LETOXL., ŠT. 10
Ptuj, 12. marca 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Ekologija,
energija,
varčevanje
Na javno razpravo Ekologija,
energija in varčevanje, ki jo je
pretekli teden pripravil svet za
varstvo okolja pri Občinski kon-
ferenci SZDL v Ptuju, so prišli
predstavniki vseh večjih delov-
nih organizacij, ki onesnažujejo
okolje, inšpekcijskih služb,
upravnih organov in izvršnega
sveta. Nekaj manj je bilo pred-
stavnikov  krajevnih  skupnosti.
Resno so razpravo vzeli tudi v
Zvezi ribiških družin in člani
mladinske ekološke skupine. Na
razpravi pa ni bilo predstavnikov
Dravskih elektrarn iz Maribora,
ki bi prisotnim lahko pojasnili,
kdaj bodo povečali pretok v Dra-
vi pod jezom v Markovcih. Če-
prav je v poročilu o onesnaženo-
sti okolja v občini, ki ga je pri-
pravil izvršni svet, v uvodu napi-
sano, da »ptujska občina ne spa-
da med tiste v Sloveniji, kjer bi
bila problematika onesnaženosti
zelo aktualna, bi iz razprave lah-
ko zaključili, da je še kako aktu-
alna, le da se v občini preveč to-
lažimo, češ, drugje je še slabše.
Razprava je trajala več kot tri
ure. Bolj je bila usmerjena v pri-
kaz stanja kot pa v dogovor, da
bi tisti, ki se s problemi okolja in
čezmerne porabe energije ukvar-
jajo profesionalno, vendarle po-
spešili svoje dejavnosti in pove-
dali, kje so ovire, da ne morejo
narediti več za čisto okolje. Raz-
prava je bila zaradi tega spet ena
tistih, od katerih ni pričakovati,
da bo tudi v resnici kaj postorje-
nega.
Tudi na zborih skupščine, 16.
in 17. marca, bodo delegati
obravnavali poročilo o onesnaže-
nost, okolja v občini. Morda bo-
do zbori oblikovali program kon-
kretnih ukrepov in določili nosil-
ce, ki jim bodo za svoje delo od-
govarjali, kajti javna razprava v
SZDL tega ni prinesla.
d. 1.
Proglasili so najboljše
v okviru tretjega rokometnega plesa je bila v soboto zvečer v ptujskem hotelu tudi prireditev, na kateri so pro-
glasili najboljše športnice in športnike ptujske občine v letu 1986 ter podelili Bloudkove značke in priznanja
zveze telesnokulturnih organizacij. Najboljša športnica ptujske občine je Marija Šešerko iz atletskega kluba,
najboljši športnik pa jadralni pilot Igor Kolarič iz aerokluba. Na drugem mestu sta pilotka Milena Cestnik in
atlet Mirko Vindiš, na tretjem strelka Zdenka Matjašič in judoist Andrej Murko, na četrtem šahista Tatjana
Vaupotič-Košanski in Danilo Polajžer, na petem mestu pa atleta Hedvika Korošak in Boris Krabonja.
1. k.
Z ietne konference rezervnih starešin
Tudi rezervni starešine ptujske občine se ne strinjajo z
nekaterimi pojavi, ki v sedanjem obdobju vznemirjajo in
razburjajo našo javnost. Gre za nadaljevanje pojavov na-
cionalizma, potvarjanja zgodovine, podtikanja, napade
na jugoslovansko ljudsko armado ter zasnovo splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato so z letne
konference občinske organizacije, ki je bila v soboto do-
poldan, republiški konferenci zveze rezervnih vojaških
starešin in občinski konferenci SZDL poslali posebno
sporočilo. Tako kot do pojavov v družbi so bili kritični tu-
di do lastnega dela, ki ga želijo še izboljšati. Tako želijo
izboljšati udeležbo pri usposabljanju ter v delo organiza-
cije vključiti vse članstvo. Ob tem pa se bodo še bolj kot
doslej potrudili pri kadrovanju v lastne vrste ter vojaške
šole, čeprav so rezultati na tem področju boljši kot je po-
prečje v Sloveniji. Občinsko organizacijo bo tudi v na-
slednjem mandatu vodil Stanko Meglic, prispevke k vse-
binsko »bogati razpravi pa so dodali tudi predstavniki ob-
činskih družbenopolitičnih organizacij, upravnih orga-
nov, JLA in republiške konference, ki je z delom ptujske
organizacije zelo zadovoljna. Za vzorno sodelovanje pri
izvedbi lanskega srečanja rezervnih starešin Jugoslavije ji
je podelila posebno priznanje. Na konferenci so zasluž-
nim posameznikom in organizacijam podelili občinska,
republiška in zvezna priznanja. Pisno občinsko priznanje
so prejeli Franc Adam, Branko Holc, Franc Horvat, Fab-
jan Jurleta, Jože Lah, Darko Kafel, Anton Peršuh, Bran-
ko Tement, Franc Trafela in Franc Zorli; znak Zveze re-
zervnih vojaških starešin Radenko Matic in Ludvik Ko-
tar; Plaketo ZRVS Slovenije Krajevna organizacija Ivan
Spolenak, Zlati znak ZRVS Jugoslavije Jože Čič in Al-
fonz Kodrič; Plaketo ZRVS Jugoslavije pa delovna orga-
nizacija TGA Boris Kidrič in Občinska konferenca SZDL
Ptuj.
