B 1674(5 (i GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - JLETO V. - ŠTEVILKA 1 - MAREC 1963 A Delavsko samoupravljanje je dejansko postalo ena od pravic delovnega človeka, so izjavile žene in dekleta v razgovoru, ki ga je organiziralo uredništvo Glasu Saturnusa ob Dnevu žena. Razgovora so se udeležile naslednje tovarišice — od leve proti desni sedijo: Nada Samar, Fani Furar. Angela Dovgan, Francka Trpin in Danica Senica. im žene govore ob svojem praznilo -1 marcu Ob 8. marcu je uredništvo Glasa Saturnusa organiziralo s tovarišicami Dovgan Angelo, Furarjevo Fani, Sam ar je vo Nado, Senica Danico in Terpinovo Francko krajši razgovor. Razgovor smo organizirali z namenom, da bi ugotovili kaj mislijo naše žene in dekleta o nekaterih vprašanjih, ki se pojavljajo v kolektivu. Udeleženke razgovora so bile enotne v ugotovitvi, da se gospodarstvo kolektiva pravilno razvija in da je delavsko samoupravljanje dejansko postalo ena od pravic delavcev. Vprašanje: »Ali mislite, da razvoj gospodarstva in krepitev delavskega samoupravljanja izboljšuje položaj žene in dekleta ter jima omogoča aktivnejše vključevanje v družbeno življenje?« Dobra obveščenost vpliva na zvišanje produktivnosti Predsednik centralnega delavskega sveta naše tovarne tov. Branimir Polc: »Res je, da smo v lanskem letu dosegli lepe proizvodne uspehe. Letos pa nas poleg nalog povečane proizvodnje čakajo tudi velike naloge, ki jih pred nas postavlja poglobljeno delavsko samoupravljanje.« Sorazmerno z rastjo kolektiva, smo občutili potrebo po tovarniškem glasilu, ki naj bi objavljal in prinašal tekočo problematiko o življenju in delu v naši tovarni. Že pred leti je bil v tej smeri napravljen prvi korak, do popolne oživitve našega glasila pa prihajamo danes. Vzrokov za ustanovitev tega glasila je bilo vedno več in smatram, da je popolnoma pravilno, da tudi naš kolektiv dobi redno obliko obveščanja. Želim, da bi vsi člani kolektiva s svojimi prispevki v ta časopis pripomogli, da bo Glas Saturnusa življen-ski\ in res služil svojemu namenu. Kolektiv je dovolj velik, dogodi se dovolj zanimivih stvari, vsak dan se srečujemo z novimi problemi, katerih mesto je tudi v našem glasilu. Na ta način bo lahko vsak član našega kolektiva seznanjen s problemi, ki niso vezani samo na delovno mesto. Ravno v tem času prehajamo na ekonomske enote, na vedno večje uveljavljanje organov delavskega samoupravljanja, vedno več ljudi odloča o delu in življenju v našem kolektivu in je nujno, da tudi vedno več ljudi pozna vso problematiko, ker le tako bomo stopali po smernicah, ki si jih je zadala naša družba. Predsednik CDS Branimir Polc NAŠI DELOVNI USPEHI V LANSKEM LETU Lansko leto je bilo za naše podjetje zelo uspešno. Zaradi lažje primerjave bom upošteval podatke, prilagojene letu 1961. Celotni dohodek smo dosegli po fakturirani realizaciji 4683 milijonov, kar znaša 16,1 °/o več kot v 1961 letu. Če pa primerjamo isti rezultat po cenah iz 1961 leta, bi znašal celotni dohodek v 1962 letu 5151 milijonov, ali 25,7 **/o več kot v letu 1961. Dohodek podjetja smo dosegli 1454 milijonov, kar je 28,3 %> več kot 1961 leta, čisti dohodek pa smo dosegli 1088 milijonov ali 25,5 "/o več kot leta 1961. Osebni dohodek smo dosegli za 23,5 °/o višji kot v 1961 letu, to je 731 584 milijonov. Skladi znašajo 357 033 milijonov in so višji za 29,9 %>. (Glej diagram št. 1 na 4. strani.) Poudariti moram, da se ti skladi delijo še na družbene sklade in je to za nas manj ugodno, kot v letu 1961. Podjetju ostane vsega 192 milijonov skladov. Navedene uspehe smo dosegli s povečanjem količinske proizvodnje na 6 022 4 ton ter s tem presegli rezultat 1961 leta za 18 °/o. Porast količinske proizvodnje je manjši kot finančni, ker se je spremenila izbira izdelkov in sicer: povečala se je zlasti proizvodnja aluminijaste embalaže, a bilo je tudi mnogo več litografskih izdelkov. Ugodna naročila in preskrba z belo pločevino, zlasti od drugega in tretjega tromesečja dalje, so omogočila boljše izkoriščanje strojev v Zalogu, kjer smo redno delali v več kot dveh izmenah. Poleg boljše mehanizacije in opremljenosti je pripisati velik del zaslug za uspeh prizadevnosti delavcev in organizatorjem proizvodnje. Tiskarna je delala tudi v nočnih izmenah, kljub neugodnim pogojem zaradi premostitve ozkih grl proizvodnje. Ta je bila slaba vse do maja meseca, nakar je začela hitro naraščati, ker smo imeli velika naročila, kljub temu, da je istočasno padala proizvodnja v nam so- rodnih podjetjih. Izkoristili smo glavno sezono proizvodnje in predelave sadja ter povrtnin in enako tudi predelave mesa v konzerve. Pri tem smo dosegli mesečno proizvodnjo in prodajo preko pol milijarde. (Glej diagram št. 2.) Sorazmerno proizvodnji in prodaji je rasel tudi dohodek. Število zaposlenih pa se sprva ni zviševalo. Izkoristili smo zlasti avtomate, ko smo imeli primerna naročila. V jesenskih mesecih je začelo močno naraščati število zaposlenih, tako da smo dosegli že novembra 1260 oseb. Po novem pravilniku, ki je začel veljati v drugem polletju, so se moč-(nadaljevanje na 4. strani) Dovgan Angela: »V podjetju delam že 28 let in moram reči, da se stvari zelo lepo razvijajo. Samo poglejmo: tovarna sc širi, kolektiv je vedno večji, gradijo sc stanovanja itd. Delavcu sc res posveča velika skrb. Priznati moram, da »ta mladi« (sedaj vodilni delavci) razumno vodijo kolektiv in jim to želim vnaprej. Za žene in dekleta je iz dneva v dan boljše. Tare nas v glavnem le stanovanjsko vprašanje, toda pri tem ne smemo biti nestrpni.« Furar Fani: »Kdor pravi, da sc delavke ne zanimajo za delo samoupravnih organov, sc krepko moti. Iz prakse lahko povem, da me sodelavke vedno sprašujejo kaj bomo ali smo obravnavali na DS oziroma na UO in dajejo svoje predloge in pripombe.