STRAN 3 4 5 6 LIST ZA TELESNO KULTURO 3POEET Ljubljana - nedelja, 27. oktobra 1963 - Cena 50 din - leto XVIII Ir.adajs --skuvm svet »Polet« — H '"5ja uredniški odbor — C'k.>vnl ln odgovorni urednik Vlado Žlajpah — TehniCrd urednik Andrej Poniž — Eokopisot ne vračamo - Aisl^^skarne »Ljudska fl^vldi« I LJub-Uaut - y-llnlšrf Ljubljana. feSarlev« 5/III, uprava: ■■■bšSejS 4/ — Poštni predj Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: 20-840, 10-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. Hans /dražila, svetovni rekorder srednje kategorije, je navdušil ljubljansko občinstvo »MOJSTER SLOVENSKE TEŽKE ATLETIKE« Dečman, Podobnik in Mlakar novi mojstri ZVEZNA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA Kdo bo drugi? _»_ _ m _ _ _■ l_» ry_x^+/-»lT' -i /-» rvv*-! 01 šele prihodnjo nedeljo odločitev za drugo mesto -Slabo sojenje na tekmi Željezničar : Olimpija - V predzadnjem kolu zmage favoritov - Prihodnjo soboto ob 20. uri na GR Olimpija : Crvena zvezda žaljivke! Začetek je pripadal domačinom, ki so zaradi netočnih metov igralcev Olimpije Karlovac, 27. okt. — Včeraj zvečer je bila na sporedu najpomembnejša tekma predzadnjega kola v zvezni košarkarski ligi. Znano je, da se je razvila za mesto pod vrhom huda borba in da je finiš še bolj zanimiv, bomo morali počakati prav do zaključka prvenstvenega tekmovanja, ko bomo lahko objavili vrstni red na prvenstveni lestvici. Predzadnje kolo je s tekmo Željezničar ; Olimpija še bolj zapletlo borbo za drugo mesto. V Karlovcu je Olimpija podlegla domačemu Železničarju kar za sedemnajst točk! ŽELJEZNIČAR : OLIMPIJA 87:70 (48:33) Željezničar: Kolakovič 18, Diklič 6, Križan 27, Jeličič 11, Kasun 25. Olimpija: Dermastia 4, Potočnik 2, Logar 30, Daneu 13, Eiselt 3, Miiller 7, Jelnikar 9, Bassin 2, Lokar, Tavčar, Povž. Osebne napake — Olimpija 76 % realizirano, Željezničar 70 % realizirano; zaradi petih osebnih napak so zapustili igrišče Dermastia v 10. min., Eiselt v 12., Jelnikar v 13. in Miiller v 17. minuti drugega dela igre, medtem ko je od Željezni-čarja zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče samo Diklič. Sodnika Franj kovič iz Zagreba in Petrovič iz Beograda. Tekmi je prisostvovalo okrog 3500 gledalcev, ki so bili skrajno nedisciplinirani. Nekulturno so spodbujali domače igralce, medtem ko so imeli za goste le povedli v 8. min. z 22:11. Individualna obramba Olimpije ni pomenila večjih ovir, posebno za Križana in Kasuna. Menjave v vrstah gostov Bassin—Potočnik in Dermastia—Miiller so v treh minutah prinesle izboljšanje v obrambi. Toda v 15. min. igre so imeli po zaslugi sodnikov že po tri ali štiri osebne napake naslednji igralci: Potočnik, Eiselt, Miiller in Jelnikar! Razlika v koših se je večala z neverjetno naglico in v 15. min. igre je znašala že 18 točk! V nadaljevanju se podoba ni spremenila. Sodnika sta vodila tekmo tako kot na začetku, domačini pa so s pridom izkoristili »prednost« svojega igrišča. Conska obramba Olimpije se je izkazala kot odlična, kajti Karlovčani so začeli grešiti in očitno je bilo, da jih je ta način obrambe zbegal. Njihova prednost je kopnela. Logar je z ne- (Nadaljevanje na 7. str.) Mednarocjpe vesti Praga — Nogometna reprezentanca Prage je premagala ustrezno eM-po Sofije 3:0 (2:0). Balfa — Na gostovanju po Izraelu so nogometaši švedskega prvoligaša Goteborga premagali ekipo Macoabija s,4:1 (2:0). Bruselj — V teniškem tekmovanju za pokal kralja Gustava Vodijo švedski igralci proti reprezentanci Belgije z 2:0. Berlin — Na plavalnem tekmovanju Je Henninver (NDR) preplava) 100 m prsno v času 1:09,5, kar je le za dve desetinki slabše od evropskega rekorda sovjetskega plavalca Prokopenka. London — V finalu mednarodnega teniškega turnirja je Robert VVilson premagal svojega rojaka Taylora s 16:14, 6:2, 9:7. »■■■■■■■■■■■■■■■■■H« ■■■■■■■■■BI II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Končno zadovoljni... ZAHOD Šibenik : Varteks 0:0, Lokomotiva : Čelik 1:1 (0:1), Olimpija : Istra 2:0 (2:0), Slavonija : Bosna 0:0, Maribor : Rorac 2:1 (0:0), BSK : Borovo 1:0 (1;0), Sloboda : Športa 3:1 (2:0), Famos : Zagreb 0:2 (0:1). VZHOD Proleter : Srem 3:0 (1:0), Spartak : Bačka 2:3 (1:3), Jedinstvo : Pohoda 1:2 (1:1), Željezničar : Budučnost 1:0 (0:0), Trepča : Priština 0:0, Sutjeska : Borac 1:0 (1:0), Radnički S : Radnički B 2:2 (1:0), Bor: Subotica 3:2 (2:0). V troboju je Hans Zdrazila dvignil 430 kg, kar je nov rekord CSSR in za 7,5 kg boljši rezultat, kot pa tisti, ki ga je dosegel na svetovnem prvenstvu v Stockholmu, kjer je za Ceh Zdrazila je dvignil v sunku 175 kg, kar bi bil nov svetovni rekord, če ne bi bil tekmovalec pretežak za srednjo kategorijo - 1500 gledalcem so se predstavili tež-koatleti iz Poljske, Avstrije, CSSR, Madžarske, Francije, Švice Danske in Slovenije - Marjan Dečman je izenačil državni rekord v sunku (105 kg) - Prireditvi sta prisostvovala tudi generalni sekretar SOFK Milan Ercegan m predsednik ZTKS Janez Zemljarič Ljubljana, 27. okt. Drugemu Mednarodnemu tekmovanju za baslov mojstra slovenske težke Mletike je danes prisostvovalo °koli 1500 gledalcev, ki so več k°t zadovoljni zapuščali veliko r-*vorano Gospodarskega razsta-v'šča. Izpod kupole so odhajali Poini doživetij, predvsem pa se je vtisnil v spomin sijajen bastop svetovnega rekorderja v dviganju uteži Ceha Zdrazile. , Neverjetno in fantastično je Mio, kar je mladi Ceh počenjal z ročko. S kakšno lahkoto m e'eganco je dvigal »težke« kilograme, čeprav je na pogled Prav povprečno razvit atlet. Se v&{. Lahko bi rekli, da sploh Mbia postave in sposobnosti Mdgalcev uteži, če se ne bi o bfsprotnem sami prepričali. Skoraj nismo mogli verjeti ddem, ko je Ceh dvignil s pre-f^etljivo lahkoto 175 kg, kar bi Ml nov svetovni rekord srednje kategorije, vendar je bil mladi Mžkoatlet za 3 kg pretežak. Res shajna kombinacija moči, hitro-fk tehnike in koncentracije, ki lastna le svetovnim moj- strom. Rusom Kurinovom in Madžarom Huszko zasedel 3. mesto. Sam je po današnjem nastopu izjavil, da je zelo presenečen nad svojim uspehom, še posebej zato, ker že nekaj tednov ni imel ročke v rokah, marveč se je pripravljal s kondicijskim treningom (atletika, igre z žogo)!? Troboj madžarskega dvigalca uteži Ecserja je bil sicer večji od Zdrazilovega, vendar ga ne moremo primerjati s Čehovim dosežkom, saj je tehtal Madžar kar 127 kg. V teznem (Nadaljevanje na 7. str.) Najboljši športniki dobili priznanje T i„hH«na 27. okt. Zveza za te- tovnem prvenstvu, bratoma Bernot Ljubljana, 27. okt. Zveza za telesno kulturo Slovenije le v petek zvečer povabila vrsto najboljših slovenskih športnikov in njihovih trenerjev, ki so v zadnjem času dosegli izredne uspehe v raznih športnih tekmovanjih na tovariško srečanje. Predsednik Zveze za telesno kulturo tov. Janez Zemljarič je vsem športnikom In njihovim trenerjem izrekel pohvalo in priznanje za njihovo vztrajno delo ter jim čestital k njihovim dosežkom, ki so na evropski in svetovni ravni. Predsednik ZTKS je podelil priznanje Alenki Bernot ln Borutu Justinu za zlato kolajno v vožnji s kanujem na sve- tovnem prvenstvu, bratoma Bernot za srebrno kolajno na istem prvenstvu, Andreju Boltežarju za zmago na kolesarski dirki »Po Jugoslaviji«, veslačem blejskega osmerca za 4. mesto na evropskem prvenstvu, Ivu Daneuu, kapetanu jugoslovanske košarkarske reprezentance za 2. mesto na svetovnem prvenstvu, S. na evropskem In 1. na balkanskem prvenstvu, Slavku Španu kot enemu najboljših tekmovalcev v Evropi — v teku na 3000 m z ovirami, mladinskemu evropskemu prvaku v Judu Jožetu Hauptmanu ln novemu šahovskemu velemojstru Branku Parmi. Wilson Je v polfinalu premagal Jugoslovana Piliča z veliko težavo. Rezultat: 7:5, 2:6, 4:6, 6:2, 6:4 za Wil-sona. V drugi polfinalni igri je Tay-lor premagal Millsa (VB) s 6:4, 6:3, 4:6, 6:3. V finalu dvojic sta zmagala Jovanovič in P Ilič, in sicer nad angleško dvojico Sangster-Taylor 7:5, 6:3, 6:4. Pariz — V povratni tekmi za Pokal narodov je reprezentanca Francije premagala Bolgarijo s 3:1 (1:0). V prvi tekmi so zmagali Bolgari z 1:0. Zmaga -galskih petelinov« je zaslužena, čeprav so igrali brez slavnega Raymonda Kope, ki ni hotel nastopiti zaradi spora z zveznim kapetanom Vertiestom. Nov državni rekord atletov Ljubljane .. Ljubljana, 27. okt. Na sta-Monu Ljubljane je bil v sredo Mlctski miting AK Ljubljane. 'M j večji uspeh je dosegla šta-eta mlajših mladincev na 4 X luo m, ki je izboljšala lastni dr-f^ni rekord z novim rezulta-2:30.2. V štafeti so tekli .Mek, Hainz, Kastelic in Se-.eJ- Nov slovenski rekord so segli tudi mlajši mladinci v Mku na 3 X 1000 m z 8:10.5. (Ka-»M«, Virant, Hainz). TELESNA VZGOJA JE SESTAVNI DEL CELOTNEGA OBLIKOVANJA MLADEGA ČLOVEKA enakovratao pototia vzgojno- janje. materialnih S tTEo “morSPSalskrSortn. izobraževalnega dela v šolah, uresničitev nalog na p 3 Renubliški sekretariat društva storiti še več za orga- Na to osnovo je postavila teles- 90|ikeH^etf1® vz?f]e-^ za šolstvo vztraja na izpolnitvi nizirano delo na področju teles- KSaSS Se^Sv^i-r^ P |gh.lo »v^ie t r vtižrJr st s?« E£r“egssrda‘SLSo «po^ ^.»1«».«. raie primer tudi z risanjem in pet- ----;----- nje s telesnokulturnimi organi- jem, vendar je teh zastarelih RAZGOVOR NAŠEGA UREDNIKA Z REPUBLIŠKIM SEKRE- nacijami? mnenj vedno manj. Telesna or.«. nnmcmvr t.tpttZiOEM __ sr vzgoja je sestavni del celotnega TARJEM ZA ŠOLSTVO SRS tOV. BORISOM LIPUŽICEM oblikovanja mladega človeka in ———————— ji je treba posvetiti pozornost tei0vadnic pri šolah odlašajo in Skupaj z ZTKS in Visoko šolo od začetka šolanja, pa do za- —i—r--------------1 —rta teiesnn srzenin bomo skušali — V prihodnje pričakujemo kar največ pomoči, predvsem od okrajnih in občinskih zvez za telesno kulturo. Pri uresni- telovadnic pri šolan oaiasajo m oitupaj z ^' za telesno kulturo, rri uresni-prelagajo v naslednje faze grad- za telesno vzgojo bomo skušan £evanju vzgojno-izobraževalne-nie. sronrlar som mnenia. da proučiti možnosti za ustanovi- Aoln na tem nodročiu v šo- Jutri bo v Ljubljani posve- Lvigci V V-lA-r V -------£ — ———v ---------------- ški sekretariat za šolstvo SRS telesne vzgoje v šolah? in Zveza za telesno kulturo Slo- _ Organi upravljanja -------------- 1S1AJ KUl 1141R.allu a., — g---------- ------- - venije. O problemih šolske te- terih šol in učiteljski zbori po- laboratorij, ali kak drug učni bomo to skušali omogočiti lesne vzgoje smo sicer pisali že sameznih šol se ne zavedajo prostor ’ zimskem ali poletnem času. v zadnji številki našega lista, dovoj vrednosti telesne vzgoje. ^ K' ® ključka na visokih šolah. Pro- nje> vendar sem mnenja, da proučiti možnosti za ustanovi- dela na tem področju v šo- ces bi se moral začeti že v pred- sploh ne bi smeii potrjevati tev republiškega centra za stro- lah nam je pomoč s strani teh j um uu v šolskem obdobju in bi moral gradbenih programov za grad- kovno izpopolnjevanje učnega (jr^benih organizacij nujno po- tovanje o stanju in problemih v trajati vse do zaključka šolanja nj0 g0i i;)rez objektov za telesno kadra in drugih strokovnjakov trei,nai šolski telesni vzgoji. Sklicatelja na visoki šoli. vzgojo. Zavedati se je treba, da za telesno kulturo. Pripravlja- 9 Kaj pričakujete od jutriš- tega posvetovanja sta Republi- # Kaj zavira večji razmah pomeni telovadnica ali kak mo poseben sistem za izpopol- ujega posvetovanja? tclocnn vTffnin nievanie učnih moči — tudi na K« vrtal > *<»»»»■» pomeni telovadnica au iuu vfuocuci* 0,01,*...* “ T j?— njega posvetovanja ' __________ —jne vzgoje v šolah? drug objekt za telesno vzgojo njevanje učnih moči — tudi na _ Treba bo reaino oceniti in Zveza za telesno kulturo Slo- _ Organi upravljanja neka- isto kot fizikalni ali kemični področju telesne vzgoje, in jim sedanje stanje in ugotoviti 1 in) in učiteliski zbori do- ,_k— »1: 1,-1. Ai-,,« n*ni hnmn to skušali omogočiti v ______________________. _______ __ _ ugotoviti skupne probleme. Naša naloga bo sestaviti dolgoročen načrt za vprašanj. Tov. Lipužič se je na- izkoristili za realizacijo progra- — Za napredek ^ke teles- žarki in ^janju. bomo najti vsak svoje naloge šemu vabilu ljubeznivo odzval, ma telesne vzgoje v šoli. Tudi ne vzgfJe 1 na T>pnilbi:?ki sekretariat za šol- in jih vskladiti s sedemletnim SLOVENSKA NČGOMETNA LIGA !l!!I[|ll![|||l!llll!!l!llllllll!!!ll!l!llill!llll!!!l!lll>!llll!![|||||||illl!!il!ill!llllllllllllUIIIII!l!ll!l!!!lll!ll^ H I LESTVICA SNL NEDELJA SLABE8A NOGOMETA Celje Železničar 3:0 (1:0) Celje, 27. okt. Moštvo Celja Je imelo danes na igrišču Olimpa srečo, ko je odneslo dve točki v srečanju z Železničarjem. