nacionalni program športa 133 PREDLOg NACIONALNEgA PROgRAMA šPORTA V REPUBLIKI SLOVENIj I 2011 – 2020 Uredil: Gregor Jurak Predlog nacionalnega programa športa je na- stal v okviru projekta Zveze za šport otrok in mladine Slovenije, ki je bil sofinanciran iz sred- stev Evropskega socialnega sklada. Projektno skupino za pripravo predloga nacionalnega programa sestavljajo: izr. prof. dr. Gregor Jurak doc. dr. Edvard Kolar izr. prof. dr. Marjeta Kovač izr. prof. dr. Jakob Bednarik doc. dr. Boro Štrumbelj Marko Kolenc Kazalo 135 1 U v o d 135 2 Posl ans t vo 135 3 S t a n j e 138 4 V i z i j a 138 5 Cilji 138 6 U k r e p i 139 6.1 Programi športa 139 6.1.1 Šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu 142 6.1.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 143 6.1.3 Obštudijske športne dejavnosti 144 6.1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 145 6.1.5 Športna rekreacija 146 6.1.6 Šport invalidov 147 6.1.7 Kakovostni šport 148 6.1.8 Vrhunski šport 150 6.1.9 Profesionalni šport 150 6.1.10 Velike mednarodne in druge športne prireditve 151 6.2 Športni objekti in naravne površine za šport 153 6.3 Razvojne dejavnosti v športu 154 6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 155 6.3.2 Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov 156 6.3.3 Založništvo v športu 157 6.3.4 Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu 158 6.3.5 Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje o športni vadbi 159 6.3.6 Zdravstveno varstvo športnikov 160 6.3.7 Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa 161 6.3.8 Mednarodna dejavnost v športu 162 6.3.9 Javno obveščanje o športu 162 6.4 Delovanje športnih organizacij 163 6.4.1 Delovanje športnih društev in njihovih zvez ter delovanje javnih zavodov, povezanih s športom 164 6.4.2 Prostovoljno delo v športu 165 6.5 Davčne spodbude za šport 166 6.6 Podpora humanosti v športu 166 6.6.1 Preprečevanje dopinga v športu 166 6.6.2 Preprečevanje zlorab pri športnih stavah 167 6.6.3 Varuh športnikovih pravic 167 6.6.4 Inšpekcija v športu 168 7 Rav nanje 169 8 Financir anje 172 9 Prednostne naloge priloga 134 nacionalni program športa nacionalni program športa 135 1 Uvod Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega ži- vljenja, zaradi svojih učinkov pa je pomemben družbeni pojav. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje ve- liko večino športnih dejavnosti izvajajo ljubiteljsko, določenim ljudem pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. V Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nada- ljevanju: nacionalni program športa) se uporablja pojem špor- ta, ki temelji na opredelitvi Sveta Evrope 1 . Šport predstavlja vse s strani športne stroke dogovorno opredeljene oblike telesne dejavnosti, ki so z neorganiziranim ali organiziranim ukvarja- njem usmerjene k izražanju ali zboljševanju telesne pripravlje- nosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odnosov ter doseganju rezultatov na različnih ravneh tekmo- vanj. Družbena vloga športa izhaja iz znanstveno dokazanega po- mena športa za javno zdravje (telesno, duševno in socialno), socializacijo in gospodarstvo 2 . Športu se priznava tudi zelo pomembna vloga pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k aktivni udeležbi v družbi, doseganju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti ter prenašanju drugih pozitivnih družbenih vrednot 3 in narodni identifikaciji 4 . Zaradi navedenih vplivov je šport del javnega interesa, zato se sofinancira iz javnih sredstev, za njegov razvoj pa se ustvarjajo ustrezni sistemski družbeni pogoji. Splet družbenih vlog narekuje prepletenost športa z različ- nimi družbenimi področji: zdravstvom, vzgojo in izobraževa- njem, gospodarstvom, okoljem, turizmom, kulturo, financami, prometom idr. Razvoj športa tako ni in ne more biti odvisen le od športnih organizacij ter državnih ali lokalnih organov, ki spodbujajo šport. Iz enakega razloga ne moremo in ne smemo razmejiti posameznih področij športa glede na izvajalce ali no- silce programov. Nacionalni program zato opredeljuje vlogo in odgovornost posameznih nosilcev pri zagotavljanju pogojev za razvoj športa v celotni družbi. Zlasti se osredotoča na ureja- nje strokovnih, organizacijskih in upravljalnih nalog, ki so ozko povezane s športom. Te naloge so opredeljene v letnem pro- gramu športa, ki se vsako leto sofinancira iz državnih in lokalnih proračunskih sredstev za šport in sredstev Fundacije za šport. V delu, kjer se šport prepleta z drugimi družbenimi področji, opredeljuje izhodišča za ustrezno umeščanje športa v strate- gije in politike teh področij ter tako poskuša spodbuditi vzaje- mno delovanje le-teh za skupno javno dobro. Pri tem izhaja iz bogate popotnice nacionalnega programa športa iz obdobja 2000-2010. Izhodišča programa sledijo tudi usmeritvam Sveta Evrope, evropskim politikam številnih področij, ki obravnavajo šport, mednarodnim konvencijam na področju športa, ki jih je 1 Evropska listina o športu (1992). Rodos: Svet Evrope. 2 Vuori, I., Fentem, P., Svoboda, B., Patriksson, G., Andreff, W., Weber, W. (1995). The significance of sport for society. Strasbourg: Council of Europe Press. Predstavlja znanstveni pregled, ki je bil podlaga za s strani Sveta Evrope sprejeto resolucijo o pomenu športa za družbo z vidika zdravja, socializacije in ekonomskih učinkov. 3 Bela knjiga o športu (2007). Bruselj: Komisija evropskih skupnosti. 4 Kovač, M., Starc, G., Doupona Topič, M. (2005). Šport in nacionalna iden- tifikacija. Ljubljana: Fakulteta za šport. ratificirala Slovenija, in evropskem modelu športa zunaj šolske- ga sistema, ki temelji na športnih društvih. Šport je temeljna pravica vsakega človeka, tako otroka, mlado- stnika, odraslega človeka, starostnika, znotraj teh skupin pa tudi vseh oseb s posebnimi potrebami. Zato je nacionalni program športa namenjen posamezniku, prebivalcu Slovenije in tudi posamezniku na začasnem delu pri nas. Zaradi vpliva na razvoj mladega človeka in s tem tesno povezanega oblikovanja zdra- vega življenjskega sloga in pridobivanja socialnih kompetenc predstavlja športna dejavnost otrok in mladine prednostno vsebino nacionalnega programa športa. 2 Poslanstvo Z nacionalnim programom športa država soustvarja pogoje za razvoj športa kot pomembnega dejavnika razvoja posame- znika in družbe. Nacionalni program športa opredeljuje javni interes, ki ga udejanjajo nosilci in izvajalci slovenskega športa. Udejanjanje javnega interesa bomo dosegli tako, da bomo: zagotovili vsakemu posamezniku možnosti za dejavno so- a. delovanje v športu v varnem in zdravem okolju zagotovili vsem mladim kakovosten pouk športne vzgoje b. in zunajšolsko športno udejstvovanje, ki jim bo omogočilo pridobiti gibalno kompetentnost na taki ravni, da bo šport postal del njihovega zdravega življenjskega sloga zagotovili vsakemu, ki ga to zanima in je za to sposoben, mo- c. žnost izboljšanja osebnega športnega dosežka in možnost javnega priznanja njegove pomembnosti razvijali moralne in etične vrednote športa, spoštovali člo- d. vekovo dostojanstvo in varnost vseh, ki so povezani s špor- tom ustvarjali spodbudno okolje za razvoj vseh oblik športne de- e. javnosti za vse skupine prebivalstva. 3 Stanje Številni kazalniki (število medalj na največjih tekmovanjih, de- lež športno dejavnih odraslih prebivalcev, število športnih or- ganizacij, nove vadbene in tekmovalne športne površine itd.) kažejo, da je šport v Republiki Sloveniji v zadnjih desetih letih doživel vsestransko rast in kakovostni razvoj. Pomembno so k temu pripomogli ukrepi države in lokalnih skupnosti, oprede- ljeni v Nacionalnem programu športa (2000). Drugi podporni dejavniki so bili umestitev športa v različna družbena področja (zlasti vzgojno-izobraževalni sistem), samoiniciativa društvene organiziranosti športa, razmah zasebništva v športu, interes prebivalcev in slovenskega gospodarstva za zasebno financi- ranje športa. Podrobna analiza športa v Republiki Sloveniji je predstavljena v monografiji »Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010« 5 , v nadaljevanju pa je predstavljen povzetek stanja ob izteku desetletnega obdobja, ki je strokovna podlaga za pripravo nadaljnjih strategij. 5 Kolar, E., Jurak, G., Kovač, M. (ur.) (2010). Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010. Ljubljana: Fakulteta za šport. priloga 136 nacionalni program športa Preglednica 1: Slovenski šport v številkah5 Vsi izdatki za šport 597.521.712 € (1,93% BDP) Povprečna letna poraba gospodinjstva za šport 496 € Število športnih organizacij 7. 4 3 9 Število športnih društev 6 .115 Povprečni letni prihodek športnega društva 32.764 € Sredstva letnega programa športa na prebivalca 49,28 € Pokrite športne površine (m 2 na prebivalca) 0,33 Nepokrite športne površine (m 2 na prebivalca) 3,15 Število ur obvezne športne vzgoje v vzgojno- izobraževalnem sistemu 3 šolske ure (45 minut) v osnovni in 1 do 3 v srednji šoli, nič na univerzi Delež odraslih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom 64% Število otrok v športnih programih Zlati sonček in Krpan 94.953 (okoli 70% populacije 6- do 9-letnikov in okoli 50% populacije 9- do 12-letnikov) Delež plavalcev med 12-letnimi otroki 85,60% Število registriranih športnikov v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez, kjer tekmujejo za naslov državnega prvaka 8 7. 5 2 0 Število kategoriziranih športnikov 4.520 Število športnikov svetovnega razreda 52 Število športnih panog s kategoriziranimi športniki 110 Število občin s kategoriziranimi športniki 133 Število otrok in mladine v projektu nacionalnih panožnih športnih šol 7. 016 Število mladih športnikov štipendistov 145 Število izvajalcev in programov usposabljanj strokovnega kadra 60 izvajalcev, 282 programov Število raziskovalcev v športu 85 Povprečno število organiziranih svetovnih in evropskih prvenstev letno 8 V zadnjem desetletju je v Sloveniji naraščala organiziranost športa. Tako je v letu 2008 delovalo 7.439 športnih organizacij, od katerih je bilo 6.1 15 oz. 82% športnih društev. Število špor- tnih organizacij (zasebnih in javnih) v celotnem opazovanem obdobju se je povečalo za 91% oz. za 3.544 subjektov. Pri tem se je izrazito povečal zasebni sektor, tako po številu organiza- cij kot po prihodkih, ki jih ustvarijo,. Kljub temu model športa zunaj vzgojno-izobraževalnega sistema še vedno temelji na športnih društvih. Društva so glavni nosilci slovenskega tekmovalnega športa. Leta 2009 je bilo registriranih 87.520 športnikov 6 , ki so tekmova- li v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do ravni državnega prvaka (ocena za leto 2000 je bila 15.000). V istem letu je pogoje za pridobitev enega od statusov kate- goriziranega športnika 7 izpolnilo 4.520 športnikov. Število špor- 6 Olimpijski komite Slovenije (2009). Pregled registriranih športnikov – 01.12.2009. Številka dokumenta: 30303-4-4/9, Ljubljana. 7 Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez (2007). Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Slo- veniji. Ljubljana: OKS-ZŠZ. tnih panog, število in delež slovenskih občin s kategoriziranimi športniki, število vrhunskih športnikov in število osvojenih me- dalj na največjih tekmovanjih je v celotnem desetletju narašča- lo, kar kaže na vedno večjo razpršenost kakovostnega in vr- hunskega športa. V zadnjem desetletju se je število vrhunskih športnikov povečalo za 14,7% oz. za 102 vrhunska športnika. Število osvojenih medalj naših športnikov na največjih med- narodnih tekmovanjih (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva) se je med leti 2000 in 2008 povprečno povečevalo za 8% na leto. Slovenija je bila z osvojenimi petimi medaljami na poletnih OI v Pekingu na drugem mestu na lestvici držav po številu osvojenih medalj na prebivalca 8 in z osvojenimi tre- mi medaljami na tretjem mestu na zimskih OI v Vancouvru 9 . Slovenija je ena od petih evropskih držav in vsekakor daleč naj- manjša med njimi (Francija, Nemčija, Srbija in Španija), ki bodo imele leta 2010 svoje reprezentance na svetovnih prvenstvih v nogometu in košarki ter evropskem prvenstvu v rokometu 10 . Takšni uspehi so bili doseženi s pomočjo različnih sistemskih ukrepov. Povečala se je strokovnost dela z otroki in mladino, posebej zaradi sofinanciranja izobraženih športnih strokov- njakov za delo s to občutljivo populacijo v projektu panožnih športnih šol. Med pomembne ukrepe, ki zagotavljajo športni- kom, da bodo pridobili želeno izobrazbo, pa sodijo rešitve na področju usklajevanja šolskih in športnih obveznosti nadar- jenih športnikov (športni oddelki, štipendije, učne pomoči in druge oblike prilagajanja šolskih obveznosti) 11 . Z različnimi športnimi programi za otroke (Zlati sonček, Kr- pan, Naučimo se plavati, Hura, prosti čas) je bila v desetih letih vsebinsko, kadrovsko in materialno izboljšana tudi gibalna de- javnost predšolskih otrok in obvezna ter prostočasna šport na vzgoja predšolskih in osnovnošolskih otrok. Pozitivni premiki pri organizirani prostočasni športni vadbi otrok pa niso uspeli nevtralizirati negativnih sprememb v življenjskih slogih otrok in mladine. Posledice so vidne v povečanju deleža prekomer- no težkih in debelih otrok, predvsem od 8. do 13. leta starosti, in negativnih spremembah v funkcionalnih kazalnikih aerob- ne vzdržljivosti otrok in mladine 12 . Negativna gibanja so sicer mnogo manjša kot v drugih evropskih državah. Z zagotavljanjem infrastrukturnih pogojev za izvajanje športne dejavnosti je bila zlasti z intenzivnimi vlaganji občin zgrajena mreža športnih površin, ki zagotavlja 0,33 m 2 pokritih in 3,15 m 2 nepokritih športnih površin na prebivalca. Ob tem ni bil vzpo- stavljen učinkovit razvid športnih objektov, ki bi nam omogočil ustrezen pregled za učinkovitejše izpopolnjevanje mreže. V nekaterih lokalnih sredinah so bili zgrajeni za vzdrževanje stro- 8 http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/slovenski-sport-svetovni- fenomen/217612 9 Zaključno poročilo o projektu ZOI Vancuver 2010 (2010). Ljubljana: OKS- ZŠZ. 10 http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/slovenski-sport-svetovni- fenomen/217612 11 Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpić, S. Paulič, O. et al. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Ljubljana: Fakulteta za šport. 12 Strel, J., Bizjak, K., Starc, G., & Kovač, M. (2009). Longitudinal comparison of development of certain physical characteristics and motor abilities of two generations of children and youth, aged 7 to 18 in Slovenian pri- mary and secondary schools in the period 1990-2001 and 1997-2008. In B. Bokan, International scientific conference Theoretical, methodology and methodical aspects of physical education (p. 21-33). Belgrade, December 11-12, 2008. Belgrade: Faculty of Sport and Physical Education of the Univeristy of Belgrade. nacionalni program športa 137 škovno zahtevni športni objekti, ki jih bodo lokalne skupnosti zaradi omejenosti lokalnih proračunov težko vzdrževale. Na splošno je bila gradnja mreže športnih objektov področno raz- pršena, predvsem so bili zgrajeni večnamenski športni objekti; manj športnih površin glede na število prebivalcev je v najve- čjih mestih, zlasti v Ljubljani in Mariboru. Mreža športnih površin zagotavlja dostopnost do športa večini prebivalstva, kar kažejo tudi mednarodne primerjave. Slovenci smo prvi glede na uporabo naravnih športnih površin in eni najbolj športno dejavnih prebivalcev Evropske skupnosti 13 . Športno dejavnih je 64% prebivalcev, redno pa se s športom ukvarja 33% prebivalcev 14 . V preteklem desetletju je bila vzpostavljena tudi druga razvojna infrastruktura športa. Oblikovan je sistem izobraževanja, uspo- sabljanja, izpopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov športu. Za vse ravni razvoja kadrov v športu so vzpostavljeni programi, ki jih izvajajo kompetentni izvajalci (trije izvajalci uni- verzitetnih oz. visokošolskih programov; 282 programov uspo- sabljanja – 60 izvajalcev). Na področju izobraževanja je v opa- zovanem obdobju uspešno končalo študij 1.130 strokovnjakov z univerzitetno oz. visokošolsko izobrazbo na področju športa. Na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu pa je bilo v celotnem obdobju usposobljenih 9.679 strokovnih de- lavcev. V podporo prenosa znanj športne in druge organizacije letno izdajo okoli 70 publikacij znanstvene in strokovne litera- ture na področju športa. Za pomoč športnikom pri spremljanju njihove pripravljenosti deluje 9 laboratorijev Inštituta za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in en laboratorij na Univerzi na Primorskem. Kljub zmanjšanemu financiranju je obsežna in uspešna tudi znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu, ki pa je zaradi nacionalne strategije na področju zna- nosti usmerjena v publiciranje v mednarodnem prostoru, manj pa na preučevanje praktičnih problemov športa doma. Za pre- prečevanje dopinga je bila ustanovljena Nacionalna antido- pinška komisija, ki je znotraj svojih dejavnosti v tem desetletju ugotovila uporabo nedovoljenih poživil in postopkov pri 18-ih športnikih. Analiza financiranja slovenskega športa kaže, da so celotni iz- datki za šport v tem desetletju nominalno naraščali, v odnosu do BDP pa so zaradi večjih vlaganj v prometno infrastrukturo padali. Leta 2001 beležimo 433,9 milijonov € (2,38% BDP), leta 2007 pa 597 ,5 milijonov € (1,93% BDP) izdatkov za šport. Raz- merje med zasebnimi in javnimi izdatki se skozi leta bistveno ne spreminja; v povprečju zasebnimi izdatki predstavljajo 84%, javni izdatki pa 16% vseh izdatkov za šport. Delež javnih izdat- kov za šport je nižji kot v drugih državah EU. Izdatki prebivalcev predstavljajo skoraj polovico vseh izdatkov za šport. Največ potrošimo za nakup športnih izdelkov (78,2% - športna obla- čila in obutev ter oprema za športe na prostem); več kot trikrat manj pa za športne storitve (21,8% - športni tečaji, članarine športnim klubom, vadnine, smučarske vozovnice in vstopnice za športne prireditve). Povprečno slovensko gospodinjstvo športu nameni 496 €, kar je primerljivo s članicami EU-15. Iz- datki podjetij za šport (večinoma sponzorstva) predstavljajo v povprečju 18,1% vseh izdatkov za šport. 13 Eurobarometer (2010). Dosegljivo 15.4.2010 na: http://ec.europa.eu/pu- blic_opinion/archives/ebs/ebs_334_en.pdf. 14 Sila, B. et al. (2010). Športno rekreativna dejavnost Slovencev. Šport, 67(1- 2), priloga. Prihodki športnih organizacij so v desetletnem obdobju nara- sli iz 158,9 milijonov € na 300,3 milijonov €. Kljub izrazitemu povečanju prihodkov zasebnega sektorja, prihodki športnih društev stalno naraščajo. V letu 2008 jih je bilo 200,4 milijonov €, vendar pa povprečni prihodek društva zaradi vedno večjega števila le-teh stagnira. Športni objekti 56,4 % Razvojne naloge 3,2 % Delovanje društev, zvez, zavodov 8,2 % Kakovostni šport 2,5 % Šport invalidov 0,2 % Športna rekreacija 2,8 % Vrhunski šport 7,4 % Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 14,6 % Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine ter obštudijske športne dejavnosti študentov 4,7 % Slika 1: Struktura javno finančnih izdatkov v letu 2008 po vsebinah nacio- nalnega programa športa V letu 2008 je bilo iz javnih financ 15 namenjeno športu 100,1 milijona €, leta 2001 pa 63,4 milijona €. Sredstva lokalnih sku- pnosti v tem obdobju predstavljajo 75,2%, sredstva države pa 24,8% vseh javnih izdatkov za šport, kar pomeni, da imamo de- centraliziran model financiranja športa, primerljiv z zahodnoe- vropskimi državami. Javnofinančna sredstva so v tem obdobju dosegla 90% sredstev, načrtovanih v nacionalnem programu športa, vendar pa je bilo uresničevanje po posameznih vse- binah nacionalnega programa športa zelo različno. Najboljše uresničevanje beležimo na področju gradnje športnih objek- tov. To je tudi vsebina, kateri je bilo namenjenih največ javnih financ, poleg tega pa se je povečeval tudi njen delež znotraj vseh javnih izdatkov. Leta 2001 je znašal 48,1%, leta 2008 pa 56,4% vseh javno finančnih izdatkov za šport (slika 1). Nekateri podporni mehanizmi slovenskemu športu pa v pre- teklem desetletju niso bili udejanjeni. Soočamo se s težavami pri uveljavljanju programov športne vzgoje v celotni navpič- nici izobraževalnega sistema, uveljavljanju zdravstvenega var- stva športnikov, skrbi za celostni osebnostni razvoj vrhunskih športnikov, razvoju in uveljavljanju športne dejavnosti otrok in mladine s posebnimi potrebami in športnega udejstvova- nja invalidov, racionalizaciji uporabe javnih športnih površin in objektov ter pomanjkanju ustrezne vadbene infrastrukture nekaterih športnih panog. Opažamo tudi pretirano odvisnost nekaterih nacionalnih panožnih zvez od javnega financiranja in kronične težave profesionalnih športnih ekip. Napačne od- ločitve v letu 2006 glede delovanja in razvoja informacijske- ga sistema v športu so pripeljale do pomanjkanja ustreznih 15 Pod tem pojmom so zajeta sredstva lokalnih proračunov za šport, dr- žavnega proračuna za šport in sredstev Fundacije za šport. Šport je sofinanciran še iz nekaterih drugih javnih virov (npr. zaposlovanje špor- tnikov v javni upravi), vendar ta sredstva niso upoštevana, ker zanje ni- mamo ustreznih podatkov. priloga 138 nacionalni program športa informacij za odločanje. Prav tako nismo dosegli enakomerne medijske pokritosti različnih pojavnih oblik športa. Mediji poro- čajo predvsem o vrhunskem in kakovostnem športu, v manjši meri pa izpolnjujejo svoje poslanstvo pri promociji športa kot pomembnega dejavnika zdravega življenja. Civilna športna sfera opozarja tudi na njen zmanjšan vpliv pri soodločanju pri javnem financiranju in izvajanju športa na lokalni ravni. Na po- dročju davčnega okolja pa ugotavljamo, da le-to ni spodbu- dno za razvoj športa. Vse to predstavlja nevarnosti za nadaljnjo rast in razvoj slovenskega športa. 