L k.
UVODNIK
Veselimo se
podražitev!
če je človek nekoliko mehkejšega srca in mu torej ni vseeno,'
kako živijo njegovi soljudje, mu je precej mučno prebirati časopisne j
sestavke in poslušati radijska ter televizijska poročila o tem, v kako ■
neizhodnem položaju je naše kmetijstvo. Osebno imam mnogokrat ^
zelo slabo vest, da sem eden tistih, ki ne more živeti brez hrane. Ta-
ko sem nehote eden tistih, ki neusmiljeno izkoriščamo ubogega
kmeta, saj kupujemo prepoceni meso, mleko, kruh, sadje, zelenjavo
in še kaj. Edina tolažba nam je lahko torej novica, da se je to in ■,
ono, kar izhaja iz kmetijstva, podražilo. Na srečo se take tolažbe, v j
obliki zvišanja cen živilom, pojavijo nekajkrat letno. Sicer mehkim \
dušam ne bi bilo zdržati. Zadnjič so nas tisti, ki skrbijo za »to za- ]
devne« informacije, potolažili v začetku tega tedna, saj so lahko \
znova sporočili, da se je podražilo meso, olje, sladkor. . .
Pa obstaja še druga vrsta tolažbe. Samo na hitro je potrebno ^
primerjati cene pri nas s cenami v nekaterih državah, kjer je delav- ,
ska plača, preračunana v naše ljube dinarčke, mnogo, mnogo višja. \
Ob tem spoznanju smo že lahko skorajda brez slabe vesti. Lahko ,
smo že kar ogorčeni, saj kupujemo hrano po precej višji ceni kot na- ;
ši delavski kolegi v drugih delih sveta.
Po enostavni logiki je potrebno delavske plače pač zvišati, to bi\
pomenilo dražje izdelke, ki jih kupuje kmetovalec in ta bo znova l
tarnal o cenovnih nesorazmerjih. Pa bo znova potrebno dvigniti ce-
no kmetijskim pridelkom ... ;
Tak začarani krog se pri nas nenehno vrti in nenehno vsi tar-\
namo, da smo na slabšem. Kmetu se ne izplača pridelovati hrane,
delavcu pa se tudi ne izplača več hoditi vsak dan v službo. Pa kmet,
še naprej kmetuje in delavec še naprej dela. Kmet vlaga zaradi vi-
sokih stroškov v zemljo mnogo manj kot bi moral in s tem nevede in ]
nehote draži svoje pridelke. Delavec zaradi premajhne plače dela,
na silo in mnogo manj kot bi lahko. In tako prispeva svoj delež k-
pretirani ceni končnega izdelka ... ^
Resnica je, da kmet težko shaja na svoji zemlji. Pri krojenju
končne cene njegovih rezultatov dela sodelujejo mnogi precej »de- \
beli« posredniki. Ko dosežejo soglasje o povišanju cen tega in one-\
ga živila, tudi kmetu odmerijo nekaj več za njegovo delo. Istočasno]
pa znova razmišljajo o zahtevkih za višje cene. Ce kmet zakolje \
kravo doma in proda meso po mnogo nižji ceni od tiste v mesnici, je]
njegov iztržek večji kot dobi sicer od mesarja. Tudi ostale rezultate]
svojega dela lahko mnogokrat proda mnogo bolj ugodno »na čr-\
no«. Na drugi strani pa je tudi kupec s takim »črnim« nakupom na
boljšem. Gre torej za pravilo dobre prodaje in dobrega nakupa. Ta-]
ki načini trgovanja so prepovedani, živijo pa, o tem ni dvoma. Na- i
vsezadnje pa pri tem izgubijo le posredniki, ki prav tako nenehno
tarnajo o svojem težkem položaju. \
Vse gre svojo, žal nelogično in sumljivo pot. Hlevi pa seprazni-^^
jo, letos je menda v Sloveniji že devet tisoč krav manj kot pred le-'
tom dni. Kmetje nič več ne vlagajo v razširitev svoje dejavnosti. Ce-\
novnih neskladij ne zmoremo več obvladovati. Le kolikokrat bomo \
o tem poslušali v kmetijski sezoni, ki se pričenja? Pa bi poslušali še i
kar potrpežljivo, če bi tudi kaj pomagalo!