« (nadaljevanje na 3. strani). Razvoj obrata tehničnih predmetov Tovarna Saturnus je bila ustanovljena leta 1921, kot tovarna za izdelavo pločevinaste embalaže. Gospodarska kriza je prisilila takratne lastnike, da so po letu 1935 uvedli kot dopolnilno proizvodnjo nove izdelke: zvonce, zgoščevalke za kolesa itd. Kakšnega pomembnejšega razvoja proizvodnje takrat niso dosegli. Ko se je po letu 1948 začela v naši državi razvijati avtomobilska industrija, se je pred Saturnus postavila nova naloga. Osvojiti je bilo treba popolnoma novo proizvodnjo svetlobnih teles za motorna vozila: raznih žarometov, ogledal in sličnega. Poleg delov za kolesa in motorna vozila, se je razvila tudi proizvodnja električnih kuhalnikov, kalori-f er jev in električnih peči. Iz oddelka za izdelavo kolesarskih delov, svetlobnih teles za motorna vozila in termičnih aparatov, se je polagoma razvil samostojen obrat — obrat tehničnih predmetov (OTP) kot ga imenujemo. Gibanje proizvodnje v tem obratu je bilo v letih 1951 do 1962 po količini in vrednosti naslednje: grafikon št. 1 in 2 Grafikon kaže nagel vrednostni in količinski razvoj proizvodnje tehničnih predmetov. Najmočnejša panoga v OTP so svetlobna telesa za motorna vozila. Njihova proizvodnja stalno narašča, čeprav je v letih 1961 in 1962 sicer delno zastala. Po zaključenih pogodbah za leto 1963, lahko sklepamo, da bomo ta padec temeljito nadoknadili. Vzrok padca proizvodnje v zadnjih dveh letih je bilo nejasno stanje na tržišču in V avtomobilski proizvodnji. Tudi proizvodnja delov za kolesa stalno narašča. V letih 1960 in 1961 je izpadla proizvodnja ter- jetju. Letos pa smo spet začeli proizvajati električne peči. K naglemu razvoju obrata so seveda pripomogle predvsem spodaj navedene Diagram št. 1. Ob ustreznih vlaganjih v OTP se je njegova proizvodnja po vrednosti iz leta v leto dvigala. ▼ izboljšali kvaliteto površinske obdelave. Uvedli smo tudi tehnološki postopek cinkanja s pasiviranjem ter 500 m2 površine. V teh prostorih so se namestili montaža, svetlobni laboratorij, oddelek za metalizacijo pa- zanj izdelali napravo. Kon- rabol, skladišče polizdelkov struirali in nabavili smo tekoči trak za montažo. Nabavili smo tudi tri 30 tonske stiskalnice. V domačih delavnicah smo izdelali novo napravo za bakrenje, nikla-nje in kromanje. Ta naprava nam je omogočila izde- investicije, ki so bile vložene v OTP v zadnjih desetih letih in osvojitev novih delovnih postopkov, ki so jih te investicije omogočile. V lastni strojni delavnici smo izdelali v kooperaciji s kranjsko Iskro 30 tonske stiskalnice, od katerih smo tri postavili v OTP. Hitrejše osvajanje novih izdelkov, ki zahtevajo globoke vleke, pa je omogočila nabava 63 tonske hidravlične stiskalnice. Velik skok v kvaliteti naših žarometov je omogočila nabava stroja za meta-liziranje paraboloidov v visokem vakumu, s katerim lahko namesto dragih srebrenih medeninastih paraboloidov izdelujemo železne. Ta postopek smo osvojili skoraj istočasno kot Diagram št. 2. Kljub nekaterim težavam, ki so nastopale in zavirale količinsko povečanje proizvodnje nekaterih tehničnih pred- proizvodnjo metov lahko rečemo, da bo proizvodnja stalno rastla, tako kot je doslej ali morda še hitreje. ▼ in ekspedit. Na razvoj OTP so vplivale tudi investicije v orodjarni in v letu 1961 preselitev orodjarne v nove prostore. Zadnja investicija v tem desetletju je nova stavba OTP, ki ima 5000 m2 površine. Že leta 1962 so se vselili skladišče, stiskalnice, fosfatirnica, lakirnica, skladišče polizdelkov in montaža. V letošnjem letu se bodo preselili še galvanika, brusilnica in oddelek za metalizacijo. Če govorimo o razvoju OTP, ne moremo mimo števila izdelkov, ki jih obrat izdeluje. Naraščanje izbire prikazuje naslednji diagram: Diagram št. 3 Število osvojenih izdelkov v posameznih letih se ne dviga vzporedno s samo proizvodnjo. S preselitvijo orodjarne in konstrukcije v večje in sodobnejše prostore je bil omogočen tudi hitrejši razvoj v OTP. Ko razmišljamo o razvoju OTP, pa seveda ne smemo pozabiti na delovne kadre. Ti so začeli osvajati brez vsakih izkušenj s tega področja in brez tuje pomoči. Prve izdelke smo osvojili in za njih izdelali orodja v lastni v TONAH 400 300 100 mičnih aparatov, ker smo druga podobna industrijska jo odstopili drugemu pod- Slika prikazuje tekoči trak na katerem delavke sestavljajo električne peči. Ta mehanizem pomeni za OTP veliko pridobitev, saj omogoča precej večjo proizvodnjo kot stari način. ▼ podjetja v Evropi. V lakirnici je nova električna sušilnica zamenjala stare peči, kurjene s premogom. Doma smo izdelali nove kabine za brizganje. V lastnih delavnicah smo izdelali tudi napravo za fosfatiranje ter uvedli ta postopek v proizvodnjo. S tem smo znatno Skupaj tehnični predmeti Deli za motorna vozila Deli za kolesa Termični aparati —;---; . Naša EE pa bo morala tudi v bodoče narediti vse, da bi se moderne stroje spravilo čimprej v pogon. Obrat je v lanskem letu dosegel velike uspehe, saj je presegel letni plan za 33 ®/o. Zasluge za uspeh imajo vsi člani EE. Takega uspeha si ne moremo predstavljati brez tesnega sodelovanja s pripravo dela, tiskarno, razvojem, delavnicami in komercialno službo. Doseženi uspehi nas ne smejo prehitro zadovoljiti, ampak vzpodbujati k še večji in kvalitetnejši proizvodnji. Če bodo imeli člani EE toliko razumevanja kot so ga imeli v preteklem letu, uspeh ne bo izostal. Vlado Demovšek NASE ŽENE GOVORE OB SVOJEM PRAZNIKU (nadaljevanje s strani 1) Vprašanje: »Kaj menite, da ovira žene in dekleta, da bi bile v družbenem življenju aktivnejše?« Samar Nada: »Sedanji gospodarski položaj zahteva od žena in deklet največjih naporov. Storilnost sc veča ob istem strojnem parku. Res je, da obnovitev strojnega parka zahteva velika sredstva, vendar mislim, da bo v to treba iti še smclcjc. Sistem samouprave omogoča ženam vključevanje vanj. Mislim pa, da je glavna ovira težko delo in obremenjenost doma.