4 Vizija Šport bo postal pomembnejši del kulture našega naroda, za posameznika pa naj bi postal nujen del zdravega življenjskega sloga in pozitivne življenjske naravnanosti. 5 Cilji Zaradi več znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov na posa- meznika in družbo je javni interes Republike Slovenije, da se njeni prebivalci več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom. Zato je nacionalni program športa namenjen vsakemu nje- nemu prebivalcu ali posamezniku na začasnem delu pri nas. Skladno s poslanstvom in vizijo so operativni cilji nacionalnega programa športa do leta 2020: povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev Slove- • nije za 5 odstotnih točk povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev • Slovenije za 5 odstotnih točk povečati delež vsakodnevno športno dejavnih otrok in mla- • dine za 20 odstotnih točk povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vo- • denih programih za 3 odstotne točke povečati število športnikov v tekmovalnih sistemih za 10 od- • stotkov povečati število vrhunskih športnikov za 5 odstotkov • obdržati število vrhunskih športnikov s svetovnim razredom • Za uresničevanje ciljev (kakovostno športno dejavni prebi- valci) nacionalni program športa opredeljuje ukrepe na več podstrukturah športa ter dejavnosti za izpeljavo teh ukrepov, ki posegajo na različna družbena področja in pogosto zahte- vajo interdisciplinarno obravnavo in medpodročno ministrsko usklajevanje (slika 2). S športom se prebivalci Slovenije ukvar- jajo v različnih pojavnih oblikah, ki se lahko medsebojno pre- pletajo. 6 Ukrepi Skupen namen ukrepov je zagotavljanje možnosti za kako- vostno športno udejstvovanje s povečanjem dostopnosti do športa, konkurenčnosti športnih organizacij in kakovostjo športnih programov. Ukrepi nacionalnega programa športa so predstavljeni po šestih strukturah športa: programi športa (vsebinska osnova športa) f. športni objekti in naravne površine za šport (materialna g. podlaga za izvajanje športa) KAKOVOSTNO ŠPORTNO DEJAVNI PREBIVALCI UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE MOŽNOSTI DEJAVNOSTI ZA IZPELJAVO UKREPOV šolstvo šport okolje zdravstvo davki programi športa športni objekti in naravne površine razvojne dejavnosti v športu delovanje športnih organizacij športni rekreativci športniki v tekmovalnih sistemih turizem znanost obramba kultura promet davčne spodbude za šport podpora humanosti v športu športno dejavni otroci in mladina pri pouku protočasno športno dejavni otroci in mladina zunaj tekmovalnih sistemov NPŠZ Slika 2: Povezanost ciljev z ukrepi in družbenimi področji, ki bodo z dejavnostmi izpeljale ukrepe nacionalnega programa športa nacionalni program športa 139 razvojne dejavnosti v športu (podpora za posamezniku pri- h. merno, varno izvajanje športnih dejavnosti) delovanje športnih organizacij (zagotavljanje njihove konku- i. renčnosti) davčne spodbude za šport (zagotavljanje spodbudnega j. okolja za rast in razvoj športa) podpora humanosti v športu. k. Strukture so razdeljena na podstrukture, na katerih so skladno z glavnimi cilji nacionalnega programa opredeljeni strateški cilji teh področij. Na podlagi ciljev so zasnovani ukrepi in pred- videni učinki oz. merljivi kazalniki teh ukrepov. Ukrepi izhajajo iz analize preteklega nacionalnega programa5, kjer so tudi ob- razloženi. Vsak ukrep vsebuje dejavnosti, ki imajo opredeljen rok izved- be, predvidena finančna sredstva in razmerja med sofinancerji oz. odgovornost nosilcev za izvedbo posameznih dejavno- sti. Finančna sredstva so opredeljena za izvajanje dejavnosti, ki sodijo v letne programe športa, medtem ko dejavnosti, ki so predmet delovanja državnih organov ali drugih nosilcev izvedbe nalog, niso finančno ovrednotene. V teh primerih so pri dejavnostih predvideni zgolj nosilci izvajanja teh dejavno- sti. Pri opredeljevanju finančnih sredstev nacionalni program športa izhaja iz realizacije preteklega nacionalnega programa5 in želenih sprememb v financiranju, kar je vidno v poglavju Fi- nanciranje. V nadaljnjem besedilu so uporabljene naslednje kratice: kratica naziv ARRS Agencija za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji EP Evropsko prvenstvo ESS Evropski strukturni skladi FŠ Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani FŠO Fundacija za šport MF Ministrstvo za finance MG Ministrstvo za gospodarstvo MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MOL Mestna občina Ljubljana MOP Ministrstvo za okolje in prostor MORS Ministrstvo za okolje in prostor MŠŠ šolstvo Ministrstvo za šolstvo in šport, pristojne službe za vrtec, osnovno šolo ali srednjo in višjo šolo MŠŠ šport Ministrstvo za šolstvo in šport, pristojna služba za šport MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehno- logijo MZ Ministrstvo za zdravje NPŠZ Nacionalne panožne športne zveze NŠZ Nacionalne športne zveze OI Olimpijske igre OKS Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez OŠZ Občinske športne zveze PF UL Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani PF UM Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru kratica naziv PF UP Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem RTV SLO Radio in televizija Slovenije SP Svetovno prvenstvo URI Soča Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča ZRS KP Znanstveno raziskovalno središče Koper Univerza na Primorskem ZRSŠ Zavod Republike Slovenije za šolstvo ZŠIS-POK Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpij- ski komite Slovenije 6.1 Programi športa Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so programsko prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim zmožnostim (znanju, sposobnostim, lastnostim in motivaciji) in njihovi starosti. Programi športa, kot najbolj viden del športa, pred- stavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno športno vadbo 16 Nacionalni program športa opredeljuje programsko podstruk- turo, prikazano v sliki 3. Programe športa izvajajo različni izva- jalci, zanje pa so odgovorni različni nosilci, zato je za njihovo uspešnost ključno prav mreženje oz. povezovanje vsebinske, prostorske in finančne odgovornosti posameznih nosilcev (družine, šole, društvene sfere, lokalnih skupnosti, zasebnikov, resornih ministrstev idr.) in ne ločevanje programov športa gle- de na te nosilce. 6.1.1 Šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu V slovenskih vrtcih se področje, ki je del Kurikula za vrtce, ime- nuje gibanje, v celotni navpičnici vzgojno-izobraževalnega sis- tema pa imajo učenci in dijaki obvezen predmet športna vzgo- ja v različnem obsegu tedenskih ur (1 do 3 ur po 45 minut). Na prvih dveh stopnjah bolonjskega študija so predmeti z različni- mi poimenovanji, ki vključujejo športne vsebine, vključeni le v nekatere študijske programe kot izbirni predmeti. Športna vzgoja v šoli predstavlja edino redno športno dejav- nost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine (nekaj več kot 95% mladih med 15. in 17. letom oziroma okrog 80% mladih med 17. in 19. letom), zato sta njen obseg in kakovost izjemnega pomena za zdrav razvoj, obli- kovanje zdravega življenjskega sloga in ustrezno socializacijo otrok in mladine 17 . 16 Izjema je športna rekreacija, kjer pomemben del ljudi vadi zunaj špor- tnih organizacij. 17 Kovač, M. (2001). Physical education. V A. Barle Lakota, M. Gajgar in M. Turk Škraba (ur.), The development of education. National report of the Re- public of Slovenia by Ministry of education, science and sport (str. 89-92). Ljubljana: Ministry of Education, Science and Sport. Biddle, S.J.H. (2003). Enhancing motivation in physical education. V S.J. Silverman in C.D. Ennis (ur.), Student Learning in Physical Education (2nd ed., str. 101-127). Champaign, IL: Human Kinetics. Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE program- mes in the European context: Quality issues. V G. Starc, M. Kovač in Biz- jak, K. (ur.) 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts (str. 9-26). Ljubljana: Faculty of Sport). priloga 140 nacionalni program športa Strateški cilji S kakovostno in redno športno vzgojo (najmanj – 180 minutno tedensko) povečati gibalno kompe- tentnost malčkov / učencev / dijakov / študentov za 10% Pri malčkih / učencih / dijakih / študentih obliko- – vati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga Kazalniki Število minut, ki so vsak dan namenjeno po- – dročju gibanja v vrtcih Število minut obvezne šolske športne vzgoje – v posameznih stopnjah vzgoje in izobraže- vanja Število ur prostočasne šolske športne vzgoje v – posameznih stopnjah vzgoje in izobraževanja Delež vključenih malčkov / učencev / dijakov – v prostočasne športne programe Povprečno število malčkov / učencev / dijakov – / študentov v vadbeni skupini Delež ur v prvem in drugem triletju, kjer po- – teka skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga Delež učencev / dijakov / študentov, ki so pre- – komerno težki ali debeli Spremembe v gibalnem razvoju ter drugih – kazalnikih gibalne kompetentnosti otrok in mladine Delež plavalcev – Financiranje šolske športne vzgoje sodi v področje vzgoje in izobraževanja, ki ga pokriva MŠŠ. Smiselno je, da se zaradi velikih sprememb v življenjskih slogih 18 zagotovi vsem vklju- čenim v programe vzgoje in izobraževanja od vrtca so konca šolanja skladno z resolucijo Evropskega parlamenta 19 najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko. Po mnenju strokovnjakov je to najmanjši obseg, ki še lahko ob ka- kovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči, da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. V preteklem desetletju se je prvič zmanjšalo število ur športne vzgoje v nekaterih tehniških in poklicnih šolah, z uvedbo bo- lonjske reforme je bila iz rednih študijskih programov izključe- na športna vzgoja, kar je v popolnem nasprotju s potrebami današnjih otrok in mladine. Med otroki in mladino je vse bolj prisoten t.i. sedeči način življenja, izjemno se povečuje delež prekomerno težkih in debelih, zmanjšuje pa se njihova gibal- na kompetentnost 18 . Strateški cilji, ki bi jih naj uresničilo MŠŠ in MVZT do leta 2020, so zato usmerjeni v zagotavljanje ustrezne količine vadbe za vse otroke in mladino ter izboljšanje njene 18 Jurak, G., Kovač, M. (2009). Ali kurikularne spremembe dohajajo spre- membe v življenjskih slogih otrok? Sodobna pedagogika, 60(1), 318-333. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kine- ziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 19 Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju z dne 13. novembra 2007 (2007/2086(INI). šport v vzgojno izobraževalnem sistemu velike mednarodne športne prireditve profesionalni šport vrhunski šport kakovostni šport športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport prosto časna športna vzgoja otrok in mladine obštudijske športne dejavnosti športna rekreacija šport invalidov Slika 3: Programska podstruktura nacionalnega programa športa in njena povezanost nacionalni program športa 141 kakovosti 20 . Vse to zahteva tudi drugačne normative za izpe- ljavo pouka in drugačne načine izobraževanja ter strokovnega izpopolnjevanja bodočih učiteljev, ki poučujejo športno vzgo- 20 Kakovost pojmujemo kot preplet sodobno zasnovanih učnih načrtov in interesnih športnih programov, materialnih in normativnih pogojev za njihovo izpeljavo, ustrezno kompetentnega kadra in ustreznih pri- stopov k delu z mladimi, kot so diagnosticiranje na podlagi objektivnih podatkov, ustrezna diferenciacija in individualizacija vadbe, uporaba ustreznih pripomočkov in IKT (Informacijsko komunikacijske tehnolo- gije – postopki uporabe sodobnih učnih medijev, kot so računalniški programi, medmrežje, videoposnetki in njihove analize, slike, kinogra- mi, plakati, merilci srčnega utripa, merilci porabe energije itd.), različni načini evalvacije procesa, učinkovita in senzibilna izvedba pouka, da bo za mlade športna vadba prijetna izkušnja. jo na vseh stopnjah šolanja. Glede na to nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe 21 : Povečati količino obveznih ur športne vzgoje 1. Zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih kakovostno vodenih 2. športnih prostočasnih dejavnosti tedensko za učence in di- jake Povečati kakovost športne vzgoje 3. 21 Drugi podporni ukrepi so v poglavjih Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, Športni objekti in narav- ne površine za šport. Ukrepi so predstavljeni v viru pod sprotno opom- bo št. 5. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečati količino obveznih ur šolske športne vzgoje Ustrezna sprememba zakonodaje in kurikulov (špor- tna vzgoja naj ne bo del tedenske obremenitve učen- cev / dijakov / študentov) 2011-2012 MŠŠ šolstvo Ö Ponovno uvedba športne vzgoje kot obveznega predmeta v prvi letnik študijskih programov 2011-2012 MVZT Ö Priprava, sprejem in uvedba izbirnih predmetov, ki osmišljajo vsebine športa glede na visokošolski študij- ski program 2011-2012 Fakultete in viso- Ö košolski zavodi Zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih ka- kovostno vodenih športnih prostočasnih dejavnosti tedensko za učence in dijake Sprememba zakonodaje, tako da je izpeljava intere- snega programa v določenem deležu lahko del učne obremenitve športnega pedagoga 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö MŠŠ šolstvo Ö Povezava s športnimi zvezami, ki ponujajo celovite športne programe, in društvi v lokalnem okolju 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö MŠŠ šport Ö MŠŠ šolstvo Ö NŠZ in društva Ö Povečati kakovost šolske športne vzgoje Posodobitev učnih načrtov za športno vzgojo 2011-2012 MŠŠ šolstvo Ö Univerze Ö Zagotovitev razvojnim stopnjam primerne športne pripomočke in ustrezno IKT 2011-2020 FŠ Ö Pedagoške fakul- Ö tete MŠŠ šolstvo Ö Lokalne skupnosti Ö gospodarstvo Ö Sprememba standardov in normativov za poučevanje športne vzgoje in določitev normative za izpeljavo prostočasnih športnih programov 2011-2012 MŠŠ šolstvo Ö Skupno poučevanje razrednih učiteljic in športnega pedagoga v rednih urah športne vzgoje 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö Sistemsko spremljati telesni in gibalni razvoj ter druge ka- zalnike gibalne kom- petentnosti na celotni populaciji osnovno- šolcev, srednješolcev in študentov Določitev modela gibalne kompetentnosti in njegove spremljave 2011-2012 FŠ Ö Pedagoške fakul- Ö tete Posodobitev sistema obdelave podatkov nacionalne- ga preverjanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine in posredovanja podatkov šolam, otrokom in staršem 2011-2012 MŠŠ šport Ö MŠŠ šolstvo Ö Sprememba zakonodaje, ki bo zagotovila spremljavo na celotni populaciji šolajočih otrok in mladine 2011-2012 MŠŠ šolstvo Ö Vzpostavitev sistema svetovanja staršem prek spletne aplikacije in govorilnih ur 2011-2012 MŠŠ šolstvo Ö Izboljšava sistema ugotavljanja znanja plavanja in vključevanja neplavalcev v plavalne tečaje 2011-2012 MŠŠ šport Ö MŠŠ šolstvo Ö priloga 142 nacionalni program športa Sistemsko spremljati telesni in gibalni razvoj ter druge kazal- 4. nike gibalne kompetentnosti na celotni populaciji osnovno- šolcev, srednješolcev in študentov. 6.1. 2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Številni strokovnjaki se strinjajo, da je strokovno vodena, do- volj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba edina dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posle- dice današnjega pretežno sedečega življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij 22 . Temeljni namen športne vadbe, predvsem v obdobju otroštva in mla- dostništva, je omogočiti, da postane otrok oziroma mladostnik 22 Brettschneider, W.D. in Naul, R. (2007). Obesity in Europe: young people’s physical activity and sedentary lifestyles. Sport sciences international, št. 4. Frankfurt am Main: Peter Lang. Currie, C., Roberts, C., Morgan, A., Smith, R., Settertobulte, W., Samdal, O. idr. (2004). Young People’s Health in Context, Health Behaviour in School- aged Children (HBSC) study: international report from the 2001/2002 survey. (Health Policy for Children and Adolescents, No. 4). Copenhagen: World Health Organization Regional Office for Europe. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kine- ziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Zagotoviti vsaj eno uro kakovostno vodene špor- tne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine Zagotavljanje prednosti pri koriščenju športnih povr- šin za izvajalce programov športa otrok in mladine 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö Dodatne ure športne vzgoje v osnovni šoli v kombina- ciji s skupnim poučevanjem razrednih učiteljic in špor- tnega pedagoga v rednih urah športne vzgoje 2011-2020 2011: 200.000 € 2012-2020: letna rast za 15% Lokalne skupnosti 80% Ö MŠŠ šport 10% Ö FŠO 10% Ö Skupaj z najstniki priprava vsebinske zasnove otokov športa, prilagojene najstniški kulturi 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö Po subvencioniranih cenah ali brezplačna izposoja športnih pripomočkov otrokom in mladini (drsalke, smuči, kolesa, kajaki, kanuji idr.) 2011-2020 2011: 500.000 € 2012-2020: letna rast za 5% Lokalne skupnosti 80% Ö MŠŠ šport 20% Ö Subvencionirano organizirano ukvarjanje otrok in mla- dine s športnimi dejavnostmi v naravi 2011-2020 2011: 500.000 € 2012-2020: letna rast za 5% Lokalne skupnosti 50% Ö MG 50% Ö Posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost obstoječih prostočasnih programov športne vzgo- je otrok in mladine Vsebinska in organizacijska posodobitev nacionalnih prostočasnih športnih programov za otroke in mladi- no ter njihovo izvajanje (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Hura, prosti čas, Šolska športna tekmovanja, Ciciban planinec, Mladi planinec) 2011-2012 2011: 3 mio € 2012-2020: letna rast za 5% lokalne skupnosti 75% Ö MŠŠ šport 20% Ö MŠŠ šolstvo 5% Ö Sofinanciranje izvajanja prostočasnih programov špor- tne vzgoje otrok in mladine, ki niso vključeni v tekmo- valne sisteme panožnih športnih zvez, na lokalni ravni 2011-2012 2011: 2 mio € 2012-2020: letna rast za 10% lokalne skupnosti 100% Ö Povezava obstoječih prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine s šolskim sistemom 2011-2020 MŠŠ šport Ö MŠŠ šolstvo Ö Lokalne skupnosti Ö Priprava in izpeljava novih, privlačnih športnih progra- mov za posebne ciljne skupine, kot so npr. srednješol- ci, otroci in mladina s posebnimi potrebami, socialno izključeni, prekomerno težki in debeli 2011-2020 2011: 10.000 € (pri- prava) 2012: 1 mio € 2013-2020: letna rast za 20% MŠŠ šport 20% Ö Lokalne skupnosti 60% Ö FŠO 20% Ö Priprava in izpeljava privlačnih programov med pouka prostimi dnevi 2011-2020 2011: 30.000 € 2012-2020: 10% le- tna rast MŠŠ šport 20% Ö Lokalne skupnosti 60% Ö FŠO 20% Ö Strateški cilji Povečati delež dnevno športno dejavnih otrok in – mladine za 20 odstotnih točk Izboljšati gibalno kompetentnost otrok in mla- – dine S športno vadbo pomagati določenim otrokom – in mladostnikom (otroci in mladostniki s poseb- nimi potrebami, socialno izključeni idr.) k pridobi- vanju socialnih kompetenc in zdravemu razvoju Kazalniki Delež otrok in mladine, ki se v prostem času – (med tednom, v pouka prostih dnevih) redno ali občasno ukvarjajo s športom Število otrok in mladine v nacionalnih špor- – tnih programih Zlati sonček, Krpan, Hura, prosti čas, Šolska športna tekmovanja, Ciciban planinec, Mladi planinec Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju – ter drugih kazalnikih gibalne kompetentnosti otrok in mladine Število vključenih otrok in mladine v posebne – programe športne vadbe, namenjene otro- kom in mladini s posebnimi potrebami, soci- alno izključenim ipd. nacionalni program športa 143 gibalno kompetentna oziroma gibalno izobražena osebnost 23 . Njene značilnosti so: ustrezna gibalna učinkovitost; usvojenost spretnosti in znanj, ki posamezniku omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih; redna gibalna oziroma športna dejavnost in razumevanje vloge gibanja ter športa in njunih vplivov na oblikovanje zdravega življenjskega sloga. Sofinanciranje dejavnosti na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine od predšolskega do vključno srednje- šolskega obdobja sodi v letni program športa na državni in lo- kalni ravni, v osnovni šoli pa je kot del razširjenega programa šole (interesne dejavnosti) financiran tudi iz sredstev šolstva. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine tako obsega širok spekter športnih dejavnosti, od obšolskih športnih programov, namenjenih vsem otrokom in mladini, do športnih programov otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo društva in zasebniki. Zaradi vpliva gibanja in športa na različne vidike razvoja mla- dega človeka je v nacionalnem programu športa izpostavlje- na prednostna skrb za vse pojavne oblike športne dejavnosti otrok in mladine. S temi programi želimo uresničevati priporo- čila številnih resolucij, ki zahtevajo, da mora imeti vsak otrok in mladostnik vsaj uro kakovostne športne vadbe dnevno. Zato je nujno aktivno vključevanje različnih področij: šolski (redni pouk, športni dnevi, interesni športni programi in šolska športna tek- movanja; skrb za šolanje mladih športnikov), zdravje (politike prehranjevalnih navad), promet (zagotavljanje varnih poti, ki naj omogočajo dostop v šolo peš ali s kolesom), delo, druži- na in socialne zadeve (omogočanje družinskega prostočasne- ga udejstvovanja), finance (davčne olajšave za vključevanje v športne programe), turizem (brezplačna ponudba v turističnih središčih). Zaradi izrazito skromnega financiranja tega področja v zadnjem desetletju5 je treba povečati delež financiranja pro- gramov na lokalni ravni. Kakovost in učinkovitost prostočasnih športnih programov bomo povečali, če bodo programe voditi bolj izobraženi oziroma usposobljeni kadri. Zaradi zapletenosti dela z mladimi in varnosti lahko delajo z mladimi le izobraže- ni športni strokovnjaki, izjemoma pa tudi strokovni delavci, ki imajo najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. 