268
Razstava kmetijskega orodja, kmatijskih
strojev v Ljubljani.
Kamor koli se človek na deželo poda, povsod ima priliko slišati, kako kmetovalci tožijo, da ni mogoče delavcev dobiti, in da so tisti, kateri se še udobe, strašansko dragi. To je pa še posebno v bližini mest in trgov, v katerih se je dosti obrtnikov naselilo, raznih tovarnic zgradilo, običajno. Kaka težava je bila letos na pr. v ljubljanski okolici za seno, posebno pa žito spraviti? — Žanjic ni bilo skoro za dobiti, plačevati se jim je moralo pa vrh hrane 80 kr. do 1 gold, na dan. To je pač nezaslišana dragina. Kmetovalce se je slišalo sploh tarnati in reči: „vsega tega je tista prokleta cigarfabrika kriva". In prav so imeli, tovarna za smodke, pa tudi vse druge tovarne v Ljubljani in okolo nje potrebujejo dosti delavcev, kateri se iz dežele iz kmetiškega stanu rekru-tirajo.
Pa, kakor gre kmetovalcem v ljubljanski okolici trdo za delalce, tako gre tudi onim okolo Trsta, Gorice itd.
Obrtnija, velika stavbeniška podvzetja in pa vrh tega še vojaščina, vse to pobira kmetovalcem delavne sile.   Ker se pa ne  da misliti,   da  bi  našteti vzroki velicega pomanjkanja  kmetijskih  delavcev danes  ali jutri odpadli; ker je pač sigurnejši, da se bodo še povišali — je gotovo uže čas, da premišljujemo, kako bi kmetovalcu drugače  iz  stiske  pomagali?   Vse,  kar naš kmetovalec   danes  okolo  velicih  mest,  in  skoro sploh vsled pomanjkanja delavcev,  in dosledno temu vsled draginje delalnih sil čutiti mora; morali so čutiti tudi kmetovalci družili dežel, osobito Češke uže zdavno. Toda oni so si s tem pomagali, da so, kjer le mogoče, boljša orodja, posebno pa stroje na pomoč vzeli.  In, kar so oni storili, storiti morajo tudi naši kmetovalci — ako hočejo  s poljedelstvom še izhajati.   Da pa zamo-rejo oni to storiti, da zamorejo po boljšem orodji, posebno pa po kmetiških strojih seči;  je neobhodno potrebno ,  da se jim pod pazduho seže.   Ni treba v ta namen denarne podpore deliti, zadostovalo bi uže, ako bi naša slavna c. k. kmetijska družba o pravem času — recimo ob košnji sena,  žetvi žita — razstavo kmetijskega orodja in kmetijskih strojev osnovala ter jo pa tudi koj,  kar je glavna reč,  s praktično po-s kušnjo orodja in strojev spojila.   Taka razstava in poskušnja orodja in strojev ne stala bi skoraj nič, kajti dotični izdelovalci so pač jako hvaležni, ako se jim nakloni prilika,   svoje izdelke javno  pokazati. In na svoje stroške jih bodo  pripeljali,  skusiti  dali, ter zopet odvedli.   Pa naj ima tudi kmetijska družba magari 500 gold, stroškov,  kaj pa je to,  v primeri k velikanski koristi,   katere  bi  razstava in skušnja za naše kmetijstvo bilo.    Koliko kmetovalcev bi  se prepričalo, kako veliko boljše in hitrejše delo, na pr. nov, po postavah  mehanike  sostavljeni železni plug memo starega lesenega, opravlja?   Koliko bi se snidelo pri razstavi in poskušnji posestnikov, kateri bi se prepričali ,  da je setev  s pomočjo sejalnega  stroja  veliko boljša memo  one s prosto roko?   In omislili bi si ga nekateri sami,   drugi v društvu.
Koliko gospodarjev bi po taki razstavi in poskušnji do prepričanja prišlo, da je pač vsaj desetkrat praktičnejše žito s koso kositi, kakor pa z srpom žeti; uže celo pa, da se pri velikem posestvu stroj za košnjo trave in žita jako izplača, ne manj pa tudi pri manjšem, ako se gospodarji glede kupa stroja združijo. Koliko gospodarjev se bode pri razstavi in poskušnji strojev prepričalo, da je veliko pametnejši žito z ročno
mlatilnico, posebno pa z kolovratom (Goppel) goivjeno mlatiti, kakor pa s cepci itd.
Utegnilo bi se ugovarjati, da take razstave in poskušnje niti treba ni, ker je tako vse polno cenikov dotičnih fabrikantov po deželi, ker se uže taki stroji po knjigah in časnikih priporočajo. To je vse res, ali da vse to še ne izda, spričuje pa tudi cela d e-žela, kajti sicer bi ne bili kmetiški stroji pri nas še skoro tako reiki kakor bele vrane. Kmetovalci so večinoma „Tomaži". Oni hočejo prej videti, kako šna je kaka reč, da, skusiti jo hočejo še le, prej kakor si jo omislijo. In prav imajo, da tako delajo, kajti najtežje zaslužen je pač kmetiški zaslužek. Veliko hvalo bodo veleli gotovo kmetovalci Kranjske slavni c. kr. kmetijski družbi, ako ne bode s tem člankom edino le gosp. vredniku „Novic" vstreženo.                 R. —c.