« Vse udeleženke so menile, da so glavna ovira domače razmere, ki žene dodatno zaposlujejo in pre- majhno znanje o družbenem življenju. Nedvomno sta obe vprašanji med seboj povezani in bi kazalo iskati vzroke v prvem. Tov. Trpinova pravi: »Imam tri otroke, s katerimi je več kot preveč dela. Vedno sem v skrbeh zanje. Mislim, da bi se dal najti način za ureditev otroškega varstva. Morda takole: organizirajmo naše upokojence, ki bi verjetno zelo radi v času, ko smo me v službi, pazili na otroke. Stroški bi bili verjetno precej nižji kot so v vrtcih, tako da bi se tega lahko po-služile tudi me, ki imamo malo manj denarja. Ce hočemo, da to uspe, potem moramo zainteresirati organe in organizacije, ki ta vprašanja rešujejo. Potem, ko bi rešili prvo, bi tudi drugo vprašanje ne bilo tako pereče.« V nadaljevanju razgovora smo načeli vprašanje delovnega mesta in odnosov med delavkami. Ugotovili smo, da so pogoji za zaslužek za vse enaki, da pa razlike v osebnih dohodkih izvirajo iz različne prizadevnosti posameznikov. Tov. Dovganova lepo pravi: »Delat hodim zato, da nekaj zaslužim, če pa hočem več zaslužiti, moram tudi več delati. Mislim, da mora to priti v meso in kri vsem članom kolektiva.« Na koncu razgovora smo se jim zahvalili za sodelovanje in jim zaželeli vse najboljše ob prazniku žena. Peter Mam Nova ekonomska enota Plastika Polje Razvoj proizvodnje tehničnih predmetov nam je delal čedalje večje težave, ker nam je primanjkovalo polizdelkov iz plastičnih snovi, katere potrebujemo predvsem za izdelke za motorno industrijo. Že do sedaj je naša oradjarna izdelovala orodja za plastiko ter pošiljala našim kooperantom, ki so nam nato dobavljali polizdelke, s katorimi mnogokrat nismo bili zadovoljni zaradi slabe kvalitete. Zato smo začeli razmišljati, da bi postavili svoj oddelek za plastične mase. Naročen je bil stroj za stiskanje plstičnih mas. Toda kljub temu, da je bil dograjen nov obrat, nam je že v začetku primanjkoval prostor za ta oddelek. Ravno v tem času, ko smo o tem problemu v na*em kolektivu temeljito razpravljali, je dal kolektiv Juvinil Polje pobudo za integracijo s Saturnusom. Na podlagi razprav obeh delavskih svetov je bil sprejet sklep, da bivše podjetje Juvinil postane samostojna EE Saturnusa s 1. 11. 1962. Trenutno se generalno popravljajo vsi stroji in preurejajo za našo proizvodnjo. V tem oddelku bo proizvodnja normalno stekla s 1. 4. 1963 ter bo v bodoče naše podjetje glede izdelkov iz plastičnih mas tako rekoč brez večjih težav, kvaliteta naših končnih izdelkov pa bo tudi boljša. Članom bivšega podjetja pa želimo, da bi se v naši sredini kar nabolje počutili. Jože Einspiler NASI DELOVNI USPEHI V LANSKEM LETU (nadaljevanje s 1. strani) no dvignile tudi osnove za nagrajevanje, zlasti pri nižjem in srednjem strokovnem kadru. Osnove so se zvišale tudi pri vodilnem kadru, vendar ni bilo izplačil premij in ostalih izplačil po normativih proizvodnosti, vsled česar so dejansko izplačani osebni dohodki precej nižji kot v 1961 letu. V oddelkih, ki pripravljajo proizvodnjo, se je povečalo število zaposlenih. Predvsem se je povečalo število orodjarjev, konstruktorjev in drugega strokovnega osebja. (Glej diagram št. 3.) V preteklem letu smo dokončali rekonstrukcijo obrata tehničnih predmetov, čigar gradnja naj bi stala po predračunu: gradbena in obrtniška dela 331 119 000 din, stroji in oprema 270 931 000 din. Za celotno izgradnjo novega obrata so nam odobrili sledeče kredite: iz sredstev republiškega inv. sklada 183 000 000 din iz okrajnega investicijskega sklada 142 096 000 din iz sredstev skupnega vlaganja 42 095 000 din Skupaj Prekoračenje investicij nad proračunom in podražitve materiala in storitev, smo plačali iz lastnih sredstev in sicer vsega smo plačali iz lastnih sredstev za rekonstrukcijo OTP za izgradnjo stanovanj smo porabili do konca leta 1962 367 191 000 din 78 248 000 din 200 745 000 din 169 169 700 din V letu 1962 smo razdelili 14 enosobnih stanovanj, 9 dvosobnih, 6 garsonjer, 2 samski sobi, 1 stanovanje v Bezenškov! ulici, vsega v vrednosti 18 652 000 din. V preteklem letu se nam je pripojilo podjetje »Juvi-nil«, ki je poslovalo do 31. 10. samostojno, dalje pa kot naš samostojni obrat. Obrat je imel izgubo 4 765 597 din, ki jo je pokril matični obrat v breme stroškov pred ugotovitvijo dohodka. Naš DUR je povečal obseg dela v preteklem letu na 36 milijonov din. Podjetje mu je dalo dotacijo za kritje izgube iz osebnih dohodkov 9 912 501 din. Da bi približali delavcem zaščitno zdravstveno službo, kakor tudi omogočili preglede in zdravljenje ob najmanjšem čakanju in izgubi delovnega časa, je podjetje ustanovilo v 1960 letu obratno ambulanto. Za zaščitne preglede, prvo pomoč ter druge storitve smo plačali v letu 1962 ambulanti 6 914 000 din. Zavod za socialno zavarovanje pa je plačal za zdravljenje v naši ambulanti 3 869 000 din. O vrstah in številu zdravstvenih storitev, kakor o delu ambulante na sploh, bo člane kolektiva obvestil gotovo naš zdravnik, upravnik ambulante. Na koncu bi rad še na kratko spoznal vse člane našega kolektiva o tem, kako smo v letošnjem letu razdelili čisti dohodek na sredstva za osebne dohodke in sredstva za sklade. V letu 1962 je naše podjetje sprejelo pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka. Po tem pravilniku, h kateremu je dala pristojna komisija Občinskega ljudskega odbora svoje soglasje, smo tudi delili čisti dohodek, pri čemer smo morali paziti, da se večajo skladi za določen procent bolj, kot osebni dohodki. Povdariti moram, da so se v letu 1962 močno dvignile osnove za izplačilo osebnih dohodkov ter, da pojma viška kot delitve nekega »DOBIČKA« ni več. Tudi povečanje števila zaposlenih vpliva na povečanje ali zmanjšanje naših osebnih dohodkov, ker nimamo pravice zvišati celote osebnih dohodkov za novo-zaposlene delavce, temveč se ista celota razdeli na več oseb in s tem zmanjša delež posameznika. Če bi še po zaključnem računu DS dodatno razporedili čisti dohodek na osebne dohodke, bi prekoračili dovoljeni znesek po našem lastnem pravilniku ter postopali v nasprotju s splošnimi merili za delitev