap Znesek šap Znesek §t KIS’M' Ji- v 000 din Nazi. postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 917 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 1.210 2 Denarn,. sredstva osnov nih sredstev 262 sredstev B Viri sredstev skupne — B Sredstva skupne porabe i Sklad skupne porabe 15 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - 1 Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 24 C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.318 C Onrarna sredstva š Drugi viri obratnih 6 Skupna obralna sredstva 4.486 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad in drugi nega sklada ln drugih skladi 323 skladov 289 4 Viri nerazporejenih 1 Denarna siedstva neraz sredstev 10 594 poreienih sredstev E Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 1.150 8 Kupet In druge tenatve 12.095 10 Dobavitelji In druge 3.803 9 Druga nkttvn 646 obveznosti 'i Druga nosiva 306 skupaj 18.719 S k u p a ) 18 719 Računovodja Predsednik UO Direktor: Branko Bode Pavel Musec Leopold Potočnik Zaključni račun gostinskega podjetja »ClNKOLE«, Ljubljana Gostinsko podjetje »Clnkole«, Ljubljana. Poljanska c. 21, Je bilo ustanovljeno 1. januarja 1948 ter opravlja vse posle gostilniške in restavracijske obrti. Podjetje je v letu 1958 zaposlovalo 21 delavcev ln doseglo 36.705.184 din prometa. > AK TIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap §t Naziv postavke Znesek v 000 din Zap Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 1.137 l Sklad osnovnih sredstev 3.938 2 Denarna sredstva osnov 2 Drugi viri osnovnih sredstev nih sredstev 1.182 B. Viri sredstev skupne U Sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - 1 Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 660 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 3. Skupna obratna sredstva 3.127 •sredstev - D. Rezervni sklad D izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drug. skladi 200 skladov 98 4 Viri nerazporejenih 7. Denarna sredstva neraz sredstev 61 porejenih sredstev E Viri sredstev E Sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva — 8 Kupci ln druge terjatvi 29 10 Dobavitelji ln druge 818 9 Druga aktiva 154 obveznosti U Druga pasiva Skupaj: 5.727 Skupaj: 5.727 Računovodja. Predsednik UO Direktor: Skitck Ermim Seljak Ana Hočevar Franc Zaključni račun slaščičarn in pekarn »LEDINA«, Ljubljana, Poljanska 11 Realizacija Je v letu 1958 znašala 120,509.120 din. Plan je bil dosežen s 111.2 št. Povprečno Je bilo zaposlenih 56 delavcev. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din 2ap §t Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 11.493 t Sklad osnovnih sredstev 10 973 1. Denarna sredstva osnov nih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev 1.204 684 B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne- - 4 Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2 423 C. Obratna sredstva 8 Drugi vir! obratnih J. Skupna obratna sredstva 12.237 sredstev 1.880 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva režeta/ i Rezervni sklad ln drugi 290 nega sklada In drugih skladi skladov 248 » Viri nerazporejenih T. Denarna sredstva neraz sredste z 7 638 poreienih sredstev 608 E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci 'n druge terjatve 3.315 10 Dobavitelji ln druge 9 Druga aktiva 170 obveznosti 6.155 n Druga pasiva Skupaj: 30.763 Skupaj 30 763 Računovodja Predsednik UO Direktor: Itakuščck Metka Janežič Ivan Maurln Karel Zaključni račun obrtnega GRADBENEGA PODJETJA, Borovnica aktiva bilanca na dan 31 decembra 1959 PASIVA Zap Znesek '.a p oo%d'n Nazis postavke v 000 din A Osnovna -»rvdsiva A Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva 3 536 l Sklad osnovnih sredstev t 768 2 Denarna sredstva >snov nih sredstev l Drugi viri osnovnih sredstev 2.073 259 U Viri sredstev skupne 8 Sruflstv i skupne porabe porabe t Sklad skupne porabe i ) Sredstva skupne porabe skupne porabe 1 Denarna sr«Hlstv» skupni oorabe T U Viri obratnih sredstev i Sklad obratnih sredstev 830 C Obral na -sredstva * Drugi viri obratnih > Skupna »bratn** -uedstv* 3.15! sredstev 62 n Rezervni sklad D izločena sredstva In drugi skladi Denarna siedstva rezerv Rezervni sklad in drug' nega sklada iP drugih skladi 98 74 1 1 1 « Denarna -ivdstva nora/ sredstev l 770 poreienih .rnrMov 19 E Viri sredstev , obračunu In druga pasiva 6 Sredstva i »brnčttnu 4 Kratkoiočni krediti In drnca aktiva za obratna sredstva 1.500 4 Kupci m n: iil»« f>n«iv» 5.836 • o Dobavitelji In druge 3 183 9 Druga nkiu> 409 obveznosti i Druga nasfVH * " " ° * 13 291 S k ii p a ? 13.291 Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z. o. j., Grosuplje Poslovno leto 1958 Je bilo uspešno zaključeno, doseženo je bilo 82.224.133 din prometa Povprečno te bilo zaposlenih 6 delavcev ln uslužbencev AKPIVa ii m \ x < t •"'f n ii‘«-Ainhr?i 1PASIVNA Zap Na/‘x jiisUivkt A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva osnov nih sredstev U Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupni porabe C Obratna sredstva 5 Skunn* obratna sredstvi- O izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugih skladov I Denarna siedstva oeraz pore Ion Ih sredstev 6 Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6 Kupci m dni«# ►ermtvi 9 Drnca skriva s k u p ii i 00fi dir it Naziv postavke Znesek v 000 din 5.873 A Viri »snovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2.028 4.318 l Drugi viri osnovnih sredstev 9.700 B Viri sredstev skupne porabe i Sklad skupne porabe 11.981 28.619 i Drugi viri sredstev skupne porabe 18 086 1.235 C Viri obratnih sredstev i Sklad obratnih sredstev 2 359 4.24.1 š Drugi viri obratnih sredstev 2 543 D Rezervni sklad In drugi skladi i Rezervni sklad In drug' skladi l 344 1.152 s Viri neraznorelcnlh sredstev - . E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 3 400 8 703 io Dobavitelji ln druge obveznosti 2 723 11 Druga oastva 54 189 S k u p a j i 23 54 189 , RaČUrii.viul ■* Čuden Mal čl PtecKedrilk UO Makove Pavle L/irektor Petrovčič Jaka Računovodja Zinka Omahen Predsednik UO Herman Skubic Direktor: Lojze Žitnik