Tietze-Conrat je v dunajskem časopisu »Jahrbuch der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhallung der kunst- und histor. Denkmale, Neue Folge Band III. (1905), str. 195 id., pripisovala slavnemu avstrijskemu kiparju Rafaelu Donnerju tudi žrtvenik sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu. Gospa Tietze-Conrat se je pri svojem mnenju sklicevala na pismo, ki ga je pisal rektor zagrebškega jezuitskega kolegija 17. decembra 1729 nadškofu Esterhazyju v Ostrogon, češ, da je vesel, ker je dobila njih cerkev v Zagrebu tako krasen žrtvenik, kakršnega kraljevina Hrvatska še ni videla. Zato je tudi zagrebški kapitelj sklenil, da naroči pri istem mojstru še štiri nove oltarje za zagrebško stolnico. Ker je R. Donner stopil 1. 1728. v Esterhazyjevo službo, je razumljivo, da je sklepala gospa Tietze-Conrat, samo Donner je mogel biti ta kipar. Toda stvar se je zasukala popolnoma drugače. Poleti 1918 je našel o. Miroslav Vanino D. J. med spisi zagrebškega jezuitskega kolegija v državnem arhivu v Budimpešti pogodbo o gradbi imenovanega oltarja. Ta pogodba pa priča, da je oltar postavil Fr. Robba, ki je sklenil pogodbo z jezuiti 20, aprila 1727, Obljubil je, da napravi marmornat oltar s kipi in s tabernakljem za 2000 gold. nem. veljave. Oltar je res dovršil do konca I, 1728,, ker je 2, jan, 1729 že sklenil v Zagrebu z je- zuitskim rektorjem novo pogodbo za oltar loretske ka- pelice v isti cerkvi, in sicer po predloženem načrtu. Oltar je bil postavljen 1. 1730. Zanj bi moral dobiti 500 gold, in za kapelični tlak še 110 gold. Ta oltar je ohranjen, samo brez nastavka; okrašen pa, je s sotto- quadrom, s sliko sv, Ane, ki je posnetek slike sv, Ane, kakršna je bila nekdaj pri jezuitih v Ljubljani, — Za zagrebško stolnico je napravil Robba po pogodbi z dne II, dec, 1727 oltarja sv- Katarine in sv. Barbare. Prvi je bil dogotovljen do 24, jan, 1731, drugi nekoliko po- zneje, Oba oltarja sta bila 1, 1882 darovana župni cer- kvi v Varaždinskih toplicah, dva kipa sv, Frančiška Šaleškega in sv, Andreja pa župni cerkvi v Sisku. Za zagrebško stolnico1 bi moral Robba dovršiti še dva druga oltarja: sv. Trojice in sv, Emerika. Oltarja sta bila sicer izgotovljena, toda Robba je bržkone izdelal samo spodnji del, nastavek pa so drugi dopolnili, ali pa so vsaj kipi delo druge roke. Najbrže je umetnika pri tem delu smrt prehitela in mu izvila dleto' iz rok. Oltar sv. Emerika se nahaja od 1, 1882, v Novi vesi pri Za- grebu- Posvečen je bil tri leta po Robbovi smrti 1, 1760. Kje bi se nahajal oltar sv. Trojice, se še ni moglo dognati. Podpisani se je zelo trudil, da bi poizvedel, kje in kdaj je Robba umrl, pa se mu ni posrečilo. Dr. Hoffiller je pa iščoč neke druge podatke v smrtni matici kapi- teljske cerkve v Zagrebu našel beležko: 1757 januarii 24 Franciscus Robba sculptor munitus sacramentis obiit, sepultus in parochiali ad dolorosam (24. jan, 1757 je umrl Franc Robba, kipar, previden; pokopan v župni cerkvi pri Žal, Materi božji). Sedaj je jasno, kam je Robba iz Ljubljane odšel. Ko je postavil Robba v Ljubljani mestni vodnjak, se je pravdal z mestnim magistratom za plačilo. Umetnik, ki ni znal napraviti pravega proračuna, je nad uspehom svoje pravde ob- upal; otroci so mu že skoro vsi pomrli, naročil morda tudi ni več imel, zato se je preselil v Zagreb, kjer je želel dokončati naročila za zagrebško stolnico. Štiri leta je še preživel v Zagrebu in našel tu svoj grob. Kaj je v tej dobi napravil, še ni docela jasno; bržkone se bo tudi to vprašanje še razbistrilo, y §fes/