23 Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE program- mes in the European context: Quality issues. V G. Strac, M. Kovač in Biz- jak, K. (ur.) 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts (str. 9-26). Ljubljana: Faculty of Sport. V preteklem desetletju zaznavamo izrazit porast deleža otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo in debelostjo, upa- dajo pa tudi gibalne sposobnosti, posebej tiste, ki so povezane z dalj časa trajajočim delom, zato so strateški cilji do leta 2020 usmerjeni v dnevno zagotavljanje vsaj ure dovolj intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe. Ukrepi na področju pro- stočasne športne vzgoje otrok in mladine zahtevajo aktivno vključevanje različnih politik, zato so nekateri od ukrepov na- vedeni na drugih področjih nacionalnega programa športa 24 . Zagotoviti vsaj eno uro kakovostno vodene športne vadbe 1. dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine Posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost obstoječih 2. prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine 6.1.3Obštudijske športne dejavnosti Obštudijske športne dejavnosti predstavljajo nadgradnjo špor- tne vzgoje študentov kot njihovo prostočasno športno udej- stvovanje. So pomembna sestavina življenja študentov kot dopolnilo intelektualnemu delu. Pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja, ki ga pretežno zahteva študij, in polnejši uresničitvi človeka. Strateški cilji Zagotoviti pogoje, da se bo v prostem času redno – ukvarjajo s športom 50% študentov Izboljšati gibalno kompetentnost študentov za – 10% Povečati število študentov v športnih programih – za 20% Kazalniki Delež študentov, ki se v prostem času redno – ali občasno ukvarjajo s športom Število študentov v obštudijskih športnih – programih in v univerzitetnih športnih tekmo- vanjih Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju – ter drugih kazalnikih gibalne kompetentnosti študentov 24 Zagotavljanje športnih objektov in zunanjih športnih površin za otroke in mladino je umeščeno znotraj poglavja Športni objekti in naravne površine za šport. Izboljšanje kompetenc strokovnega kadra, ki organi- zira in izpeljuje interesne športne programe otrok in mladine, je pred- stavljeno v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Zagotoviti pestro ponudbo cenovno dostopnih obštu- dijskih športnih dejavnosti študentov Vsebinska in organizacijska posodobitev in izpelja- va programov obštudijskih športnih programov v kraju študija 2011-2020 2011: 300.000 € 2012-2020: letna rast za 10% Lokalne skupnosti 60% Ö MŠŠ šport 10% Ö MVZT 20% Ö FŠO 10% Ö Sofinanciranje športne dejavnosti študentov v do- mačem kraju bivanja 2011-2020 2011: 300.000 € 2012-2020: letna rast za 10% Lokalne skupnosti 90% Ö FŠO 10% Ö Sofinanciranje vseh ravni športnih tekmovanj štu- dentov 2011-2020 2011: 150.000 € 2012-2020: letna rast za 5% Lokalne skupnosti 50% Ö MŠŠ šport 25% Ö FŠO 25% Ö Po subvencioniranih cenah ali brezplačna izposoja športnih pripomočkov študentom (drsalke, smuči, kolesa, kajaki, kanuji idr.) 2011-2020 2011: 250.000 € 2012-2020: letna rast za 5 % Lokalne skupnosti 80% Ö MŠŠ šport 20% Ö priloga 144 nacionalni program športa Obštudijske športne dejavnosti predstavljajo različne organizi- rane in samoorganizirane 25 oblike športnih dejavnosti v kraju študija in v domačem kraju bivanja študenta. Za organizacijo tovrstnih dejavnosti morajo poleg študentov skrbeti visokošol- ski zavodi. Obštudijske športne dejavnosti se financirajo skozi letne programe športa na državni in lokalnih ravneh. V preteklem desetletju je bilo na področju študentskega špor- ta veliko sprememb, ki so slabo vplivale nanj5. Potrebno bo po- večati javno financiranje teh dejavnosti, zlasti na ravni lokalnih skupnosti. Univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo vzpostaviti učinkovit sistem kakovostnih obštudijskih športnih dejavnosti, v katere bodo pritegniti večje število študentov. Glede na značilnosti študentov nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep na tem področju. Zagotoviti pestro ponudbo cenovno dostopnih obštudijskih 1. športnih dejavnosti študentov 6.1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Kakovostna športna dejavnost otrok in mladine, ki se ukvarja- jo s športom zaradi doseganja vrhunskih dosežkov, je temelj- ni pogoj kasnejše športne uspešnosti. Ti programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike na njihovi poti za doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v medna- rodnem merilu. Temeljijo na kakovostni šolski športni vzgoji, ki se v športnih društvih in njihovih zvezah nadgrajuje v trening posamezne športne panoge, ki ga izvaja strokovno izobražen, izjemoma pa tudi strokovni kader, ki imajo najmanj drugo sto- pnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. Programi morajo ob športnem udejstvovanju 25 Pri samoorganiziranih oblikah se študentom zagotovi le prostor za iz- vajanje športnih dejavnosti. omogočati uspešno izobraževanje. Pri tem so mladim športni- kom na voljo sistemske pomoči 26 . Sofinanciranje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, sodi v letne programe športa na državni in lokalni ravni. Strateška cilja Povečati število otrok in mladine v tekmovalnih – sistemih za 15% Povečati število športnikov mladinskega razre- – da za 10% Kazalnika Število otrok in mladostnikov, ki so vključeni – v tekmovalne programe nacionalnih pano- žnih športnih zvez Število športnikov mladinskega razreda – V preteklem desetletju smo vzpostavili sistem nacionalnih panožnih športnih šol, ki je zboljšal raven kakovosti dela z na- darjenimi mladimi športniki, zato bodo prihodnje dejavnosti usmerjene v prenos te pozitivne prakse na lokalno raven in na izboljšanje kakovosti dela s to občutljivo populacijo. Zagota- vljanje možnosti za kakovostno športno vzgojo otrok in mladi- ne, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, posega na več področij nacionalnega programa 27 , zato je v tem delu oprede- ljen le en ukrep. Omogočiti kakovostno športno vzgojo otrok in mladine v 1. tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez 26 Predstavljeno v poglavju Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih špor- tnikov. 27 Izboljšanje kompetenc strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje pro- stočasne športne programe otrok in mladine, je predstavljeno v po- glavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih ka- drov v športu. Podpore športnikom v šolskem sistemu so predstavljene v poglavju Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov. Meritve in spremljanje treniranosti je opredeljeno v poglavju Spremljanje pri- pravljenosti športnikov in svetovanje o športni vadbi. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Omogočiti kako- vostno športno vzgojo otrok in mladine v tek- movalnih siste- mih panožnih športnih zvez Organizacija občinskih panožnih športnih šol (zaposlovanje strokovno izobraženega kadra) 2011-2020 2011: 4 mio € 2012-2020: letna rast za 20% Lokalne skupnosti 90% Ö MŠŠ šport 5% Ö FŠO 5% Ö Organizacija nacionalnih panožnih športnih šol (zaposlovanje strokovno izobraženega kadra) 2011-2020 2011: 1,6 mio € 2012-2020: letna rast za 10% MŠŠ šport 80% Ö FŠO 15% Ö NPŠZ 5% Ö Sofinanciranje programov športa otrok in mladine, ki tekmujejo v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez 2011-2020 2011: 14 mio € 2012-2020: letna rast za 10% Lokalne skupnosti 60% Ö MŠŠ šport 20% Ö FŠO 20% Ö nacionalni program športa 145 6.1.5 Športna rekreacija Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje obvezne in prosto- časne športne vzgoje. Predstavlja športno dejavnost odraslih vseh starosti in/ali družin s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja ali zabave. Z vidi- ka javnega interesa so pomembni zlasti učinki takšne športne vadbe, ki nesporno dokazujejo, da je redna, kakovostno struk- turirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija zelo koristna za zdravje posameznika in posledično tudi za javno zdravje 28 . Takšna vadba 29 zmanjšuje obolevnost in smrtnost 30 , neposre- dno zmanjšuje telesno težo, omogoča boljše uravnavanje ma- ščob v krvi 31 ter količine telesnega maščevja 32 , dviguje raven 28 Javno zdravje je opredeljeno kot znanost in stroka o preprečevanju in krepitvi zdravja skupnosti skozi izobraževanje, promocijo zdravih življenjskih slogov ter raziskav o preprečevanju bolezni in poškodb. Javno zdravje pomaga zboljšati zdravje in dobro počutje ljudi. 29 Enake pozitivne učinke imajo tudi vsi drugi programi športa, le da se pri nekaterih od njih pojavljajo tudi nekateri negativni zdravstveni učinki (npr. poškodbe in okvare pri vrhunskem in kakovostnem športu). Kljub temu imajo tudi ti programi zelo pozitivno zdravstveno in stroškov- no bilanco. Izračuni, ki upoštevajo tudi poškodbe pri športu, namreč kažejo na neposredne stroške zdravljenja zaradi telesne neaktivnosti od 104 USD do 1.305 USD na prebivalca (v: Oldridge, N. (2006). Costs of physical inactivity. V: Abstact book of 1 1th World sport for all congress. Physical Activity: Benefits and Challenges, pp. 9. Havana: Cuban Olympic Committee). 30 Blair, S.N., Kohl, H.W., Barlow, C.E., Paffenbarger, R.S., Gibbons, L.W., Ma- cera, C.A. (1995). Changes in physical fitness and all-cause mortality. A prospective study of healthy and unhealthy men. Jama, 273(14):1093- 8. Haskell, W.L., Leon, A.S., Caspersen, C.J., Froelicher, V.F., Hagberg, J.M., Harlan, W. et al. (1992). Cardiovascular benefits and assessment of physical activity and physical fitness in adults. Med Sci Sports Exerc, 24(6 Suppl):S201-20. 31 Leon, A.S., Sanchez, O.A. (2001). Response of blood lipids to exercise training alone or combined with dietary intervention. Med Sci Sports Exerc, 33(6 Suppl):S502-15; discussion S528-9. 32 Kromhout, D., Bloemberg, B., Seidell, J.C., Nissinen, A., Menotti, A. (2001). Physical activity and dietary fiber determine population body fat levels: the Seven Countries Study. Int J Obes Relat Metab Disor, 25(3):301-6. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečati dostopnost do kakovostne športne rekre- acije Sofinanciranje zaposlovanja ustrezno izo- braženega strokovnega kadra 2011-2020 2011: 2 mio € 2012-2020: letna rast za 15% letno MŠŠ šport 10% Ö FŠO 10% Ö Lokalne skupnosti 80% Ö Sofinanciranje uporabe športnih objektov in površin za ciljne športnorekreativne programe (ciljno skupino določajo spol, starost, posebne potrebe, raven znanja, pripravljenost, stopnja motiviranosti idr.) 2011-2020 2011: 2 mio € 2012-2020: letna rast za 15% letno MŠŠ šport 10% Ö FŠO 10% Ö Lokalne skupnosti 80% Ö Ozaveščenost vsakega po- sameznika o pomenu špor- tne dejavnosti za lastno zdravje in dobro počutje Razvoj športnih programov za krepitev zdravja in dobrega počutja različnih ciljnih skupin (sofinanciranje pilotskih progra- mov) 2011 - 2020 2011: 500.000 € 2012-2020: letna rast za 3% letno MZ 50% Ö MŠŠ šport 20% Ö FŠO 30% Ö Strateška cilja Povečati delež redno športno dejavnih za 5 od- – stotnih točk Povečati delež organizirano športno dejavnih za – 5 odstotnih točk Kazalnik Delež športno dejavnih prebivalcev (redno, – občasno, organizirano) varovalnega holesterola - HDL in niža raven škodljivega hole- sterola – LDL 33 ter povečuje kostno gostoto 34 . Športna rekreacija zato predstavlja dejavno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa ljudi. Ima različne pojavne oblike. Zaradi oblikovanja zdra- vega življenjskega sloga je zlasti priporočljivo družinsko ukvar- janje s športom. Pri tem ni pomembna samo večja notranja povezanost in kakovost družinskega življenja, temveč tudi spo- znanja o športu kot praviloma učinkovitem sredstvu razvedrila in kakovostnega preživljanja prostega časa, pa tudi prepreče- vanja in zdravljenja sociopatoloških pojavov. Vse pomembnej- ši del športne rekreacije je zaradi demografskih gibanj šport starostnikov. Športna rekreacija predstavlja tudi pomemben razvojni dejavnik turizma. V preteklem desetletju beležimo pomemben razvoj športne rekreacije. Športna dejavnost Slovencev se je zvišala 14 ; zaradi vpliva mater na preživljanje prostega časa družine 35 je zlasti po- membna številčnejša navzočnost žensk v športni rekreaciji. Po- večala se je tudi ponudba programov športne rekreacije. Tukaj je gibalo razvoja zlasti zasebna ponudba 5 . Vendar ne smemo prezreti, da športna rekreacija temelji na finančnih prispevkih prebivalstva 5 , zato v preteklosti niso bili vzpostavljeni pogoji za enak dostop do nje vsem prebivalcem Slovenije. Zato nacio- nalni program športa opredeljuje povečanje dostopnosti zlasti z ukrepi na področju zunanjih športnih objektov in uporabe naravnih površin za šport. Športna rekreacija na teh površinah lahko predstavlja zelo dobro nevtralizacijo današnjim delov- nim obremenitvam, ki jih označuje dolgotrajno sedenje v za- prtih prostorih pred računalniškimi zasloni, hkrati pa je zaradi njihove brezplačne uporabe tudi socialni korektiv. 33 Sasaki, J., Shindo, M., Tanaka, H., Ando, M., Arakawa, K. (1987). A long- term aerobic exercise program decreases the obesity index and incre- ases the high density lipoprotein cholesterol concentration in obese children. Int J Obes, 11(4):339-45. 34 Centers for Disease Control and Prevention (1997). Guidelines for school and community programs to promote lifelong physical activity among young people. MMWR Recomm Rep; 46(RR-6):1-36. 35 Doupona, M. (1996). Socialno demografska struktura mater in očetov šolo- obveznih otrok in njihov odnos do športa. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. priloga 146 nacionalni program športa Uresničevanje strateških ciljev na področju športne rekreacije bo poleg dejavnosti, navedenih v drugih poglavjih 36 , udejanje- no prek naslednjih ukrepov: Povečati dostopnost do kakovostne športne rekreacije 1. Ozaveščenost vsakega posameznika o pomenu športne de- 2. javnosti za lastno zdravje v najširšem pomenu besede 6.1.6 Šport invalidov Šport invalidov 37 ima v vseh svojih raznovrstnih oblikah po- membne psihosocialne učinke (možnost rehabilitacije s po- močjo gibanja, ponovno vključevanje v družbo), lahko pa tudi športne učinke (možnost doseganja vrhunskih rezultatov in ukvarjanje s športno rekreacijo). Tako pri nekaterih oblikah zmanjšanih zmožnosti človekove telesne dejavnosti prevla- duje izrazito doseganje vrhunskih dosežkov (paraolimpijski 36 Nacionalni program športa spodbuja športno rekreacijo še z ukrepi na področju športnih prireditev, športnih objektov, davkov, usposabljanj v športu in javnega obveščanja o športu. 37 Obstaja več opredelitev invalidnih oseb. Po Zakonu o invalidskih or- ganizacijah (Uradni list RS, št. 108/02, 61/06) je v skladu z mednarodno klasifikacijo invalid tisti posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega okolja, v katerem živi. športi,olimpijada gluhih 38 ), drugje pa so v ospredju bolj psiho- socialni vidiki (igre specialne olimpijade). Obstajajo pa tudi dru- ge oblike športa invalidov (neparaolimpijski športi). Raznolikost športnih dejavnosti na področju športa invalidov kaže tudi sestava osrednje panožne zveze na področju športa invalidov v Sloveniji Zveze za šport invalidov Slovenije – Parao- 38 Ang. deaflympics Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Razmerja med sofinan- cerji Vzpostavitev športa invali- dov na lokalni ravni Sofinanciranje delovanja športa invalidov na lo- kalni ravni (programi rekreacije in tekmovalnega športa) 2012-2020 2011: 100.000 € 2012-2020: 20% rast letno Lokalne skupnosti 80% Ö FIHO 20% Ö Zaposlovanje strokovnih kadrov na področju špor- ta invalidov po modelu občinskih športnih šol 2011-2020 2011: 50.000 € 2012-2020: 30% rast letno Lokalne skupnosti 80% Ö FIHO 20% Ö Dvigniti kon- kurenčnost vrhunskega športa inva- lidov Sofinanciranje organizacije državnih prvenstev invalidov v posameznih športih hkrati z državnimi prvenstvi teh športov 2012-2020 2012-2020: 50.000 € letno FŠO 50% Ö FIHO 50% Ö Sofinanciranje programov vrhunskih športnikov invalidov prek ZŠIS-POK, enakovredno kot druge vrhunske športnike 2012-2020 2011-2020: 500.000 € letno FIHO 25% Ö MŠŠ šport 25% Ö Lokalne skupnosti 25% Ö FŠO 25% Zagotavljanje statusnih pra- vic vrhunskih športnikov invalidov Zaposlovanje športnikov invalidov s statusom vrhunskega športnika v državnih organih 2011-2020 MNZ Ö MDDSZ Ö Izenačitev pravic športnikov invalidov na področju nagrajevanja, socialnih in zdravstvenih pravic vr- hunskih športnikov 2011-2020 OKS Ö Lokalne skupnosti Ö Vzpostavitev modela vklju- čevanja inva- lidov v šolski oz. študijski šport Seznaniti športne pedagoge in specialne pedago- ge s problematiko športa invalidov na seminarjih stalnega strokovnega izpopolnjevanja (naročeni programi) 2011-2020 MŠŠ šolstvo Ö Vzpostaviti sistem evidence vključenosti invalidov v športno vzgojo, pretočnost informacij o športu invalidov do njih prek športnih pedagogov, eval- vacijo dela športnih pedagogov s populacijo inva- lidov in svetovalnega telesa za podporo športnim pedagogom pri delu z invalidi 2011-2020 ZRSŠ Ö Prilagoditi interesne športne programe Zlati son- ček, Krpan idr. za otroke z zmanjšanimi zmožnost- mi, vključene v vrtec in osnovno šolo 2 0 11 ZŠIS-POK Ö Strateški cilji Vzpostaviti šport invalidov na lokalni ravni – Povečati število vrhunskih športnikov invalidov – za 50% Povečati število invalidov, vključenih v športne – programe na področju športne rekreacije in tek- movalnega športa za 300% Kazalniki Število športnih društev za invalide – Število vrhunskih športnikov invalidov – Število invalidov, vključenih v športne progra- – me na področju športne rekreacije in tekmo- valnega športa nacionalni program športa 147 limpijskega komiteja Slovenije, ki združuje največje nacionalne invalidske organizacije 39 . Zaradi interdisciplinarnosti je šport invalidov prepleten z različ- nimi družbenimi področji, med katerimi sta najpomembnejša zdravstvo ter vzgoja in izobraževanje. Pri njegovem razvoju so poleg športnih društev in drugih športnih organizacij zato udeleženi tudi subjekti iz omenjenih družbenih področij. Šport invalidnih otrok in mladine poteka večinoma v običajnih šolah. Ti programi niso vključeni v letne programe športa, so pa kot del sprejetih predmetnikov in šolskih programov zelo pomem- ben element vzpostavljanja športne dejavnosti in oblikovanja športne kulture invalidnih oseb. V Sloveniji je približno 170.000 oseb s statusom invalida. Na področju prostočasne športne vzgoje je trenutno zelo malo programov za to populacijo, tako s tekmovalnega kot tudi rekreativnega vidika. Dvig kakovosti programov in število in- validov, ki se bodo ukvarjali s športno rekreativno dejavnostjo, bo mogoč zlasti v sodelovanju ZŠIS-POK, kot trenutno edinega reprezentativnega predstavnika športa invalidov v Sloveniji, z občinskimi športnimi zvezami, nacionalnimi panožnimi zveza- mi, državnimi organi in drugimi nosilci športnih dejavnosti. V preteklem desetletju so bili postavljeni cilji na področju špor- ta invalidov le delno doseženi, saj ZŠIS-POK ni imel podpore v ustreznih strokovnih organizacijah in pristojnih ministrstvih. Nacionalni program športa za prihodnje predvideva sodelo- vanje vseh subjektov znotraj ukrepov, ki izhajajo iz konvenci- je o pravicah invalidov 40 in opredeljujejo tudi njihove pravice na področju športa. Na splošno se je Slovenija z ratifikacijo zavezala sprejeti ukrepe, s katerimi invalidom enako kot dru- gim ljudem omogočajo sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih. Pomemben dejavnik le-teh predstavlja postopna integracija invalidov v šolski sistem in panožne športne zveze, tam kjer za to obstaja interes. 39 Navedena zveza ima kratico ZŠIS-POK in vključuje naslednje članice: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza delovnih in- validov Slovenije, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slove- nije, Sožitje – Zveza društev za pomoč ljudem z motnjami v duševnem razvoju Slovenije (Zveza Sožitje), Društvo distrofikov Slovenije, Združe- nje multiple skleroze Slovenije, Zveza društev CIV Slovenije, Društvo študentov invalidov Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov, Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije, Društvo laringektomiranih Slovenije, Društvo revmatikov Slovenije, Društvo paralitikov Slovenije in Društvo revmatikov Slovenije. 40 Konvencijo o pravicah invalidov je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 13.decembra 2006, Republika Slovenija pa jo je podpisala 31. marca 2007, DZ RS pa jo je ratificiral 2. aprila 2008. Do- segljiva je na http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/ konvencija_o_pravicah_invalidov/. Nacionalni program športa na področju športa invalidov obse- ga naslednje ukrepe 41 : Vzpostavitev športa invalidov na lokalni ravni 1. Dvigniti konkurenčnost vrhunskega športa invalidov 2. Zagotavljanje statusnih pravic vrhunskih športnikov invali- 3. dov Vzpostavitev modela vključevanja invalidov v šolski oz. štu- 4. dijski šport 6.1.7 Kakovostni šport Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V progra- me kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo po- gojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka in so registrirani skladno s pogoji OKS-ZŠZ. Razvoj kakovostnega športa je pomemben dejavnik širjenja vključenosti čim večjega števila športnikov v šport za dosežek 42 in vzpostavljanja konkurenčnega okolja v posame- znih športnih panogah na državni ravni. Bolj kakovostno in šir- še konkurenčno okolje na državni ravni je pomemben dejavnik in spodbujevalec razvoja vrhunskega športa. Posebno mesto znotraj področja kakovostnega športa zavzemajo športniki in športne ekipe, ki si skladno s pogoji OKS-ZŠZ 7 pridobijo sta- tus športnikov državnega razreda, saj ta predstavlja doseganje najvišje ravni športne uspešnosti športnika ali športne ekipe na nacionalni ravni oz. primerne ravni uspešnosti v mednarodnem prostoru. Zaradi navedenega se kakovostni šport sofinancira iz javnih financ prek letnih programov športa. Pri tem je izključe- no plačilo športnikov za njihovo športno udejstvovanje. Strateška cilja Povečanje števila registriranih športnikov za 10% – Povečanje števila športnikov z državnim razre- – dom za 10% Kazalnika Število registriranih športnikov v Republiki – Sloveniji Število športnikov z državnim razredom – V kakovostnem športu se je v preteklem desetletju povečalo tako število športnikov, vključenih v tekmovalne sisteme (re- gistrirani), kakor tudi število športnikov s statusom športnika državnega razreda 6 . Pomembna pomanjkljivost analiziranega 41 Drugi ukrepi, ki zadevajo področje športa invalidov, so predstavljeni v poglavjih Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ter Športni objekti in naravne površine za šport. 