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v drugem pa so imeli Mariborčani pobudo do 78. min. Pred vrati Celjanov so pripravni nešteto nevarnih situacij, žoga pa ni in ni šla v mrežo. Med ostalim so trikrat zadeli vratnico. Vse je kazalo na izenačenje, tedaj pa je izkušeni Devčlč ob pomoči svojih soigralcev z dvema goloma odločil tekmo. V moštvu Celja ne bi mogli posebej nikogar pohvaliti, razen marljivega Mihelina, ki je tudi dosegel vodstvo z 1:0. Nasploh je bila današnja tekma ena najslabših iger Celja na' domačem igrišču. Seveda je ob tem treba poudariti, da klub nima igrišča in da moštvo igra kolikor toliko pripravljeno le kondicijsko. Mlado moštvo Železničarja je po prikazani igri zaslužilo vsaj neodločen rezultat. Odlikovali so se Llpoglavšek, Kopše in Maučič v napadu, medtem ko je bila obramba solidna. Sodnik: Podlipnik (Domž.) Strelci: Mihelin v 13. in Devčlč V 78. In 85. minuti. Celje: Breznik, Herič, Perne, Mihelin, Jošt, Jager, Kolenc, Ubovič, Devčlč, Letner, Florj anc. Železničar: Lavrenčič, Breznik, Perše, Rečnik, Rupnik, Cobec, Lipo-glavšek, Kopše, Muhič, Degen, Maučič. JUG Olimp Delamaris 0:2 (0:1) Celje, 27. okt. — Okoli 400 gledalcev je danes pričakovalo, da bo domači Olimpi odvzel neposrednemu konkurentu obe točki. To pa Celjanom ni uspelo, saj jim prav ničesar ni šlo od rok. Igra je bila slaba in raztrgana in obe moštvi sta se predstavili v takšni luči, da brez dvoma zasluženo sodita na dnu tabele slovenske lige. Celjani so imeli sicer nekoliko več od igre, vendar v svojem moštvu niso imeli moža; ki bi znal potisniti usnje v mrežo. Nasprotno so gostje v zaključnih akcijah prikazali večjo odločnost in izkušenost. Čeprav so le poredkoma v hitrih protinapadih prihajali pred vrata domačinov, so znali vedno ukaniti domačo obrambo. Delamaris je dosegel vodstvo že v prvih minutah igre po Marchezanu. Tik pred zaključkom prvega dela je Delamaris po Kostiču dosegel še drugi gol, vendar ga sodnik zaradi oifsidea ni priznal. Pripomniti pa je treba, da je bil gol dosežen povsem regularno. Kljub temu, da je Kostič v drugem delu končno le dosegel še regularno priznan gol in tako vodstvo 2:0 za svoje moštvo, se domačini niso predali. Olimp je imel vrsto priložnosti za dosego gola, vendar je nespretnim napadalcem obramba gostov vedno pravočasno preprečila njihove nakane. Gostje so po prikazani igri bolj ali manj zadovoljili, medtem ko lahko pri domačinih pohvalimo edino Zajca, ki se je izredno trudil in bil graditelj vseh akcij. Olimp: Gorjup, Hojnik I, Kvartič, Boksan, Pogorelec, Cater. Sindel-feld, Zajc, Ratej, Hojnik H, Založnik (Kolenik). Delamaris: Fermo. Sau, Marjanovič, Marchezan. Jerkovič, Ožič, Škof, Milijkovič, Černe, Kostič, Kovačič. Strelci: Marchezan v 9. in Kostič v 48. minuti. Sodnik: Janečič iz Ljubljane. Aluminij Svoboda 2:3 (1:1) Kidričevo, 27. okt. Današnjemu prvenstvenemu srečanju je prisostvovalo nekaj več kot 500 gledalcev, ki ob koncu tekme niso bili zadovoljni, predvsem zaradi neobjektivnega sojenja sodnika Bertoka iz Kopra. Sicer pa lahko rečemo, da je bilo današnje srečanje v znamenju enakovredne borbe, le da so imeli v zaključnih akeijah več moči in spretnosti gostje iz Ljubljane. Reči moramo, da so bili domačini vsaj na začetku tekme bolj odločni, bolj iznajdljivi, skratka boljši nasprotnik. Vse se je spremenilo v 53. minuti igre, ko je sodnik po mnenju očividcem prestrogo dosodil najhujšo kazen, enajstmetrovko, ki je rodila Izenačenje. Po tem golu, so bili domači igralci precej demoralizirani, gostje pa so podjetno izkoristili zmedo in bolj odločno krenili v na- mm HOKEJSKA SEZONA POD MEŽAKLJ0 JESENIČANI so polni načrtov D ilišše bo treba čimpreje dokončno moderno urediti - Na Jesenicah ne soglašajo z dosedanjim načinom dela pri pripravah reprezentance - itevilna mladina navdušena za hokejsko igro -- Pester spored v novi hokejski sezoni V ponedeljek so tudi jeseniški hokejisti uradno začeli z letošnjo sezono na ledu. Za začetek so Imeli v gosteh norveško moštvo Rosenhoff Idrettslag. To moštvo je bilo v letih 1951/62 državni prvak, lani pa je osvojilo 4. mesto. V svojih vrstah ima tudi nekaj reprezentantov. Srečanje bi moralo biti na Jesenicah, toda zaradi težav pri pripravah ledene plošče, so v zadnjem trenutku tekmo odpovedali in zato je bilo to srečanje v Ljubljani. Jeseničani so zmagali s 5:1 (2:1, 2:0, 1:0). Treba je upoštevati, da se je moštvo ob tej priložnosti pravzaprav prvič zbralo na ledu. Lahko rečemo, da so bili borbeni In požrtvovalni in če pri tem ocenjujemo tudi delo novega češkega trenerja Pletiche, potem lahko rečemo, da so igralci kondicijsko dobro pripravljeni. Občutiti je bilo odsotnost Klinarja in Tišlerja, ki sta poškodovana. Nastopil je trener, ki je pokazal svoje veEko znanje tudi kot igralec. TEŽAVE PRI UREDITVI DRSALIŠČA Povedali smo že, da bi moralo biti srečanje Norvežanov in Jeseničanov na Jesenicah, kar pa ni bilo mogoče . zaradi pomanjkanja dobrega ledu. Jeseniško umetno drsališče že deluje vrsto let in že lani Je doživelo nekaj rekonstrukcij. Zamenjali so cevi in rekonstruirali ledarno, tako da sedaj hladijo s pomočjo amonijaka. Predvideno je bilo, da bodo napraVili še izolacije, ploščo pa fz prednaoetega betona. Zal pa dela zaradi objektivnih vzrokov niso bila zaključena. Poudariti je treba, da so opravili s svojimi sredstvi, brez deviz, brez tujih strokovnjakov, kar je bilo pri gradnji ostalih nujno potrebno. Predvidevali so ledeno ploskev že 15. oktobra, toda odpovedale so neustrezne in doma izdelane črpalke. Zato je bila tudi težava pred prvo tekmo. Nastane vprašanje, ali bo vse nared oo 15. novembru, ko bo morala uprava drsališča vrniti originalno črpalko, ki sedaj opravila 'svoto nalogo? In še nekaj: treba bo čimprei misliti na gradnjo strehe nad drsališčem! KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE’ S kondicijskimi treningi so začeli že v avgustu. V začetku septembra so se igralo! zbrali na skupnih pri-provah na Vršiču, kasneje na so nadaljevali s treningi na Jesenicah. Sredi septembra je prisnei novi trener in takoi prijel za delo. V oktobru so bili igralci na skupnem treningu na Mežaklji in ko bi morali nadaljevati načrtni trening na ledu, je del igralcev odšel na priprave reprezentance. Zato o nekih načrtnih pripravah za zdaj še ni mogoče go-voritt. MNENJA O REPREZENTANCI Na Jesenicah se nikakor ne strinjajo z dosedanjim načinom dela pri pripravah reprezentance. Praksa je pokazala, da se igralci kvalitetno formirajo le z delom v klubih, kasneje pa se na osnovi rezultatov zberejo najboljši, katerim so skupne priprave namenjene za spoznavanje in udgravanje. Osrednja hokejska zveza bi morala skrbeti za to, da bi kvalitetno Izboljšali način dela po klubih. Raven jugoslovanskega hokeja ne bomo zboljšali na ta način, če bomo sestavljali A in B reprezentanco, niti ni reprezentanca poklicana, da bi vzgajala in v nekaterih primerih celo učila posamezne Igralce osnove drsanja in Igre. Reprezentanco naj sestavljajo najboljši, ne glede na starost in klub. Številne priprave reprezentance — po sporedu skoraj dva meseca — onemogočajo načrtno delo. Tak način je neopravičljiv tudi glede na majhna razpoložljiva finančna sredstva. Treba bi bilo upoštevati pripombe Vodstva AK Jesenice, saj so s konkretnimi uspehi na ledeni ploskvi dokazali, da poznajo specifičnosti tega športa. Na Jesenicah tudi ne soglašajo s tem, da posamezniki za vse dozdevne neuspehe reprezentance krivijo jeseniški klub. Na Jesenicah želijo samo to, da poiščemo vzroke tam, kjer so. NAČRTI V LETOŠNJI SEZONI Jeseničanom ni edina skrb kvaliteta, temveč želijo, da bi bil ta šport tudi množičen. Rezultat takšnega gledanja je nov klub Kranjska gora. Z letošnjo sezono spet začenjš-jo hokejsko šolo, mladine za to igro je na jesenicah več kot dovolj. HK Jesenice bo s takšnim trudom prav gotovo največ doprinesel k razvoju tega športa v Jugoslaviji. PESTER SPORED PRIREDITEV Prva tekma na Jesenicah bo po vsej verjetnosti v četrtek, 31. oktobra, ko bo 'gostovalo na Jesenicah prvo ligaško švedsko moštvo »Sko-envik«. Nekaj Jeseničanov bo za tem verjetno z reorezentanco gostovalo v Zahodni Nemčiji. Od 7. do 16. novembra je predvidena turneja v Švici, kjer bo naš prvak sodeloval na turneji v Vverdonu. 26. novembra pa se začenja letošnie državno prvenstvo, s tekmo proti Partizanu na Jesenicah. Razen tega bomo imeli na Jesenicah nriložnost videti še romunsko in poljsko reore-zentaneo proti domačemu moštvu, nadalje srečanie z enim od vodilnih klubov Iz CSSR. tradicionalno srečanie KAC itd. Vsi ljubitelji hokeja na JesenJcšh bodo gotovo tudi letos prišli na svoj račun. ^ Lestvica SNL izven konkurence Rudar 10 8 2 0 37:10 18 Kladivar 10 8 1 1 32:11 17 Olimpija B 10 6 2 2 34:19 14 Svoboda 11 6 1 4 27:21 13 Celje 10 6 0 4 34:19 12 Maribor B 10 4 4 2 28:21 12 Slovan 10 5 1 4 26:19 11 Ljubljana 11 4 1 6 20:20 9 Železničar 11 4 1 6 13:23 9 Nova Gorica 10 3 3 4 12,*27 9 Aluminij 10 2 4 4 *4:25 8 Triglav 10 3 1 6 15:22 7 Sobota 10 3 1 6 14:27 7 Delamaris 11 2 3 6 9:31 7 Olimp 10 0 1 9 7:29 1 pad. Po splošni sodbi bi povsem ustrezal neodločen rezultat, saj sta obe moštvi prikazali približno isto nogometno znanje. Pri Aluminiju so se odlikovali Teodorovič, Muršec. Vodušek in Spehonja, pri gostih pa Alibegovič, Kneževič in Valjavec. Za sodnika lahko trdimo, da ni bil kos svoji nalogi. Prav bi bilo, da sodniški zbor le bolj pretehta sposobnosti posameznih svojih članov in določi takšnega arbitra, ki bo pravičneje ocenjeval dogodke na igrišču. Aluminij: Lončarič, Gerečnik, Muršec, Markovič, Mesarič, Vodušek. Avbelj, Teodorovič, Kovač, Loboda, Špehonjai Svoboda: Jazbinšek. Banjanac, Torkar, pire. Djukič, Toni, Valja-ver. c Mbegovič, Kneževič, Slanlč II, Mestek. Strelci: Spehonja v 33. in Muršec v 47. minuti za Aluminij, za Svobodo pa Valjavec v 42.. Kneževič v 53. (11 m) in 67. minuti igre. Sodnik: Bertok iz Kopra. JOŽE VRABL Maribor B Kladivar 1:1 (1:0) Maribor, 27. okt. — Okoli 500 gledalcev se Je danes zbralo ob pomožnem igrišču v Ljudskem vrtu, da bi videlo pri delu drugo moštvo mariborskega' zveznega ligaša. Obe ekipi tako domačini kot celjski Kladivar, sta danes prikazali povsem nezanimiv nogomet. To velja predvsem za Celjane, ki so si skozi vseh 90 minut igre pripravili le dve do tri ugodne priložnosti, od katerih so eno spremenili tudi v zadetek. Nasprotno so domačini neprestano napadali na vrata gostov, pri tem pa zapravili vrsto ugodnih priložnosti. Gledalci so zaman vzdihovali, saj se domači napadalci niso in niso znašli In niso znali doseči gola niti iz najugodnejših situacij. Zapravili so vsaj 5 stoodstotnih priložnosti. Težko je oceniti današnjo igro in posameznike, vendar lahko kljub temu pri domačih pohvalimo Kranjca in do poškodbe tudi Rajačiča, pri gostih pa je zadovoljil le izredno prizadevni Vodeb. Sodnik je svoje delo opravil dobro. Maribor B: Bračič (Safar), Bogdan, Blanko, Kek, Rajačič (Božič), Štiftar, Frangeš, Gajšek, Sranc, Kranjc, Kavas. Kladivar: Bauman, Vodeb, Kotnik, Perper, Vesič, Sega, Šuster, Dvornik, Hribernik, Artl, Binkovski. Strelca: Sranc v 35. minuti za Maribor in Vodeb v 75. minuti za Kladivar. Sodnik: Radonjič iz Ljubljane. Triglav Sobota 4:0 (2:0) Kranj, 27. oktobra — Kranjčani so tokrat končno le dosegli visoko zmago. Kljub temu, da je bila ta tekma za obe moštvi zelo pomembna, lahko rečemo, da je bila sicer izredno ostra, pa vendarle zelo fair. Obe moštvi sta že v prvih minutah navdušili gledalce s hitrimi in nevarnimi napadi. Napadalci so izredno točno podajali in se za spremembo niso spuščali v kombinacije v kazenskem prostoru. Tako sta imeli obe obrambi že od vsega začetka mnogo dela. Nevarnejši so bili v tem delu gostje, vendar so kljub temu domačinom dopustili, da so v prvem polčasu dosegli dva gola. Tudi drugi pblčas so domačini nadaljevali s hitro in nevarno igro in rezultat podvojili. Pripomniti pa moramo, da nosi krivdo za oba gola v drugem polčasu premalo ostra obramba gostov. Napadalci Iz Murske Sobote so proti koncu tekme zelo popustili in le Maučec je še nekajkrat navdušil z nekaj lepimi potezami. Napad gostov se je v teh zadnjih minutah preveč izgubljal v nepotrebnem preigravanju v kazenskem prostoru, pa še tistih nekaj strelov, ki so jih napadalci poslali proti Vagaji, je zgrešilo svoj cilj. Domačini so se z današnjo zmago odkupiti za slabo igro v prejšnjih kolih in si tudi na lestvici zagotovili vsaj nekoliko boljše mesto. Triglav: Vagaja, Brezar, Šenk, Jerman, Perkovič, Miloševič, Go-šte, Verbič R., Tepina, Ugrica, Šimnovec. Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Horvat V., Sarotar, Klepec, Tkalčec, Horvat J., Ssčko, Perič, Maučec. Miloševič. Strelci: Ugrica v 36., Šimnovec v 42. in 89. ter Gošte v 54. minuti za Triglav. Sodnik Čučnik iz Ljubljane. Jože Javornik Olimpija B Ljubljana 3:1 (1:1) Ljubljana, 27. okt. Težko je napisati komentar o takšni tekmi, kot smo jo danes dopoldne videli na Centralnem stadionu v Ljubljani. Mimo lahko rečemo, da smo videli le nekaj medlih obrisov pravega nogometa, vse drugo pa je bilo le brezglavo tekanje za žogo in nesmiselno nabijanje žoge. Olimpija pravzaprav ni zaslužila obeh točk, vsaj zaradi igre. kakršno Je pokazala. Gostje iz Šiške so bili skoraj večji del tekme v premoči, vendar so v napadu vse preveč kombinirali in po nepotrebnem izgubljali žogo. Prvi so prišli tudi v vodstvo, vendar tega niso znali obdržati ali celo povišati, kljub temu, da so imeli za to precej priložnosti. Domačini so v drugem polčasu igrali še slabše, Rudar 8 6 2 0 28:8 14 Kladivar i 7 0 1 25:9 14 Svoboda 10 6’ 1 3 25:17 13 Celje 9 6 0 3 33:14 12 Ljubljana 16 4 1 3 19:17 9 Slovan 8 4 0 4 16:15 8 Aluminij 9 2 4 3 14:15 8 Železničar 9 4 0 5 12:20 8 Nova Gorica 8 3 2 3 10:21 8 Triglav 8 3 1 4 15:15 7 Sobota 9 3 1 5 13:23 7 Delamaris 9 2 2 5 7:22 6 Olimp 9 0 0 9 5:27 0 .............................illllllli.. ... biti zadovoljni. Nekoliko bolje iz&t 22-torice na igrišču je Igral eo‘7 vendar so po sreči iz dveh protinapadov dosegli dva gola In osvojili dve točki. V vseh 90 minutah so domačini uprizorili le nekaj protinapadov, zato pa so imeli precej več dela v obrambi. Omenimo lahko le dobro igro Kulenoviča, ki ima največ zaslug za to, da ni moral danes nezanesljivi Frič večkrat pobrati žoge iz mreže. V napadu naj poleg Zagorca, ki danes ni ravno blestel, omenimo le še Rudinskega, ki pa ni imel Ukor stih je bil še najboljši štar, omeniti pa moramo še srednjega krilca Dolenca, medtem ko sta bila v napadu še najnevarnejša Popi voda in D j afero vlč. Sodnik je danes vodil tekmo brez potrebne avtoritete, tako da s svojo kvaliteto ni presegel kvalitete tekme same. Olimpija B: Suler, (Kalšek), Balantič, Šoštar, Daneu, Dolenc, Skušek, Poženel, Dermastia (Seme), Dja-ferovič, Popivoda, Ostanek (Baš* "^Ljubljana: Frič, Eltrin, Puškarič, Škufca, Kulenovič, Rotar (Djorlev), Zagorc, Kranjc. Rudinski, Oblak (Kocjančič), Bajželj. Strelci: V 17. minuti Bajželj ter v 64. in 84. minuti Zagorc za Olimpijo in v 10. minuti Popivoda za Ljubljano. Sodnik: Kovačič iz Kidričevega. STANE TROBOVC Slovan N. Gorica 3:1 (2:0) Ljubljana, 27. oktobra — Slovan Je tudi danes v srečanju z Novo Gorico ponovil svojo slabo Igro s preteklih kol. Po nepričakovanem vodstvu, ki so ga domačini dosegli že v svojem prvem napadu v prvih sekundah igre iz gneče pred golom Nove Gorice, smo bili priča izredno slabemu nogometu. Tako so gledalci ob dokaj hladnem in vetrovnem vremenu že ob zaključku prvega dela igre po večini zapustili igrišče. Igra je bila raztrgana ter omejena le na akcije posameznikov, ki pa niso uspevale. Slovan je sicer imel nekoliko več od igre, vendar nespretni napadalci niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. Podoba na igrišču se tudi v nadaljevanju ni spremenila. Zaradi grobe napake domače obrambe, ki Je sedaj tudi povsem odpovedala, so gostje znižali na 2:1. To jim je vlilo novih moči in polnih 15 minut so oblegali vrata nezanesljivega Mozetiča. V'preostalem delu tekme je gostom očitno pošla sapa in Slovan je le nekoliko uredil svoje vrste. To jim je prineslo tudi ponoven uspeh, ko je po streljanem kotu Pašič prisebno prestregel odbito žogo vratarja Nove Gorice in dosegel najlepši gol tekme. S tem pa je bilo tudi konec smotrne igre domačinov. Bolj ko se je bližal konec tekme, tem češče je sicer Slovan prihajal pred vrata gostov, vendar zaradi nepremišljenih akcij napadalcev žoga ni našla poti v vrata. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Zal pa s takšno igro tekme republiške lige nikakor ne moremo iznajdljivi Faganel, ki Je bil 411 pobudnik vseh akcij Nove Goric®' Slovan: Mozetič, Udovič, Kra? chwill, Oplotnik, Limo, Regally, rant, Pašič, Radovan, Kitič (Pov*® Ugrenovič. Nova Gorica: Brezavšček, Trpi Anič, Torlakovič, Markič, Kri**, Uršič, Reščič, Pejovič (Ristič), v ban, Faganel. Sodnik: Milivoj e vič iz Kopra. , Strelci: Radovan v 1., Viran* 44., Pašič v 78. za Slovan ter EaO’ nel v 50. minuti za Novo Gorico. Varoga Strelci SNL 19 golov: Devčlč (Ce) 13 golov: Halilagič (Ru) 12 golov: Nikolič (Sl) 10 golov: Bajželj (Ol) 9 golov: Oblak (Ol) 7 golov: Verbič (Sv), Maučeč (So), Dvornik (KI) 6 golov: Zibert (Ru), Toplak, Kranjc (oba Mrb), Kneževič (Sv) V naslednjem kolu bodo igrali: Triglav: Sobota Slovan : Nova Gorica Maribor B : Kladivar Celje: Železničar Olimp: Delamaris Olimpija B : Ljubljana Aluminij : Svoboda Mladinci SNL Triglav : Bohota 1:2 (0:1) Slovan : Nova Gorica 2:1 (0:0) Maribor : Kladivar 2:2 (2:0) Celje : Železničar 0:2 (0:1) Olimp : Delamaris 4:0 (2:0) Olimpija : Ljubljana 0:0 Aluminij : Svoboda 0:8 (0:1) LESTVICA 2| n 1* l! D D t 1» H I ( I i l 1 Pravilen stolpec športne napovedi , Jugoslavija : Romunija Romunija : Jugoslavija (olimpijsko moštvo) j Proleter : Srem Spartak : Bačka Zeljezničar : Budučnost ; Trepča : Priština ) Sutjeska : Borac (C) j Radničkl (S.) : Radnički (B.) j Bor : Subotica | Šibenik : Varteks | Olimpija : Istra | Slavonija : Bosna Svoboda 11 10 0 1 Maribor 10 8 2 0 Železničar 11 8 2 1 Kladivar 10 7 1 2 Ljubljana 11 4 5 2 Olimpija 10 5 1 4 Sobota 10 4 3 3 Nova Gorica 10 5 e 5 Slovan 10 4 2 5 Rudar 10 3 2 5 Olimp 10 3 0 7 Delamaris 11 2 2 7 Triglav 10 2 0 8 Aluminij 10 0 2 8 Celja 10 1 0 9 llllllllllllllHIIIIIIIIIIlillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllin^ OB PREMORU EVROPSKEGA PRVENSTVA V ODBOJKI Obe jugoslovanski reprezentanci v finalu Dvakrat po osem finalistov v borbi za naslov novega evropskega prvaka -Reprezentanca NDR presenedenje prvenstva - Nepričakovana poraza CSSR in Sovjetske zveze (1955), leo so sl priborili 5 mesto. Kot kaže, so naši odbojkarji tudi Bolgarija Francija Turčija Zah. Nemčija Danska 4 4 0 12:0 3 4 3 1 9:5 S 4 2 2 8:7 4 4 1 3 4:9 3 404 0:12 0 V četrtek so bila v šestih romunskih mestih zaključena kvalifikacijska tekmovanja evropskega prvenstva v odbojki za člane in članice. V posameznih skupinah so zmagali favoriti. Med najbolj ogorčenimi borbami so bile prav gotovo tekme v tretji članski skupini, kjer je odločila o uvrstitvi v finale razlika v setih. Vsa tri prvouvrščena moštva so si priborila namreč enako število točk. V tej skupim so tekmovali tudi jugoslovanski odbojkarji, ki bi z malo več sreče lahko premagali tudi evropskega prvaka SZ. Medsebojna borba je trajala preko dve In pol ure. žal Je Jugoslovanom prav v zadnjem setu zmanjkalo moči in tako so morali priznati premoč odbojkarjev SZ. Največje presenečenje prvenstva so prav gotovo odbojkarji NDR, ki so premagali SZ s 3:2, vendar so klonili v prvem srečanju proti naši reprezentanci. V ostalih skupinah ni prišlo do večjih presenečenj, razen v prvi skupini. Tu so Madžari premagali nekdanje svetovne prvake CSSR in si tako zagotovili tudi že pomembno prednost za zaključni finalni del tekmovanja. Izmed članskih reprezentanc sta se uvrstili v finale po dve prvouvr-ščeni moštvi iz vsake skupine. Rezultati medsebojnih srečanj v posamezni skupini se bodo upoštevali tudi v finalu, kar bo ob že navedenih dveh presenetljivih rezultatih prav gotovo precej vplivalo na končni vrstni red letošnjega prvenstva. Jugoslovanski odbojkarji so do sedaj sodelovali na treh evropskih prvenstvih. Največji uspeh so dosegli v Parizu (1061) ih v Bukarešti letos na prvenstvo dokaj dobro pripravljeni in morda jim bo uspelo obdržati priborjeno si 5. mesto. V finale so se uvrstili: Romunija, Poljska, Madžarska, CSSR, SZ, Bolgarija, Francija, Jugoslavija. Tudi v konkurenci članic niso bile borbe v kvalifikacijskih skupinah nič manj zagrizene. Za razliko od elanov pa tu zmaga favoritov ni bila vprašanje. Naše odbojkarice proti odličnim Poljakinjam niso mogle doseči kaj več kot časten poraz. V srečanju z Zahodno Nemčijo, kjer smo bili absolutni favoriti, bi lahko kmalu prišlo do spodrsljaja. Nemke so namreč zaigrale res Izredno, vendar jim Je nato k sreči zmanjkalo moči. V finale so se tako uvrstile reprezentance CSSR, Madžarska, SZ, Bolgarija, Poljska, Jugoslavija, Romunija in NDR. Jugoslovanke so do sedaj sodelovale na dveh evropskih prvenstvih in dosegle svoj največji uspeh leta 1951 v Parizu, ko so si priborile odlično 3. mesto. Konkurenca Je tokrat vsekakor močnejša in bodo imele mnogo težje delo. Rezultati in končni vrstni red kvalifikacijskega tekmovanja: ČLANI A skupina (Brassov) — CSSR : Belgija 3:5 (15:9, 15:3, 15:5), Madžarska : Italija 3:0 (15:11, 15:7, 15:13). Italija : Belgija 3:1 (15:10, 9:15, 15:10, 15:10), Madžarska : CSSR 3:2 (15:13, 15:12, 10:15, 14:16, 15:8), Madžarska : Belgija 3:0 (15:3, 15:4, 15:9), CSSR : Italija 3:0 (15:11, 15:12, 15:10). Madžarska 3 0 3 9:2 6 CSSR 3 2 1 8:3 4 Italija 3 1 2 3:7 2 Belgija 3 0 3 1:9 0 B skupina (Bukarešta) — Poljska : Nizozemska 3:5 (15:12, 17:15, 19:9), Romunija : Finska 3:0 (15:5, 15:0, 15:4), Nizozemska : Finska 3:0 (15:2, 15:6, 15:9), Romunija : Poljska 3:0 (15:9, 15:9, 15:11), Romunija : Nizozemska 3:1 (16:14, 15:9, 8:15, 15:6), Poljska : Finska 3:0 (15:0, 15:5, 15:6). Romunija Poljska Nizozemska Finska 3 3 0 9:1 6 3 2 1 6:3 4 3 1 2 4:6 2 3 0 3 0:9 0 C skupina (Clul) — SZ : Avstrija 3:0 (15:1, 15:5, 15:3), Jugoslavija : NDR 3:1 (15:13, 15:12, 11:15, 15:7), NDR : Avstrija 3:0 (15:5, 15:2, 15:9), SZ : Jugoslavija 3:2 (15:8, 15:9, 10:15, 9:15, 15:11), NDR : SZ 3:2 (11:15, 11:15, 15:10, 15:8, 15:8), Jugoslavija : Avstrija 3:0 (15:3, 15:1, 15:0). Jugoslavija 3 2 1 8:4 4 SZ 3 2 1 8:5 4 NDR 3 2 1 7:5 4 Avstrija 3 0 3 0:9 0 D skupina (Tirgu) — Turčija : Danska 3:0 (15:5, 15:1, 15:5), Bolgarija : Francija 3:0 (15:8, 15:2, 15:5), Zah. Nemčija : Danska 3:0 (15:10, 15:18, 15:11), Bolgarija : Turčija 3:0 (15:4, 15:10, 15:11), Francija : Zah. Nemčija 3:0 (15:5, 15:7, 15:7), Bolgarija : Danska 3:0 (15:3, 15:6, 15:2), Bolgarija : Zah. Nemčija 3:0 (15:2, 15:6, 15:0), Francija : Turčija 3:2 (13:15, 15:8. 14:16, 15:5, 15:9), Franclja : Danska 3:0, Turčija : Zah. Nemčija 3:1. Članice A skupina (Bukarešta) — 5«. garija : Turčija 3:0 (15:4, 15:3, l5^, SZ : Bolgarija 3:0 (15:8, 15:6, SZ : Turčija 3:0 (15:1, 15:3, 15:M' SZ 2 2 0 6:0 * Bolgarija 2 11 3:3 » Turčija 2 0 2 0:6 0 1 B skupina (Cralov) — CSSB„ Danska 3:0 (15:6, 15:4, 15:2), MadžfA ska : Nizozemska 3:0 (15:11, Ifilg, 16:14), Nizozemska : Danska 3:0 15:2, 15:2), CSSR : Madžarska (15:3, 9:15, 15:10, 16:14), MadžarsK® . Danska 3:0 (15:0, 15:5, 15:2), C S SIL Nizozemska 3:1 (15:13, 18:16, 1"' 15:9). CSSR 3 3 0 9:2 S Madžarska 3 2 1 7:3 ’ Nizozemska 3 1 2 4:6 J Danska 3 0 3 0:9 “ C skupina (Constanza) — PoU3?.«), Zah. Nemčija 3:0 15:1, 15:6, l5;,!, poljska : Jugoslavija 3:0 (15:10, 15:8), Jugoslavija : Zah. Nern®1* 3:1 (16:14, 15:2, 13:15, 15:11). Poljska 2 2 0 6:0 J Jugoslavija 2 1 1 3:4 J Zah. Nemčija 2 0 2 1:6 ® D skupina (Constanza) — B®?# nija : Avstrija 3:0 (15:3, 15:0, »“.'.j, Romunija : NDR 3:1 (15:12, 15:12, 15:3), NDR : Avstrija 3:0 l15' 15:0, 15:0). Romunija 2 2 0 0:1 NDR 2 1 1 4:3 Avstrija 2 0 2 0:0 j. 4/ v> TOIST 3 U- Od Kopenhagena čez Severni tečaj do Anchorageja na Aljaski je bilo letalo 7138 km neprestano v zraku. Pot pa je trajaja devet ur FRANČEK BRGLEZ Šahovski komentar Prišel, videl. ■ ■ Tudi drugi evropski conski turnir FIDE v novem ciklusu tekmovanj *» svetovno šahovsko prvenstvo je konCan, tokrat s popolnim uspehom Jugoslovanske barve. Naš igralec št. 1 Gligorič se Je dobesedno spre-^flil skozi areno v Enschedeju, prišel, videl in se • uvrstil brez poraza Jh s prvim mestom na medconski turnir. Popolnoma v skladu z vsemi JriSakovanJI, zakaj resnejšega tekmeca kljub malce nepričakovanemu •»Pletu in razpletu ni Imel. „ V bistvu pa je bil turnir šibak, ?r»Y gotovo najšibkejši izmed treh, »°ll}tor Jih brez SZ odpade na “vropo. Halle Je videl sedem velemojstrov, Keczkemet jih bo videl S®4’ Po Usta ostala nespreme-?J«na, tu pa so bili reci in piši tri-1®. Toda to še ni vse: sredina je XXVIL SREČANJE JUGOSLAVIJA : CSSR ZADNJA ZMAGA pred 17 leti R Prihodnjo nedeljo se bo naša vjsometna reprezentanca v Zagre-n? Sedemindvajseti« pomerila z re-2entaneo CSSR. Zanimivo je, e*®ntanco CSSR. Zanimivo je, da Po dveh zmagah proti Madžarski ,Ja»j bilanca naše nogometne re-;r®tentance najslabša prav v sre- d®Zentance najslabša prav v sie-;a?jih s CSSR. Zadnjo zmago so nogometaši dosegli 29. novem-ra 1946, ko so v Beogradu prema-‘aU Cehe s 4:2. Naša takratna re-*r®zentanca je igrala v naslednji ‘“stavi: Monsider, Brozovič, Lojen, ;• Čajkovski, Horvat, Atanackovic, •»Pnik, Mitič, Bobek, Matošič, Si-nonovski. Gole so na stadionu JNA ‘“segU za Jugoslavijo Matošič 2, "itlč in Bobek. Zanimivo je tudi da sta na tej tekmi prvič na-topila v državnem dresu Zlatko -ajkovski in Atanackovič, medtem Co sta Mitič in Bobek odigrala svo-1° drugo tekmo za državno repre-•ehtanco. Zagrebški stadion je kljub temu ;a naše nogometaše še kolikor to-,ko srečen. Reprezentanca CSSR gostovala v Zagrebu šestkrat, ?a tega je trikrat zmagala, enkrat bil rezultat neodločen, dvakrat Sa so bili boljši naši nogometaši. ?a ilustracijo še rezultati teh srebni: 28. junija 1922 4:3 (1:3), 29. ?