čistega dohodka. Iz navedenega sledi, da moremo zvišati v letu 1963 svoje osebne dohodke /962 A V istem obdobju sc je ustrezno večanju celotnega dohodka, večala tudi storilnost članov kolektiva. samo s povečano storilnostjo in povečanjem čistega dohodka, kar pa moremo doseči le z boljšo organizacijo dela in zmanjšanjem stroškov. Stroji morajo delati, čim manj bodo stali, tem večji bo naš čisti dohodek in s tem tudi naš osebni dohodek. Edi Ferenčak »oliko im v »m oomo investikjui v musLiomiio imo? A Diagram št. 1 prikazuje kako smo med letom 1958 in 1962 delili celotni dohodek na dohodek in osebne dohodke. Ugotovimo lahko, da so sc v lanskem letu sorazmerno najbolj dvignili osebni dohodki članom kolektiva z manjšimi osebnimi dohodki. c\j § V zaključnem računu smo razdelili na osebne dohodke točno toliko, kolikor smo že izplačali za leto 1962. Ves ostali čisti dohodek smo pustili na neobveznem rezervnem skladu, od koder ga more DS razporediti na katerikoli sklad in tudi na osebne dohodke. Vendar je iz primerjave naših uspehov razvidno, kolikšen je delež zaslug pri uspehu, ki pade na povečano mehanizacijo, kot tudi, kolikšna je zasluga kolektiva. Izkoristili smo vse možnosti, da smo osebne dohodke v celoti povečali sorazmerno našemu uspehu. -4 Diagram št. 2. Celotni dohodek podjetja se je od leta 1958, ko je znašal 2279 milijonov dinarjev, dvignil na 4683 milijonov dinarjev v lanskem letu, Za boljši uspeh, za večjo proizvodnjo ni dovolj samo pridna roka, večji trud, boljša tehnična služba, ampak tudi novi stroji in naprave, brez katerih ni mogoče misliti na moderno proizvodnjo. Pogoji tržišča, konkurenca, večja potrošnja, vse to narekuje, da hitreje vlagamo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Takoj lahko ugotovimo, da so naša sredstva za investicijsko izgradnjo in nabavo osnovnih' sredstev, čeprav združena od vseh EE, tako majhna, da si ni mogoče misliti modernizacije strojnega parka, še manj pa uvajanja novih kapacitet. Zato si bomo morali pomagati s finančnimi sredstvi iz drugih virov, to je posojil iz sredstev komune, okraja ali republike. Da bomo tudi mi šli v korak s sodobno in moderno proizvodnjo ter uspeli zadovoljiti naše kupce z lično litografirano in kvalitetno embalažo, moramo nujno izvesti v letošnjem letu večjo rekonstrukcijo. Z nabavo nove strojne opreme, na drugi strani pa z investicijskimi vlaganji v obrat AE, zadovoljiti povpraševanje domače motorne industrije in distribucije z avtosvetili in termičnimi aparati. Ker predstavlja proizvodnja embalaže v našem proizvodnem procesu 76 % celotnega plana je jasno, da bomo večji del sredstev porabili za povečanje proizvodnih zmogljivosti embalaže, predvsem embalaže iz bele in aluminijaste pločevine. Da ta vrsta proizvodnje pri nas iz leta v leto skokoma narašča, naj pokaže skromni podatek. V letu 1951 smo izdelali 1781 embalaže iz bele pločevine, leta 1962 pa že 3568 t, plan za 1963 predvideva 3683 1, za 1965 leto 6200 1. Zadnji podatek kaže, da bomo v pičlih 3 letih povečali proizvodnjo za 74 ”/o. Navedeni podatki kažejo, da bomo v glavnem investirali v obrat Zalog. Zato ne bo odveč še podatek o proizvodnji konzervnih škatel. S sedanjimi kapacitetami zmoremo izdelati letno 20 milj. kosov; z nabavo dopolnilnih strojev bomo povečali proizvodnjo na 49,5 milj. kosov, po končani rekonstrukciji pa bo zmogljivost obrata Zalog 69 milj. izdelkov. Te predvidene zmogljivosti pa seveda temeljijo na zmogljivostih živilske industrije, kateri je naša proizvodnja namenjena. Za predvideno rekonstrukcijo obrata Zalog bi znašali stroški 140 940 850 din. Opremo bomo nabavili v Italiji. Seveda pa moramo istočasno vlagati sredstva v tiskarno ter tako vskladiti zmogljivosti z obratom Zalog. V kolikor ne bi povečali zmogljivosti tiskarne, so vlaganja v proizvodne stroje za embalažo nična. Da bi vskladili zmogljivosti vseh embalažnih oddelkov in tiskarne, moramo investirati v tiskarno že poleg naročene opreme v letu 1962 še eno linijo za lakiranje in eno linijo za tisk z istočasno obnovitvijo komornih sušilnic. Celotna oprema za tiskarno znaša 223 000 000 din, od tega: a) že naročena v letu 1962 55 000 000 din b) naročiti v letu 1963 44 682 000 din c) naročiti v letu 1964 123 413 000 din S temi podatki sem hotel na kratko pokazati problematiko o investicijskih vlaganjih v naslednjih 2 letih. Nisem hotel navajati posameznih seznamov opreme, ki bi se naj nabavila, temveč je vsakomur na vpogled pri investicijski komisiji, ki je te predloge že predložila UO v potrditev. S temi predlogi in potrditvijo pa celotna akcija še niti ni dobro začeta, kajti za ustvaritev teh velikopoteznih načrtov so potrebna devizna sredstva v višini 279 970 $ in dinarsko kritje v višini 309 035 000. V naslednji številki se bomo seznanili še z investicijami za oddelek tehničnih predmetov, bodočimi gradnjami in razvijanju naporov za realizacijo predvidenih planov. Janez Deisinger Iz obratne ambulante nam poročajo (Glej diagram št. 1.) Zaradikriža, tečaj za kuhinjsko tuberkuloze dihal smo imeli osobje — takoimenovan hi-121 bolniških d'ni več kot gienski minimum ter pre-v letu 1961, zaradi ostalih davanje o osnovnih načelih ambulante, ki bo začela delati predvi- Obratna ambulanta Saturnus si je v letu 1962 prizadevala izvršiti svoje delo Po delovnem programu, ki je obsegal kurativno in pre- oblik tuberkuloze pa 506 zdravstvenega zavarovanja ventivno zaščito zaposlenih dni manj. Zelo so padli za vodje oddelkov in pred-v tovarni. Takoj v začetku tudi bolniški dnevi zaradi delavce. Z ustanovitvijo zo-moram omeniti, da je bilo bolezni krvi in pomanjka- bozdravstvene tako delo težko, posebno še nja vitaminov, saj so imeli zaradi prevelikega števila približno 400 bolniških dni doma meseca aprila, bo na-zaposlenih v tovarni, ki ob- manj. Živčne in duševne Šim zaposlenim omogočena vcmenjujejo enega samega bolezni so v malenkostnem še večja zdravstvena zašči-zdravnika. Po zakonu