42 Šport za dosežek predstavlja športno udejstvovanje, v katerem je ude- ležencem najpomembnejši cilj doseči čim boljšo uvrstitev ali javno pri- znanje njihovega športnega udejstvovanja. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečanje konkurenčno- sti programov kakovostnega športa Sofinanciranje uporabe športnih objektov za programe kakovostnega športa 2011-2020 2011: 2,2 mio € 2012-2020: 3% rast letno Lokalne skupnosti Ö 100% Sofinanciranje strokovnega kadra za treniranje športnikov državnega razreda 2011-2020 2011: 0,5 mio € 2012-2020: 3% rast letno Lokalne skupnosti Ö 100% priloga 148 nacionalni program športa obdobja je bila predvsem opredelitev pomena športnikov s statusom državnega razreda, ki predstavljajo najvišjo raven uspešnosti znotraj področja kakovostnega športa. Nacional- ni program zato večjo pozornost namenja urejanju notranjih razmerij porabe javnofinančnih sredstev na področju kakovo- stnega športa. Statusne pravice športnikov, ki jih uvrščamo v področje kakovostnega športa, so predstavljene v poglavjih o zdravstvenem varstvu športnikov in statusnih pravicah špor- tnikov v sistemu izobraževanja. Skladno s tem nacionalni pro- gram na področju kakovostnega športa opredeljuje naslednji ukrep: Povečanje konkurenčnosti programov kakovostnega športa 1. 6.1.8 Vrhunski šport Doseganje visokih in najvišjih športnih dosežkov v svetovnem merilu je v prvi vrsti veliko dejanje za posameznika, ob spletu medijske pojavnosti, nacionalnega pomena športa in družbe- ne odmevnosti pa je lahko pomembno tudi za širšo družbeno skupnost (lokalno skupnost, pokrajino, državo, mednarodno javnost). Vrhunski šport predstavlja eno najvišjih oblik človekove ustvar- jalnosti na področju športa. Pogosto označuje tudi športno dejavnost za dokazovanje zgornje meje človeških psihofizičnih sposobnosti. Ta pojavna oblika športa ima pomembno vlogo za druge vidike športa, zlasti za vključevanje mladih v šport. Vr- hunski športniki so vzorniki mladim, z njihovimi dosežki pa se pogosto poistovetijo vsi pripadniki zamišljene nacionalne sku- pnosti (t.i. nacionalna identifikacija)4. Vrhunski šport predsta- vlja tudi področje, na katerem se lahko prek dosežkov na med- narodni ravni uresničujejo koristi države (npr. prepoznavnost). Vrhunski športni dosežki posredno odražajo razvitost športne panoge, kažejo na njeno organiziranost, vplivajo na športno industrijo, trgovino, turizem, medije, posredno pa usmerjajo načine (aktivnega in pasivnega) preživljanja prostega časa lju- di. Zapletenost vrhunskega športnega dosežka je tako velika, da jo je težko razčleniti, zagotovo pa je zanj treba uskladiti spo- sobnosti športnika, trenerja, dane materialne in finančne mo- žnosti, znanstvena spoznanja in trdo ter načrtno delo. Nekatere poti do vrhunskega športnega dosežka, pa tudi učin- ki vrhunskega športa so pogosto protislovni, zato so stranpoti vrhunskega športa (doping, nehumano delo s športniki, pri- rejanje športnih rezultatov) poseben predmet obravnave na- cionalnega programa športa 43 . Vendar pa ima vrhunski šport toliko pozitivnih vrednot za posameznika in nacijo, da vsaka družba s posebnim interesom podpira svoje športnike pri do- seganju vrhunskih dosežkov. V humanih družbah posvečajo posebno pozornost delu z najmlajšimi športniki, kjer je lahko strokovnost ali nestrokovnost odločilna za to, ali bo športnik izkoristil svoje zmožnosti, obdržal raven ustrezne motivacije in dosegel svoje osebne cilje. V vrhunskem športu lahko športniki izoblikujejo svojo druž- beno vlogo s pomočjo dosežkov na športnih tekmovanjih. Vrhunski šport ima v Sloveniji izredno tradicijo in za Sloven- ce lahko trdimo, da še posebej cenijo športnike in vrhunske športne dosežke4. Ustvarjanje vrhunskih športnih storitev od športnika poleg njegove športne nadarjenosti zahteva veliko 43 Obravnavano v poglavju Podpora humanosti v športu. delavnosti, večkrat tudi odrekanja, ustrezne pogoje dela in splet drugih dejavnikov. Zato je doseganje vrhunskih športnih rezultatov rezultat načrtnega, tehnološko dovršenega, indivi- dualiziranega procesa, ne samo treniranja, v katerega je vklju- čenih več ljudi, pogosto tudi več športnih organizacij. Glavni nosilci vrhunskega športa so športniki in njihovi trenerji ter športna društva in nacionalne panožne športne zveze, v ka- terih delujejo. Pomembna pa so tudi podporna okolja: družina (zasebno življenje športnika), šola (usklajevanje šolskih in špor- tnih obveznosti), panožni tim (spremljanje zdravstvenega sta- nja in pripravljenosti športnika) in poklicno okolje (usklajevanje delovnih in športnih obveznosti). Vrhunski šport in s tem vrhunski športnik je v Sloveniji dogo- vorno opredeljen glede na kategorizacijo športnikov7. Model za razvrščanje športnikov v razrede temelji na izhodišču, da je vrhunski ustvarjalni dosežek lahko dosežen le v absolutni med- narodni konkurenci, torej na tekmovanjih, na katerih nastopajo vsi najboljši v posamezni športni panogi. Po tem modelu se vrednotenje rezultatov športnikov izpelje na podlagi značilno- sti tekmovanja, na katerem je bil rezultat dosežen, to je med- narodne konkurenčnosti in nacionalnega pomena športne panoge 7 . Ukrepi, izvedeni v predhodnem desetletnem obdobju, so ime- li ugoden in pozitiven vpliv na rast in razvoj vrhunskega športa v Sloveniji. Razvoj vrhunskega športa se ni kazal samo v večjem številu vrhunskih športnikov in stalnim večanjem števila osvo- jenih medalj na največjih mednarodnih športnih tekmovanjih, temveč je ta viden tudi v uspehih slovenskih reprezentanc v moštvenih športih. Prav tako pa je opazna kakovostna razpr- šenost vrhunskega športa na vedno večje število športnih pa- nog 5 . Vrhunski športni dosežek je storitev, ki ima povsod po svetu podobno proizvodno ceno, »proizvodnja« pa postaja vedno dražja. Ker želimo ostati konkurenčni, nacionalni program športa v prihodnje poleg sofinanciranja izpeljave programov vrhunskih športnikov namenja še večjo skrb zagotavljanju statusnih pravic vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev, ustvarjanju ugodnega okolja za celostni razvoj vrhunskih špor- Strateški cilji Povečanje števila vrhunskih športnikov za 10% – Ohranjanje števila športnikov s svetovnim ra- – zredom Ohranjanje števila osvojenih medalj na olim- – pijskih igrah, svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in končnih razvrstitvah svetovnih pokalov Vsestranski razvoj vrhunskih športnikov v času – njihove športne kariere in po njej Kazalniki Število vrhunskih športnikov v Republiki – Sloveniji Število športnikov s svetovnim razredom – Število osvojenih medalj na olimpijskih igrah, – svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in skupnih uvrstitvah svetovnih pokalov Zadovoljstvo športnikov s pridobljenim sta- – tusom vrhunskega športnika Zadovoljstvo trenerjev s pridobljenim statu- – som vrhunskega trenerja nacionalni program športa 149 tnikov v času športne kariere in po njej ter zboljšanju prostor- skih možnosti za priprave in nastope slovenskih športnikov. Skladno s tem bomo na podlagi obstoječih možnosti vzposta- vili in programsko povezali olimpijske, nacionalne, pokrajinske in občinske športne centre. Za usklajevanje študijskih in vadbe- nih obveznosti bomo ustanovili olimpijski univerzitetni športni center za trening vrhunskih športnikov študentov v Ljubljani. Vrhunski šport se sofinancira iz letnih programov športa, ven- dar pa se javno-finančna sredstva ne smejo namenjati za plači- lo športnikom za njihovo nastopanje. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečanje konkurenčno- sti programov vrhunskega športa Sofinanciranje izpeljave programov vrhunskih športnikov 2011-2020 2011: 7 mio € 2012-2020: letna rast za 5% MŠŠ šport 50% Ö FŠO 30% Ö Lokalne skupnosti 20% Ö Dodatek k plači za vrhunske trenerje 2011-2020 2011: 50.000 € 2012-2020: letna rast za 5% MŠŠ šport 70% Ö Lokalne skupnosti 30% Ö Sofinanciranje sklada za vrhunske športnike 2011-2020 2011: 200.000 € 2012-2020: letna rast za 2% MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Sofinanciranje nagrad športnikom in trener- jem za dosežene vrhunske športne dosežke na OI, SP , EP in skupnih uvrstitvah v svetov- nem pokalu v olimpijskih športih 2011-2020 2011: 500.000 € 2012-2020: letna rast za 2% MŠŠ šport 60% Ö FŠO 20% Ö Lokalne skupnosti 20% Ö Sofinanciranje nagrad športnim ekipam za dosežene vrhunske športne dosežke na evropskih klubskih tekmovanjih v olimpijskih športih 2011-2020 2011: 100.000 € 2012-2020: letna rast za 2% Lokalne skupnosti 80% Ö MŠŠ šport 20% Ö Opredelitev pogojev in meril za ustanovitev in financiranje uporabe olimpijskih, nacional- nih, pokrajinskih in občinskih športnih cen- trov in ustanovitev le-teh 2 0 11 OKS Ö Sofinanciranje delovanja olimpijsko- univer- zitetnega športnega centra za trening vrhun- skih športnikov študentov v Ljubljani 2011-2014 2012-2020: 100.000 € letno MVZT 25% Ö MŠŠ šport 25% Ö FŠO 25% Ö MOL 25% Ö Uveljavljanje statusnih pra- vic vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev Zaposlovanje športnikov v javni upravi 2011-2020 2011: 130 športnikov 2012-2020: povečanje šte- vila zaposlenih športnikov na letni ravni MORS Ö MNZ Ö MF Ö Plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, porodni- ško varstvo in obvezno invalidsko in pokoj- ninsko zavarovanje za športnike svetovnega razreda 2011-2020 2011-2020: 10.000 € letno MŠŠ šport 100% Ö Ohranjanje zaposlitve športnika s statusom svetovnega razreda v javni upravi še dve leti po zaključku kariere 2011-2020 MORS Ö MNZ Ö MF Ö Spodbude, svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve nekdanjim vrhunskim športnikom 2011-2020 2011-2020: 10.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Opredelitev statusa vrhunskega trenerja 2 0 11 OKS Ö MŠŠ Ö Zaposlovanje vrhunskih trenerjev v javni upravi 2011-2020 2011: 8 trenerjev 2012-2020: 8% povečanje števila zaposlenih trener- jev na letni ravni MORS Ö MNZ Ö MF Ö Ohranitev statusa zaslužne pokojnine za vr- hunske dosežke na področju športa 2011-2020 2011: 20.000 € 2012-2020: letna rast za 5% MŠŠ šport 100% Ö Pokojninski dodatek za izjemne dosežke na področju športa 2011-2020 SPIZ Ö priloga 150 nacionalni program športa Skladno s tem nacionalni program na področju vrhunskega športa opredeljuje naslednja ukrepa 44 : Povečanje konkurenčnosti programov vrhunskega športa 1. Uveljavljanje statusnih pravic vrhunskih športnikov in vrhun- 2. skih trenerjev 6.1.9 Profesionalni šport V profesionalnem športu, za razliko od amaterskega, športni- ki za svoje nastopanje dobijo plačilo, ki presega dogovorno opredeljen letni zaslužek športnika. Med profesionalne špor- tnike štejemo tudi vrhunske športnike, ki so zaposleni v javni upravi. Nekateri strokovnjaki menijo, da takšen šport predstavlja na- sprotje prvobitni podstati športnega udejstvovanja, t.j. ukvar- janju z njim zaradi lastnega zadovoljstva, zdravja in druženja. Vendar pa gre pri profesionalnem športu z vidika športne ustvarjalnosti za tisti del vrhunskega in kakovostnega športa, ki je komercialno najbolj zanimiv. Profesionalni šport je namreč globaliziran, medijsko izjemno podprt in zato najbolj viden del športa. Zaradi medijske izpostavljenosti je sponzorsko zelo zanimiv in se povezuje s komplementarnimi storitvami (npr. športne stave, moda). Kot medijsko najbolj viden del športa je pomemben dejavnik njegove promocije oz. popularizacije, saj spodbuja gledanost športa, obiskovanje športnih prireditev, porabo športnih in s športom povezanih izdelkov in storitev. Posledično vpliva na ekonomski razvoj s športom povezanih gospodarskih dejavnosti. Cilji organiziranja profesionalnega športa presegajo poslanstvo športnih društev, zato je treba ta del športa organizirati podob- no kot gospodarske družbe. Tudi to pa ne more spremeniti dej- stva, da so sponzorske zmožnosti slovenskega športa zaradi 44 Razvojne naloge za spodbujanje vrhunskega športa so opredeljene v poglavju Razvojne dejavnosti v športu, pomoči za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti vrhunskih športnikov so opisane v poglavju Iz- obraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov, preprečevanje stran- poti vrhunskega športa v poglavju Podpora humanosti v športu, vzpo- stavljanje prostorskih možnosti za ukvarjanje z njim v poglavju Športni objekti in naravne površine za šport, poglavje Davčne spodbude za šport pa opredeljuje ukrepe za vzpostavitev ugodnega davčnega oko- lja za vrhunski šport. obsega trga omejene 45 , ambicije mnogih športnih sredin pa glede na te zmožnosti previsoke. Mnoge športne sredine bodo zato morale znižati svoje športne cilje in jih skušati uresničiti z nepoklicnimi športniki; tiste, ki pa bodo želele in bodo imele zmožnosti za konkuriranje na globalnem trgu profesionalnega športa, pa bodo morale še bolj profesionalizirati in prestruktu- rirati svojo organiziranost, da bodo poslovale kot gospodarske družbe, v posel pa pritegnile tuje sponzorje. Nacionalni program športa zato poleg zagotovitve davčno ugodnega okolja za razvoj profesionalnega športa opredeljuje naslednja ukrepa: Selektivna deprofesionalizacija športnih društev 1. Spodbujanje solidarnosti med profesionalnimi športniki 2. 6.1.10 Velike mednarodne in druge športne prireditve Med športne prireditve uvrščamo različne oblike javnega zdru- ževanja ljudi zaradi športnih vsebin, ki so lahko tekmovalnega 45 Jurak, G., Bednarik, J., Plestenjak, G., Kolar, E., Jagodic, T., Kovač, M. (2007). Sponzorske možnosti slovenskega športa. V: Jurak, G. (ur.). Neka- teri kazalniki uspešnosti športnih organizacij v Sloveniji, str. 201-222. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Selektivna deprofe- sionalizacija špor- tnih društev Ustanavljanje športno gospodarskih družb in prenos poslovanja društev s profesionalnimi športniki na te družbe 2011-2020 Podjetja Ö Lokalne skupnosti Ö Država Ö Športna društva Ö Internacionalizacija športnih dogodkov in spon- zorjev 2011-2020 Športne gospodar- Ö ske družbe Spodbujanje soli- darnosti med profe- sionalnimi športniki Ustanovitev in delovanje solidarnostnega sklada profesionalnih športnikov 2011-2020 Sindikat profesional- Ö nih športnikov 90 % FŠO 10 % Ö Strateška cilja Organizacija velikih mednarodnih športnih pri- – reditev, ki temeljijo na ustrezni študiji izvedljivosti Povečanje organiziranja drugih športnih priredi- – tev na lokalni ravni (mednarodna tekmovanja, nacionalna tekmovanja, druga območna tek- movanja, druge množične športne prireditve) Kazalniki Razmerje med vloženimi javnofinančnimi – sredstvi in drugimi sredstvi, ki nastanejo za- radi organizacije projekta velike mednarodne športne prireditve Druge koristi velikih športnih prireditev (šte- – vilo ur televizijskih prenosov v mednarodni prostor, število izvedenih nočitev, dodana vrednost v pridobljeni opremi in infrastruk- turi ... ) Število izdanih soglasij lokalnih skupnosti in – izvedenih drugih športnih prireditev, sofinan- ciranih iz lokalnih proračunov Strateški cilj Prenos poslovanja društev s profesionalnimi – športniki v športno gospodarske družbe in pove- čanje njihovih prihodkov Kazalnika Število športno gospodarskih družb – Obseg prihodkov športno gospodarskih – družb ali netekmovalnega značaja. Pod pojmom športno tekmova- nje lahko razumemo svojevrsten družbeni dogodek, priredi- tev, manifestacijo, ki v določenem času in prostoru, v skladu s pravili tekmovanja, pritegne k medsebojnemu sodelovanju množico udeležencev, pri čemer vsak odigra specifično vlogo nacionalni program športa 151 (tekmovalec, trener, sodnik, vodja ekipe, zdravnik, fizioterapevt, športni funkcionar, sponzor, investitor, organizator, gledalec) 46 . Športni dogodki imajo širok socialni in ekonomski vpliv na ra- zvoj območij, v katerih potekajo, spodbujevalno delujejo na re- gionalno ekonomijo in spodbujajo večje zanimanje za aktivno športno udejstvovanje 47 . Športna tekmovanja so osrednji do- godek organizacijske kulture športa. V preteklem desetletju je sofinanciranje organizacije in izvaja- nja velikih mednarodnih športnih tekmovanj potekalo pred- vsem iz proračunov lokalnih skupnosti 5 , ki so s tem izkazale bistveno večji interes kot država za izvajanje teh projektov. Iz lokalnih proračunov se namenjajo javnofinančna sredstva tudi za sofinanciranje nižjih ravni tekmovanj in druge vrste športnih prireditev 5 . Za naprej bo največja pozornost namenjena spod- bujanju in sofinanciranju tistih mednarodnih športnih priredi- tev, ki bodo imela zagotovljeno izvedljivost in visoko stopnjo potencialne uspešnosti, ter omogočanju sofinanciranja nižjih ravni športnih tekmovanj in druge vrste športnih prireditev. Skladno s tem nacionalni program športa opredeljuje nasle- dnja ukrepa: Smotrno odločanje pri podeljevanju soglasij za organiziranje 1. velikih mednarodnih športnih prireditev Spodbujanje organizacije in izvedbe velikih mednarodnih in 2. drugih športnih prireditev 6.2 Športni objekti in naravne površine za šport Eden pomembnih dejavnikov športnega udejstvovanje je ma- terialno okolje 48 , zato je ena od prednostnih nalog nacionalne- 46 Jošt, B., Pustovrh, J., Leskošek, B., & Čuk, I. (1999a). Analiza nazivov slo- venskih športnikov, uvrščenih v sistem kategorizacije Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Ljubljana: Fakulteta za šport. 47 Elvin, I. T., & Emery, P. (1997). A role for professional sports management. The XXIII Snickers World Cross Country Championships. European Jour- nal for Sport Management, 4 (1), 6-25. 48 Sallis, J. F., Prochaska, J. J., & Taylor, W. C. (2000). A review of corelates of physical activity of children and adolescents. Medicine and Science in Sport and Exercise, 32(5), 963–975. ga programa športa učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in naravnih površin za šport. Sofinanciranje dejavnosti na področju športnih objektov in naravnih površin za šport sodi v letne programe športa na državni in lokalni rav- ni. Smiselno je pospeševati čim boljšo izrabo javnih športnih objektov, zato je potrebno posebno skrb nameniti gradnji in vzdrževanju večnamenskih športnih objektov in spremljajoče infrastrukture. Športni prostori v šolah morajo biti kar najbolje izkoriščeni, tudi za potrebe učencev, staršev in društev zunaj šolskih delovnih dni. Tako je mogoče ustvariti povezave med športom v družini, šoli in društvih. Objekti za športno rekrea- cijo morajo biti dostopni vsem skupinam prebivalstva. Prilju- bljenost t.i. urbanih športov med mladimi narekuje izgradnjo športnih površin za te športe v mestnih skupnostih. Urediti je potrebno tudi ustrezne varne poti do športnih površin v me- stih. Strateški cilj Zagotavljanje 0,5 m2 pokritih in 3,5 m2 nepo- – kritih športnih površin na prebivalca, ki bodo ustrezno prostorsko umeščene, kakovostno izko- riščene in učinkovito upravljane Kazalniki Površina pokritih in nepokritih športnih po- – vršin Število športnih objektov z ustreznimi reši- – tvami za gibalno ovirane Zasedenost športnih objektov s športnimi – programi Dolžina označenih urejenih poti v naravi – Energetska poraba športnih objektov – Število olimpijskih, pokrajinskih in panožnih – športnih centrov Obseg prostovoljnega dela v društvih pri – gradnji in obnovi športnih objektov Celostna podoba športa in športne ozaveščenosti mora kazati na urejenost naravnega prostora za športne namene. Uporaba narave kot največje športne površine zahteva ne samo odnos Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Smotrno odlo- čanje pri pode- ljevanju soglasij za organiziranje velikih med- narodnih in drugih športnih prireditev Oblikovanje in dopolnitev podzakonskih aktov, ki bodo omogočili smotrno odločanje pri podeljeva- nju soglasij za organiziranje velikih mednarodnih in drugih športnih prireditev (analiza izvedljivosti in potencialne uspešnosti posameznega velikega mednarodnega športnega tekmovanja) 2 0 11 MŠŠ Ö Lokalne sku- Ö pnosti Vzpostavitev in vodenje ustreznega razvida velikih mednarodnih športnih prireditev in drugih , ki omogoča spremljanje njihovih ekonomskih in neekonomskih učinkov 2011-2020 MŠŠ Ö Spodbujanje organizacije in izvedbe velikih mednarodnih in drugih špor- tnih prireditev Sofinanciranje velikih mednarodnih športnih pri- reditev 2011-2020 2011: 0,5 mio € 2012-2020: 5% povečanje letno MŠŠ 40% Ö FŠO 20% Ö Lokalne skupno- Ö sti 40% Sofinanciranje drugih ravni tekmovanj in športno- rekreativnih prireditev, ki so usmerjene k poveča- nju števila športno dejavnega prebivalstva 2011-2020 2011: 1 mio € 2012-2020: 5% povečanje letno Lokalne skupno- Ö sti 100% priloga 152 nacionalni program športa Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina fi- nančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečati število in kakovost javno dostopnih športnih površin Tipiziranje gradnje nekaterih nepokritih športnih površin in spodbuditi gradnjo različnih vrst javno dostopnih športnih površin