®ptembra 1924 0:2 (0:0), 28. junija 2:6 (2:5), 28. junija 1959 3:3 (2.2), ii,avgusta 1933 2:1 (0:0), 28. avgusta »938 i;3 , , V nedeljo bomo imeli torej pri-ložnost, da vsaj rezultat zagrebških l^fanj izenačimo. Po svetovnem Ptvenstvu v Čilu, kjer so gostje ?0s®gli drugo mesto, ima naša re-Sretentanca torej možnost, da v uirektnem srečanju dokaže, da smo yTSai trenutno boljši od Cehov , Palmo, da nas naši nogometaši HSaj tokrat ne bodo razočarali in ?a bodo letošnjim uspehom dodali zmago nad vice šampionom , Za boljši pregled objavljamo še ‘estvico dosedanjih srečanj: 1920—1941: 20 4 4 12 36:71 1946—1963: 6 2 0 4 9:11 Skupaj: zt> o — Pod vodstvom predsednika ae: ek-ske komisije Ljubomira Lovriča trenerja državne reprezentance iovana Čiriča se bodo na skupnan Pravah za dvoboj s CSSR zbrali !agrebu 29. oktobra naslednji naj-iši iugoslovanski noeometaši: So-č, Curkovič. Belin. Braun. Vujo-> L. Radovič. Radakovir. Vasovič, tušič, Cop. Samardžič, Kovačevič. Pibata. Sekularac, Skoblar, Mellč l-amza. 26 6 4 16 45:82 bila številčno dokaj skromna in slabih nasprotnikov iz spodnje hiše več kot preveč, tako da so Jih še srednji največkrat podirali kot za šalo. Prav zato se jih je nekaj preveč motovililo kar lep čas na prvih mestih, formalno kandidiralo za medconski turnir, čeprav je bil prostor le za tri. In ti trije so ostali potem Gligorič, nepričakovano Madžar Lengyel (nova zvezda?) in trenutno prav gotovo eden najmočnejših mednarodnih mojstrov na svetu ter dolgoletni kandidat za velemojstra Darga iz Zahodne Nemčije. Jugoslavija ima tako že enega svojih matadorjev na medconskem turnirju. Dr. Trifunovič je v Hal-leju odpadel, Ivkov pa je vstopna vrata šele na pol odškrnil in mora v dvoboju štirih partij odriniti Avstrijca Rohatscha, če hoče dalje. Ta dvoboj naj bi bil, kot bo jugoslovanska šahovska zveza predlagala avstrijski, ali od 17. do 23. novembra v Vrnjački Banji (vzporedno z dvobojem za svetovno mladinsko prvenstvo Georgiu — Janata) ali od 15. do 20. novembra v Mariboru. Recimo, da je to naš drugi mož (Ivkov doslej še nikoli ni igral na medconskem turnirju). Na tretjega pa potihoma računamo v Keczke-metu, in sicer na Matanoviča, ki bi kljub predvidenemu nastopu velemojstrov Pachmana (CSSR), Trin-gova (Bolgarija) ter Szaba in Bileka (Madžarska) ter mednarodnih mojstrov Damjanoviča, Horta (CSSR) in Georgiuja (Romunija) moral igrati eno prvih violin. Ce bi se ti upi uresničili, bi Jugoslavija prvič infela na medconskem turnirju tri borce, to pa bi bilo — tudi šele prvič — docela v skladu z ugledom in močjo našega jiaha. Za konec pa naj tokrat za spre-embo natresem nekaj drobtin, za-imivih za vsakogar. Letošnje dr-ivno prvenstvo, dodeljeno Zenici, » od 26. novembra do 19. decem-ra, se pravi, da je tempirano tako, i bosta Gligorič in Matanovič ivno še o pravem času nazaj s igorinovega spominskega turnirja Moskvi. Izvršni odbor SZJ pa bo ledtem sklepal o vključitvi Ivkova i Trifunoviča ter morda še Čiriča listo udeležencev šampionata. Ve-imojstra zaradi nastopa na con-cem turnirju v Halleju nista mola sodelovati na republiškem pr-enstvu Srbije, mednarodni mojster :irič pa zaradi odhoda v vojsko ni »ral na prejšnjem državnem prven-tvu, četudi je bil direktni finalist, 'sekakor okrepitev prvenstva, če-rav spet skozi zadnja vrata. Našega mladega velemojstra •armo so letos prvič povabili na lavni turnir v angleško mestece lastings. Turnir bo od 26. decem-ira do 5. januarja. Na njem bo »onovno sodeloval tudi večkratni magovalec Gligorič. Kot kaže, bo-ta oba podaljšala turnejo še do Jeverwijka na Nizozemskem, kjer e za razliko od Gligoriča Parma itari znanec. Slovenska šahovska zveza pa nora za hližnjo sejo IOSZJ pred-ožiti pismene garancije pristojnih Siniteljev (predvsem komune Ra-iovijica in izvršnega sveta SRS),' la bodo zagotovili sredstva za olim-piado 1966, načelno dodeljeno Ble-!u. Do konca leta je namreč treba j tem dokončno poročati FIDE. Ce teh garancij ne bo, se utegne zgo-iiti, da bo ollmpiada pripadla Pulju, ki je že javil, da je pripravljen odriniti lepe denarce, nekaj deset milijonov. • Članica Celulozarja iz Vi- tlem-Krškega, ena najboljših slovenskih plavalk, Vesna Breskvar, je pred dnevi zamenjala barve kluba. Slovenska rekorderka na 400 m mešano ter najboljša v metuljčku In druga pla-valka prsnega sloga bo odslej nastopala za barve kranjskega Triglava. • Tekmovanje v II. zvezni nogometni ligi je že v polnem leku. Zanimivo je, da so napadalci vzhodne in zahodne II. zvezne lige po IX. kolu skupno dosegli v vsaki ligi po 215 golov. • Naslov mojstra speedwaya si je priboril na gostovanju po Romuniji znani jugoslovanski tekmovalec Drago Perko, ki skupno s Slobodanom Duždovi-čem že dlje časa nastopa v tej državi. Na prošnjo organizatorja sta svoje bivanje še podaljšala ter nastopata v Romuniji na raznih znanih dirkah. V Bukarešti, kjer so sodelovali tudi tekmovalci SZ, Bolgarije in Madžarske, je Mariborčan Perko brez poraza osvojil prvo mesto. To je vsekakor laskavo priznanje za naše tepmovalce. • Košarkarji Olimpije so se za zaključek letošnje sezone preselili v Moste, kjer vadijo na V eni zadnjih številk smo v kratkem razgovoru z evropskim prvakom v orodni telovadbi Mirom Cerarjem obljubili, da bo za naše bralce napisal vse podrobnosti o vtisih s poti na Japonsko. Poročila, ki smo jih prejemali iz glavnega mesta Japonske, kjer je bila pred kratkim velika predolimpijska preizkušnja in na kateri je nastopil tudi Miro Cerar, so bila več kot skopa. Prav zato pa bodo vrste, ki jih je za naše bralce pripravil Miro Cerar, toliko zanimivejše. Zanimive bodo tudi zato, ker bo mimo ocene o tekmovanju dodal tudi vtise s poti, ki je bila, kot sam pravi, posebno doživetje. Prepustimo besedo Miru, ki nam bo v nekaj številkah skušal čimbolj podrobno popisati svoje potovanje leto dni pred XVIII. olimpijskimi igrami v Tokiu. Ni še minilo teden dni, odkar sem se vrnil s Sredozemskih športnih iger v Neaplju, že me je čakala dolga pot na Japonsko. Na žalost sem se vrnil iz Neaplja bolan, imel sem gripo, ki sem jo staknil, ko sem nastopil v finalu. Dva dni pred odhodom sem se že počutil bolje, vročina je bila nižja in tudi pritiska v glavi nisem več čutil. V tem kratkem času, ki sem ga imel po Neaplju, se nisem mogel dovolj pripraviti, zlasti pa nisem mogel obdelati tistih elementov, ki so mi še delali preglavico. Tako se Tokia pravzaprav nisem preveč veselil. Dobra stran Sredozemskih športnih iger je bila v tem, da sem tekmoval in da sem se spet navadil na tekmovalno ozračje. Bližina odhoda me ni vznemirjala, nisem imel občutka, da grem res tako daleč in da bom doživel marsikaj nenavadnega. Tako sem tudi zadnji dan preživel brez kakšnih večjih pričakovanj ali potovalne mrzlice. Zdi se mi, da zato, ker je bila tako velika oddaljenost zame neverjetna in si pred Tokiom nisem mogel ničesar določenega predstavljati — menim namreč v tekmovalnem smislu. JAPONCI DOBRI ORGANIZATORJI Ze prej sem dobil okvirni načrt predolimpijske prireditve v Tokiu, ki so ga prireditelji poslali vsem po- vabljencem. S teni sem dobil tudi letalsko vozovnico in‘prav ta me je spomnila, da bo res treba na tako dolgo pot. Hkrati pa je bil to prvi znak, da so Japonci dobri organizatorji. V soboto zjutraj, 5. oktobra, sem odletel s Carravello iz Zagreba in sem se pridružil skupini športnikov iz Jugoslavije, ki so prav tako potovali na Japonsko. Bili s« to štirje rokoborci, dva kaja-kaša, trener in dva funkcionarja, ki so potovali že iz Beograda. Leteli smo čez Avstrijo in pod nami je bilo polno nepreglednih oblakov, ki so se razpršili šele nad Švico. Čutili smo jesen pod sabo, prelepe jesenske barve drevja, polj in gozdov, ki so se prelivale druga v drugo. Ze se spuščamo na ziiri-ško letališče. Na pogled človeka preseneti položaj letališča, ki ni obdano z nepregledno ravnino, kot j© navadno želja pilotov, pštč pa leži med samimi gričSlT Po 30 minutah postanka se je letalo spet dvignilo z zemlje v smeri proti Frankfurtu. Z inž. Ivančevičem sva sedela ob oknu, kajti število potnikov je bilo manjše in laže je bilo dobiti sedež ob oknu, s tem pa tudi boljši, razgled. Občudoval sem čudovito panoramo belih oblačkov, ki so bili kot kosmiči vate posejani pod nami, pod njimi pa so se enakomerno odmikale vasi, mesta in gozdovi. Bližino Frankfurta so nam označili nizko ležeči oblaki in pristanek je pretrgal najin zanimiv razgovor. PRESENEČENJE IZ KANADE Inž. Ivančevič je bil dva meseca v Kanadi, kjer je vodil seminarje o telovadbi, ki se tam šele razvija. V mestu Halifaxu, ki ima 150 tisoč prebivalcev, je imelo telovadno društvo filmske posnetke mojih vaj iz raznih tekmovanj in to toliko, da jih komaj premoremo pri nas v celi državi. Ko je stopil v garderobo, je zagledal na stenah polno slik, večino mojih in pozneje spoznal tudi lastnike slik, navdušene mlade pristaše telovadbe. Še bolj je bil presenečen, ko je komaj 14 dni po otvoritvi stadiona v Kranju, kjer sem nastopil, že gledal filmske posnetke iz Kranja tudi v daljnji Kanadi. FRANKFURT ZBIRALIŠČE Nekaj po 12. uri smo pristali v Frankfurtu in vodji jugoslovanskega moštva Arturju Takiču je japonska letalska agencija takoj postregla z vsemi potrebnimi podatki o bivanju v Frankfurtu in o odhodu naprej. S taksijem so nas odpeljali do hotela. V Frankfurtu so se zbrali skoraj vsi športniki, ki so po tej poti potovali na japonsko, nekaj pa se nam jih je pridružilo' še na letališču v Kopenhagenu. ,V Frankfurtu smo prespali in dopoldne naslednjega dne nam je ustanovitelj tekmovanja za evropski pokal Zel-lingens omogočil krajši trening v športni šoli, ki ima lepo in ekonomično urejeno dvorano. Namenjena je le telovadcem in je ves dan povsem zasedena. V njej se zvrstijo pionirski, mladinski, članski oddelki in pa seveda tudi najboljši tekmovalci. V istem poslopju imajo tudi manjši bazen, garderobe in druge sanitarne naprave. Pozabili pa niso niti na okolico. Poslopje stoji med zelenjem, 30-metrskim pasom trave, ki ga lesena ograja loči od gozda. Ena stran telovadnice je steklena, sicer pa vodijo vrata naravnost v naravo. To dopoldne so bili v telovadnici najboljši telovadci in telovadke, ki so imeli skupne priprave za srečanja z rusko republiko. Med njimi so bili Fiirst, Lyhs in drugi, približno 15 po številu. Druga polovica iz južnega dela.Nemčije, pa se je pripravljala v Miinchenu Trening je vodil bivši reprezentant Dichut. Delo na treningih pa je vodila dvojica za to določenih strokovnjakov. Podobno je bilo tudi pri dekletih. Vsak teden, se ti telovadci zbirajo hs skupnih treningih in tako uresničujejo svoj program priprav za Tokio 1964. Trening je precej zahteven. Ze pred zajtrkom ura telovadbe —7 hranijo se v restavraciji, ki je v isti stavbi — po zajtrku ura počitka, nato pa spet večurni trening, s katerim nadaljujejo še popoldne. Z bolgarskim telovadcem Prodanovom, ki je prav tako prispel prejšnji dan, sva se omejila na komaj uro in pol treninga, rokoborci pa na kondicijski trening, saj nas je čakalo naporno tekmovanje. Videli smo s kakšno resnostjo se zahodnonemški telovadci pripravljajo na olimpijske igre in to kljub temu, da v telovadnem svetu kot vrsta ne zavzemajo kakšnega vidnejšega mesta Telovadci imajo mimo Fiir-sta in Lyhsa še nekaj obetajočih mladih tekmovalcev, za dekleta pa tega ne moremo trditi. Te precej zaostajajo za svojimi kolegi. Kljub temu pa je, kot sem že omenil, opaziti veliko prizadevnost na obeh straneh, pa tudi vodstvo se trudi, da jim zagotovi kar najboljše pogoje za trening. Popoldne ob treh smo že spet sedeli v letalu, japonske letalske družbe JAL, ki je bilo posebej določeno za to, da pripelje nas športnike v Tokio... (SE NADALJUJE) J - N igrišču Slovana. Na zadnjem treningu jim nikakor ni šlo od rok in eden najstarejših igralcev’ in večkratni reprezentant Lokar je spodbujal svoje tovariše k boljši igri, češ da igrajo vsi slabše kot Proleter. Kot kaže, je ta pripomba zalegla, o čemer smo se lahko tudi prepričali na četrtkovi tekmi v neposrednem srečanju s Proleterjem iz Zrenja-nina. • Ponovno smo zasledili zelo neodgovorno delo Rokometne zveze Slovenije. Znano je namreč, da je bila rokometna tekma ženske republiške lige med Mladostjo iz Kranja in Branikom iz Maribora zaradi kršitve materialnih pravil igre razveljavljena. Upravi obeh klubov sta se sporazumeli, da se bo ponovna tekma odigrala 24. t. m. v Kranju. O tem je bila obveščena tudi Rokometna zveza. Le-ta pa je iz povsem nerazumljivih razlogov obvestila Branik, da bo tekma v Kranju 23. t. m. Mari- borčanke so tako ta dan dopotovale v Kranj, kjer pa na igrišču ni bilo nikogar. Mladost o tej spremembi sploh ni bila obveščena in tako so bili funkcionarji nemalo presenečeni Kranjčani so na vrat na nos lovili po Kranju svoje igralke po šolah in na službenih mestih. Da je bila mera polna, v Kranj niso dopotovali sodniki in delegat. Ko je bilo končno le vse urejeno (zbrale so se igralke Mladosti, našli so domačega sodnika) pa je že nastopil mrak in tekma se ni mogla odigrati. Moštvo Branika se je tako vrnilo v Maribor. Torej ponovna skrajna malomarnost Rokometne zveze Slovenije, ki je vzbudila upravičeno negodovanje obeh klubov. Po drugi strani je tu še vprašanje nepotrebnih stroškov, ki jih bo moral sedaj nekdo kriti. Le kdaj bo konec teh spodrsljajev in malomarnega dela funkcionarjev, ki vsekakor ne sodijo v vrste strokovnih organizacij. I STOP PREBERI — STOP PREBERI — STOPTREBERI J 27. oktobra 1963 AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA PO NOGOMETNI TEKMI ANGLIJA : OSTALI SVET »BRATI NE ZNAM, PISATI TUDI NE BOKSATI PAG Charles Liston, Sonny imenovan, je absolutni svetovni prvak v boksu. 