o naraščanju, kar nam prika- ta. Z ozirom na skrajno na-cbratnih ambulantah je po- zuje tudi jugoslovanska sta- pet delovni program, bo stavljena nekaka norma, da tistika. Zaradi kroničnih potrebno disciplinirati obi-naj bi en zdravnik odgo- obolenj srca smo imeli pri- skovalce ambulante, da se varjal za približno 800 lju- bližno 800 dni manj bolni- bodo držali navodil delovni. Nič čudno ni torej, da je ških izpadov, prav tako za- nega- časa, oziroma razpodilo delo včasih močno pre- radi bolezni prebavil pri- reda ordinacij. Skrajni čas napeto. Plan kurativne de- bližno 400 dni, bolezni sečil bi bil, da bi zaposleni v razumeli po- javnosti je bil v letu 1962 395 dni in bolezni kože 235 Saturnusu prekoračen za 7,21 #/o, plan dni manj. Zanimiv je tudi men preventivnih pregle- preventivne dejavnosti pa podatek, da so izvenobratne dov in se jih ne bi izogiba 11,2”/«. V letu 1962 smo poškodbe terjale kar 1569 bali, saj smo v lanskem posvečali največ pozornosti dni manj bolniškega staleža Preventivnim pregledom, kot v letu 1961. Iz že zgoraj letu na preventivnih pre-- „ ., gledih odkrili čez 120 pri- kajti le ti naj bi nam poka- opisanih razlogov pa se je merov krvnih obolenj, ne- kaj primerov srčnih obo- zali in odkrili morebitna povečalo število izpadlih manjša bolezenska stanja, dni zaradi obolenj dihal in lenj in primerov obolenja ki v začetku še ne kažejo obolenj mišičja in sklepov, sečil, čeprav so se preizko-nobenih večjih znakov. Z Ce analiziramo ta dvig bol- vanci počutili bolj ali manj normalno. Pri vseh teh primerih smo začeli rednim preventivnim siste- niškega staleža zaradi pre- matskim delom, vključujoč hladnih obolenj, lahko vi- ______ ,_________ ____ _______ uuul„ v to preventivne preglede, dimo, da so temu vzrok ta- s takojšnjim zdravljenjem, potrebno, da je človek resnično zdrav, ne pa, da sc tako jk Vri sprejemanju novih delavcev ima zelo važno vlogo obratni zdravnik. Za dobro opravljanje dela je nujno Patronažne obiske ostalo nost sestanke s posamezniki in z ko objektivni, kakor tudi preventivno dejav- subjektivni vzroki. Poleg v tovarni, računajoč epidemije influence je bilo 'S1Mmludanskih bolniških“ dni' efekt tega zdravljenja pa se kaže v številčnem padcu bolezni in z njim vred Marsikdo samo počuti. Slika kaže pregled kandidata za sprejem v službo. smislu zdravstvene prosvete, bodisi v smislu kurativ- _ . „ . ali 3 leta; tedaj pa so ti sti. Mislimo, da bo tak na- nje delovnih prostorov ni rezultati našega dela so- USpehj jasni in v korist ta- čin obveščanja naših zapo-bilo vedno na zadovoljivi razmerno hitri, medtem ko ko posamezniku, kot celotni slenih dosegel še večjo po- oddelkovodji tovarne, smo mesecih silno nestanovitno , nls 1 . , , al®1 0 terikoli delovni organizaci- dusegli, da nam je število vreme z občutnimi dnevni- da”®s g eda . ^Lavstveno ji, kaže svoje uspehe šele predvsem kroničnih bolni- mi razlikami temperature, službo le skozi očala kura- čez dalj časa morda čez 2 ne in preventivne dejavno- kov in s tem vred tudi šte- Poleg tega pa tudi ogreva- Lvne dejavnosti, kjer vilo izpadnih delovnih dni močno padlo. Ko pregledujemo stati- višini. Če upoštevamo pri si v primeru preventivnega gospodarski organizaciji. vezavo med Obratno ambu- stične podatke o obolelo- tem še prihode in odhode zdravstvenega dela zakriva v vsaki številki Glasa Sa- Ianto in tovarno sti zaposlenih, se nam jasno z ter domače prilike, oči. Dokazano je, da uspeš- turnusa nameravamo obde- kažejo pred ’ očmi skupni vidimo, da je bil porast sta- na preventivna služba v ka- lati nek problem, bodisi v uspehi kurativnega in pre- leža> če smemo uporabiti ta ventivnega dela. Že zgoraj izTaz. upravičen, smo omenili, da je število Naše delo naj bi bilo le-kroničnih bolnikov padlo, tos takole: kurativna dejav- narasla pa so prehladna nost naj bi ostala v mejah obolenja in z njimi v zvezi programa iz leta 1962. Vinko dr. Ravnikar Nova razdelitev podjetja na EE akutna in ponovna obolenja Vprašanje je le, če bo vse mišičja in sklepov. Prav tako se je dvignilo v letu to lahko zmogel samo en zdravnik. Preventivno de- 1962 število obolenj zaradi javnost pa smo razširili za influence, saj je v spomla- približno 25 "/o in vnesli v danskih mesecih leta 1962 naš delovni program nekaj razsajala manjša epidemi- novosti, kot npr. anketo in ■ia. Pa naj navedemo nekaj številčnih podatkov o gi banju bolezni Preteklo je približno leto tudi dejansko EE, ker niso dni kar smo v našem pod- imele vseh pristojnosti, kot jetju formirali prve EE. jih terja organizacija. Prvotna razdelitev je bila Naše EE so sicer imele taka, da smo imeli 7 pro- svoje organe upravljanja, izvodnih EE in 2 obračun- ki so razpravljali in odlo- ski. Toda že takoj moramo čali o kadrovskih in disci- organi upravljanja, za ka- ugotoviti, da so te EE bile plinskih vprašanjih, niso pa tere smo takoj organizirali obravnavo prehrane zapo- sicer formirane, vendar gle- imeli pravico odločanja o seminarje, na katerih so se slenih, dva tečaja prve po- dano s pravega stališča EE delitvi dohodka. Vemo pa, seznanili člani z vso proble- 3. Embalaža Saturnus 4. Tehnični predmeti 5. EE razvoj in delavnice 6. EE Plastika Polje V vseh EE so bili izvoljeni 5 S i ! 1961 v letu 1962. moči po programu Rdečega ne moremo trditi, da so bile da je to osnovno, če govori- matiko, o kateri bodo kot mo o EE. Da EE niso imele člani delavskih svetov EE tega je razumljivo. razpravljali na svojih sejah. Mislim predvsem še vedno Vsekakor pa noben seminar sorazmerno slabo organiza- ne more člane seznaniti z cijo dela in pomanjkanje vsem, kar bi kot upravljav-podatkov, ki so se zajemali ci morali vedeti, ampak se trenutno za celotno podjet- bo sleherni član moral še je. Brez dvoma EE tako ni- individualno zanimati za so mogle dolgo poslovati, posamezne njemu še nejas-Organi upravljanja po EE ne probleme. Ker le, če bo ter družbene in politične seznanjen s problemi, bo organizacije so o tem teme- lahko aktivno sodeloval v ljito razpravljale. razpravi. To pa je sedaj Sprejet je bil sklep, da je nujno, ker bodo EE in nji-potrebno v najkrajšem času hovi organi upravljanja sa-EE dati tisto vlogo, kot jo mi odgovorni za dobro ozi-morajo imeti. Zato so bile roma slabo gospodarjenje strokovne službe zadolžene, članom kolektiva, da organizacijo podjetja tako uredijo, da bo mogoče najkasneje s 1. 