v naseljih (otoki športa za vse, trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča ipd.) 2011-2020 2011: 250.000 € (tipski projekti) 2012-2020: 10 mio € letno (gradnja) Lokalne skupnosti 75% Ö MŠŠ šport 9% Ö ESS 8% Ö FŠO 8% Ö Vzpostavitev vrednotenja prostovoljnega dela pri gradnji in posodobitvi športnih objektov društev in priprava meril za priznavanje tega vložka pri javnem sofi- nanciranju 2 0 11 OKS Ö FŠO Ö MŠŠ šport Ö Sofinanciranje ureditve, vzdrževanja in po- sodobitve naravnih površin za šport (npr. planinske, tekaške, kolesarske poti, naravna kopališča ipd.) 2011-2020 2011: 2 mio € 2012-2020: letna rast za 1% FŠO 10% Ö ESS 50% Ö Lokalne skupnosti 25% Ö MG 15% Ö Spodbuditi kako- vostno gradnjo in športno tehnolo- ško opremljenost športnih objektov ter povezovanje z drugimi družbenimi področji pri gradnji in koriščenju špor- tnih objektov Nadgradnja normativov in priporočil za načrtovanje, graditev, opremljanje in vzdr- ževanje športnih objektov (zlasti umesti- tev potrebnega vzgojno izobraževalnega strokovnega kadra za delovanje v objektu v pravilnik o investicijski dokumentaciji) 2 0 11 MŠŠ šport Ö NPŠZ Ö Tipizirati gradnjo in tehnološko posodobi- tev šolskih športnih dvoran 2 0 11 2011: 100.000 € MŠŠ šolstvo 80% Ö MŠŠ šport 20% Ö Sofinanciranje razvoja športnih naprav, opreme in pripomočkov 2011-2020 2011: 40.000 € 2012-2020: letna rast za 5% MŠŠ šport 10% Ö ARRS 90% Ö Sofinanciranje novogradenj, posodobitev in športno tehnološke opremljenosti špor- tnih objektov 2011-2020 2011: 20 mio € letno MŠŠ šport 10% Ö FŠO 15% Ö Lokalne skupnosti 75% Ö Sofinanciranje izgradnje, posodobitve in opremljanja športnih objektov za olim- pijske, nacionalne in pokrajinske športne centre 2011 - 2016 2011: 6 mio € 2012-2020: 2%letna rast MŠŠ šport 15% Ö FŠO 20% Ö Lokalne skupnosti 40% Ö ESS 20% Ö Zagotavljanje arhitektonske dostopnosti gibalno oviranim otrokom in mladini na šolske športne površine 2011-2020 2011-2020: 400.000 € letno Lokalne skupnosti 80% Ö MŠŠ šolstvo 10% Ö MŠŠ šport 10% Ö Sofinanciranje novogradenj in posodo- bitev športnih objektov, ki povezujejo športni, kulturni in turistični prostor (veliki prireditveni objekti idr.) 2011-2020 2011: 8 mio € letno ESS 70% Ö MŠŠ šport 5% Ö FŠO 5% Ö Lokalne skupnosti 20% Ö Pripraviti strategijo pokritosti športnih objektov in poti do njih, ki omogočajo dostop peš, s kole- som ali rolarji Posodobitev ažurne zbirke podatkov o športnih objektih in analiza manjkajočih športnih objektov 2011-2020 MŠŠ šport Ö Priprava smernic za prostorsko načrtova- nje športnih objektov in naravnih površin MOP Ö MŠŠ šport Ö Sprejetje strategije pokritosti športnih objektov in poti do njih, ki omogočajo dostop peš, s kolesom ali rolarji OKS Ö MOP Ö MŠŠ šport Ö Vlada RS Ö Vzpostavitev nacionalne in lokalnih ko- ordinacij med pristojnimi državnimi in lokalnimi organi za šport, šolstvo, varnost v prometu in prostorsko načrtovanje za umeščanje športnih objektov in poti do njih Lokalne skupnosti Ö MOP Ö MNZ Ö MŠŠ šolstvo Ö MŠŠ šport Ö nacionalni program športa 153 do zgrajenega, temveč tudi do naravno danega, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zlasti uravnoteženega ravnanja z okoljem. Objekti za kakovostni in vrhunski šport morajo slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog. Za zboljšanje prostorskih možnosti za priprave in nastope teh športnikov nacionalni pro- gram športa opredeljuje programsko in infrastrukturno pove- zovanje nekaterih vadbenih športnih površin v športne centre na ravni države, pokrajin in lokalnih skupnosti 49 . Prireditveni športni objekti predstavljajo javni interes, ki prese- ga področje športa, zato mora biti njihova gradnja povezana z razvojnimi možnostmi povezovanja z drugimi družbenimi izseki (turizem, kultura idr.). Glede na gostoto poseljenosti in druge infrastrukturne zahteve se tovrstni športni objekti gradi- jo načeloma v večjih mestih. Kot nadgradnja pokrajinskih pri- reditvenih športnih objektov je smiselno, da je večina največjih prireditvenih športnih objektov v Sloveniji v Ljubljani. Ena ključnih utemeljitev za novogradnje športnih površin mora biti strokovno izobražen in usposobljen kader, ki je sposoben ustrezno izkoristiti športne površine. Ustrezne standarde in normative, ki predpisujejo gradnjo športnih objektov, njihovo vzdrževanje in opremljenost, narekuje tudi dvig kakovosti špor- tne dejavnosti v društvih in šolah. Na tej podlagi je mogoče za- snovati športno-tehnološki premik, ki bo zagotovil kakovostne športne prostore in s tem sodobnejšo športno ponudbo. V preteklem desetletju smo zagotovili spodobne infrastruktur- ne pogoje 5 , zato so strateški cilji nacionalnega programa špor- ta do leta 2020 usmerjeni v učinkovito izrabo mreže športnih objektov, njeno izpopolnjevanje ter gospodarno upravljanje s športnimi objekti, vzdrževanje zgrajenega in posodobitev za- starelega ter izkoriščanje naravnih danosti Slovenije v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Glede na to so zasnovani naslednji ukrepi na področju športnih objektov in naravnih površin za šport: Povečati število in kakovost javno dostopnih športnih povr- 1. šin 49 Predstavljeno v poglavju Vrhunski šport. Spodbuditi kakovostno gradnjo in športno tehnološko opre- 2. mljenost športnih objektov ter povezovanje z drugimi druž- benimi področji pri gradnji in koriščenju športnih objektov Pripraviti strategijo pokritosti športnih objektov in poti do 3. njih, ki omogočajo dostop peš, s kolesom ali rolarji Izboljšati energetsko učinkovitost športnih objektov 4. Spodbuditi zasebna vlaganja v gradnjo športnih objektov 5. 6.3 Razvojne dejavnosti v športu Razvojne dejavnosti predstavljajo podporo vsem drugim de- javnostim športa. To so večinoma strokovne naloge, ki se med- sebojno prepletajo, zato jih je včasih težko razmejiti. Omogo- čajo uspešnost na vseh področjih športa. Brez uresničevanja teh nalog slovenski šport ne bi bil tako kakovosten, množičen, varen, izobraževalen, skratka konkurenčen športu razvitih dr- žav. Kot številčno majhen narod moramo še bolj krepiti osnov- ne možnosti za športno uspešnost, da bi dosegli mednarodno odličnost. Njihov namen je zagotoviti možnosti in standarde za izpeljavo športne dejavnosti, primerljive športno kulturne- mu prostoru razvitega sveta. Nacionalni program športa opredeljuje naslednjo razvojno podstrukturo: Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih – kadrov v športu Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov – Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu – Založništvo v športu – Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje o špor- – tni vadbi Zdravstveno varstvo športnikov – Informacijsko-komunikacijske tehnologije v športu – Mednarodna dejavnost v športu – Javno obveščanje o športu – Nosilci izvajanja teh dejavnosti so različne organizacije. Fakul- teta za šport, kot najbolj uveljavljena pedagoška in znanstvena Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina fi- nančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Izboljšati energetsko učinkovitost športnih objektov Izvedba energetskih izkazov športnih objektov 2011-2014 2011-2016: 1 mio € Lokalne skupnosti 85% Ö MŠŠ šolstvo 15% Ö Izpeljava energetskih posodobitev špor- tnih objektov (obnovljivi viri energije) 2011-2020 2011-2020: 20 mio € letno ESS 60% Ö MOP 25% Ö Lokalne skupnosti 5% Ö MŠŠ šport 5% Ö FŠO 5% Ö Vzpostavitev certifikata športnega objekta s trajnostnim managementom in oprede- litev le-tega med merila za javno sofinan- ciranje 2 0 11 MŠŠ šport Ö Spodbuditi zasebna vlaganja v gradnjo športnih objektov Pripraviti modele javno zasebnega par- tnerstva pri gradnji športnih objektov (tudi šolskih) in jih umestiti v strateške načrte občin 2011-2012 Lokalne skupnosti Ö priloga 154 nacionalni program športa institucija na področju športa, in druge institucije, ki izobra- žujejo strokovnjake na športnem področju, so odgovorne za skrb nad strokovnostjo dela v športu, zato se morajo dejavno vključevati v razreševanje problemov športne prakse, izobra- ževati in v sodelovanju z OKS-ZŠZ in nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami usposabljati športne delavce. 6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ njegovega razvoja in uspešnosti. Najvišjo strokovno raven predstavlja strokovno izobražen kader, ki zaključi univerzitetni ali visokošolski študijski program s področja športa. Ti programi so v domeni izobraže- valnega sistema. Vzporedno z univerzitetnim in visokošolskim izobraževanjem v športu pa potekajo programi usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom, ki so del letnih programov športa. Usposabljanje strokovnih kadrov v športu razumemo kot pro- grame, kjer se različno izobraženi kadri usposobijo na podro- čju specialnih športnih znanj, kar jim omogoči delo v športu. Programi izpopolnjevanja pa so krajši programi za kadre, ki so že izobraženi ali usposobljeni za delo v športu, pa si želijo ali Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena vi- šina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Izboljšati kompe- tence strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje športne programe Izboljšanje programov izobraževanja, usposa- bljanja in izpopolnjevanja strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje programe šolske športne vzgoje, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine ter športne rekreacije 2011-2020 FŠ in drugi visokošolski Ö zavodi s področja športa Pedagoške fakultete Ö OKS Ö NŠZ Ö NPŠZ Ö ZRSŠ Ö Priprava modela odgovornosti različnih ravni strokovnega kadra v športu ter primernih kom- petenc za izvajanje del 2011-2012 OKS Ö NŠZ Ö NPŠZ Ö Vzpostaviti sistem obveznega strokovnega iz- popolnjevanja za strokovni kader, ki je zaposlen v nacionalnih in občinskih športnih šolah 2 0 11 MŠŠ šport Ö Lokalne skupnosti Ö Priprava zakonskih podlag za vzpostavitev mo- dela odgovornosti in delovnih področij za raz- lično izobražene in usposobljene kadre v športu 2011-2012 MŠŠ šport Ö OKS Ö Priprava modela odgovornosti in delovnih po- dročij za različne delovne naloge prostovoljcev v športnih društvih ter primernih kompetenc za njihovo izvajanje 2011-2012 OKS Ö NŠZ Ö NPŠZ Ö Izboljšanje programov izobraževanja in usposa- bljanja strokovnega kadra za ravnanje s prosto- voljci v športu 2011-2012 OKS Ö NŠZ Ö NPŠZ Ö Vzpostavitev sistema strokovnega izobraževa- nja, usposabljanja in izpopolnjevanja s področja športa invalidov 2 0 11 FŠ Ö URI Soča Ö NPŠZ Ö Povečati dostopnost in konkurenčnost programov usposa- bljanja in izpopol- njevanja strokovnih kadrov v športu Financiranje programov usposabljanja in izpo- polnjevanja strokovnih kadrov v športu 2011-2020 2011-2020: 1 mio € letno MŠŠ šport 25% Ö ESS 75% Ö Priprava spremembe predpisov, ki bo omogo- čala raznovrstnost pripravljavcev in izvajalcev programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu skladno s strategijo OKS 2011-2020 MŠŠ šport Ö OKS Ö Strateški cilji Dvigniti raven strokovnega znanja delavcev v – športu Obdržati letno število na novo izobraženega stro- – kovnega kadra v športu Obdržati letno število na novo usposobljenega – strokovnega kadra v športu Obdržati letno število strokovnega kadra v progra- – mih izpopolnjevanja v športu Razviti nove programe usposabljanja strokovnega – kadra v športu, tako da se poveča število progra- mov za 10% Povečati število nosilcev programov usposabljanja – strokovnega kadra v športu za 10% Kazalniki Število izobraženega strokovnega kadra – Število usposobljenega strokovnega kadra, ki – dela v športu Število strokovnega kadra v programih izpo- – polnjevanja v športu Število programov strokovnega usposabljanja – v športu Število nosilcev programov usposabljanja stro- – kovnega kadra v športu nacionalni program športa 155 pa z vidika zahtev morajo nadgraditi svoje znanje. Ti programi skupaj s samoizobraževanjem podpirajo vseživljensko učenje kot eno od prednostnih nalog Evropske skupnosti. V zadnjem desetletju je bil vzpostavljen sistem izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov športu 5 , ki je nastal v sodelovanju Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, OKS-ZŠZ in nacionalnih panožnih špor- tnih zvez. Za vse ravni razvoja kadrov v športu so vzpostavljeni programi, v prihodnje pa želimo povečati kakovost in konku- renčnost strokovnega kadra z vzpostavitvijo odgovornosti posameznih strokovnih kadrov pri delu v športu, povečanjem njihovih kompetenc, dostopnosti programov usposabljanja in izpopolnjevanja ter povečanju raznovrstnosti ponudbe in konkurenčnosti programov. Glede na to nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe: Izboljšati kompetence strokovnega kadra, ki organizira in iz- 1. peljuje športne programe Povečati dostopnost in konkurenčnost programov usposa- 2. bljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu 6.3.2 Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športni- kov Humanost dela v športu se kaže tudi v skrbi za izobraževa- nje športnikov. Zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja nadarjenih 50 in vrhunskih športnikov je pomembna dolžnost države. Večina slovenskega vrhunskega športa namreč ni sponzorsko zanimiva, stopnja izobrazbe pa je tesno povezana s socialnim statusom po koncu športne poti. Zato lahko na- darjenim in vrhunskim športnikom s prilagoditvami njihovih študijskih in športnih obveznosti damo možnost, da bodo po končani športni poti imeli svoj poklic in eksistenco, s tem pa se zmanjšujejo možnosti ene od stranpoti vrhunskega športa. Pot do vrhunskega športnega dosežka je zelo dolga, zato je največkrat treba s sistematičnim delom začeti že zelo zgodaj. Zahteva mnoga odrekanja in prilagajanja različnih obveznosti 50 Med nadarjene športnike štejemo mlade športnike, ki jih športna stro- ka prepozna kot nadpovprečno sposobne, zavzete za športni trening in ustvarjalne pri svojem športnem udejstvovanju. Merilo nadarjenosti je najpogosteje športni dosežek. športnika in njegove družine. Za vrhunski športni dosežek je običajno treba že v šolskem obdobju začeti s sistematičnim delom, v nekaterih športih pa celo prej (npr. športna gimna- stika, drsanje). Le dobro usklajevanje obveznosti tako v šoli kot v športu lahko zagotovi uspešnost mladega športnika na obeh področjih. Upoštevanje drugačnosti športno nadarjenih šolarjev in iz tega izhajajočih posebnih potreb je eden ključ- nih elementov uspešne organizacije športnikovega pouka. S spodbujevalnimi ukrepi (športni oddelki v srednji šoli, športne šole nacionalnega pomena, štipendiranje dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov) in s sistemskimi rešitvami na zakonodajnem področju 51 država skrbi za vse šolajoče se športnike. Strateški cilji Obdržati število športnih oddelkov v gimnazijah in – povečati kakovost njihovega dela Ustanoviti 10 športnih oddelkov v drugih srednješol- – skih programih Povečati višino štipendij za dijake in študente na- – darjene in vrhunske športnike za 20% v primerjavi s sedanjimi plačnimi razmerji Povečati število vrhunskih športnikov, ki zaključijo – srednješolsko ali visokošolsko izobraževanje Kazalniki Število športnih oddelkov v srednjih šolah – Število in višina vseh štipendij za dijake in štu- – dente nadarjene in vrhunske športnike Število vrhunskih športnikov, ki zaključijo sre- – dnješolsko in visokošolsko izobraževanje Slovenija ima primerljiva izhodišča za delo s športno nadarjeni- mi z razvitimi evropskimi državami 52 . Šolska zakonodaja določa, da morajo šole poskrbeti za vzgojo in izobraževanje športno nadarjenih učencev. Stična točka šole in vrhunskega športa je kakovostna, strokovno vodena špor- tna vzgoja nadarjenih otrok, zato je tem programom treba dati največjo vsebinsko, metodološko in materialno-finančno pod- 51 Šolska zakonodaja (Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Zakon o visokem šolstvu), posebej Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti v srednjih šolah. 52 Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpić, S. Paulič, O. et al. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Ljubljana: Fakulteta za šport. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečati število in kakovost podpor uskla- jevanja šolskih / študijskih in športnih obveznosti nadarjenih in vrhunskih špor- tnikov Financiranje športnih oddelkov v srednjih šolah 2011-2020 MŠŠ šolstvo Ö Soinanciranje štipendiranja dijakov in študen- tov nadarjenih in vrhunskih športnikov 2011-2020 2011: 450.000 € 2012-2020: 10% letna rast FŠO 50% Ö MŠŠ šport 50% Ö Štipendije za izobraževanje vrhunskih športni- kov po zaključku športne kariere 2011-2020 2011: 50.000 € 2012-2020: 10% letna rast FŠO 50% Ö MŠŠ šport 50% Ö Opredelitev pravil o načinu opravljanja študij- skih obveznosti in pogojev za prehod v višji letnik za študente športnike v statutih vseh slovenskih univerz 2 0 11 Univerze Ö FŠ Ö OKS Ö Razvoj tutorskega sistema za športnike na uni- verzah 2011-2012 Univerze Ö OKS Ö Priprava študijskih pomoči za individualizacijo študija vrhunskih športnikov 2011-2020 Univerze Ö OKS Ö priloga 156 nacionalni program športa poro. Izobraževalni program (npr. športni oddelki) je v pristoj- nosti šolstva, medtem ko bi naj letni program športa zagotovil ustrezne razvojne pogoje in podpore (spremljanje pripravlje- nosti teh športnikov in materialni pogoji za to, štipendije ipd.). Različni modeli usklajevanja učnih obveznosti in športne poti 53 mladim športnikom omogočajo bolj enakopravne možnosti izobraževanja v osnovni in srednji šoli, medtem ko na področju visokošolskega izobraževanja v preteklosti še nismo vzpostavili ustreznih praks. Nacionalni program športa na tem področju zato opredeljuje naslednji ukrep 54 . Povečati število in kakovost podpor usklajevanja šolskih / 1. študijskih in športnih obveznosti nadarjenih in vrhunskih športnikov 53 Status športnika v osnovni šoli in status dijaka perspektivnega ali vr- hunskega športnika (individualno prilagajanje učnih obveznosti), špor- tni oddelki v srednjih šolah (manjše število dijakov v oddelku, pomoč pedagoškega in športnega koordinatorja pri usklajevanju obveznosti, dodatni pouk – individualna pomoč, prilagojene učne metode in učne oblike, napovedano spraševanje, prilagoditev urnika, prilagojenost ne- katerih vsebin potrebam športne vadbe – del treninga v šoli, možnost večje odsotnosti od pouka, pogojno napredovanje, opravljanje izpitov do konca šolskega leta, podaljšanje statusa dijaka za dve leti, možnost večkratnega obiskovanja istega letnika, možnost vpisa v maturitetni tečaj, možnost bivanja v domu in individualna učna pomoč v prostem času pri oddelkih domskega tipa). 54 Ukrepi za zboljšanje kakovosti izobraževanja strokovnjakov, ki delajo s temi športniki, so navedeni v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu. 6.3.3 Založništvo v športu Vsaka izdana strokovna in znanstvena knjiga ali revija s podro- čja športa v slovenskem jeziku je za slovenski šport velikega pomena, saj je naše jezikovno področje ozko, zaradi rasti celo- tnega športa v Sloveniji pa potrebe po strokovnih športnih pu- blikacijah naraščajo. Hkrati se s tem razvija slovensko športno izrazoslovje, ki je temelj vsakega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Javni interes predstavljajo zlasti športne publikacije z razlagalno vlogo 55 . Ta jim omogoča razlaganje dogodkov in informacij, tako da si občinstvo oblikuje mnenje o določenem pojavu na področju športa. Strateška cilja Ohranitev letnega obsega novo izdane športne – strokovne in znanstvene literature Povečanje kakovosti izdane športne strokovne in – znanstvene literature Kazalniki Število izdanih strokovnih in znanstvenih – periodičnih publikacij s področja športa Obseg revij širokega dosega s strokovnimi – vsebinami športa Število neperiodične strokovne in znanstve- – ne športne literature (knjige, učbeniki, DVD, CD, računalniški programi idr.). 55 Po komunikološki teoriji imajo množični mediji poleg razlagalne še in- formacijsko, socializacijsko, zabavno in mobilizacijsko vlogo. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Strateška partnerstva z vidika dosega cilj- nih skupin Sklepanje partnerskih dogovorov o založni- štvu ustreznih športnih publikacij z uveljavlje- nimi domačimi založniki 2011-2020 FŠO Ö OKS Ö Sklepanje partnerskih dogovorov o založni- štvu športnih vsebin z založniki domačij revij širokega dosega 2011-2020 FŠO Ö OKS Ö Povečanje dosto- pnosti periodične in monografske literature s področja športa Spodbujanje izdajanja prosto dostopnih špor- tnih strokovnih in znanstvenih revij na spletu 2011-2020 2012-2020: 20.000 € letno FŠO 70% Ö MŠŠ šport 20% Ö ARRS 10% Ö Zniževanje cen strokovnih in znanstvenih publikacij s področja športa z njihovim javnim sofinanciranjem 2011-2020 2012-2020: 100.000 € letno Lokalne skupnosti 20% Ö FŠO 60% Ö MŠŠ šport 20% Ö Preoblikovanje revije Šport mladih tako, da bo namenjena različnim ciljnim skupinam otrok in mladine ter zagotoviti njeno redno izhaja- nje v tiskani in elektronski različici 2011-2020 2011-2020: 100.000 € letno MŠŠ šport 70% Ö FŠO 30% Ö Sofinanciranje strokovne literature s podro- čja športa invalidov na invalidom ustreznih medijih 2011-2020 2012-2020: 10.000 € letno FIHO 50% Ö FŠO 50% Ö Sofinanciranje publikacij, ki so podpora uspo- sabljanju strokovnih delavcev v športu 2011-2020 2012-2020: 100.000 € letno ESS 100% Ö Povečanje kakovosti strokovnih in znan- stvenih besedil in oblikovanja publika- cij s področja športa Oblikovanje kakovostnega recenzentskega odbora za založništvo v športu 2 0 11 Strokovni svet za šport Ö FŠO Ö Oblikovanje meril javnih financerjev za spod- bujanje založništva publikacij z večjo kakovo- stjo besedil in oblikovanjem 2 0 11 FŠO Ö Lokalne skupnosti Ö MŠŠ šport Ö nacionalni program športa 157 Skladno s tem se skozi letne programe športa na različnih me- dijih (tiskane različice, e-različice) sofinancira naslednjo perio- dično in monografsko literaturo ter promocijske publikacije, ki podpirajo kakovost dela v športu in spodbujajo prebivalstvo k razumevanju športa in njegovih učinkov. Periodična literatura: strokovne revije za teoretična in praktična vprašanja športne • vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije in deli revij s tovrstno tematiko, znanstvene revije s področja športa, • zborniki strokovnih in znanstvenih posvetov. • Monografska literatura: temeljna strokovna dela iz osnovnih in mejnih področij špor- • ta, strokovna in znanstvena dela s področja športne vzgoje, • športnega treniranja in športne rekreacije, učbenike in gradiva za potrebe usposabljanja, izobraževanja • in izpopolnjevanja strokovnih kadrov. Promocijske publikacije, namenjeno ozaveščanju in spodbuja- nju za dejavno vključevanje prebivalstva v šport. Kakovost športnega založništva bomo ob enakem obsegu kot do sedaj dosegli z naslednjimi ukrepi 56 : Strateška partnerstva z vidika dosega ciljnih skupin 1. Povečanje dostopnosti periodične in monografske literature 2. s področja športa Povečanje kakovosti strokovnih in znanstvenih besedil in 3. oblikovanja publikacij s področja športa 6.3.4 Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu Namen znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu je prek temeljnih raziskav pridobivati osnovna znanja o kineziologiji 57 , predvsem pa prek uporabnih in razvojnih raziskav s področja športa prenašati raziskovalne izsledke v športne prakse. Raziskovalne projekte, ki jih sofinancira Agencija za razisko- valno dejavnost v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: ARRS), 56 Ukrepi so predstavljeni v viru pod sprotno opombo št. 5. 