29-letni črni boksar si je naslov priboril, potem tudi ubranil, proti prejšnjemu prvaku Floydu Pattersonu. Ze dolge mesece razburja ameriško športno javnost vprašanje, ali je Liston res vreden naslova svetovnega prvaka? Ali je lahko zgled ljubiteljem športa? Njegova življenjska pot je že precej dobro znana. Predvsem do tistih podrobnosti, kako se je za rešetkami spoznal z boksom in Senator Kefauver: Kakšna je bila vaša izobrazba? Liston: Ni je bilo. Kefauver: Nobene izobrazbe? Leston: Ne, gospod. Kefauver: Ali sploh niste’obiskovali šole? Liston: Ne, gospod. Kefauver: Ali ste imeli premalo priložnosti za to? Liston: Da, preveč otrok. Kefauver: Koliko otrok vas je bilo doma? Liston: No, da, moj oče jih je imel 25. Kefauver: 25 otrok? Liston: Toliko jih je bilo skupaj. Kefauver: Skupno 25 otrok? Senator Dirksen: Hotel bi samo reči, da je bil vaš oče res mojster po svoje. Kefauver: Ali ste morali delati, da bi pomagali vzdrževati ostalih 24 otrok? Liston: Točno tako. Kefauver: Kaj ste delali? Liston: Obiral sem bombaž. Kefauver: Tedaj vam je šlo težko, kajne? Liston: Da, gospod. Kefauver: Sedaj ste stari 27 let. Kdaj ste zapustili Little Rock? Liston: Little Rock sem zapustil pri trinajstih. Kefauver: Kam ste šli? Liston: V St. Louis. Kefauver: Ali je tja potoval tudi oče? Oziroma vas je kdo od družine spremljal? Liston: Samo mati. Kefauver: Kaj ste" delali, ko ste prišli v St. Louis? Liston: Oče me je poslal v šolo. Ostali otroci so me zasmehovali, kadar so me videli priti iz razreda za najmlajše, saj sem bil že zelo velik fant. Smejali so se mi, jaz pa sem se začel pretepati. Kefauver: Kaj ste storili? Liston: Večkrat sem se tepel, pa so me vtaknili v zapor. Kefauver: Ali bi mi povedali kaj o tem? Zelo ste odkriti. Ugotavljam, da ste v vsakem oziru zelo odkriti. Liston: Ko sem prišel tja, sem začel zahajati v cerkev. Pater Stevenson mi je pričel pomagati pri raznih delih, potem pa sem se zapletel v razne pretepe. Kefauver: Kdo, ste rekli? Liston: Pater Stevenson. Kefauver: Tedaj, ko ste bili tam zaprti? Liston: Točno. Kefauver: Ali vam je bil pater Stevenson v veliko pomoč? Liston: Bil je tisti, ki mi je pomagal na startu. Kefauver: Kako? Liston: Bil je tisti, ki me je spravil k boksu. V zaporu so imeli ekipo. Rekel je: »Tako rad se pretepaš, zakaj ne bi prišel v boksarsko ekipo.« Rekel sem mu: »V redu.« Začel sem boksati in premagal vse fante. Potem mi je rekel: »Videl bom, kaj lahko zate storim.« Bonomi: Ali se spominjate, da so vas 12 .avgusta 1959 v St. Louisu zaprli in izpraševali o vaših zvezah z nekim Sarkisom? Liston: Ne morem se spominjati dneva. Večkrat so me' zaprli. S seboj ne nosim svinčnika, da bi zapisal, kolikokrat sem bil zaprt. Bonomi: Na omenjeni dan ste pred policijskimi oficirji izjavili, da je bil John Vitale tisti, ki vas je seznanil z Raymondom Sarkisom. Liston: Ne, tega nisem rekel. No, saj veste, verjetno sem marsikaj rekel, ker so me stalno nadlegovali, zapirali in pustili prenočevati v zaporu. Bonomi: Ali niste tedaj nekaj narekovali v zapisnik? Liston: Ne morem se spomniti, da bi narekoval. potem splezal po lestvici uspehov prav do na j višjega klina. Ne gre nam za to, da bi razpravljali o Listonu-človeku, pač pa se lahko poslužimo malo znanega dokumenta, ki lahko nekoliko razsvetli tako temo okoli Listonove osebnosti, kakor tudi nasploh razmere v ameriškem profesionalnem boksu. Gre za izvleček iz pričanja svetovnega prvaka-pred senatno komisijo za borbo proti triistom in monopolom, ki jo je vodil znani senator Kefauver. Dan zaslišanja 13. december 1980. Kefauver: Ali je to pisava vaše žene? Liston: Ne morem reči. Dirksen: Ali znate sploh brati? Liston: Ne, gospod, ne znam. Dirksen? Sploh ne? Dobro. Poznate številke? Menim, da sem tu nekje videl vaš podpis. Se znate podpisati? Liston: Da, gospod. Dirksen: Ali znate napisati svoj naslov? Liston: Ne, gospod. Dirksen: Vašo hišno številko? Kdo napravi to za vas? Liston: 5785 znam napisati. Dirksen: Ali znate napisati ime ceste, kjer stanujete? Liston: Ne, gospod. Dirksen: Tu je na primer podpis Charles Liston, 39 Chest-nut. Ali znate napisati Chestnut? Liston: Ne, gospod. Dirksen: Ne znate, vendar svoje ime lahko napišete. Liston: Da, gospod. Dirksen: In številka. Predstavljajte si, da je vaš delež pri kakšnem boksarskem srečanju 25.000 dolarjev in da vam za to dajo ček. Ali lahko spoznate, če so vam res dali ček za 25.000 dolarjev? Liston: No, ne točno. Dirksen: Morate se torej zanesti na koga drugega? Liston: Da, gospod. Dirksen: Ce gre za ček za 25 tisoč dolarjev? Liston: Da. Najbrž je komentar odveč. Reprezentanti sveta žrtve neuigranosti - Jašin | potrdil sloves najboljšega vratarja - V skupni J oceni so si Angleži priborili tretjo zmago v j srečanju z učenci nogometa V okviru proslav 100-letnlce angleškega nogometa je bila v sre- H do, 23. t. m., v Londonu na stadionu wimbley odigrana nadvse zanimiva tekma med reprezentancama Anglije in ostalega sveta. Medtem ko se je angleška enajsterica dobro pripravila na to srečanje, selektorji svetovne reprezentance pri tem niso imeli sreče. Mednarodna nogometna zveza FIFA je določila selektorsko komisijo v sestavi Cavan (Irska), Andrejevič (Jug), Maguire (ZDA), Murgel (Braz) In Riera (Čile), ki naj bi izbrala in sestavila svetovno enajsterico. To je bil prvi primer, da se je zbrala svetovna reprezentanca in da bi lahko videli v enem moštvu res najboljše mojstre nogometa. Selektorji so se tega dobro zavedali in izbrali 23 igralcev, nalogo trenerja pa so poverili Rieri, ki je vodil čilsko izbrano moštvo na zadnjem svetovnem prvenstvu. Kljub prvotnim zagotovitvam pa nogometne zveze posameznih držav zaradi obveznosti igralcev do svojih klubov v celoti niso mogle izpolniti pričakovanj. Udeležbo so odpovedali Italijani, in sicer igralca Milana Maldini in Rivera 'ter najboljša igralca brazilskega moštva Santos Pele in Garrincha. V Londonu se je tako zbralo le 18 igralcev, ki so imeli en sam skupen trening. S potekom same tekme smo bili lahko več kot zadovoljni. To so potrdili z burnimi priznanji tudi sicer razvajeni angleški gledalci na stadionu Wimbley, ki je bil razprodan do zadnjega kotička. Seveda ni manjkalo številnih fotoreporterjev, novinarjev in angleškega ceremoniala, kar pa se spodobi ob tako velikem enkratnem srečanju. Angleži so prikazali pravi šolski, trd in oster nogomet Njihova odlika je bila, da so bili fizično Izredno dobro pripravljeni ter neusmiljeni v obrambi in skratka v borbi za žogo. Igrali so šablonsko, brez atraktivnosti, vendar odločno in koristno. Nasprotno pa je bilo za reprezentanco sveta očitno, da so sicer veliki mojstri nogometa, vendar brez skupnega posluha za veliko tekmo. Rezultat bi bil prav gotovo drugačen, če bi bila tekma odigrana v bolj ugodnem terminu, da bi imeli svetovni reprezen-tantje tudi čas za krajše skupne priprave. Tako pa. . . To je bila prva tekma angleške reprezentance proti najboljšim nogometašem sveta. Doslej so se Angleši štirikrat pomerili z reprezentanco Kontinenta in v sedanjem skupnem količniku dosegli tri zmage, poraz, ena tekma pa se je končala neodločeno. Zaradi zanimivosti posredujemo našim bralcem rezultate in sestave moštev Kontinenta v tekmi z Angleži. SREČNA ZMAGA ANGLIJE London, 26. oktobra 1938. ANGLIJA : KONTINENT 3:0 (2:0) Kontinent: Olivieri, Foni, Rava (It), Kupfer (Nem), Andreolo (It), Kitzinger (Nem), Aston (Fr), Braine (Belg), Piola (It), Zsengel-ler (Madž), Brustad (Nor;. Strelci: Hall, Lafton, Goulden. Glasgovv, 10. maj 1947. VELIKA BRITANIJA : EVROPA 0:1 (4:1) Evropa: Da Rui (Fr), Petersen (Dan), Parola (It), Steffen (Svi), Carey (Ir), Ludl (CSSR), Lembrechts (Belg), Gren, Nordhal (oba Šved), Hansen, Praest (oba Dan). Strelci: Steele, Lawton po 2 gola, Mannlon, Parola avtogol in Nordahl za Evropo. London, 21. oktobra 1953. ANGLIJA : KONTINENT 4:4 (2:3) Evropa: Zeman (A), Beara (Jug), Navarro (Šp), Posipal (CSSR), Hanappi (A), Čajkovski (Jug), Ozwirk (A), Boniperti (It), Kubala (Šp), Nordahl (Šved), Vukas, Zebec (oba Jug). Strelci: Mortensen, Mullen 2, Ramsey ter Kubala 2 (eden iz 11 m), Boniperti 2 za Kontinent. Belfast, 13. avgust 1955. VELIKA BRITANIJA : KONTINENT 1:4 (1:1) Kontinent: Buffon (It), Gustavsson (Šved), Jonquet (Fr), Van Brandt (Belg), Ozwirk (A), Boškov (Jug), Sorensen (Dan), Vukas (Jug), Kopa (Fr), Travassos (Port), Vincent (Fr). Strelci: Johnstone za Veliko Britanijo ter Vi za Kontinent. Vukas 3 in Vincent H London, 23. oktobra 1963. ANGLIJA : OSTALI SVET 2:1 (0:0) Svet: Jašin (SZ), šoškič (Jug), Santos (Braz), Schnellinger (Nem), §§ S Eysaguirre (Čile), Pluskal, Popluhar, Masopust (CSSR), Baxter (Škot), g s Kopa (Fr), Lavr (Škot), Dl Stefano (Sp), Eusebio (Port), Gento, S g Puskas (Sp), Seeler (Nem). Strelci: Paine, Greaves ter I^aw za reprezentanco sveta. fliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mednarodni smučarski koledar 1963-64 Sonny Liston: Čakam naslednjega kandidata. Mednafodna smučarska zveza — FIS je na svojem zadnjem zasedanju sprejela koledar mednarodnih smučarskih tekem za sezono 1963/64. Zaradi zanimivosti posredujemo našim bralcem razpored najvažnejših smučarskih prireditev v letošnji sezoni. ALPSKI TEKMOVALCI 12. do 15. decembra 1963 — prve pregledne tekme na snegu v Val dTsere (Fr); 3. do 4. januar 1964 — ženski pokal v Oberstaufenu (Z. N.); 5. do 6. januar — tekme v Adelbo-denu (Svi) I-B; 5. do 6. januar — slalom in veleslalom v Hindelangu (Z. Nem) I-A; 7. do 10. januar — ženske tekme v. Grindelwaldu (Svi) I-A; ll. do 12. januar — tekmovanje Lauberhorn v Wengenu (Svi) I-A; 10. do 12. januar — Grand Frix Morzine (Fr) I-B; 15. do 16. januar — žensko tekmovanje v Bad Ga-steinu (A) I-A; 17. do 19. januar — Kttzbdhel (A) I-A: 18. do 19. januar — Coppa Ilio Golli Gortina (It) I-B; 18. do 19. januar — tekme v Montani (It) I-B; 22. do 24. Januar — Tre-Tre tekme v Madonna dl Cam-piglio (It) I-B; 23. do 25. Januar — ženske tekme Saint-Gervais (Fr) 'I-B; 24. do 26. januar — Coupe Emile AUais Megeve (Fr) I-B; 22. do 26. januar — spominske tekme Zeli am See (A) I-B; 25. do 26. januar — Grand Prix Morgins (Fr) I-B; 29. januar do 9. februar — olimpijske igre v Innsbrucku (A); ll. do 17. februar — univerziada Spindleruv Mlyn (CSSR); 14. do 16. februar — Kandahar tekme v Garmischu (A) NA KRATKO — JVA KRATKO — NA KRATKO — NA KRATKO • Predolimpijski miting v Tokiu je bil za vse prisotne športnike velika preizkušnja, hkrati pa tudi enkratno doživetje ob obisku Dežele vzhajajočega sonca. Zahodnonemški tekmovalci prav gotovo tudi ne bodo pozabili svojega povratka z letalom. Ob vstopu v letalo so namreč našli na svojih sedežih značilno japonsko oblačilo kimono. Zelo so se razveselili tega darila, misleč, da jim je to zadnji poklon pred odhodom iz Tokia. Nemalo pa so bili presenečeni, ko so izvedeli, da so kimone razstavili le za nakup. Razumljivo, da so se nekateri oddolžili za to nepričakovano zvijačo. Stewardesse ob pristanku namreč nikakor niso mogle najti nekaterih še neprodanih kimon. 