4. 1963 pre- ___ nesti vse pristojnosti na EE. Temeljna analiza naše "GLAS SATURNUSA« organizacije je pokazala, da glasilo delovnega kolektiva moramo tudi EE drugače tovarne Saturnus Ljubljana, ustanoviti glede na lokacijo ob železnici 16, tel. 33-666. in proizvodnjo. Ureja uredniški odbor: Jože Tnko r ct Einspiler, Janez Herzog, stcer ’ Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Tiska tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani. 1962 Jože Einspiler % bolniškega staleža 1961 •• 1962 A primerjava števila bolniških dni med letom 1961 in 1962 kaže, da v obratni ambulanti ubirajo pravilno politiko in svoje delo po programu tudi organizirajo. in sicer 1. EE tiskarna 2. EE konzerve Zalog KRANJSKA GORA naš počitniški dom 1. gradbena, obrtniška, instalacijska dela 15 581 509 Vendar s tem vprašanje pitne vode še ni bilo rešeno. Višinska razlika med zbiralnikom in domom je premajhna in smo zato morali v kleti vgraditi h id rotor. Podjetje je z gradbenimi in obrtniškimi deli zaključilo 28. novembra 1962. Otvoritev doma smo predvidevali za 1. januar 1963. V tem času smo morali dem opremiti in dokončno urediti. Čeprav je bilo med delom precej težav, smo zadano nalogo dobro izpolnili in si zgradili dom, v katerem bomo lahko preživeli prijeten oddih. Naj vam postrežem z nekaterimi podatki o stroških gradnje: 2. vodovod 3 516 898 3. projekti, revizije 795 712 4. oprema 3 484 570 Skupaj 23 078 689 Zaradi pomanjkanja sredstev nismo dogradili centralne kurjave. To in pa betoniranje smetniščne jame bomo morali letos urediti. Za ta dela bomo porabili še 1 800 000 dinarjev. V domu, ki je sodobno opremljen, je 35 ležišč, kuhinja, jedilnica, klubska soba in garaža. Izdatki so precej veliki, vendar mislim, da se bomo v njem vsi kar se da prijetno počutili in nabrali moči za bodoče delo. Janez Deisinger Kaj delajo počitničarji? Ni še minilo eno leto od ustanovitve družine PZS, vendar šteje ta organizacija danes že preko sto mladih članov. Ob zaključku leta se lahko pohvalimo s pestro in razgibano dejavnostjo skozi vse leto, ki je rodila lepe sadove zato, ker so sodelovali vsi člani. Naj vam naštejem samo nekaj večjih akcij, katerih In takole izgloda znotraj. V istem času lahko prebiva v domu 35 ljudi, poskrbljeno je za primerno udobnost. v glavni pobudniki so bili prav naši člani. Prva taka akcija je bil prvomajski ogled beograjske parade in znamenitosti našega glavnega mesta. Prav pri tej akciji so mladinci spoznali, kako koristno je biti član Počitniške zveze, saj smo izlet organizirali ob minimalnih stroških, ker smo uporabili objavo K-16 s 75 °/o popustom na železnici in v času bivanju v Beogradu zmogljivosti Doma mladosti. V poletnih mesecih smo organizirali dva izleta v Opatijo, ki so se jih udeležili vsi člani družine. Zanimanje za našo organizacijo je med mladimi proizvajalci v tovarni stalno naraščalo. V okviru občinskega Izvršnega odbora Počitniške zveze Slovenije in s sodelovanjem ostalih terenskih družin smo pripravljali doslej največjo manifestacijo naše organizacije, Piknik slovenskih počitničarjev ob 10-Ietnici Počitniške zveze Jugoslavije v Borovniškem peklu. Kljub slabemu vremenu je naša prireditev sijajno uspela, kajti tudi mnogo ostalih ljudi se je razvedrilo in preživelo prijetno nedeljo v krogu mladih, ki so na ta način manifestirali svojo dejavnost v prostem času. Piknik smo izvedli po načrtu. V enem dnevu smo spoznali precejšen del naše zemlje, naših naravnih lepot, našega velikega bogastva. Lahko pa rečemo, da so tudi pri tej akciji v kar naj večji meri sodelovali člani Počitniške zveze našega kolektiva. Kmalu zatem je bilo zborovanje italijanske, avstrijske in slovenske mladine na Brdu pri Novi Gorici. Mnogo naših članov je preživelo prijetne urice v pogovorih in prireditvah mladine iz obmejnih krajev. Se bolj se je okrepilo prijateljstvo in sodelovanje ter izmenjava izkušenj mladine pri njenem udejstvovanju. Naj omenim, da je tudi vodstvo sindikata v tovarni že razpravljalo o delu (nadaljevanje na 7. strani) Z razvojem kolektiva se njo na predvidenem zemlji- gradbeni odbor, ki je kot je pojavljala čedalje večja šču, nad kopališčem Jasna, investitor skrbel za grad-potreba po razširjeni počit- Zemljišče smo kupili od njo. Zemljišče smo morali niški dejavnosti. Planinci, posestnice v Kranjski gori pripraviti za začetek grad-smučarji in vsi tisti, ki radi in zanj plačali 186 915 di- nje. Zato smo organizirali preživijo letni oddih v pla- narjev. Ing. Gregorčiču pri prostovoljno delo športni-ninah, so odločilno vplivali Slovenija projektu smo za- kov, ki so neko nedeljo v na centralni DS, da je spre- upali izdelavo projekta, juniju 1961 očistili prostor, jel sklep o gradnji počitni- Projekt je bil narejen, ha katerem stoji stavba, škega doma. Zgradili naj bi zbrani vsi potrebni doku- Julija istega leta je podjet-ga nekje na Gorenjskem, na menti, le izvajalca še ni je pričelo z zemeljskimi Krvavcu ali na Veliki Pia- bilo. Ker ni bilo-izbire, smo deli in stavbo "■spravilo pod nini. Pri večih možnostih se se pač morali odločiti za streho« v sredini decembra, je pokazala kot uresničljiva edino podjetje, ki je takrat Dolga zima, ki je sicer v edino le tista v Kranjski gradilo v Kranjski gori. Kranjski gori običajna, je .gori. Ta kraj se razvija in Podpisali smo pogodbo in zavlekla nadaljevanje del v se bo še hitreje razvijal v določili rok zgraditve za mesec april 1962 tako, da so zimsko športni center in 31. junij 1962. Za vodenje dela dobro stekla šele na primerno