Jože Bračič
Ko gre za ženske,
smo skromni
Formalno smo se tudi v Ptuju spomnili naših žensk. Pripravili
smo kratko proslavo v OŠ Olga Meglic v Ptuju in to je tudi vse. Kra-
tek nagovor je imel Janez Vrečer, podpredsednik SO Ptuj, ki je bil si-
cer kratek, vendar je znal spomniti na vse tisto, kar danes žuli žensko-
delavko, žensko-mater in žensko-družbenopolitično delavko. Že vrsto
let tej naši ženski obljubljamo, da se bodo izboljšale stvari v usluž-
nostnih dejavnostih. Pa gre vse polževo, kot da ne bi šlo za družbena
vprašanja. Zato bi veljaljo večkrat prevetriti sklepe in obljube dosled-
neje izvrševati.
8. marec — mednarodni ženski praznik, naj bi bil praznik boja
proti slehernemu podrejanju in izkoriščanju med ljudmi. Za številna
naša praznovanja (tudi ptujska) lahko z gotovostjo trdimo, da gre za
podcenjevanje vseh tistih vprašanj našega družbenega razvoja, ki so
vezana na žensko.
Skušamo se »odkupiti« s cvetom ali s čim drugim, pa še takrat
radi rečemo, da za več ni denarja. Pred leti smo v občini bolj ali manj
neorganizirano vodili akcije za zbiranje sredstev za humanitarne na-
mene: vedno smo se spomnili ženskega praznika, kot da med letom ni
drugih praznikov, ko znamo in hočemo razmetavati!
Verjetno se bomo morali v bodoče bolj potruditi in prazniku »vr-
niti« tisto, kar je izgubil z našo (ne)vednostjo!
MG
Ženske in redki moški (njih ženski problemi ne zanimajo) so bile naj-
bolj vesele čestitke mladih
foto: M. Ozmec
MILAN KUČAN V PTUJU
Odprto, smiselno in
argumentirano
v četrtek, 5. marca, je bil v de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja v Ptuju delovni posvet, ki
ga je sklical Medobčinski svet
ZKS za Podravje s sedežem v
Mariboru. Poleg članov organov
medobčinskega sveta so na po-
svetu sodelovali tudi nosilci vo-
dilnih funkcij v občinskih orga-
nizacijah ZKS Podravja. Zbra-
nim je govoril Milan Kučan,
predsednik predsedstva CK ZK
Slovenije.
Govoril je o uresničevanju na-
log, sprejetih na 10. kongresu
ZK Slovenije, v katerih je tudi
aktualiziran program ZK in na-
kazane demokratične poti za nje-
govo dograjevanje in uresničeva-
nje. Iz tega je izhajal tudi pri
oceni prispevkov nekaterih av-
torjev v Novi reviji, kjer so zapi-
sana nekatera izrazito nedemo-
kratična, nesamoupravna in pro-
tijugoslovanska stališča, zazna-
movana tudi z nacionalno ne-
strpnostjo in s potvarjanjem zgo-
dovine. Primer s plakatom za
dan mladosti pa je namerna in
nesramna provokacija. Tu so me-
je, čez katere ni moč stopiti. Ve-
deti je treba, da kdor na ta način
seje razdor med nami in z drugi-
mi narodi in narodnostmi Jugo-
slavije, deluje proti interesom
slovenskega naroda.
• Podrobneje je obrazložil zakaj
CK ŽKS zavrača politična izho-
^dišča jiekaterih prispevkov v No-
vi reviji in zakaj se zavzema za
odprt, smiseln in argumentiran
dialog, čeprav je tudi res, da je
tak dialog težko voditi strpno in
demokratično. Vendar tako smo
se dogovorili na kongresu in ta-
ko se moramo pogovarjati o vseh
žgočih vprašanjih. Mobilizirati
moramo vse ustvarjalne sile za
izhod iz gospodarske krize, za
kakovostni in konkretni družbe-
ni, gospodarski in kulturni raz-
voj. Podpirati moramo vse, kar
je napredno pri snovanju skup-
nega razvoja Jugoslavije.