9 Vsem ljubiteljem športa je napredek tehnike ob televljlskih prenosih izredno dobrodošel. Tako lahko zasledujejo najrazličnejše prireditve, ki jih sicer nikoli ne bi videli. Nasprotnega mnenja oa so tekmovalci sami. Pravijo, da sedaj kratko malo ničesar ne morejo nrikriti, pa če so še toliko in toliko kilometrov oddaljeni od svojega kraja. Televizijska kamera je neusmiljena in beleži prav vse. Tako je pokazala tudi, kako naporno je bilo nedavno zasedanje Olimpijskega organizacijskega komiteja v Baden-Badenu. Ob govoru predsednika Je kamera na svoji poti po sedežih delegatov zasledila nekatere pri mirnem počitku — spanju. Smrčanja sicer ni bilo slišati, vendar so prizadeti sedaj prav gotovo zeio budni. 9 Bolgarska nogometna reprezentanca je slavila ob nedavni tekmi proti Franciji v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov (zmagali so Bolgari z 1:0) tudi majhen jubilej. Odigrala je svojo stoto tekmo po končani drugi svetovni vojni. Skupno je dosegla 40 zmag, 36 porazov, 24 tekem pa se je končalo neodločeno, z negativnim količnikom doseženih in prejetih golov 140;149. Svojo prvo tekmo sploh je izbrana bolgarska reprezentanca odigrala leta 1924 na Dunaju proti Avstriji. (Zmagala je Avstrija s 6:0.) Do danes je Bolgarija odigrala skupno 167 tekem (58 zmag, 77 porazov, 32 neodločenih tekem, količnik v golih 252:354). 9 Ob nedavnem troboju najboljših judoistov Avstrije, Poljske in Zahodne Nemčije v Linzu je bila po ulicah tega mesta nenavadna motorizirana dirka. Ob napovedani uri v dvorani namreč ni bilo borcev Zahodne Nemčije. Ker so ti že zapustili hotel, so bili organizatorji mnenja, da so zgrešili dvorano in se z avtomobilom enostavno izgubili. Medtem ko je policija s svojimi vozili uprizorila pravo dirko po ulicah Linza v lovu za izgubljenimi, so se reprezentanti Zahodne Nemčije pojavili v dvorani. V splošni vznemirjenosti so bili povsem mirni in se opravičili, češ da so bli prepričani, da je čas troboja določen za uro kasneje. 9 Znano je, da v Angliji ne dovoljujejo nogometnim klubom, da bi v svoja moštva vključili tuje profesionalne igralce. To tradicijo skuša sedaj prekiniti temnopolti Igralec Njo-Lea iz Kameruna. Njo-Lea je sedaj diplomat te afriške države v Londonu. Za časa svojega študija v Franciji je nastopal za Lyon in St. Etienne, ki je tekmoval tudi za evropski pokal m med drugim premagal v Franciji znani 'Glasgow Rangers (1957. leta). V preteMem letu je Njo-Lea v Franciji odigral poslovilno tekmo ob zaključku svojega študija kot srednji napadalec Racinga v tekmi proti Reimsu. Tako je razumljivo, da želi tudi sedaj v času svojega diplomatskega službovanja igrati nogomet v enem izmed drugorazrednih angleških klubov. Seveda tokrat ne kot profesionalec, ker mu to ni potrebno, ampak le v zabavo, saj je nogomet njegov hobby. Vprašanje je, če bo temnopoltemu diplomatu uspelo prekiniti angleško tradicijo. 9 0 posledicah težkih udarcev pri boksu je bilo do sedaj zapisanega že mnogo, in to seveda le v negativnem pomenu. Finski športni zdravnik dr. Lofgren je sedaj s svojim zadnjim odkritjem presenetil prav vse. Boks naj bi služil kot olepševalno sredstvo. Tu misli predvsem seveda na ženski svet. Pripisati Je treba, da gre v tem primeru za umetne rokavice, napolnjene z zrakom pod določenim pritiskom. Primerni zaporedni udarci služijo kot odlična masaža za mišice na obrazu, M talco ohranijo svojo prožnost in gladke linije. 9 Znani športniki so pri svojih nastopih vedno žrtve številnih lovcev na avtograme. Mnogi bolj ali manj iz vljudnosti, drugi pa zopet zaradi se večje popularnosti ustrežejo številnim željam in počastijo svoje varovance s podpisi. Tako je storil po tekmi Juventus : Torino tudi najboljši igralec tekme Nene (Juventus). Nemalo pa Je bil presenečen, ko Je nato prejel poziv s sodišča. Nekdo izmed lovcev na avtograme mu je namreč v gneči podtaknil tiskovino poroka. Podpisa popularnega nogometaša, Brazilca Neneja sedaj prav gotovo ne bo nihče več mogel imeti v svoji zbirki, saj je bila preizkušnja zanj predraga. 9 Tuje agencije poročajo, da je nekdaj znani nemški nogometaš Fritz Walter prav. gotovo Hemingway med športnimi avtorji. Ko Je obesil nogometne čevlje na klin, se je lotil zelo uspešnega pisanja spominov. Do sedaUe sPlsal že Sest knjig, in sicer »3:2«, »Igre, ki jih ne bom nikoli pozabil«, »n rdečih lovcev«, »Tako je bilo«, »Tekma v Čilu« in »Jaz sem tako storil«. Kot poročajo, Je bilo prodanih že nad milijon In pol Izvodov. Med najbolj branimi In prodanimi je njegova prva knjiga »3:2«. Uprava stalne razstave knjig v Frankfurtu pravi, da bi si Walter prislužil z njo »zlato knjigo«, kolikor bi podeljevali nagrade za »Best-seller« kot pri gramofonskih ploščah. I-A; 21. do 23. februar — Pojana tekme v 'Romuniji (Rom) I-B; 21-do 24. februar — Szcyrk tekme na Poljskem I-B; 22. do 23. februar " Coppa Tre Funivle Sestriere (Ib I-A; 22. do 23. februar — Gran Pre' mio Sportinia v Italiji I-A; 22. d° 23. februar — pokalne tekme v Mil' terbachu (A) I-B; 29. februar do 1. marec — mednarodne vojaško tekme vAreju (Svi); 28. februar do X. marec — mednarodne tekme v Kranjski gori I-A; 29. februar do I. marec — CJueebeck Kandahar tekme v Kanadi; 12. do 15. marec tekme v Tatrah (CSSR) I-B; 13. d» 15. marec — Grand Prix Španije v Navacerradi (Sp) I-B; 13. do 15. m*' rec — Holmenkollen — Kandahar Oslo (Šved) I-B; 17. do 19. marec Memorial Zakopane (Polj) I-B; 20-do 22. marec — tekme na Etni (It)> 29. do 31. marec — Aleka-pokal v Sofiji (Bolg) I-B; 3. do 4. april " Coppa d'Oro Cervinia (It) I-B. Kratice I-A in I-B pomenijo kvalitetni razred nastopajočih tek" movalcev in tekmovalk. KLASIČNE DISCIPLINE 26. do 27. december 1963 — sK8" kalne tekme v St. Moritzu (Svi)i 29. decembra do 6. januarja 1964 nemško-avstrijska turneja skakalce^ — A; 4. do 5. januar — tekme te" kačev v Mojstrani — A; 5. Januar "" Monolitt tekme v Oslu (Šved); ®' januar — skakalne tekme v Ljut>“ Ijanl — A; 4. do 12. januar — tur' neja skakalcev po CSSR; 18. do l9' januar — Nordijske tekme v k0 Brassusu (Svi) — A; 19. januar skakalne tekme v Gortini (It); 29' januar do 9. februar — olimpijsK0 igre v Innsbrucku; 2. februar skakalne tekme v St. Moritzu (Svi)’ 14. do 16. februar — poleti v ObersU dorfu — A; 23. februar — skakal00 tekme v Langenbrucku; 28. februa’ do 1. marec — Miysama-lgre v SaP' poru (Jap); 28. februar do I. mar® — Kurikkala pokal Morbler (Fr)’ 1. marec — Kongsebrg pokal Cha' monix (Fr); 6. do 8. marec — teK' me v Lahtijuj '12. do 15. marec '' tekme v Holmenkollenu (Šved); marec — skakalne tekme Plani®" — A; 21. do 22. marec — Memori3_ Zakopane (Polj); 29. marec — sKa” kalne tekme Obervviesenthal (Ne10)' 3. do 5. april — švedske smučarsk iare v Klruni. _ POSVET O PRIPR A V A H ZA OLIMPIJSKE IGRE Štiri leta prepozno... Nekaj misli o predolimpijskem posvetovanju - Razmere terjajo, da odpremo oči - S takšnim načinom priprav na olimpijske igre ne moremo pričakovati ugodnih rezultatov - Položaj pri olimpijskih kandidatih je slabši, kot bi lahko kdorkoli pričakoval Pred dnevi je bil v Ljubljani na pobudo Zveze za telesno kulturo Slovenije posvet o pripra-vah slovenskih olimpijskih kandidatov na olimpijske igre v Innsbrucku in Tokiu. Ta posvet smo pričakovali z velikim zani-naanjem, ker nam pač ni vseeno, kakšni bodo rezultati jugoslovanskih, še posebej pa slovenjih tekmovalcev na teh naj večjih svetovnih prireditvah. Na ta Posvet so bili vabljeni predstavniki strokovnih zvez, trenerji olimpijskih kandidatov, pred-stavniki društev, katerih člani s? olimpijski kandidati ter raz-lični drugi strokovni delavci s Področja telesne kulture. Ni treba posebej poudarjati, da je bil ta posvet izredno pomemben, ker je morda v zadnjem trenutku pokazal velike slabosti predolimpijskih priprav, ki se v nobeni športni panogi, razen zelo majhnih izjem, ne odvijajo po naprej določenih na-Crtih, ge več! Ugotovili so, da j nekatere športne panoge na-ort olimpijskih priprav sploh še hi izdelan. Tudi tam, kjer so načrti izdelani, jih ni mogoče' točno izvajati, ker se mnogokrat križajo načrti in želje klubskega trenerja z zahtevami trener-iev državnih reprezentanc. Tako ®e je na primer že v letošnjem letu zgodilo, da so bili načrti Priprav za olimpijske kandidate (primer Vrbovšek, Špan, Červan In še nekateri) do tal porušeni, ker so morali ti tekmovalci zaradi nekaterih manj pomembnih nastopov v tujini popolnoma spremeniti način treninga. Posebno poglavje so pogoji, v katerih trenirajo olimpijski kandidati. Ne moremo mimo ugotovitve, ki velja za večino olimpijskih kandidatov, da trenirajo in se pripravljajo na ^'mpijske igre v pogojih, ki so ^res slabi. Nimajo osnovnih re-rrizitov, nimajo zadostne prebrane, nimajo urejenih hranarin štipendij, stanovanj, trenerjev ■p skratka, problemov je toliko, da jih skoraj.ni mogoče našteti. °limpijski kandidati in trenerji de vedo ne kod ne kam? Poskušajo rešiti ta položaj na najraz-nčnejše načine, toda v večini Primerov ostane le pri obljubah. Ca se spomnimo na obljubo Olimpijskega komiteja, ki je po zaključku olimpijskih iger 1960 v Rimu zagotovil smotrnejše Priprave olimpijskih kandidatov za Innsbruck in Tokio, potem lahko rečemo, da se iz teh obljub res ni dosti rodilo. Ni čudno, če so predstavniki Zveze za telesno kulturo Slovenije, trenerji olimpijskih kandidatov, predstavniki strokovnih zvez in posameznih društev ugotovili, da je stanje zares kritično in da se je vredno o njem zamisliti. Stojimo pred zelo težko izvedljivo nalogo — treba je rešiti, kar se pač rešiti da. Do olimpijskih iger v Innsbrucku je namreč komaj tri mesece, do letnih olimpijskih iger v Tokiu pa 12 mesecev. Medtem ko se kandidati za zimske olimpijske igre iz najrazličnejših držav sveta že sedaj z vso močjo pripravljajo na snegu, predvsem v Avstriji in Italiji, se naši smučarji še vedno bore z najosnovnejšimi težavami. Ce hočemo doseči na olimpijskih igrah v Innsbrucku vsaj zadovoljiv uspeh, potem je treba poiskati vse poti in sredstva, da bi izkoristili te tri mesece v kar najbolj pospešene priprave naših tekmovalcev, poleg tega pa zagotoviti tudi olimpijskim kandidatom, ki zastopajo letne športne panoge, da bo njihovo delo tudi pozimi teklo nemoteno. Ob tem pomembnem posvetu se nam zdi dokaj čudno, da se ga mnogi povabljeni niso niti udeležili. Ali ni skoraj nerazumljivo, da se posveta ni udeležil noben predstavnik Smučarske zveze Slovenije? Kako naj razumemo odsotnost predstavnikov Odbojkarske zveze Slovenije in Odbojkarskega kluba Ljubljana? Prizadevnost Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki bo skušala posredovati vse misli in predloge, izrečene na tem posvetu pristojnim forumom in organizacijam, lahko zares pohvalimo. Naši telesnokulturni organizaciji ni vseeno, po kakšni poti gre kvalitetni šport, ki večkrat najde svoj končni rezultat prav na olimpijskih igrah. Čeprav bi moral take posvete sklicevati Olimpijski komite skukaj z Zvezo jugoslovanskih organizacij za telesno kulturo in organizirati priprave olimpijskih kandidatov ne samo v zadnjih mesecih, marveč v vsem predolimpijskem obdobju, stojimo sedaj pred dokaj neprijetnim dejstvom, da moramo z vsemi močmi poskušati rešiti, kar se pač rešiti da !.. Da ne bi obstali 'samo ob naših mislih in ugotovitvah, je prav, če povemo tudi mnenja naših strokovnjakov, torej tistih, ki se aktivno ukvarjajo s kvaliteto vrhunskih športnikov. Vseh ne bomo našteli, izbrali smo nekaj najbolj tehtnih govornikov, kar bo omogočilo bralcu, da si bo lahko ustvaril pravilno sodbo Maks Završnik SK ENOTNOST Predvsem sem presenečen, da ni na tem sestanku zastopnika Smučarske zveze Slovenije. Mar ni to prava personifikacija celotnega dela te organizacije? Kje so materialne osnove za delo v klubih? Mislim, da je samo delo v klubih pravilna orientacija za množično in kvalitetno rast katerekoli športne panoge. Smučanje je specifični šport, zato moramo zanj več storiti kot morda za kakšno drugo panogo. Večkrat valimo krivdo na Beograd in iščemo grešnega kozla samo v osrednji smučarski organizaciji, mislim pa, da je skrajni čas, če že ne prepozno, da napravimo red doma in v svoji hiši poskrbimo za pravo organsko rast smučanja, za katerega trdimo, da je naš ljudski šport. Janez Gabršek TRENER ATLETOV LJUBLJANE Pravzaprav ne vem, ali je ta zbor pristojen, da posluša in rešuje vse te probleme o kvalitetnem športu in seveda tudi o problemih olimpijskih kandidatov. Sem trener olimpijskega kandidata Špana, toda verjemite mi, da imam pri tem toliko težav, da vsega tega sploh ni mogoče razumeti. AZJ ruši moje načrte, ki jih imam pri trenerskem delu s Španom (primer so Mediteranske igre, kjer so Špana prisilil, da je startal poškodovan in na progi, ki ni njegova disciplina). Ali veste, v kakšnih razmerah živi Špan? Prejema minimalna sredstva kot pripomoček za pospešen trening, v novembru pa že ne vem, če bo sploh dobil še obljubljeno »miloščino«? Da ne govorim, v kakšnih pogojih trenira. V klubu nimamo kulturne slačilnice, da ne govorim o toplih prhah in podobno. Zapomnite si, pri nas je dovolj Španov, Červanov in I.e-škov, celo boljših, samo poiskati jih je treba in jim nuditi vse pogoje za njihovo pravo športno in moralno rast. Janez Pavčič TRENER SMUČARSKIH TEKAČEV Zdi se mi, da je ta sestanek velikega pomena za ves kvalitetni šport, torej tudi za nas smučarje-tekače. Sprašujem se, kje so tisti ljudje, ki bi morali poslušati naše ugotovitve in upravičene pritožbe. 