izhodišče za vi- gradnje je CDS ustanovil koncu junija. Določeni rok za dograditev smo že zamudili, poleg tega pa smo morali rešiti nepredvideno vprašanje preskrbe s tekočo vodo. Zgradili smo 400 m vodovoda, ki nas je veljal dodatnih 3 500 000 dinarjev. A Pred začetkom gradnje doma je bilo treba zemljišče očistiti. Skupina športnikov se je udeležila prostovoljnega dela, ki ga je organiziral športni aktiv. Naši kegljači dosegajo lepe uspehe Naša kegljaška ekipa se je v sezoni 1962/63 uvrstila v Beli razred, ki ga sestavlja dvanajst najboljših klubov iz Ljubljane. V tej sezoni smo imeli že 4 nastope po dve tekmi. Dvakrat smo nastopili na kegljišču KK Gradis in dvakrat na domačem kegljišču »Slovan«. S povprečnim rezultatom 434,6 keglja, v eni tekmi, smo se uvrstili na 2. mesto. Povprečje podrtih kegljev bi bilo lahko nekaj višje, če bi bili rezultati posameznih nastopov stalnejši. Razlika 120 kegljev, med najslabšim nastopom 744 podrtih kegljev in med najboljšim nastopom 864 podrtih kegljev, kaže na premajhno homogenost ekipe. Na teh nastopih so se najbolj izkazali tovariši Smeh, Ocvirk in Lampič. Poleg tega tekmovanja pa smo nastopili tudi v moštvenem prvenstvu KC Ljubljana v disciplini 8 X 200 lučajev mešano. Zasedli smo med 12 moštvi 6 mesto s povprečnim rezultatom 758,5 kegljev prvega in 784,5 kegljev drugega nastopa. Tudi tukaj se kaže nehomogenost ekipe, saj sta naša najboljša posameznika Lunar z 850 in Lampič z 848 podrtimi keglji močno presegla večino sotekmovalcev. Tudi na prvenstvu KC Ljubljana v disciplini 200 lučajev smo dosegli kar dobre rezultate. Že na izbirnem tekmovanju se je od naših 6 tekmovalcev plasiralo za nadaljnje tekmovanje 5 tekmovalcev od katerih so kar štirje podrli čez 800 kegljev. Najboljši je bil Lunar (858), nato sle- de Smrajc (817), Ocvirk (814), Perpar (801), Jankovič (793) in Lampič (777). V nadaljevanju tekmovanja posameznikov se je vrstni red naših tekmovalcev spremenil in je bil najboljši Smrajc (828), slede mu Lunar (826), Perpar (793), Jan- kovič (793) in Ocvirk (759). V končni uvrstitvi se je tov. Lunar uvrstil med prvo deseterico, tov. Smrajc in Perpar pa med petdeseterico najboljših kegljačev KC Ljubljane. Franc Jankovič soko turni in rekreacijski turizem. Že v 1. 1960 se je kolek- tiv odrekel delu dobička v višini 3 200 000 dinarjev, ki je bil začetni kapital za gradnjo. Ko smo sprejeli sklep, smo začeli iskati primerno zemljišče. Najprej smo se odločili za dom na pobočju Vitranca, v neposredni bližini žičnic, toda to možnost je ObLO Jesenice odklonil. Po daljših razgovorih z omenjenim ObLO smo se le odločili za grad- A Dom, ki je sodobno opremljen, zunaj takole izgloda ... lepa okolica in prijeten oddih v vsakem letnem času. Naši smučarji na Partizanskem vrhu 9. februarja je bilo na Partizanskem vrhu nad Trbovljami Okrajno smučarsko prvenstvo kovinarjev. Na tekmovanju sta sodelovali dve skupini našega smučarskega aktiva. Ekipi sta šteli po tri člane. Naš najboljši Smučar Radelj Matija je v hudi konkurenci zasedel 17, Kobilica Dimitrij pa 30 mesto. Zelo dobre rezultate so naši tekmoval- ci dosegli v skupini »OLD BOY«, kjer je Kobilica Dimitrij zasedel častno drugo mesto. Kot ekipa smo dosegli 8. mesto, kar je glede Smučarski aktiv žc vrsto let organizira tradicionalna tekmovanja. Posnetek prikazuje našega najboljšega smučarja Radija Matijo na tekmovalni progi. Y na obstoječe prilike zadovoljivo. Upamo, da bo počitniški dom v Kranjski gori solidna osnova za gojitev smučarskega športa. Tako bo tudi kvaliteta boljša in se bomo v prihodnje lahko borili za boljša mesta. Janez Deisinger Kadrovska služba poroča V januarju mesecu je sklenilo delovno razmerje z našim podjetjem 2(5 ljudi. Vsem, ki so postali člani kolektiva čestitamo in jim želimo, da bi se v njem najbolje počutili. V tem času nas je zapustilo 8 ljudi. V pokoj so odšle tovarišice Ivanka Bezenšek, Francka Čepin, Vera Ogrinc in Marija Urh. Tovarišicam se za vsa prizadevanja zahvaljujemo in jim želimo v bodoče vse najboljše. Poročila se je tovarišica Lambregar Amalija. Iskreno čestitamo. Tovarišica Marija Novosel je rodila hčerko. Iskreno čestitamo. Varnostna navodila se niso upoštevala A V nedeljo je drseči sneg V nedeljo ob 18. uri in 30 Podrl streho nad ekspedi- min. se je zrušila streha tom. K sreči tedaj ni bilo nad rampo ekspedita, kot nikogar v bližini, sicer bi nam to prikazuje slika, nesreča rodila hujše po- Sneg, ki je zdrsel s strehe sledice. ekspedita je bil tako težak, Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil, je geslo Počitniške zveze. Pri organizaciji in izvedbi Piknika slovenskih počitničarjev je naša družina nosila precejšnje breme. To kaže na njeno aktivnost in privrženost članstva njihovi organizaciji. Kaj delajo počitničarji? da je prišlo do zrušitve. K sreči, razen materialne škode ni bilo drugih posledic, ker ta dan ni bil nihče zaposlen. Do zrušitve pa verjetno ne bi prišlo, če bi se upoštevala varnostna navodila, ki so bila izdana že v letu 1961. V zapisniku o odpravi pomanjkljivosti je navedeno, da je potrebno zaradi varnosti delavcev na vseh strmih strehah izdelati lovilce snega. Lovilci bi drseči sneg zadržali, porušitev pa bi bila preprečena. Naj bo to vsem, ki so odgovorni za varstvo ljudi pri delu resen opomin. Anton Žabjek Obvestilo Uredništvo obvešča vse člane kolektiva, da vodstvo smučarske sekcije pripravlja za mesec april tradicionalno prvenstvo, ki bo verjetno tudi letos v privlačni dolini Tamarja. Članom kolektiva predlagamo, da se že sedaj pripravijo na sindikalni izlet, ki ga bo takrat organizirala sindikalna podružnica. Uredništvo (nadaljevanje s strani 6) Počitniške zveze in pozdravilo težnje mladih proizvajalcev. Kakor mi sami, je tudi vodstvo sindikata mnenja, da mora organizacija Počitniške zveze skrbeti za čimvečje število članstva. Nujno potrebno je, da Ljudska mladina in Počitniška zveza sodelujeta najtesneje ter si porazdelita