57 Kineziologija – znanstvena veda o gibanju človeškega telesa. se lahko sofinancira iz nacionalnega programa športa, če te raziskave zagotavljajo ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športne prakse, ali če gre za raziskave, pri katerih je zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev in prenos znanstvenih iz- sledkov v prakso. Nosilci znanstveno raziskovalne dejavnosti so raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero ali gospodarstvom. Ti opredelijo interes z vidika prenosa znan- stvenih izsledkov v športne prakse. Strateška cilja Zagotovitev 30 FTE raziskovalne dejavnosti v – športu letno Povečanje obsega aplikativnih raziskav na po- – dročju športa Kazalniki Obseg FTE znanstveno raziskovalne dejavno- – sti v športu Obseg FTE znanstveno raziskovalne dejav- – nosti v športu, financirane iz nacionalnega programa športa Delež FTE znanstveno raziskovalne dejav- – nosti v športu glede na celotno znanstveno raziskovalno dejavnost v Sloveniji Slovenija uresničuje Lizbonsko strategijo, ki daje znanju in ustvarjalnosti vlogo glavnega gibala rasti in zaposlovanja. Ker smo nosilci in merilo razvoja ljudje, mora razvoj družbe izbolj- šati možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in kakovostno življenje ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja. Šport s svojimi značilnostmi izpolnjuje ta merila, vendar mu v prete- klem desetletju znotraj nacionalne raziskovalne strategije fi- nanciranja ni bil dan temu primeren položaj 5 . Zato sta strateška cilja vezana na deklarativno družbeno prepoznavnost kinezio- logije kot izrazito interdisciplinarne znanosti, ki je pomemben del prednostnega raziskovalnega področja »zdravje in znanost o življenju« znotraj naravoslovja, in več raziskovalnih področij znotraj družboslovja in humanistike 58 ter na boljši praktični iz- koristek raziskovanja. Skladno s tem nacionalni program opre- deljuje naslednja ukrepa: Ustrezna umestitev kineziologije znotraj nacionalne razisko- 1. valne dejavnosti Opredelitev smiselnih ciljno-raziskovalnih projektov za vse 2. pojavne oblike športa 58 Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem program za ob- dobje 2006-2010, Uradni list RS, št. 3/06. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Ustrezna umestitev kineziologije znotraj nacionalne razisko- valne dejavnosti Umestitev kineziologije kot nacionalno strateško pomembnega interdiscipli- narnega raziskovalnega področja 2 0 11 ARRS Ö Povečanje obsega sofinanciranja razi- skovanja kineziologije s strani ARRS 2011-2020 ARRS Ö Opredelitev smisel- nih ciljno-razisko- valnih projektov za vse pojavne oblike športa Povezava raziskovalnih institucij s špor- tno prakso pri opredeljevanju izhodišč praktičnega raziskovanja in vrednote- nju tovrstnega raziskovanja 2011-2019 Raziskovalne insti- Ö tucije OKS, NŠZ Ö Gospodarske družbe Ö Izpeljava ciljno raziskovalnih projektov za vse pojavne oblike športa 2011-2020 2011: 300.000 € 2012-2020: letna rast za 10% MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö priloga 158 nacionalni program športa 6.3.5 Spremljanje pripravljenosti športnikov in sveto- vanje o športni vadbi Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh (vrhunski, nadarjeni, rekreativni športniki) ter svetova- nje staršem otrok predstavlja osnovo strokovnega načrtnega dela v športu. Pri nadarjenih in vrhunskih športnikih pomeni humanizacijo pri delu s športniki in temelj njihove tekmovalne uspešnosti; pri otrocih z razvojnimi težavami pa učinkovito po- moč pri njihovem celostnem razvoju. To področje nacionalnega programa športa obsega naslednje naloge. Ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje nji- – hovega razvoja Razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri na- – črtovanju in izvedbi treninga Razvijanje novih metod treninga in novih merilnih postop- – kov Svetovanje pri vključevanju otrok v različne športne vadbe – Svetovanje staršem otrok s težavami v razvoju – Spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja špor- – tnih rekreativcev Prenos strokovnih informacij v športno prakso – Spremljanje nekaterih kazalnikov pripravljenosti športnikov je mogoče izvajati med treningom s preprosto merilno opremo, spremljanje drugih pa je mogoče z bolj zahtevno tehnologijo, Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Nacionalni program spremljanja pripravlje- nosti špor- tnikov Opredelitev nacionalnega programa spremlja- nja pripravljenosti športnikov (vključujoč dijake športnih oddelkov, posebne projekte, vezane na OI idr.) 2011-2020 OKS Ö NPŠZ Ö Ugotavljanje ravni treniranosti vrhunskih in na- darjenih športnikov in svetovanje pri treningu 2011-2020 2011: 500.000 € 2012-2020: 5% letna rast FŠO 50% Ö MŠŠ šport 50% Ö Celostna obravnava športnikov v povezavi s sistemom zdravstvenega varstva (usmerjeni ob- dobni preventivni zdravstveni pregledi) 2011-2020 OKS Ö Centri medicine športa Ö Vzpostavitev zbirke podatkov o meritvah špor- tnikov 2011-2020 2011: 100.000 € FŠO 50% Ö MŠŠ šport 50% Ö Spremljanje pripravlje- nosti špor- tnikov na lokalni ravni Usposabljanje trenerjev za delo s prenosno dia- gnostično opremo 2011-2020 FŠ Ö Ugotavljanje ravni treniranosti športnikov na lokalni ravni in svetovanje pri treningu 2011-2020 2011: 100.000 € 2012-2020: 10% letna rast Lokalne skupnosti 100% Ö Razvoj di- agnostike v športu in vrednotenja rezultatov meritev Nabava in razvoj opreme za diagnostiko v športu 2011-2020 2011: 600.000 € 2012-2020: 5% letna rast FŠO 40% Ö MŠŠ šport 40% Ö ARRS 20% Ö Razvoj novih metod treninga in novih merilnih postopkov 2011-2020 2011: 50.000 € 2012-2020: 5% letna rast FŠO 50% Ö MŠŠ šport 50% Ö Spremljanje pripra- vljenosti rekreativnih športnikov Vzpostavitev strateških povezav z večjimi ponu- dniki športno rekreativnih programov za infor- miranje in promocijo spremljanja pripravljenosti rekreativnih športnikov 2011-2020 FŠ Ö OKS Ö Večji ponudniki športno Ö rekreativnih programov Vzpostavitev ustrezne cenovno dostopne po- nudbe spremljanja pripravljenosti rekreativnih športnikov 2011-2020 FŠ Ö ZRS KP Ö Svetovanje pri vključe- vanju otrok v šport Sofinanciranje svetovanja o gibalnem in tele- snem razvoju otrok in njihovem vključevanju v šport zunaj šole 2011-2020 2011: 20.000 € 2012-2020: 20% letna rast Lokalne skupnosti 100% Ö Sofinanciranje svetovanja staršem otrok, ki imajo razvojne težave 2011-2020 2011: 20.000 € 2012-2020: 20% letna rast Lokalne skupnosti 100% Ö Strateška cilja Povečanje uporabe diagnostike v športu za 20 od- – stotkov Zboljšanje vrednotenja procesov športne vadbe – Kazalniki Število športnikov v nacionalnem programu spre- – mljanja pripravljenosti Število meritev v nacionalnem programu spre- – mljanja pripravljenosti Število svetovanj za vključevanje otrok v šport – Število vrednotenj psihosomatičnega stanja – športnih rekreativcev Število poškodb športnikov – nacionalni program športa 159 ki zahteva posebej izobražen ali usposobljen kader in pogosto tudi posebej opremljen prostor (laboratorij) 59 . OKS-ZŠZ v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami pripravi in sprejme nacionalni program spremljanja pripravljenosti športnikov za olimpijski cikel. Izvajalci programa morajo izpolnjevati zgoraj navedene zahteve za izvajanje teh nalog, OKS-ZŠZ pa z njimi sklene dogovor za izvajanje naci- onalnega programa spremljanja pripravljenosti športnikov. Na podlagi razpoložljivih sredstev OKS-ZŠZ opredeli letno izvaja- nje tega programa. Nacionalni program spremljanja pripravlje- nosti športnikov se oblikuje tako, da je izpostavljena celostna obravnava športnika; v ta namen se poveže s sistemom pre- ventivnih zdravstvenih pregledov. Na lokalni ravni spremljanje pripravljenosti nadarjenih športni- kov usklajujejo občinske športne zveze v sodelovanju z naci- onalnimi panožnimi športnimi zvezami. Za ta namen društva uporabljajo večinoma prenosno diagnostično opremo, ki si jo lahko sposodijo od izbranih izvajalcev spremljave. Delovanje programa spremljanja pripravljenosti športnikov na nacionalni in lokalni ravni, vrednotenja psihosomatičnega statusa športnikov rekreativcev in svetovanja pri vključevanju otrok v šport zahteva razvoj ustreznih diagnostičnih postop- 59 Takšni pogoji so bili s prepletanjem finančnih virov iz športa, znanosti in gospodarstva v največjem obsegu vzpostavljeni na Inštitutu za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, v manjšem obsegu pa tudi v Znanstveno raziskovalnem središču Koper na Univerzi na Primorskem. kov in ustrezno opremo, zato nacionalni program športa obse- ga razvoj in nabavo tovrstne tehnologije. Glede na navedeno nacionalni program športa na področju spremljanja pripravljenosti športnikov in svetovanje o športni vadbi obsega naslednje ukrepe: Nacionalni program spremljanja pripravljenosti športnikov 1. Spremljanje pripravljenosti športnikov na lokalni ravni 2. Razvoj diagnostike v športu in vrednotenja rezultatov me- 3. ritev Spremljanje pripravljenosti rekreativnih športnikov 4. Svetovanje pri vključevanju otrok v šport 5. 6.3.6 Zdravstveno varstvo športnikov Telesne obremenitve, prisotne pri športni vadbi, zahtevajo zdravega športnika, pri čemer zdravje ni pojmovano le kot Strateški cilji Poskrbeti za zdravje športnikov s povečanjem izva- – janja preventivnih zdravstvenih pregledov za špor- tnike in nadstandardno ravnjo zdravstvene nege in rehabilitacije za vrhunske športnike Kazalnik Število letnih preventivnih zdravstvenih pregle- – dov za registrirane športnike Število usmerjenih obdobnih preventivnih zdra- – vstvenih pregledov za vrhunske športnike Število nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj – za vrhunske športnike Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike Standardizacija obsega in cene predhodnih zdravstvenih pregledov za registrirane športnike 2 0 11 OKS Ö Povezava letnih preventivnih zdravstvenih pregledov za kategorizirane športnike s sistemom šolskih in študijskih sistematičnih pregledov, sprejetje navodil in izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov 2 0 11 OKS Ö ZZZS Ö MZ Ö MŠŠ šport Ö Odobritev dodatnega tima za medicino športa za opra- vljanje preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov 2 0 11 ZZZS Ö MZ Ö Vzpostavitev regijskih centrov medicine športa, ki imajo povezave s centri za kurativo - pridobitev sredstev in ustanovitev dodatnih centrov medicine športa v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici in Slovenj Gradcu 2011-2016 OKS Ö ZZZS Ö MZ Ö MŠŠ šport Ö Opredelitev obsega usmerjenih obdobnih zdravstvenih pregledov za vrhunske športnike; povezovanje s siste- mom spremljanja pripravljenosti športnikov 2 0 11 OKS Ö ZZZS Ö MZ Ö MŠŠ šport Ö Odobritev sredstev in izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike 2011-2020 ZZZS Ö MZ Ö Nadstandardno zdravstveno zavarovanje vrhunskih špor- tnikov Izboljšave nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja vrhunskih športnikov na podlagi analiz preteklega delo- vanja sistema 2011-2020 OKS Ö NPŠZ Ö Informiranje športnikov o nadstandardnem zdravstve- nem zavarovanju vrhunskih športnikov 2011-2020 OKS Ö NPŠZ Ö Sofinanciranje nadstandardnega zdravstvenega zavaro- vanja vrhunskim športnikom 2011-2020 2011-2020: 60.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö priloga 160 nacionalni program športa odsotnost bolezni, temveč stanje telesne, duševne in socialne blaginje. Je rezultat dobrega telesnega stanja, pravilne prehra- ne, zdravega okolja, uspešnega obvladovanja stresa in odgo- vornosti za lastno zdravje 60 . Zdravstveno varstvo športnikov je rezultat zdravstvene politike in zmožnosti za njeno uresničevanje: pripravljenosti za vlaga- nje v zdravje športnikov, znanja, opremljenosti in organizira- nosti zdravstva. Cilj zdravstvenega varstva športnikov je čim boljše zdravje športnika kot posameznika in družbe kot celote. Enako kot zdravstveno varstvo nasploh zajema zdravstvene in druge ukrepe za: krepitev zdravja športnikov – preprečevanje bolezni, poškodb in okvar športnikov – zgodnje odkrivanje bolezni – zdravljenje – zdravstveno nego – rehabilitacijo. – Zdravstveno varstvo športnikov je vpeto v sistem splošne- – ga zdravstvenega varstva, zato ga glede na organiziranost delimo na: primarno raven: osnovno zdravstveno dejavnost (šolska – medicina, medicina dela prometa in športa, specialistična dejavnost, nujna medicinska pomoč, laboratorij, rentgen, fizikalna medicina in rehabilitacija) sekundarno raven: bolnišnica – terciarno raven: klinika. – Na primarni ravni ima najpomembnejšo vlogo medicina špor- ta, ki s svojo preventivno usmerjenostjo in organizirano večpo- dročno naravnanostjo izvaja vse naloge dejavnega zdravstve- nega varstva v športu. Preventivni zdravstveni pregledi športnikov se opravljajo zato, da zagotovimo, da se s športom ukvarjajo tisti, ki jim zdravstve- ni status to omogoča. S tem varujemo zdravje športnikov, ugo- tovimo pravilne usmeritve treninga, preprečujemo bolezni, poškodbe in okvare ter invalidnosti športnikov z vsemi posle- dicami. Nacionalni program športa zato vključuje predhodne preventivne zdravstvene preglede za vse registrirane športni- ke, letne preventivne zdravstvene preglede za vse kategorizira- ne športnike ter usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede za vse vrhunske športnike (npr. udeleženci olimpij- skih iger ipd.). Nacionalne panožne športne zveze napotijo vse športnike, ki se želijo vključiti v njihove tekmovalne sisteme, na predhodne preventivne zdravstvene preglede. S tem pregledom poobla- ščeni zdravnik ugotovi možna tveganja, ki so povezana z izbra- no športno dejavnostjo športnika. Z njimi seznani otrokove oz. mladostnikove zakonite zastopnike. Ti pregledi so za športnike samoplačniški, storitev pa je po obsegu in ceni standardizira- na. Letne preventivne zdravstvene preglede je potrebno smiselno povezati s sistemom šolskih in študijskih sistematičnih pregle- dov, usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede pa z nacionalnim programom meritev športnikov. Letni pre- ventivni zdravstveni pregledi kategoriziranih športnikov in 60 Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije. usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi so finanč- no kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva zahteva ustre- zno strokovno izobražen, usposobljen in licenciran kader, od trenerjev, zdravnikov, fizioterapevtov, maserjev, do psihologov. Zdravstveno varstvo športnikov na sekundarni in terciarni ravni (kurativa) se rešuje v okviru izbirnega nadstandardnega zdra- vstvenega zavarovanja športnikov, ki omogoča kritje nujnih zdravstvenih storitev brez čakalnih vrst (operativne posege, diagnostiko, zdravila, protetiko ipd.). Sredstva za nadstandar- dno zavarovanje vrhunskih športnikov se zagotovijo iz letnega programa športa in prispevkov športnikov oz. njihov panožnih zvez. Drugi športniki si lahko to zavarovanje vplačajo sami. Nacionalni program športa tako vključuje naslednja ukrepa 61 : Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike – (predhodnih za registrirane športnike, letnih za kategorizira- ne športnike in usmerjenih obdobnih za vrhunske športni- ke) Nadstandardno zdravstveno zavarovanje vrhunskih športni- – kov 6.3.7 Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa Šport je pomemben del prostočasne industrije, kjer razvoj narekuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT). V preteklem desetletju je šport nekoliko izgubil svoj tržni delež v industriji prostega časa 62 , pomemben razlog pa predstavlja prav uporaba IKT. Digitalizacija, t.j. digitalne vsebine, digitalne storitve in jav- na dostopnost v vseh pojavnih oblikah elektronskih medijev na področju športa niso pomembne le za trženje športa in z njim povezanih področij prostočasne industrije in turističnega gospodarstva, temveč pomenijo tudi osnovo za neposredno uporabo digitalnih športnih vsebin v procesih izobraževanja, usposabljanja, vseživljenjskega učenja in raziskovanja v športu. Strateški cilji S pomočjo uporabe informacijsko-komunikacijske – tehnologije v športu povečati konkurenčnost športa na trgu prostočasne industrije Kazalniki Obseg informacij o ponudbi na področju športa – Število vzpostavljenih novih sodobnih poti z IKT – do storitev in blaga na področju športa Število z IKT podprtih medorganizacijskih poslov- – nih procesov Javni interes na področju e-športa 63 zajema razvoj izvirnih in prevedenih računalniških orodij, široko dostopnost digital- nih športnih vsebin kot osnove za prepoznavnost Slovenije v svetu, vse s ciljem ustvarjanja dodane vrednosti na področju športa in z njo povezanih industrij, ter prispevek k ustvarjalno- sti za večjo kakovost življenja. Prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti ter učinkovitosti javnih in zasebnih športnih organizacij bo lažje doseči, če bodo le-te prevzele vlogo no- 61 Strokovno izpopolnjevanje in licenciranje kadra, ki skrbi za zdravstveno varstvo športnikov, je zajeto v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu. 62 Bednarik, J., Kolar, E., Jurak, G. (2010). Analysis of the sports services mar- ket in Slovenia. Kinesiology, 42(1). 63 Z IKT podprti poslovni procesi športnih organizacij. nacionalni program športa 161 silcev e-športa. Za prestrukturiranje pa so potrebna začetna vlaganja v IKT. Tako bo Slovenija tudi izpolnila naloge, ki nam jih zastavlja Evropska unija 64 . V preteklem desetletju je bila do leta 2005 na področju infor- matike v športu vzpostavljena infrastruktura, ki bi lahko še da- nes pomembno prispevala k večji konkurenčnosti športa na področju prostočasne industrije. Nesistemske odločitve v letu 2006 so usmerile razvoj informacijskega sistema v smer, ki se je izkazala za napačno 5 . Glede na pretekle izkušnje in trenutno stanje informacijske infrastrukture nacionalni program športa opredeljuje naslednja ukrepa: Povečati dostopnost informacij o vseh pojavnih oblikah 1. športa Z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v špor- 2. tnih organizacijah izboljšati kakovost poslovanja in podporo odločanju 64 Bela knjiga o športu – SEC(2007) 936; EU Strategija i2010 – Evropska in- formacijska družba 2010 6.3.8 Mednarodna dejavnost v športu Šport je vse pomembnejši globalni pojav, zato je mednarodna dejavnost v športu vsakdanja nujnost nacionalnih in drugih športnih organizacij. Pomembna je zaradi sodelovanja in po- vezovanja pri reševanju mednarodnih vprašanj športa, pre- nosu nacionalnih praks in organizaciji mednarodnih športnih dogodkov. Vključevanje naših strokovnjakov v mednarodne športne organizacije povečuje vpliv in pomen slovenskega strokovnega znanja v širšem mednarodnem prostoru. Strateški cilj Ohranitev obstoječega števila in kakovosti medna- – rodnega sodelovanja v športu Kazalnika Število mednarodnih povezav v športu – Število slovenskih predstavnikov v vodstvenih – strukturah mednarodnih športnih organizacij Mednarodna dejavnost v športu obsega sodelovanje s Sloven- ci v zamejstvu, na začasnem delu v tujini, sosednjimi država- mi ter drugimi državami na podlagi podpisanih meddržavnih protokolov, sodelovanje nacionalnih športnih zvez z zvezami Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečati dostopnost informacij o vseh po- javnih oblikah športa Prenova oz. vzpostavitev nove IKT podpore za vodenje razvidov na področju športa, ki jih opredeljuje zakonodaja s področja športa; Razvidi predstavljajo platformo, ki bo povezljiva z obstoječimi in novimi programskimi orodji organizacij na področju športa 2011-2020 2011: 350.000 € (tipski projekt in izgradnja) 2012-2020: 30.000 (vzdrževanje) MŠŠ šport 100% Ö Sofinanciranje spletnih in mobilnih servisov za publiciranje informacij (kdo, kaj, kje, kdaj) o vseh pojavnih oblikah športa, izdelave spletnih in mobilnih vsebin (kako, zakaj) za podporo učenju na področju športa in razvoja spletnih in mo- bilnih servisov za naročanje ter nakup storitev v vseh pojavnih oblikah športa 2011-2020 2011: 600.000 € (tipski projekt in izgradnja) 2012-2020: 60.000 € letno (vzdrževanje) MŠŠ šport 70% Ö FŠO 30% Ö Z uporabo informa- cijsko-komunikacijske tehnologije v špor- tnih organizacijah izboljšati kakovost poslovanja in podpo- ro odločanju Sofinanciranje razvoja in nakupa poslovnih apli- kacij za podporo kakovostnejšemu poslovode- nju športnih organizacij (povezava z izvajanjem usposabljanja strokovnih in organizacijskih kadrov; ravnanje z ljudmi, učinkovito upravljanje športnih objektov idr.) 2011-2020 2011: 500.000 € (razvoj in nakup) 2012-2020: 50.000 € letno (vzdrževanje) MŠŠ šport 50% Ö FŠO 30% Ö Lokalne skupno- Ö sti 20% Izdelava modela za izdelavo tipiziranih poročil za podporo odločanju in obveščanju javnosti o izvajanju nacionalnega programa športa in poročil na zahtevo za podporo odločanju in izvajanju stalnih ter občasnih raziskav 2011-2020 2011: 50.000 € (tipski projekt) 2012-2020: 20.000 € letno MŠŠ šport 70% Ö FŠO 30% Ö Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Podpora mednaro- dnemu sodelovanju v športu Sodelovanje s Slovenci v zamejstvu na področju športa 2011-2020 Vlada RS Ö Sodelovanje v vladnih 2011-2020 Vlada RS Ö Dopolnitev meril za sofinanciranje dejav- nosti športnih organizacij glede na njiho- vo mednarodno dejavnost 2 0 11 MŠŠ šport Ö Sodelovanje slovenskih predstavnikov v mednarodnih športnih organizacijah 2011-2020 OKS Ö NPŠZ Ö priloga 162 nacionalni program športa drugih držav ter mednarodnimi športnimi zvezami ter sode- lovanje z drugimi nevladnimi in vladnimi mednarodnimi orga- nizacijami. Vse dejavnosti mednarodnega sodelovanja države se finan- cirajo iz proračunskih postavk protokola, mednarodno sode- lovanje nacionalnih panožnih športnih zvez pa iz sredstev za njihovo delovanje in njihovih lastnih sredstev. Mednarodna dejavnost v športu bo podprta z naslednjim ukrepom: Podpora mednarodnemu sodelovanju v športu 1. 