2e leta in leta ugotavljamo, da imajo merodajni mačehovski odnos do smučanja, še posebej pa do tekačev. Zakaj tako? Kdo nam lahko odgovori na to vprašanje tako, kot želimo in zahtevamo smučarji?! Tekače po navadi radi odrivajo, če se le da! Kdo pravilno pojmuje sekunde in minute, ki pa odločajo o usodi celotnega smučarskega športa? Nihče ne pomisli, da tekači v danih pogojih morda treniramo bolj kakor tisti, ki dosegajo na pomembnih tekmovanjih najboljše rezultate. Božo Benedik PREDSEDNIK VESLAŠKEGA KLUBA BLED Trening naših olimpijskih kandidatov, veslačev blejskega osmerca, je dokaj primitiven. Nimamo namreč posebnega trenerja, ampak to dela človek, ki je tudi veslač. Posebno vprašanje pa so stroški, saj je jasno, da klub ne more vzdrževati tekmovalcev, ki se pripravljajo za olimpijske igre. Roman Tomažič TRENER TELOVADCA ŠROTA Nekateri naši najboljši telovadci, med njimi tudi tisti, ki bodo morda prišli v poštev za nastop v Tokiu, živijo v razmerah, ki so najmanj podobne tistim, v kakršnih naj bi delali naši olimpijski kandidati. Naš tekmovalec Kiissel ima skromno sobico v študijski telovadnici. Za protiuslugo mora pomagati v društvu pri delu z mladino. Ker je naš reprezentant Šrot ostal brez sobe, delita skromen življenjski prostorček. Povejmo še to, da dobiva Kiissel, ki Je brez staršev, komaj 8000 .dinarjev štipendije Gimnastične zveze Slovenije. Toliko dobiva tudi Brodnik. Zanimivo pa je, da sta ta dva tekmovalca na zadnjem državnem prvenstvu dosegla 7. oziroma 9. mesto, in čeprav je bil sprejet sklep, naj prvih 15 tekmovalcev dobi štipendijo Gimnastične zveze Jugoslavije, sta ostala Kiissel in Brodnik praznih rok. Razumljivo pa je, da s takšnimi dohodki, kot jih imata Kiissel in Brodnik, priprave olimpijskih kandidatov ne morejo biti popolne. Mitja Prešern TRENER PLAVALCEV LJUBLJANE Govorimo o zaključnih pripravah za bodoče olimpijske igre, ki naj bodo prihodnje leto. Menim, da smo štiri leta zamudili. Bolje je, če govorimo danes — če bo to kaj pomagalo — o naslednjih olimpijskih igrah 1968. leta, ker mislim, da smo vlak za Innsbruck in Tokio zamudili. Ko govorim o Vrbovšku, ki je olimpijski kandidat, in pri tem mislim na delo z njim, ne morem mimo ugotovitve, da se ne moremo in ne moremo držati nekega določenega sporeda tekmovanj, treningov, prvenstev in podobno. Za Vrbovška pa še posebej velja, da ima slabe pogoje za vadbo. Od njega zahtevamo velike rezultate, ne vem pa, kako naj jih doseže, če nima niti bazena, kjer bi lahko izpopolnjeval formo in obenem izpolnil zahtevano normo? ing. Milan Naprudnik PREDSTAVNIK AK KLADIVAR Se vedno se dogaja, da naši državni reprezentanti potujejo na najpomembnejša tekmovanja s suho hrano v žepu. Večkrat ni prav, da kandidate za velike tekme določimo že mnogo prej. Tako se je zgodilo, da se naši reprezentanti, ki so bili izbrani za PEA, niso več trudili, ko so zanesljivo vedeli, da so reprezentanti. Se beseda o testiranju naših najboljših. Menim, da mora biti vsak reprezentant testiran večkrat zaporedoma in da mora njegov trener dobiti na razpolago podatke s testiranja. Če pa tekmovalce testirajo le enkrat ali morda dvakrat na leto, si s takšnimi podatki ne moremo dosti pomagati. Zdi pa se mi, da ugotovitev, da atleti dosegajo boljše uspehe, kadar se ne pripravljajo v okviru skupnih priprav, ni nova. Pohvaliti moram prizadevanja Komisije za kvalitetni šport, ki je organizirala ta posvet. Ta prizadevanja bomo posnemali in se tudi v našem klubu večkrat podrobneje pomenili o olimpijskih kandidatih iz našega društva. Tudi besede drugih govornikov so izzvenele bolj kot obtožba, in to upravičena, saj v tej kratki dobi pred olimpijskimi igrami stanje ni niti najmanj rožnato! Najbrž drži. da smo vlak za Innsbruck in Tokio že zamudili. Sestali smo se štiri leta prepozno, kajti vse obljube olimpijskega komiteja so v večini primerov ostale samo obljube, načrti samo načrti... IDRIJA (SP) Namizni tenis — Na prvenstvu NTK Rudarja za ženske je natopilo 12 mladink. Zmagala je Vera , °čnik (Osnovna šola Idrija). V ne-Seljo pa je v Idriji gostovala ekipa železničarja iz Nove Gorice s član-. slc° in mladinsko ekipo. Pri članih So zmagali gostje s 5:1, pri mladin-Sltl pa je bila zmaga gostov tesna 5:4. Rokomet — V primorski conski "Si jo idrijski Rudar izgubil tekmo Piranu z visokim rezultatom 3o:20. LJUBLJANA (LS) Nogomet — Rezultati nogometnega prvenstva NPL: člani — proletarec : Sava 1:4, Kamnik : Reia Krajina 1:1, Slavija : Kočevje c,'1' Bratstvo : Rudar 1:1, Ilirija: svoboda : Kisovec 7:1, TVD Men-5'eš : Svoboda Duplica 2:1, Dcmža-U : Litija 2:0. V vodstvu je Svoboda “Uplica z 12 točkami, sledijo Litija u, Brastvo in Ilirija po 10, Kamnik. kava in Domžale po 9, Slavija in "udar po 8, Proletarec in Kočevje P° 6, TVD Mengeš 5, Svoboda Ki-?ovec 4 m Bela Krajina 3 točke, •"ladincl so igrali takole: Proletn-: Sava 5:0, Kamnik : Bela Kra-iina 6:0, Slavija : Kočevje 2:3, Bratušo : Rudar 4:0, Ilirija : Svoboda pJsovee 7:1 Mengeš : Svoboda Du-Phca 1:0, Domžale : Litija 5:2. V ”°flstvu je Bratstvo s 14 točkami, ?mdi!o Kočevje 14, Slavija in Pro-irjsjec 12, Ilirija in Domžale po H ,°ck itd. v prvem razredu pa so tfrali takele: TVD Partizan Pod- : Enotnost 3:5, Usnjar : Rakek ■ TD Jarše : Dob 4:2, Medvode : ®‘ovan II 1:3. V vodstvu je Rakek t, 8 točkami, slede Jarše, ki ima iJvT1 8 točk itd. Izven konkurence ma Slovan II 12 točk. Srečanja v iioniraki ligi so se končala takole: -dubljana : Slovan II 1:0, Olimpija ... : Ilirija 0:2, Slavija : Svoboda -j2' Olimpija II : Sava 3:0, p. f. °di Olimpija s 26 točkami. Rezul-ati mladinske lige B: Svoboda : «Udar 1:3, Olimpija : Ljubljana 3:0. ni0<3i Slovan z 8 točkami, sledi Itd 15113 8 6’ Svoboda s s točkami co Rokomet — V ljubljanski df>nsly 80 Igrah takole: Medvo-j.6 : Črnomelj 10:9, Duplje : Šiška :l!>, Sora : Šentvid 24:21, Svobo-t Dobrepolje 5:0 w. o. AJDOVŠČINA (MT) Rokomet — V VI. kolu primorske conske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan Koper : Ajdovščina 18:14. Na to tekmo je Ajdovščina vložila protest, ker je bila tekma prekinjena zaradi ogrožanja sodnika. Partizan Izola : Partizan Buje 27:8, Partizan Piran : Partizan Idrija 35:20, IAT Umag : Vipava 19:13. Po tem kolu Je vrstni red na lestvici naslednji: Partizan Piran 8 točk, IAT Umag 8 točk, Ajdovščina 7 točk, Nova Gorica 7, Partizan Koper 6, Partizan Izola 6, Partizan Rudar Idrija 3, Partizan Buje 1 in Vipava brez točke. Med najboljšimi strelci je na prvem mestu Bandelj (Koper) z 41 goli, sledi Cervar (Umag) 30, Ipavec (Ajd) 27 itd. Nogomet — V VI. kolu prvenstva goriške nogometne podzveze so igrali takole: Primorje, Ajdovšči- na : Tabor Sežana 5:0, Anhovo : Adrija Miren 3:1, Vipava : Partizan Tolmin 0:0. Vodi Primorje iz Ajdovščine z 10 točkami, pred Postojno 8, Tolminom 7 točk itd. KOPER Mali nogomet — Pred dnevi so se na igrišču v Kopru srečali igralci iz NK Galeb in NK Belveder. Zmagalo je moštvo Belvedera s 3:0 Tekma je bial izredno zanimiva. V predtekmi je B moštvo NK Galeb izgubilo srečanje z ustrezno ekipo Belvedera s 5:1. JESENICE (TL) Atletika — V organizaciji Atletskega kluba je bilo v nedeljo organizirano občinsko prvenstvo v krosu. Pri članih na 3000 m dolgi progi je bil najboljši Preželj (SK Jesenice) pred Ulčarjem (Sankaški klub). Ostali rezultati: članice 800 m Kapus (SK), mladinci 1500 m Potoč- nik (TVD Jes), mladinke 800 m Zil-drovič (gimn). šah — , Na moštvenem prvenstvu Slovenije so Igrali: Novinar : Jesenice 5.5:4.5, podrobni rezultati (prvo imenovani so člani Novinarja) Parma : Cuderman remi, Kržišnik : Grosek remi, Bajc : Vošper-nik 0:1, Stupica : Kočevar 0:1, Plavček : Roblek remi, Ankrst : Simčič 1:0, Jelen : Zorko 1:0, Ceglar : Pavlin 1:0, Liljak : Pongrac 1:0, Kržišnik : Butalo 0:1. CELJE (KJ) Atletika — Mlada atletinja Kladivarja Marjana Lubejeva je ha atletskem mitingu Kladivarja, ki je bil v soboto in nedeljo, dosegla v peteroboju za mladinke odlično število točk 4072. Njeni rezultati: 80 m ovire 11,8, krogla 8.90, višina 148, daljina 5.58, 200 m 25.7. Na okrajnem prvenstvu v kro-‘ su, ki je bilo v Celju je nastopilo nad 200 tekmovalcev. Med pionirji je bil najboljši Pinter, pri pionirkah Slemerišek, mladinkah Rozman, mladincih Colarič ter pri članicah Jelovnik. v Na torkovem mitingu Kladivarja je Vivod ponovno (že petič v letu 1963) preskočil višino 2 m. Lubejeva in Stamejčičeva sta v skoku v višino dosegli rezultat 145 cm. Kegljanje — V soboto in nedeljo je bih v Celju na kegljašču Ingrada prvi nastop za republiško prvenstvo v borbenih partijah. Nastopilo je 12 ekip. Vrstni red: Pionir (NM) 1699, Rudar (Trb) 1073, Konstruktor 1668, Celje 1663, Ljubljana 1642, Lokomotiva 1605, Domžale 1601, Gradis 1599 točk itd. Na okrajnem prvenstvru v borbenih partijah je nastopilo 12 ekip, Vistni red: Celje 1569, InvaUdi 1565, Ingrad 1558 točk itd. Nogomet — V okrajni ligi so v V. kolu igrali takole: vzhodna sku- pina — Sl. Konjice : Brežice 8:0, Krško : Zreče 6:3, Senovo : Voinik 6:3, Rogaška Slatina : Rogatec 7:4, zahodna skupina — Šoštanj : Salek 5:1, Nazarje : Žalec 1:3, Vransko : Velenje 0:5, Polzela : Šmartno 0:3. Rezultati VI. kola: vzhodna skupina: Vojnik : Rog. Slatina <:3:3, Zreče : Senovo 4:4, Brežice : Krško 5:2, Radeče : Sl. Konjice 0:3, zahodna skupina: Velenje : Polzela 3:0,.Žalec : Vransko 5:1, Salek : Nazarje 2:5, Gotovlje : Šoštanj 4:3. Košarka — V zadnjem kolu II. slovenske lige vzhodna skupina so igrali: MTT : Svoboda 70:69, Rudar : Proletarec 72:69, Celje : M. Sobota 56:48, vrstni red na lestvici: Svoboda 24, Proletarec 22, Rudar 18. MTT 16, Celje 16, Žalec 6, M. Sobota 2 in Trnovo brez točke. Rokomet — V V. kolu okrajne lige so igrali člani takole: Šoštanj : Velenje B 25:19, Zidani most : Store 13:20, Celje B : Griže 13:30, Partizan Celje : Laško 15:24, VI. kolo: Griže : Partizan 22:13, Store : Celje, B 27:20, Žalec : Velenje B 20:H. Šoštanj : Zidani most 22:12. Vodi Griže, z 11 točkami, slede Store 10, Žalec 8, Loško 6, Šoštanj 6, P. Celje B 2 točki itd. Mladinska reprezentanca Celja je gostovala proti istoimenski reprezentanci ’ Beograda v Beogradu. Celjani so bili poraženi z 9:16. bejeva pa je tekla na progi £0 m v času 9.8. KRANJ (JJ) Nogomet — V VII. kolu gorenjske lige so igrali takole: Šenčur : Prešeren 5:0, Tabor : Jesenice 1:0, Triglav B : Bled 3:0, Naklo : Tržič 0:3, Škofja Loka : Železniki 3:1. Vodi Tržič z 11 točkami, sledi Škofja Loka 11, Kranj 8, Zeleznild 6, Tabor 6, Šenčur 6, Naklo 4 točke itd. Na lestvici strelcev vodi Demšar (Zel). Rokomet — V nedeljskem VII. kolu so se srečanja končala takole: Zabnlca : Storžič 22:16, Radov-llica : selca 18:15, Kranj B : Krvavec 24:8, Križe : Tržič B 27:7. Na lestvici vodita Zabnlca in Križe, ki sta edini neporaženi ekipi. Košarka — Za zaključek sezone so kranjski košarkarji nastopili proti ekipi ASKO iz Beljaka in visoko zmagali 77:38. Atletika — Na Jesenskem prvenstvu Gorenjske v krosu, ki je bilo v Naklem pri Kranju, je bila izredno slaba udeležba. Vsega j» nastopilo le 24 tekmovalcev. Rezultati: mladinke 600 m Sajovic (TSS). ml. mladinci Florjančič (Tr), star. mladinci Vitoč (Tr), člani SeSlic (Tr). MARIBOR (PK) Nogomet — Branik Je v derby srečanju nedeljskega kola premagal mestnega tekmeca Kovinarja in si s tem praktično že zagotovil naslov jesenskega prvaka. Nedeljski rezultati: MM liga: Kovinar : Branik 0:2, Beltinci : Grafičar 1:0, Nafta : Radgona 10:0, Drava : Fužinar 1:1, Rače : Mejnik 1:1. I. razred: Sloven* Gradec : Korotan 0:6 (z ostalih tekem delegati niso poslali poročil!). Mladinci: Železničar B : »-Maribor" B 3:1, Drava : Branik 2:4. Pionirji: Železničar : Branik 1:1, Aluminij : Kovinar B 1:1, Rače : »Maribor« A 1:7, SUvnica : Železničar B 0:2, Slovenj Gradec : Korotan 0:6, »Maribor« B : Drava 0:2. Sindikalno prvenstvo: Prehrana : Elko 1:1, Tališ : Konstruktor 0:1 (prek. zaradi mraka), TAM : »B. Kidrič« 1:2. Swaly : Metalna 1:2 (prk. zaradi mraka). Rokomet — Rezultati nedeljskega kola štajerske cone II. republiške lige: Beltinci : Krmelj 11:15 (3:5), MTT — livarna : Nafta 28:13 (12:5), »Celje« : »Partizan« (Celje) 13:7 (5:3), Radeče : Brežice 14:15 (6:4) in Rudar (V) : Drava 22:15 (8:10). Stanje na lestvici po VII. kolu: »Celje« 14, Radeče in Drava po 8, »Partizan« (Celje) Brežice in Rudar (V) po 7, MTT — livarna 0. Nafta 4, Krmelj 3 in Beltici 2. Na lestvici vodi še vedno Žlender (Drava) s 64 zadetki, MTT — livarna pa ima s 35 minutami doslej največ izključitev. Motokros t- Več kot 10.000 gledalcev si- je preteklo nedeljo v Slivnici ogledalo II. štajerski mednarodni motokros, katerega so se tokrat mimo najboljših Jugoslovanov udeležili tudi odlični AvstriKi. Končni vrstni red Je bil naslednji: 1. Kneisl, 2. Josl, 3. Tonutti (vsi Avstrnija, 4. Rotar (Tržič), 5. Ahačič, 6. Rebernik (Orehova vas), 7. Bauer (Avstrija) itd. Streljanje — Taborniki »Severnih šotorov« so priredili tekmovanje z zračno puško, katerega se je udeležilo 24 tekmovalcev. V ekipnem plasmaju je zmagal »Sivi volk A« z 245 krogi, med posamezniki pa sta bila najboljša zamuda In Leben — PISMA iz Slovenije CERARJEV NASTOP V TOKIU Z velikim zanimanjem sem spremljal dolgo pot in tudi nastop našega športnika in telovadca Mira Cerarja v Tokio. Opazil sem, da je imel naš reprezentant precejšnje težave, ne toliko sam s seboj, kot s sodniki, ki so ga oškodovali za nekaj desetink točk. Zanima me, če vam je kaj znano,i ali je Cerar dejansko zasluži! takšne ocene, aii so bili sodniki tisti, ki so na takšen ali drugačen način zmanjševali njegovo vrednost in znanje? I. P. Ljubljana Za Cerarja je bila edinstvena priložnost, da se je udeležil predolimpijskih iger v Tokiu. Spoznal je okolje, kjer bodo olimpijske igre, podnebje, ki je izrednega pomena za velike tekme in ob tem še vrsto stranskih malenkosti, ki niso malenkosti za takšen nastop kot je bil in kot še bo v Tokiu. Cerar je v skupni oceni obtičal na 7. mestu, kar ni tako slabo, če pomislimo, da je bila pred njim kopica Japoncev, za njim pa vsa evropska elita s Sahlinom na čelu. Nekaj pa se je prav gotovo naučil in privadil: ugotovil je, kaj mu primanjkuje za tokij-sko okolje in katerim elementom na posameznih orodjih mora posvetiti še večjo pozornost, da na olimpijskih igrah ne bo spodrsljaja. Res je, da so ga sodniki, predvsem domačini, nekoliko oškodovali, vendar pomeni ta njihova pristranost za Cerarja še večji zagon, ne pa malodušja, ki ga Miro pravzaprav ne pozna. SVETUJTE MI! Prosim vas, če mi uredništvo Poleta odgovori na tole vprašanje: Imeli smo športni dan in ena izmed disciplin je bil tudi tek na 1000 m. To progo sem pretekel v času 3:02.2. Star sem 15 let, velik 164 cm in tehtam 48 kg. Povejte mi, kakšen rezultat je to in koliko pomeni za začetnika, ki si želi ukvarjati z atletiko? Ob tem naj vam povem še to, da je bil to moj prvi tek na 1000 m in da sem doslej nekajkrat tekel na progi 600 m. AH je vredno, da posvetim tej atletski disciplini in sploh atletiki večjo pozornost? P. K. Kovor pri Tržiču Rezultat, ki ste ga dosegli v teku na 1000 m v takšnih pogojih, kot nam jih opisujete, je prav gotovo' vsega upoštevanja vreden. Po vsem tem_ kai nam pišete, bi bilo prav, če bi se čimpreje vključili v ta ali oni atletski kolektiv, kjer vam bo strokovnjak, trener za teke točneje razložil, kakšni so vaši nadaljnji obeti. Ce nimate v svojem kraju možnosti vadbe, potem se čimpreje oglasite v Tržiču ali Kranju, kjer so gotovo tudi. boljši poznavalci atletike in vaši želji bodo prav gotovo z veseljem ustregli. Pri vsem tem pa morate vedeti — če nameravate resno delati, potem morate biti vztrajni in takoj pričeti z delom. Brez truda in znoja ni rezultatov! PREKINJENA ROKOMETNA tekma Prejšnjo nedeljo sem gledal rokometno tekmo med Olimpijo in Rudarjem na igrišču v Šiški v Ljubljani. Tekma je bila prekinjena, ker so gledalci vrdli na igrišče. Po mojem mnenju je krivec tega neljubega športnega dohodka sodnik, ki je sodil pristransko. Bil je domačin, torej doma iz Ljubljane in je očitno navijal za Olimpijo. Gledalcem to ni bilo všeč in zato so napadli sodnika. Prosim vas, če mi odgovorite na naslednji vprašanji: Ali je pravilno, da sodi domačemu moštvu domačin in aii res ni bi! eden od igralcev Olimpije pravilno registriran? B. I. Trbovlje Odveč je vsaka polemika o , tem, kaj zaslužijo gledalci, k,! so nešportno napadli sodnika . in vdrli na igrišče. O tem dogodku na tem mestu ne bi na široko razpravljali, ker se nam zdi, da ta prostor ni namenjen stvarem, ki sodijo v okvir disciplinskega sodišča in drugih forumov. Vprašamo samo eno: če ste bili na tekmi navzoči, ali se vam zdi pravilno, da so gledalci napadli sodnika in nedisciplinirano motili potek prvenstvenega srečanja?. To dejanje obsojamo ne oziraje se na to, ali je bil igralec Olimpije pravilno registriran ali ne, ali je sodnik hote ali nehote oškodoval to ali ono moštvo, kakšen je bil končen rezultat . itd. Dejstvo je. da smo videli grob športni prekršek, ki zasluži vso grajo in javno obsodbo, krivci pa tudi kazen! Glede tekme pa tole: 13 minut in nol igre. kolikor je ni bilo odigrane, bo ha sporedu 7. novembra v Sp. Šiški, vendar brez gledalcev. Srečanje si bo ogledalo lahko le 8 funkcionarjev, z vsakega kluba po 4. Olimnija pa bo morala plačati stroške za 13 igralcev in funkcionarjev Rudaria iz Trbovelj. RK Olimpija je bil tudi kaznovan s 5009 din kazni zaradi slabe organizacije. Kot olajševalna okolnost pa je< bilo upoštevano, da so nerede povzročili rledalci iz Trbovelj. Igralci Olimpije so bili vsi pravilno registrirani. / II. ZVEZ NA NOGOMETNA LIGA Končno zadovoljni... OLIMPIJA : ISTRA 2:0 (2:0) liimiinuuiiUiiniiiininM m - s 1 , ■ . s • | ■ II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD ! s n. ZVEZNA LIGA — VZHOD Ejubljana, 27. oktobra —■ Čeprav Je Olimpija prejšnjo nedeljo dosegla uspeh v Tuzli, se je danes zbralo na igrišču le približno 3500 gledalcev. Temu je bilo najbrž vzrok precej hladno vreme in pa cela vrsta neuspehov, ki jih je ljubljanski drugoligaš zabeležil v letošnji sezoni. Olimpija je tokrat nastopila v podobni postavi kot prejšnjo nedeljo v Tuzli in se je domačim gle-. dalcem prvič predstavil v zveznem tekmovanju tudi napadalec Škraba. Ze prve poteze na igrišču so kazale, da je domače moštvo odločeno končno tudi na domačem igrišču doseči zmago. Igralci so se dobro borili in startali na prvo žogo-Prve minute' so prinesle tudi prve priložnosti. Tako sta bila med tistimi, ki so imeli priložnost za dosego gola najprej Mladenovič in Corn Corn je v 13. min. dobil približno 5 metrov od vrat žogo, ki mu jo je podal Mladenovič, vendar je bila nekoliko previsoka, tako da je ni mogel močno usmeriti v vrata, ampak jo je lahko streljal le čez. vratnico. Mladenovič1 je imel danes več lepih priložnosti, vendar nikakor ni mogel ukaniti vratarja ali pa so žoge zletele mimo vrat. Tudi gostje niso držali križem rok in so si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti. Najbolj nevarna je bila tista v 10. min., ko je Drozina z leve strani močno streljal in Žabjek je moral pokazati vse svoje sposobnosti, da je preprečil najhujše. CORN 1:0 Napadi Olimpije so bili danes posebno v prvem polčasu dobro zamišljeni. Motilo nas je lafto, da so igrali premalo po tleh, saj bi tako preigravali visoke obrambne igralce Istre. Z visoko igro pa so le težko prišli do živega visokim igralcem v obrambi gostov. Trideseta minuta pa je končno prinesla prvi uspeh za domače. Ka-pidžič je podal na sredo Mladenoviču, ta pa je žogo poslal na levo krilo Cornu. Levo krilo Olimpije Corn je prodrl skoraj do gol outa, od tam pa je takorekoč z mrtvega kot streljal na vrata. Vratar mu je že prišel nasproti, vendar je Corn našel še dovolj prostora, da je iz težkega položaja zadel mrežo. Lahko rečemo, da so bili napadi Olimpije danes mnogo hitrejši, saj so se odvijali po krilih, ki sta bili danes zelo hitri. Corn in Frančeškin sta ustvarila celo vrsto lepih priložnosti, vendar so bili napadalci v sredini večkrat nespretni. V 32. min. je celo More pomagal napadalcem Prodrl je po desni strani, lepo podal na sredino in čeprav so se vsi napadalci Olimpije trudili in streljali, je bila sreča na strani Istre, saj se je žoga vsakokrat odbila od obrambnih igralcev. ŠKRABA — 2:0 Boljša igra Olimpije in pa pri-; zadevanja napadalcev, so že kmalu' po prvem golu spet rodila uspeh. V 40. min. je Mladenovič podal žogo na sredino, za njo je skočil Corn, vendar je zgrešil, pritekel je še Frančeškin in streljal čez glavo. Žoga bi odletela mimo vrat, vendar je v zadnjem trenutku pritekel Škraba in z zadnjimi _ močmi potisnil žogo v mrežo. Uspeh domačih nogometašev je sicer razgrel gledalce, ki so pričeli spodbujati moštvo Olimpije, vendar je bila igra do konca prvega dela manj zanimiva. Tik pred zaključkom polčasa, je izstopil iz gre Škraba, v igro pa je prišel Vukotič. OSTALO JE LE PRI PRILOŽNOSTIH Ze prve minute drugega polčasa so spet prinesle pobudo Olimpije. Tako je imel Frančeškin že v prvih minutah priložnost, vendar je bil vratar na mestu in je zadnjimi močmi izbil žogo v kot. Se v isti minuti je sodnik dosodil prosti strel v korist gostov, približno 40 metrov od vrat Olimpije. Kljub veliki razdalji, se je napadalec Istre odločil za strel na vrata in pravo bombo je Žabjek z velikim naporom odbil v kot. Sploh lahko rečemo, da so se gostje danes posluževali strelov od daleč, vendar je bil vratar Žabjek vedno na mestu. Drugi del današnjega srečanja je prinesel celo vrsto priložnosti, REPUBLIŠKA' ODBOJKARSKA LIGA BRANIK IN FU2INAR Branik in Fužin ar na kvalifikacijah Z današnjo tekmo med Črničami in Kanalom je bilo zasij učeno tekmovanje v prvi republiški ligi za člane. Naslov republiškega prvaka so si že tri kola pred zaključkom priborili člani Branika in Maribora. Ti bodo skupno s Fužinarjem iz Raven sodelovali tudi v času med 15. in 17. novembrom na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zvezno odbojkarsko ligo. Kraj odigravanja kvalifikacij še ni znan, ker bo Odbojkarska zveza Jugoslavije poverila organizacijo najboljšemu ponudniku, rok prijav pa še ni zaključen. Republiško ligo bosta morali 'zapustiti zadnji, dve uvrščeni moštvi. Črnuče : Kanal 2:3 (15:10, 16:14, 8:15, 7:15, 6:15). Končna lestvica Branik 18 15 3 50:20 33 Fužinar 19 14 4 49:27 32 Kanal 18 11 7 37:40 29 N. mesto 18 9 9 39:37 27 Zoriš 18 8 10 37:40 26 Maribor 18 8 10 33:39 26 Tegrad 18 8 10 33:39 26 Jesenice 18 7 11 35:43 25 Mežica 18 7 11 30:40 25 Črnuče 18 4 14 30:48 22 ODPRTO PRVENSTVO NOVE GORICE V ATLETIKI t Vivod 203 cm Nova Gorica, 27. oktobra — Okoli 80 atletov iz Nove Gorice, Celja in Ljubljane je danes nastopilo na odprtem prvenstvu Nove Gorice. Izredno lepo vreme je bilo atletom zelo naklonjeno in doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. V prvi vrsti naj omjrnimo Celjana Vivoda, ki je z rezultatom '203 cm v skoku v višino ponovno izboljšal slovenski članski rekord in izenačil tudi Moški RUDAR : MLADOST 23:16 (12:7) Trbovlje, 27. okt. — Domači Rudar je kljub zmagi razočaral. Prikazal je namreč eno svojin najslabših tekem. Igra je bila raztrgana in omejena le na akcije posameznikov. Imeli smo tudi vtis, da Rudar podcenjuje goste. Rudar: Kern, Pavlič 1, Jelen 1, Šmit, Škrinjar 8, Kmetič, Bašič 4, Dornik 4, Berdnik 4, Jekoš 1, Trpin. Mladost: Šumi, Krampelj 5, Ankele, Čolnar 1, Petrič 3, Ba-šar 1, Zupan, Žun 6. CELULOZAR : SL. GRADEC 38:31 (12:17) Trbovlje, 27. okt. — Ker rokometaši Celulozarja iz Videm-Krškega še nimajo urejenega in registriranega igrišča, so današnje srečanje republiške lige odigrali v Trbovljah. Celulozar je državni mladinski rekord. Vivod je zelo prepričljivo premagal to višino in nato za las zgrešil 204 cm. Poleg njega naj omenimo še Vrav-nika s 43.49 m v metu diska in Er-nestinlja s 702 cm v skoku v daljino. Od domačinov je bil najboljši Devetak, ki je med mladinci dosegel v metu krogle rezultat 15.56 m, zelo dobre pa so bile tudi Gnezdo-va, Vogričeva, Terčlčeva in Vehovarjeva. Domači atleti so danes ponovno dokazali, da bomo morali že v bližnji prihodnosti na nje resno računati. Pohvaliti moramo odlično organizacijo, ki je ponoven dokaz ■pridnosti in vztrajnosti novogoriških atletskih delavcev. Boljši rezultati — moški: 100 m: Taljat