delo znor-t;raj teh dveh organizacij. Nadalje smatramo, da lahko PZ veliko pripomore k delu organizacije LMS in sicer v tem smislu: Ljudska mladina organizira razna strokovna predavanja, debatne krožke, se aktivno udejstvuje v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, Počitniška zveza pa organizira izlete, pohode, potovanja, ki jih koordinira s strokovnimi eks- kurzijami v sorodna podjetja ter načrtno pripravi plan oddiha in rekreacije mladih, oziroma njihovega udejstvovanja po lastnih interesih v prostem času. Vem, ne more se vsega povedati v teh nekaj vrsticah. Kakor vidite, je mladi rod na pravi poti in zna sam poskrbeti, da se po opravljenem delu sprosti in razživi. Tudi v času letnih dopustov oziroma oddiha, uporabljamo v pretežni meri objekte Počitniške zveze, kjer resnično imamo vse ugodnosti, ki nam jih nudi članstvo FSJ. Še bi lahko pripovedoval o prijetnem in koristnem, ki je v naši organizaciji združeno v eno. Sicer pa, pridite, pristopite in se sami prepričajte... Ljubo Vlaj Izkoriščene rezerve Oddelek za proizvodnjo okrogle embalaže je interni proizvodni plan za mesec februar dosegel do 21. v mesecu. Plan 220 000.— izdelkov na mesec za katerega smo menili, da je realno postavljen, je oddelek izpolnil v zadnjih desetih dneh. Po predhodnih pripravah v začetku meseca, so dnevno izgotovili tudi Dejali so mi Dejali so mi naj kaj napišem za naš GLAS! A kaj bi??? MORDA KAJ STROKOVNEGA? ... nimam priročnikov! MORDA O POLITIČNIH DOGODKIH? ...nisem »poklican« za to! MORDA KAJ O LETOŠNJEM MASOVNEM SMUČANJU V KRANJSKI GORI! ... sploh nisem bil tam, kajti če bi šel tja še jaz, bi bili pa res vsi vodilni odsotni!?! KAJ POTEM? Nekaj v šali — vendar zares? Pa naj bo! Torej... dobro prečitajte naslednjo uganko: Ob slučajnem obisku v naši brusilnici sem pred dnevi gledal..., videl..., poslušal..., slišal... Kaj? Nenadoma sem se spomnil filma »Vroči možje« in pa znane, stare uganke o situ, ki se glasi nekako takole: Trese se in trepeta, kupček pod seboj ima! — No, uganko sem nekoliko spremenil, jo prestavil v naše okolje in jo tako zastavljam sedaj vam, dragi bralci! Poslušajte: TRESE SE IN TREPETA POD MRZLIM TUŠEM CEPETA IN SE DAN ZA DNEM SEKIRA — »ODGOVORNE« KRITIZIRA! KDO JE TO? Če uganki ne boste kos, poiščite rešitev nekje med ostalimi teksti v časopisu! preko 29 000 izdelkov, tako da je dnevno povprečje 12 000 izdelkov. Kako se je to moglo zgoditi? Nedvomno moramo iskati vzroke v večjih naročilih, ki ne zahtevajo večkratnega spreminjanja orodij in temu ustrezne priprave ter organizacije dela. Bržkone pa moramo pomisliti tudi na to, da smo plan realno postavili in gre iskati vzroke v določenih notranjih rezervah, ki jih še nismo uspeli izkoristiti predvsem v Solidni pripravi. Da bi zagotovili objektivno obravnavo tega in drugih podobnih primerov, predlaga uredništvo, naj bi se v naslednji številki oglasilo čim več članov kolektiva s temo »Kje so naše skrite rezerve, ld bi se jih dalo izkoristiti in s tem povečati produktivnost«. Želimo pa, da pošljejo prispevke vsi člani kolektiva, ki to področje poznajo, ne glede na to ali so neposredno v proizvodnji ali izven nje. Peter Marn Vsem reševalcemi Nagradna križanka »8. marec« je posvečena prazniku žena. Za pravilne rešitve smo razpisali nagrade: 1. 1 nagrada 3000 din 2. 1 nagrada 2000 din 3. 5 nagrad po 1000 din Kateri bodo srečni dobitniki nagrad bo odločilo žrebanje, ki ga bo organiziralo uredništvo. Vse prispevke oddajte v nabiralnik Glasa Saturnusa, ki je poleg oglasne deske pri vhodu v spodnji oddelek. Uredništvo 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 i9 20 21 m 22 'M 23 24 m 25 26 m 27 m 28 m. 29 5» E 31 32 33 34 m 35 K 36 37 m M m m 39 Ao m m 41 42 M 44 m 45 46 47 AB 49 30 m 51 m 52 53 54 m. 55 56 m w v- 'v' J"" .. f ~ O HA A Mf 57 58 59 m pk {05 m {0 Navpično: 1. predsednik Ljudske skupščine LRS; 2. piščalka; 3. televizijski zaslon; 4. znak za kemično prvino; 5. žival z dvema načinoma življenja (v vodi in na suhem); 6. polotok v Sev. Ameriki; 7. moško ime; 8. žensko ime; 9. oznaka za neznanca; 10. evropska država; 11.modna revija; 12. 25. in 21. črka; 13. napotilo, veda; 14. pogorje v severni Afriki; 15. rimsko število 1051; 16. začetnici našega političnega delavca (Viktor); 17. železniška postaja na progi Zagreb—Split; 18. plod materinstva; 19. lilija; 20. ljubljansko podjetje; 26. zajeten; 28. oziralni zaimek; 32. tednik za razvedrilo; 33. naš voditelj; 37. evropski veletok; 40. svetovno znana socialistka, ki je prva predlagala praznovanje osmega marca; 42. zglednik, svetovalec; 44. sifon; 46. sosednji črki; 48. zidna obloga; 49. zaključne slovesnosti, zabave; 51. letni čas; 53. razpoka; 54. znak za kemično prvino; 56. kratica za utežno enoto; 58. bankovec; 60. znamka motornih koles; 65. vsota, vrednost; 66. zajedalka; 67. slovenski »doktor« humorja; 68. znak za kemično prvino; 69. prebivalka Asirije; 70. državni znak; 71. sloviti madridski športni klub; 73.. trenutno nadomeščanje; 74. določena številka izdelka; 75. vodni pojav; 76. kemični element; 77. značilna dalmatinska besedica; 78. imeti zaprte oči; 83. medmet tišine; 86. vodja nekdanje banovine; 89. znak za kemično prvino; 94. nemški izraz za ples; 96. naslovna oseba iz Gotovčeve opere; 97. jadranski otok; 98. osebni zaimek; 100. okrajšava za tehnično enoto pritiska; 101. del j obleke; 102. tovarna zdravil v Ljubljani, naš odjemalec; 104. začetnici avtorja »Visoške kro-kronike«; 105. kratica človekoljubne organizacije; 108. sosednji črki; lil! števnik; 112. osebni zaimek; 113. znak za baker; 115. odprtina v stavbi; 116. nosilec glave; 117. vulkan na Siciliji; 110. veznik; 120. predlog; 121. začetnici priimka in imena voditelja kmečkih uporov; 122. latinski veznik; 123. začetnici pri- \ imka in imena največjega slovenskega pisatelja in dramatika. ILC REŠITEV UGANKE Brusilec v galvani, ki se mora vsak dan po delu okopati — a žal običajno v mrzli vodi!