6.3.9 Javno obveščanje o športu Množični mediji so ključni element množičnega komuniciranja. Zaradi svojega velikega vpliva in pomena za rast športne kul- ture prebivalstva je pomembna zlasti njihova razlagalna vloga. Udejanjanje te vloge lahko država uveljavi pri javnih medijih, zlasti javni televiziji in radiu. Strateški cilj Vzpostaviti redno uravnoteženo obveščanje o – športu na javni televiziji in radiu Kazalniki Obseg obveščanja o športu na javni televiziji – in radiu Kakovost prispevkov o športu na javni televi- – ziji in radiu Obseg izvedenih promocijskih dejavnosti – Vprašanja, ki zadevajo odnos medijev (zlasti televizije) do špor- ta, so postala zelo pomembna, saj so pravice televizije primar- ni vir prihodka za profesionalni šport v Evropi 65 . Nasprotno so pravice športnih medijev pomemben vsebinski vir za števil- ne medije. Tako je nastal vzajemni krog med profesionalnim športom, mediji in sponzorji. Posledica je izkrivljena medijska podoba športa, saj mediji javnosti zrcalijo večinoma komer- cialni del športa 66 . Več medijske pozornosti je treba nameniti 65 Montel, J., Weelbroeck-Rocha, E. (2010). The different funding models for grassroot sports in the EU. Brussels: Amnyos & Eurostrategies. 66 Nekatere evropske države so zato uvedle mehanizme solidarnosti, kot je npr. delež od TV pravic za športne prenose, ki je namenjen za špor- tno izobraževalne vsebine. V Sloveniji so izdatki za TV pravice zelo nizki, zato takšni mehanizmi niso izvedljivi. športu otrok in mladine ter športni rekreaciji in drugim dejav- nikom zdravega načina življenja, saj lahko s tem povečamo ozaveščenost ljudi o pomembnosti zdravega načina življenja in posledično tudi število športno dejavnih. Zaradi tega bosta na področju javnega obveščanja o športu izvedena naslednja ukrepa: Uravnotežen prikaz športa na javni televiziji in radiu 1. Nacionalna kampanja za spodbujanje rednega ukvarjanja s 2. športom, več gibanja in zdravega prehranjevanja 6.4 Delovanje športnih organizacij Temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema pred- stavljajo športna društva. Društva so interesna, prostovoljna združenja državljanov, v katerih le-ti v veliki meri s prostovolj- nim delom uveljavljajo skupne interese. Predstavljajo osnovo vrhunskega in kakovostnega športa, poleg tega pa so zelo po- memben izvajalec športnih interesnih programov za otroke in mladino ter družino. Z izboljšanjem programov športnih dru- štev in povečevanjem njihovega števila želimo povečati število članov društev in s tem število športno dejavnih prebivalcev, njihovo športno ozaveščenost, obseg strokovno izvedenega prostovoljnega dela v športu in pripadnost posameznika špor- tu. Delovanje društev in njihovih zvez predstavlja javni interes, zato država spodbuja in materialno podpira društveno dejav- nost. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Uravnotežen prikaz športa na javni televiziji in radiu Produkcija in predvajanje rednih tedenskih izobraževalnih oddaj o športu mladih in špor- tni rekreaciji na radiu in televiziji Slovenija 2011-2020 RTV SLO Ö Izdelava oglasov o pomenu športne dejav- nosti 2011-2020 2011-2020: 40.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Predvajanje oglasov o pomenu športne de- javnosti 2011-2020 RTV SLO Ö Informiranje o dejavnostih nepridobitnih športnih organizacij 2011-2020 RTV SLO Ö Prenos nacionalnih športnih prireditev (športnik leta, Bloudkove nagrade, športni prostovoljec leta, velike mednarodne športne prireditve v Sloveniji) na javni televiziji 2011-2020 RTV SLO Ö Nacionalna kampanja za spodbujanje rednega ukvar- janja s športom, več gibanja in zdravega prehranjevanja Oblikovanje in izvajanje obsežne medijske kampanje za spodbujanje rednega ukvarjanja s športom, več gibanja in zdravega prehra- njevanja 2011-2020 2011: 2 mio € 2012-2020: letna rast za 5 % MŠŠ šolstvo 25% Ö MŠŠ šport 25% Ö MZ 25% Ö FŠO 25% Ö nacionalni program športa 163 Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Zagotavljanje osnov- nega delovanja ne- pridobitnih športnih organizacij Sofinanciranje delovanja športnih društev, ob- činskih in drugih športnih zvez na lokalni ravni 2011-2020 2011-2020: 4,5 mio € letno Lokalne skupnosti Ö 100 % Sofinanciranje delovanja javnih zavodov, pove- znih s športom, na lokalni ravni 2011-2020 2011-2020: 3,5 mio € letno Lokalne skupnosti Ö 100 % Skozi merila na lokalni ravni zagotovitev pro- storskih pogojev za izvajanje programov dru- štev na občinskih objektih 2011-2020 Lokalne skupnosti Ö 100 Sofinanciranje delovanja nacionalnih panožnih športnih zvez, OKS-ZŠZ, drugih športnih zvez in javnih zavodov, povezanih s športom, na državni ravni 2011-2020 2011: 1,5 mio € 2012-2020: 5% letna rast MŠŠ šport 100% Ö desetletju 68 , ki pa se ni odražalo v javno-finančni podpori, ugodnem davčnem okolju ali podpori prostovoljnega dela, kot eni od pomembnih značilnosti društvenega delovanja. Glede na to nacionalni program opredeljuje naslednji ukrep 69 : Strateški cilj Zagotovitev osnovnega delovanja nepridobitnih – športnih organizacij Kazalniki Število športnih društev in njihovih zvez – Obseg javnih sredstev za delovanje športnih dru- – štev in njihovih zvez Obseg javnih sredstev za delovanje zavodov, – povezanih s športom Zagotavljanje osnovnega delovanja nepridobitnih športnih 1. organizacij 68 V letu 2008 smo imeli v Sloveniji 6.115 športnih društev. Njihov delež v strukturi športnih organizacij znaša 82% in sicer vztrajno pada, zlasti na račun rasti zasebnega sektorja (vir: Kolar, E., Jurak, G. (ur.) (2010). Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010. Ljublja- na: Fakulteta za šport). 69 Spodbujanje prostovoljnega dela strokovno usposobljenega kadra v športnih društvih je predstavljeno že v poglavju Prostovoljno delo, davčne spodbude za delovanje športnih društev pa v poglavju Davčne spodbude za šport. 6.4.1 Delovanje športnih društev in njihovih zvez ter delovanje javnih zavodov, povezanih s športom Športna društva se kot osnovne športne organizacije združu- jejo na lokalni ravni v občinske športne zveze, na nacionalni ravni pa v nacionalne športne zveze 67 . Občinske in nacionalne športne zveze ter druga športna združenja so združena v re- prezentativno slovensko krovno športno organizacijo: Olimpij- ski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Na lokalni in državni ravni nepridobitno v športu delujejo tudi javni zavodi, povezani s športom. Za osnovno delovanje teh nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez ter javnih zavodov, povezanih s športom, se iz letnega programa športa zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stro- škov in dohodkov zaposlenih. Z zagotovitvijo osnovnega delovanja nepridobitnih špor- tnih organizacij bomo ohranili osnovno organizacijsko in- frastrukturo športa zunaj izobraževalnega sistema. Analize kažejo na povečevanje števila športnih društev v preteklem 67 Trenutno še nimamo organiziranosti športa na ravni pokrajin. priloga 164 nacionalni program športa 6.4.2 Prostovoljno delo v športu Prostovoljno delo je prostovoljna dejavnost, ki ni plačana ali pa zanjo prostovoljec prejme le povračilo stroškov. Prostovoljno delo je zelo pomemben vir delovanja slovenskega in evrop- skega športa zunaj izobraževalnega sistema 70 . Kljub temu, da prostovoljci delujejo brezplačno, pa mora biti njihovo delo čim bolj strokovno. Strateški cilj Ohranitev obsega prostovoljnega dela ob povečanju – kakovosti dela prostovoljcev Kazalni- ka Obseg prostovoljnega dela na 100 članov – Število strokovno usposobljenih prostovoljcev – 70 Povprečni prostovoljec v slovenskem športu opravi 4 ure prostovoljne- ga dela tedensko, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Ocenjena ekonomska moč prostovoljnega dela v slovenskem športu predstavlja 0,311% BDP (vir: Jurak, G., Bednarik, J. (2006). Economic strength of vo- luntary work in non-governmental sports organisations in Slovenia. V Abstract book of 1 1th World sport for all congress. Physical activity: benefits and challenges. Havana: Cuban Olympic Committee.). Poleg gospodarske moči na delež prostovoljcev vpliva tradi- cija takega dela, ki se zrcali skozi vrednote družbe. Skladno s tem bomo zagotovili sistemske pogoje za družbeno priznanje prostovoljnega dela in dvignili raven kompetentnosti prosto- voljcev. To bomo dosegli z izboljšanje kompetenc prostovolj- cev v športu 71 , davčnimi spodbudami za prostovoljno delo v športu 72 in naslednjima ukrepoma: Promocija prostovoljnega dela v športu 1. 73 Izboljšanje ravnanja s prostovoljci v športnih društvih 2. 71 Usposabljanje prostovoljcev je vključeno v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu. 72 Predstavljeno v poglavju Davčne spodbude za šport. 73 Dejavnosti tega ukrepa so predstavljene v; Jurak, G., Bednarik, J., Tušak, M. (2007). Vodenje prostovoljcev v nevladnih športnih organizacijah v Sloveniji. V: Jurak, G. (ur.). Nekateri kazalniki uspešnosti športnih organiza- cij v Sloveniji, pp. 151-166. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Anna- les. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina fi- nančnih sredstev po letih Nosilci dejav- nosti Promocija prostovolj- nega dela v športu Program pridobivanja prostovoljcev 2 0 11 OKS, NŠZ Ö Sofinanciranje nacionalnega projekta promocije prostovolj- nega dela v športu s proglasitvijo športnega prostovoljca leta 2011-2020 2011-2020: 50.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Vzpostavitev spremljanja in vrednotenja prostovoljnega dela v športu 2 0 11 OKS Ö NPŠZ Ö Izboljšanje ravnanja s prostovoljci v športnih društvih Opredelitev kompetenc prostovoljcev za izvajanje posame- znih nalog znotraj športnih društev, njihovih odgovornosti in delovnih področij, položaja znotraj društva in odnosa do drugih članov 2011-2012 Športna dru- Ö štva Opredelitev politike nagrajevanja za prostovoljce (skladno s politiko nagrajevanja za vse člane društva) 2011-2012 OKS Ö NŠZ Ö NPŠZ Ö nacionalni program športa 165 Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finanč- nih sredstev po letih Nosilci dejav- nosti Spremem- be na področju obdavčitve z davkom od dohod- kov pravnih oseb Znižanje davčne stopnje dobička za pridobitno dejavnost športnih organizacij 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Uvedba davčne olajšave za vlaganja v tuja osnovna sredstva v športu (v športne objekte, opremo in pripomočke) 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Priznanje davčne olajšave športnim društvom za investicijo v šport v višini 100% investicije 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Vzpostavitev evidentiranja stroškov prostovoljnega dela, ki se priznajo kot davčno priznani odhodki 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Omogočanje znižanja davčne osnove športnih društev zara- di prihodkov iz prostovoljnega dela 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Uvedba davčne olajšave za sponzoriranje 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Priznanje stroškov delodajalca za športno dejavnost zaposle- nih kot davčno priznani strošek 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Priznanje povračila stroškov športnim delavcem kot davčno priznani strošek 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Povečanje davčno priznanih izplačil za donacije za športne namene 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Spremem- be na področju osebnih davkov Uvedba osebne športne olajšave 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Povečanje normiranih stroškov pri poklicnih športnikih in zasebnih športnih delavcih na 50% 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Oprostitev plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje za tuje športnike 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Zmanjšanje obdavčenja športnih nagrad 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Davčna oprostitev povračil stroškov za športne delavce 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Davčna olajšava za prostovoljno delo v športu 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Davčna olajšava za članarine v športnih društvih in za nakup športne opreme in pripomočkov 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö Spremem- be pri upo- rabi DDV Oblikovanje modela, ki bo davčnim zavezancem v primeru vlaganj v šport omogočil, da bodo upravičeni do javnih sred- stev vsaj v višini DDV, ki so ga plačali za investicijo 2011-2012 OKS Ö MF Ö MŠŠ šport Ö 6.5 Davčne spodbude za šport Strateški cilj Sprejetje in uvedba davčne zakonodaje, ki bo spod- – budila razvoj športa Kazalnik Število sprejetih zakonskih davčnih spodbud za – razvoj športa Država uresničuje javni interes tudi z vodenjem stimulativne davčne politike za razvoj športa. Davčne spodbude pomemb- no vplivajo na uresničevanje strateških ciljev na drugih podro- čjih nacionalnega programa športa, zato so ena od njegovih prednostnih nalog, ki jo je potrebno uresničiti v sodelovanju med OKS-ZŠZ, kot reprezentativno športno društveno organi- zacijo, in vladnimi službami. priloga 166 nacionalni program športa V Sloveniji je davčna zakonodaja na področju športa neugo- dna 5 . Rešitve iz tujine in tudi nekatere domače rešitve na dru- gih področjih kažejo, da je znotraj evropske zakonodaje mo- goče vzpostaviti za šport ugodnejšo davčno okolje. Skladno s tem nacionalni program opredeljuje naslednje ukrepe 74 . Spremembe na področju obdavčitve z davkom od dohod- 1. kov pravnih oseb (za gospodarske družbe, ki vlagajo v šport, in športna društva) Spremembe na področju osebnih davkov (za športno dejav- 2. ne) Spremembe pri uporabi DDV (za športna društva) 3. 6.6 Podpora humanosti v športu Nacionalni program športa temelji na humanizmu, zato si pri- zadeva za spoštovanje človekovih pravic, varstvo in krepitev etičnih vrednot v športu ter upoštevanju njegovih pravil in predpisov. Ukrepi nacionalnega programa zato posegajo tudi na področja preprečevanja naslednjih zlorab v športu: Preprečevanje dopinga v športu – Preprečevanje zlorab pri športnih stavah – Preprečevanje zlorab športnikovih pravic – Preprečevanje drugih zlorab v športu – 6.6.1 Preprečevanje dopinga v športu Med najpomembnejša pravila sodi poštenost vseh udeležen- cev, ki od njih jasno zahteva, da za dosego najboljših rezulta- tov ne smejo uporabiti vseh razpoložljivih sredstev, vključno s protizakonitimi postopki, kot je uživanje snovi za izboljšanje tekmovalnih rezultatov. Strateški cilj Povečati učinkovitost preprečevanja uporabe nedo- – voljenih snovi in postopkov v športu za 20% Kazalniki Obseg izobraževanj za preprečevanje dopinga v – športu Število nenapovedanih testiranj športnikov proti – dopingu Obseg nadzora nad uvozom in distribucijo do- – ping snovi Izvajalci športnih programov, športniki in zdravstveni delavci morajo zato spoštovati določila Svetovnega kodeksa proti do- 74 Ukrepi so opisani v analizi preteklega nacionalnega programa športa. pingu 75 . Krovna institucija za preprečevanje uporabe nedovo- ljenih snovi in postopkov v športu v Republiki Sloveniji je Na- cionalna antidopinška komisija, ki sta jo ustanovila Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez ter Ministrstvo za šolstvo in šport. V skladu z poenotenjem prizadevanj medna- rodne skupnosti bo potrebno ustanoviti neodvisno nacional- no protidopinško agencijo, ki bo delovala usklajeno z medna- rodnim programom preprečevanja dopinga. Poudarek le-tega je zlasti na izobraževanju športnikov in drugih udeležencev v športu in na področju vrhunskega športa na nenapovedanih doping testiranjih športnikov. V skladu s strategijo mednarodne protidopinške agencije smo v preteklosti vzpostavili organizirane nacionalne dejavnosti za preprečevanje dopinga v športu, vendar pa analiza na tem področju kaže, da je bilo preteklo delovanje usmerjeno samo v vrhunski šport, čeprav področje vključuje zdravju škodljivo uporabo prepovedanih substanc tudi v rekreativnem in kako- vostnem športu. Glede na to nacionalni program športa opre- deljuje naslednji ukrep: Preprečevanje uporabe nedovoljenih snovi in postopkov v 1. celotnem športu 6.6.2 Preprečevanje zlorab pri športnih stavah Športne stave predstavljajo komplementarno dejavnost pro- fesionalnega športa. So v vlogi promotorja tega dela športa, hkrati pa v mnogih državah predstavljajo vir financiranja špor- ta. V Sloveniji se iz teh in tudi nekaterih drugih iger na srečo financira Fundacija za šport. Strateška cilja Preprečiti prirejanje športnih rezultatov – Preprečiti nezakonito prirejanje in udeležbo v – nezakonito organiziranih športnih stavah Kazalniki Število ugotovljenih prirejenih športnih re- – zultatov Obseg nezakonitih vplačil pri športnih stavah – Zaradi globalizacije postajajo športne stave gospodarsko vse bolj pomembne. Internetno igranje je namreč najhitreje rasto- či sektor v dejavnosti prirejanja iger na srečo, znotraj teh pa prednjačijo prav športne stave 76 . Zaradi tega športne stave 75 http://www.olympic.si/fileadmin/dokumenti/Dokumenti_OKS/do- ping/Knjiga_Anti%20doping.pdf 76 Zagoršek, H., Jaklič, M., Zoroč, J., (2007). Analize in usmeritve glede pri- mernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Inštitut za preučevanje igralništva. Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Preprečevanje uporabe nedo- voljenih snovi in postopkov v celotnem športu Izobraževanje vseh, ki sodelujejo v športu, in informiranje o novostih v boju proti dopingu 2011-2020 2011: 30.000 € 2012-2020: 15% letna rast MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Doping testiranja 2011-2020 2011: 40.000 € 2012-2020: 15% letna rast MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Mednarodno sodelovanje v boju proti do- pingu in uveljavljanje novosti v boju proti dopingu 2011-2020 2011-2020: 10.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Preprečevanje uvoza in distribucije prepove- danih substanc pod drugo deklaracijo 2011-2020 Policija Ö Nacionalna Ö protidopinška agencija nacionalni program športa 167 Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Preprečevanje zlorab pri športnih stavah Ozaveščanje športnikov o igrah na srečo in finančnem kriminalu pri športnih stavah 2011-2020 Športne gospodarske družbe Ö NPŠZ Ö Športna društva Ö OKS Ö Priprava in podpis kodeksa za špor- tnike o nesodelovanju pri športnih stavah, povezanih s športnimi do- godki, ki jih soustvarjajo 2 0 11 OKS Ö Športniki Ö Športne gospodarske družbe Ö NPŠZ Ö Športna društva Ö Nadzor nad prirejanjem in igranjem športnih stav in odkrivanje zlorab 2011-2020 MF Ö Policija Ö Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Delovanje varu- ha športnikovih pravic Ozaveščanje športnikov o njihovih pravicah ter predstavljanje zakonskih poti in načinov reševanja težav 2011-2020 2011-2020: 10.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Vodenje samostojnih in neodvisnih preiskav s področja zlorabe človekovih pravic športnika 2011-2020 2011-2020: 10.000 € letno MŠŠ šport 50% Ö FŠO 50% Ö Sodelovanje z drugimi institucijami in medna- rodno sodelovanje v boju proti zlorabam člo- vekovih pravic športnika ter opozarjanje na po- manjkljivosti v slovenskem športu z vidika zlorab človekovih pravic športnika 2011-2020 OKS Ö MŠŠ šport Ö Inšpektorat RS za Ö šolstvo in šport Policija Ö Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez znotraj svoje organiziranosti opredeli varuha športnikovih pravic. Va- ruh športnikovih pravic pri svojem delovanju smiselno upora- blja Zakon o varuhu človekovih pravic, etična načela športne- ga in olimpijskega gibanja ter pravila OKS. Nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep: Delovanje varuha športnikovih pravic 1. 6.6.4 Inšpekcija v športu Inšpekcija v športu izvaja nadzor nad vsebinskim izvajanjem vseh programov v športu, opredeljenih v nacionalnem progra- mu športa, in izvajanjem letnih programov športa. Skladno s tem inšpekcija v športu opravlja nadzor nad: izpolnjevanjem pogojev ter spoštovanje standardov in nor- – mativov za opravljanje dejavnosti na področju športa upravljanjem javnih sredstev za izvajanje letnega programa – športa namensko porabo javnih sredstev za izvajanje letnega pro- – grama športa upravljanjem in namensko uporabo javnih športnih objek- – tov izpolnjevanjem z zakoni določenih pravil za organizacijo – športnih prireditev opravljanjem prehodnih in obdobnih zdravstvenih pregle- – dov. predstavljajo tveganje za korupcijo, pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala, povezanega s športom; njihovo prirejanje mora biti zato pod stalnim nadzorom, država pa mora imeti oblikovane regulatorne mehanizme, ustrezne spre- minjajočim se pogojem delovanja na trgu športnih stav. Ukrepi za preprečevanje zlorab pri športnih stavah so naravna- ni na preprečevanje zlorab, nadzor nad prirejanjem in igranjem športnih stav ter odkrivanje zlorab. Te dejavnosti so del nasle- dnjega ukrepa nacionalnega programa športa: Preprečevanje zlorab pri športnih stavah 1. 6.6.3 Varuh športnikovih pravic Vrhunski, zlasti pa profesionalni šport, lahko z napačnimi pri- stopi pripelje do nehumanega dela s športniki (nastopi kljub poškodbam, pretreniranost, neprimerne metode treninga pri mladih tekmovalcih, siljenje ali napeljevanje na nepošteno športno udejstvovanje, telesno nasilje nad športniki pri trenin- gu ali tekmovanju, poniževanja in žalitve, spolno izkoriščanje ipd.). Vsak športnik je upravičen do uživanja vseh pravic in svo- boščin, ki jih opredeljuje Splošna deklaracija o človekovih pra- vicah, zato nacionalni program športa opredeljuje tudi ukrepe za zaščito športnikovih pravic. Strateški cilj Institucionalno zaščititi pravice športnikov – Kazalnik Število pobud varuhu športnikovih pravic – priloga 168 nacionalni program športa Inšpekcija v športu deluje znotraj Inšpektorata RS za šolstvo in šport kot organ v sestavi Ministrstva za šolstvo in šport, pri svo- jem delu pa po potrebi sodeluje z različnimi državnimi organi. Delo inšpekcije v športu je javno. Strateški cilj Povečati pregled nad vsebinskim in organizacijskim – izvajanjem nacionalnega programa športa za 100% Kazalnik Število inšpekcijskih pregledov – Preteklo delovanje inšpekcije v športu kaže 5 , da je potrebno povečati obseg in kakovost delovanja inšpekcije, zato nacio- nalni program športa opredeljuje naslednji ukrep: Povečanje delovanja inšpekcije v športu 1. Direktorat za šport MŠŠ je odgovorno za mreženje dejavnosti vseh nosilcev, pri tem pa so mu v pomoč vladne službe. Skrbi za povezovanje nacionalnega programa športa z drugimi na- cionalnimi strategijami in politikami. Ministrstvo tudi vodi in povezuje dejavnosti vseh subjektov, ki sodelujejo pri izvedbi letnih programov športa. Le-tega predstavljajo tiste vsebine nacionalnega programa športa, ki so financirane iz proračun- skih postavk za šport na državni in lokalnih ravneh in Fundacije za šport. Ministrstvo in fundacija sta dolžna pred sprejetjem svojega letnega programa pridobiti o njem mnenje OKS-ZŠZ. Resorna ministrstva (npr. Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor) sodelujejo pri izvaja- Ukrep Dejavnost Rok za izvedbo Predvidena višina finančnih sredstev po letih Nosilci dejavnosti Povečanje delovanja inšpekcije v športu Zaposlitev dodatnega kadra za potrebe inšpekcije v športu 2 0 11 Inšpektorat RS za šolstvo in Ö šport Vodenje samostojnih preiskav nad izvajanjem pro- gramov v športu in izvajanjem letnih programov športa 2011-2020 Inšpektorat RS za šolstvo in Ö šport Vzpostavitev spletnega mesta z objavami inšpek- cijskih pregledov, dobrih praks ter stališč in mnenj inšpektorata za šport 2 0 11 Inšpektorat RS za šolstvo in Ö šport Sodelovanje z drugimi institucijami pri preprečeva- nju zlorab v športu, opozarjanje na pomanjkljivosti v slovenskem športu ter dajanje pobud za ureditev razmer 2011-2020 Inšpektorat RS za šolstvo in Ö šport OKS Ö Varuh športnikovih pravic Ö Policija Ö 7 Ravnanje Ravnanje 77 z nacionalnim programom športa temelji na po - vezovanju vseh upravnih, strokovnih in organizacijskih nalog vseh vpletenih nosilcev posameznih dejavnosti nacionalnega programa (slika 4). Za izpeljavo nacionalnega programa športa so soodgovorni vsi nosilci dejavnosti nacionalnega programa (OKS-ZŠZ, lokalne skupnosti, ministrstva idr.) in izvajalci nacio- nalnega programa (šole, društva, zveze, zavodi, gospodarske družbe idr.). Nacionalni program športa sprejmeta Državni zbor Republi- ke Slovenije in skupščina OKS-ZŠZ. Osrednjo vlogo ravnanja z nacionalnim programom športa na državni ravni imata OKS- ZŠZ in Direktorat za šport MŠŠ. Vlada Republike Slovenije mora letno poročati Državnemu zboru in OKS-ZŠZ o uresničevanju nacionalnega programa športa. OKS-ZŠZ je reprezentativna športna društvena organizacija, ki povezuje nacionalne in občinske športne zveze ter nekatere druge športne organizacije. Odgovoren je za strateško ravnanje z nacionalnim programom športa. Predstavlja partnerja Vladi Republike Slovenije pri pogajanjih o udejanjanju nacionalnega programa športa. Prek svojih predstavnikov pomembno vpli- va tudi na delovanje strokovnega sveta in sveta Fundacije za šport, skladno z zakonom o športu pa sodeluje pri usklajevanju in izpeljavi letnih programov športa. 77 Ravnanje ali ravnateljevanje (ang. management) je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja organizacijskih virov, vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih dejavnosti. nju posameznih dejavnosti nacionalnega programa športa ali pa so odgovorna za izpeljavo nekaterih dejavnosti (npr. davčna zakonodaja). Njihovo delo s pomočjo vladnih služb usklajuje Direktorat za šport MŠŠ. Za odločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov je odgovoren Strokovni svet Vlade Republike Slovenije za šport. Fundacija za šport je javni financer športa, ki se financira pre- težno iz koncesijskih dajatev od iger na srečo in razporeja ta sredstva za programe športa na državni in lokalni ravni. Funda- cija je pomemben nosilec dejavnosti nacionalnega programa športa, zato morajo biti pogoji in merila za razporeditev njenih sredstev usklajeni z nacionalnim programom športa. Fundacija poleg MŠŠ uresničuje letne programe športa na državni ravni. Skrbi tudi za stabilno financiranje športa iz iger na srečo ter daje pobude in predloge za urejanje različnih vprašanj v športu Organi lokalnih skupnosti za šport vodijo in povezujejo de- javnosti subjektov, ki izvajajo letni program športa na lokalni ravni. V te organe morajo lokalne skupnosti imenovati najmanj polovico športnih strokovnjakov na predlog občinske športne zveze oz. druge športne organizacije, ki predstavlja društveno delovanje na lokalni ravni. Naloge teh organov so predvsem: opredeljevanje vsebinskih izhodišč in usmeritev za izpeljavo – letnega programa športa na lokalni ravni, priprava predloga letnega programa športa na lokalni ravni, – razporejanje sredstev za izpeljavo letnega programa športa – na lokalni ravni, nacionalni program športa 169 Slika 4: Ravnanje z nacionalnim programom športa določanje športnih objektov lokalnega in pokrajinskega po- – mena, spremljanje in ocenjevanje izpeljave letnega programa špor- – ta na lokalni ravni, dajanje pobud in predlogov za urejanje drugih pomembnih – vprašanj v športu. Letne programe športa na lokalni ravni sprejemajo občinski sveti. Postopek sprejema poteka tako, da organ lokalne sku- pnosti za šport pripravi letni program športa, ki je podlaga za umeščanje športa v občinski proračun. Na podlagi sprejetega proračuna organ lokalnih skupnosti pripravi razporejanje sred- stev za izpeljavo letnega programa športa na lokalni ravni. Pokrajinski organi za šport vodijo in povezujejo dejavnosti su- bjektov, ki izvajajo letni program športa na pokrajinski ravni. Njihova vloga se opredeli skladno s pristojnostmi in financira- njem pokrajin. Na ravni pokrajin delujejo tudi področni cen- tri za izpeljavo prostočasnih športnih programov za otroke in mladino, znotraj področnih športnih centrov pa tudi za vrhun- ski šport. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, kot osrednja izobraže- valna in raziskovalna institucija na področju športa, in druge izobraževalne institucije skupaj z Olimpijskim komitejem Slo- venije – Združenjem športnih zvez usklajujejo izvajanje razvoj- nih nalog za nacionalni program športa in skupaj s strokovni- mi sveti nacionalnih športnih zvez pomagajo pri uveljavljanju stroke v praksi. Inšpektorat za šport opravlja nadzor nad izvajanjem progra- mov športa iz nacionalnega programa športa ter izvajanjem letnih programov športa. Izvajalci nacionalnega programa so: šole, vrtci, športna dru- štva in njihova združenja, javni zavodi, povezani s športom, gospodarske družbe s področja športa, samostojni podjetniki, zasebni športni delavci in druge športne organizacije. Večina od njih je tudi izvajalcev letnega programa športa po zakonu o športu. Ta status si pridobijo s pogodbo o izpeljavi letnega pro- grama športa, ki jo sklenejo z Ministrstvom za šolstvo in šport ali Fundacijo za šport na ravni države in z lokalno skupnostjo na lokalni ravni. Ministrstvo za šolstvo in šport, pristojna služba za šport, je dol- žno oblikovati informacijski sistem za potrebe nacionalnega programa športa. Le-ta mora vsebovati spremljanje kazalnikov za preverjanje učinkov posameznih ukrepov nacionalnega programa športa. Omogočati mora tudi vodenje razvidov, ki so določeni z zakonom o športu. Pri tem je pozorno, da s tem ne birokratizira delovanja športnih organizacij. Za vnos podat- kov so odgovorni nosilci dejavnosti in izvajalci nacionalnega programa športa. Odgovornosti izvajalcev se opredelijo s po- godbami za izvajanje letnega programa športa. 8 Financiranje Eno pomembnejših vprašanj nacionalnega programa športa je obseg programov, ki naj jih ta zagotavlja iz javnih financ. Cilji priloga 170 nacionalni program športa Preglednica 2: Načrtovana sredstva za izpeljavo letnih programov športa v obdobju 2011-2020 vsebina 2 011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 PROGRAMI ŠPORTA 46.680.000 51.733.003 56.643.253 62.164.449 68.387.580 75.418. 89 0 83.382.638 92.424.389 102.714.942 114.455.018 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 6.240.000 7.680.000 8.349.500 9.097.175 9.934.576 10.875.223 11.934.962 13.132.4 02 14.489.421 16.031.780 Obštudijske športne dejavnosti 1.000.000 480.003 523.003 570.053 621.546 6 7 7. 912 739.626 8 0 7. 2 0 7 881.227 962.314 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 19.600.000 21.960.000 24.636.000 27.675.600 31.134.360 35.077.236 39.580.288 44.732.710 50.639.253 5 7. 4 2 3 .10 5 Športna rekreacija 4.500.000 5.115.000 5.820.450 6.629.864 7. 5 5 8 . 7 7 9 8.625.066 9.849.269 11. 2 5 5 . 016 12. 8 69.476 14.723.892 Šport invalidov 700.000 1.210.000 1.348.000 1. 515.4 0 0 1.718.620 1.965.526 2.265.768 2.631.199 3.076.400 3.619. 329 Kakovostni šport 2.700.000 2.781.000 2.864.430 2.950.363 3.038. 874 3.130.040 3.223.941 3.320.659 3.420.279 3.522.888 Vrhunski šport 10.440.000 10.932.000 11. 4 4 8 .12 0 11.989.556 12.557.565 13.153.465 13.778 . 6 4 0 14.434.545 15.122.703 15. 8 4 4.719 Velike mednarodne in druge športne prireditve 1.500.000 1.575.000 1.653.750 1.736.438 1.823.259 1.914.422 2.010.143 2.110.651 2.216.183 2.326.992 ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE ZA ŠPORT 57.790.000 67.582.000 67.726.700 6 7. 8 74 .15 5 68.024.421 6 8 .17 7. 5 5 6 67.333.619 67.492.669 6 7. 6 5 4 . 76 8 67.819.979 Športni objekti in naravne površine za šport 57.790.000 67.582.000 67.726.700 6 7. 8 74 .15 5 68.024.421 6 8 .17 7. 5 5 6 67.333.619 67.492.669 6 7. 6 5 4 . 76 8 67.819.979 RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 7.120.000 5.935.500 6.209.475 6.503.539 6. 819.479 7.159.279 7. 5 2 5 .14 6 7. 919 . 5 3 9 8.345.207 8.805.228 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov 500.000 550.000 605.000 665.500 732.050 805.255 885.781 974.359 1.071.794 1.178 .974 Založništvo v športu 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 330.000 Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu 300.000 330.000 363.000 399.300 439.230 4 83.153 531.468 58 4. 615 643.077 7 0 7. 3 8 4 Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje o športni vadbi 1.390.000 1.365.500 1.446.475 1.533.489 1. 6 2 7.18 6 1.728.308 1.837.705 1.956.364 2.085.425 2.226.213 Zdravstveno varstvo športnikov 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 60.000 Informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju športa 1.500.000 160.000 160.000 160.000 160.000 160.000 160.000 160.000 160.000 160.000 Javno obveščanje o športu 2.040.000 2.140.000 2.245.000 2.355.250 2.471.013 2.592.563 2.720.191 2.854.201 2.994.911 3.142.656 DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ 9.550.000 9.625.000 9.703.750 9.786.438 9.873.259 9.964.422 10.060.143 10.160.651 10.266.183 10.376.992 Delovanje športnih društev in njihovih zvez ter delovanje javnih zavodov, povezanih s športom 9.500.000 9.575.000 9.653.750 9.736.438 9.823.259 9.914.422 10.010.143 10.110.651 10.216.183 10.326.992 Prostovoljno delo v športu 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 PODPORA HUMANOSTI V ŠPORTU 100.000 110 . 5 0 0 122. 575 136 .4 61 152.430 170.795 191.914 216.201 24 4.132 276.251 Preprečevanje dopinga v športu 80.000 90.500 102.575 116 . 4 61 132.430 150.795 171.914 196. 201 224.132 256.251 Varuh pravic športnikov 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 SKUPA J 121.240.000 134.986.003 140.405.753 146.465.041 153.257.170 160.890.942 168.493.460 178.213.448 189.225.232 201.733.469 nacionalni program športa 171 Slika 5: Viri financiranja vsebin nacionalnega programa športa, ki sodijo v letne programe športa nacionalnega programa bodo sicer doseženi s pretežnim so- financiranjem prebivalstva, podjetij in prostovoljnim delom 78 , vendar pa javne finance in podporni mehanizmi delujejo kot večkratnik teh sredstev, saj spodbujajo razvoj športne dejav- nosti 62 . Da bomo dosegli želen vpliv športa na kulturo naroda, bo potrebno zadržati te vire in povečati javne vire na raven, kot jo imajo v razvitih evropskih državah, t.j. na najmanj 100 € na prebivalca 79 . Nacionalni program športa se zato sofinancira iz več javnih virov, skladno z opredeljenimi dejavnostmi in nji- hovimi nosilci. 78 Javne finance za šport zunaj šolskega sistema predstavljajo le 15% vseh izdatkov za šport. Največ za šport prispevajo gospodinjstva (67% vseh izdatkov). Le-ta namenijo za športne izdelke in športne storitve okoli 500 € na leto ali 2,88% od družinskega proračuna. Podjetja (sponzorira- nje, TV pravice) namenijo za šport 18% vseh izdatkov za šport (vir: spro- tna opomba št. 62). Prostovoljno delo v slovenskem športu predstavlja okoli 0,311% BDP (vir: Jurak, G., Bednarik, J. (2006). Economic strength of voluntary work in non-governmental sports organisations in Slovenia. V Abstract book of 1 1th World sport for all congress. Physical activity: bene- fits and challenges. Havana: Cuban Olympic Committee.) 79 Javni izdatki za šport (državni in občinski proračun ter loterijska sred- stva) v Sloveniji so leta 2008 znašali 50 € na prebivalca, medtem ko v skupini razvitih evropskih držav od 85 € (Belgija) do 304 € (Irska). Trenu- tno Slovenija zaostaja s tovrstnim financiranjem za nekaterimi država- mi s primerljivim BDP (npr. Estonija, Ciper; vir pod sprotno opombo št. 65) Letni program športa predstavljajo vsebine nacionalnega pro- grama, prikazane v preglednici 2. Ta sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev lokalnih skupnosti, države, evropskih strukturnih skladov in Fundacije za šport. Potrebna sredstva za izpeljavo letnih programov športa na državni ravni določita Mi- nistrstvo za šolstvo in šport za državna proračunska sredstva in svet Fundacije za šport za sredstva iz iger na srečo. Za lokalno raven določijo ta sredstva občinski sveti. Občinski sveti uvrstijo v letni program športa na predlog pri- stojnih organov lokalnih skupnosti za šport tiste vsebine naci- onalnega programa, ki so pomembne za lokalno skupnost in upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti. Izbor programov za izpeljavo letnega programa športa se iz- pelje po posebnem postopku, ki ga opredeli zakon o športu. Izhaja iz smiselne uporabe zakona o splošnem upravnem po- stopku (javni razpis, sklep, pritožbeni organ) in podpira zmanj- ševanje birokratizacije delovanja športnih organizacij (zbirke podatkov, elektronska prijava, sklenitev pogodbe za izvajanje letnega programa športa brez javnega razpisa za izvajalce, ki edini izpolnjujejo pogoje, ipd.). Pogoji in merila za razporeditev sredstev so pogojeni z vrsto programov. Izhodišče za vrednotenje programov tekmovalne- ga športa je razvrstitev športnih panog v skupine glede na raz- lične kazalnike (npr. mednarodna konkurenčnost oz. razširje- nost športne panoge, kakovost športnih dosežkov, razširjenost športne panoge v Sloveniji, pomen športne panoge za okolje, število ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra ipd.). Lokalne skupnosti same določijo število razredov in višino vre- dnotenja kazalnikov. Za druge programe, ki so bolj enkratnega značaja (npr. gradnja športnega objekta, športna prireditev, knjiga), je potrebno opredeliti pomen programa za uresniče- vanje ukrepov nacionalnega programa športa, stopnjo realiza- cije programa oz. zmožnost uresničevanja in kakovostne vidike programa, kot je delež strokovnega kadra ali obseg prostovolj- nega dela s strokovno usposobljenimi kadri. Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa špor- ta se opredelijo pretežno glede na kvantitativne vidike progra- ma: obseg programa, velikost vadbene skupine, vrednost ure vsebina 2008 (%) 2011 (%) 2020 (%) PROGRAMI ŠPORTA 32,2 38,5 56,7 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 4,7 5,1 7, 9 Obštudijske športne dejavnosti 0,8 0,5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 14,6 16,2 28,5 Športna rekreacija 2,8 3,7 7, 3 Šport invalidov 0,2 0,6 1,8 Kakovostni šport 2,5 2,2 1,7 Vrhunski šport 7, 4 8,6 7, 9 Velike mednarodne in druge športne prireditve 1,2 1,2 ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE ZA ŠPORT 56,4 4 7, 7 33,6 RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU 3,2 5,9 4,4 DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ 8,2 7, 9 5,1 PODPORA HUMANOSTI V ŠPORTU 0,1 0,1 Preglednica 3: Želena sprememba strukture izdatkov za letne programe športa priloga 172 dela strokovnega kadra, vrednost najema športnega objekta, materialnih stroškov za izpeljavo programa ipd. Z vidika spod- bujanja kakovostnega strokovnega dela v športu morajo biti ob enakih pogojih programi, vodeni s strokovno bolj izobraže- nim oz. usposobljenim kadrom, izdatneje sofinancirani. V pripravo pogojev in meril za razporeditev sredstev letnega programa športa morajo biti na ravni države (MŠŠ - šport in FŠO) vključeni predstavniki OKS-ZŠZ, na lokalnih oz. pokrajin- skih ravneh pa občinske oz. pokrajinske športne zveze oz. dru- ge športne organizacije, ki predstavlja društveno delovanje na lokalni oz. pokrajinski ravni. Lokalne skupnosti ali država lahko za izvajanje javne službe 80 na področju športa ustanovijo javne zavode ali pa skladno z zakonom, ki ureja javna naročila, sklenejo koncesijske pogodbe z drugimi športnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje javne službe. Načrtovana sredstva za izpeljavo letnih programov športa (preglednica 2) temeljijo na dosedanjih javno finančnih izdat- kih za šport 81 in želenih spremembah v višini in strukturi finan- ciranja (preglednica 3). Za leto 201 1 je načrtovanih 121.240.000 €, za leto 2020 pa 201.733.469 € 82 . V celotnem obdobju naj bi se za te vsebine nacionalnega programa športa namenilo 1.592.405.602 €. Največ naj bi prispevale lokalne skupnosti, sle- dita pa Direktorat za šport Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacija za šport (slika 5). Za izpeljavo nacionalnega progra- ma športa bodo poleg teh potrebna še proračunska sredstva za izvajanje ukrepov, katerih nosilci so druga področna ministr- stva, ter zasebni viri. Če razpoložljiva sredstva v posameznem letu ne zadoščajo za udejanjanje nacionalnega programa športa v celoti, se v letnih programih športa upoštevajo prednostne naloge nacionalne- ga programa športa. 9 Prednostne naloge Nacionalni program športa v celoti bo mogoče uveljaviti po- stopoma, skladno z uspešnostjo rasti javnih sredstev, ki se na- menjajo za šport na državni in lokalni ravni, ter uspešnostjo uveljavljanja drugih ukrepov. V kolikor razpoložljiva sredstva v posameznem letu ne bodo zadoščala za udejanjanje naci- onalnega programa športa v celoti, se upošteva prednostni red izvajanja ukrepov, ki se sofinancirajo skozi letne programe športa, razvrščen v dve skupini: Prva skupina: Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine – Šport otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski – šport Športni objekti in naravne površine za šport – Vrhunski šport – 80 Javna služba je družbi nujno potrebna dejavnost, preko katere se zado- voljujejo potrebe po javnih dobrinah in storitvah, ki jih v javnem inte- resu trajno in nemoteno zagotavlja državna oziroma lokalna skupnost, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, ter pri tem njen prvenstven cilj ni pridobivanje dobička. 81 Leta 2008 so javni izdatki dosegali 100.148.432 €. 82 Prikazana sredstva ne upoštevajo časovne vrednosti denarja. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih – kadrov v športu Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov – Delovanje športnih društev in njihovih zvez ter delovanje – javnih zavodov, povezanih s športom Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje o špor- – tni vadbi Prostovoljno delo v športu – Zdravstveno varstvo športnikov – Preprečevanje dopinga v športu – Šport invalidov – Druga skupina: Obštudijske športne dejavnosti – Športna rekreacija – Velike mednarodne športne prireditve – Javno obveščanje o športu – Založništvo v športu – Varuh športnikovih pravic – Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu – Informacijsko-komunikacijske tehnologije v športu – Kakovostni šport –