Besede Milana Kučana bodo
komunistom Podravja dobro na-
potilo pri usmerjanju nadaljnje
aktivnosti ZK pri reševanju bi-
stvenih problemov, ki jih imamo
tudi v podravskih občinah do-
volj. Ob tem pa moramo sprotno
in odločno reagirati na vsako
provokacijo.
FF
Vzorni vozniki občine Ptuj za leto 1987.
(foto: M. Ozmec)
PLAKETE DEVETliVI
VZORNIM VOZNIKOM
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tu-
di letos podelil najzaslužnejšim profesionalnim in amaterskim vozni-
kom plakete Vzorni voznik. V ptujski občini je to visoko odličje preje-
lo letos kar osem profesionalnih in en amaterski voznik. Na ponedelj-
kovi seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj je
predsednik sveta Stanislav Klemenčič izročil plakete Vzoren voznik:
Janku Cafuti iz Ptuja, Ignacu Žgeču iz Dornave, Antonu Zupaniču iz
Skorbe, Janku Štebihu iz Pacinja, Jožetu Šandorju iz Krčevine, Stan-
ku Sakelšku iz Zakla, Jakobu Lozinšku iz Gorišnice, Konradu Kram-
bergerju iz Ptuja ter amaterskemu vozniku Jožetu Hutinskemu iz Ptu-
ja. Vsem tudi naše iskrene čestitke ter še naprej vzorno in varno vož-
njo! —OM
VZROKI IN POSLEDICE
Člani komiteja OK ZKS Ptuj so prejšnjo sredo največ
časa na redni seji namenili vsebini prispevkov, objavlje-
nih v 57. številki Nove revije. Ob obsodbi nekaterih pri-
spevkov so v razpravi osvetlili tudi vzroke, katerih posle-
dica je takšno in podobno pisanje. Gre med drugim za
pasivnost tudi članov ZK. počasno in neodločno ukrepa-
nje, pomanjkanje političnega dela in podobno. Člani in
vodstva ZKS nosijo svoj del krivde za vse, česar niso sto-
rili v svojem okolju. To bo potrebno nemudoma popraviti
in odpraviti pomanjkljivosti pri delu, ki ni takšno, da bi
lahko bili zadovoljni. To med drugim kaže tudi ocena de-
lovanja osnovnih organizacij in organov ZK ter gibanje
članstva v letu 1986. Oceno bodo še dopolnili in na tej os-
novi zastavili nadaljnje delo. Člani komiteja so sprejeli
tudi predlog o ustanovitvi konferenc osnovnih organiza-
cij ZK v delovnih organizacijah z več TOZD, seje pa so se
udeležili tudi sekretarji stalnih akcijskih konferenc iz več-
jih delovnih sredin. I. k.
(Ne)Odgovornost za grad Bori (stran 2)
Proizvodnim niso sledili finančni rezultati (stran 3)\
V vrtu (stran 4) \
Nezadovoljstvo ptujskih gasilcev (stran 6)
Kurentovanje 87 — fotoreportaža (stran 7)
i
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. marec 1987 —
TEDNIK
Aktivnosti v ptujskih
sindikatih
Čestitamo jožetu sotlarju
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj in Svet aktiva sindikalnih
aktivistov občine Ptuj izrekata javno priznanja in zahvalo Jožetu
SOTLARJU ob 70-letnici življenja, za njegovo dolgoletno aktivno,
ustvarjalno in požrtvovalno delo v občinski organizaciji ZSS Ptuj. To-
variš Jože se je s predanim, poštenim in neumornim političnim delom
med ljudstvom uvrstil med najaktivnejše in najzaslužnejše družbeno-
politične delavce in aktiviste Socialistične zveze delovnega ljudstva
ptujske občine. Ob jubileju mu iskreno čestitamo, želimo mu zdravja
in osebne sreče!
danes seja predsedstva občinskega sveta zss ptuj
Na današnji seji Predsedstvo občinskega sveta ZSS F*tuj razpra-
vlja o položaju delavcev LIK Savinja v ptujski lesni industriji. Glavna
naloga je njihova čimprejšnja zaposlitev v organizacijah združenega
dela, za kar se vlagajo v družbenopolitični skupnosti maksimalni na-
pori. Opredelili bodo naloge ob usklajevanju samoupravnih aktov z
spremembami in dopolnitvami zveznega in republiškega družbenega
dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka. Ocenili bodo izvedene
razprave v organizacijah združenega dela o njihovi samoupravni or-
ganiziranosti. Razpravljali bodo tudi o delu Službe pravne pomoči
članom Zveze sindikatov, ki ima v varstvu delovnih in samoupravnih
pravic delavcev vse pomembnejšo vlogo. Oblikovali bodo tudi stališ-
ča do gradiva za sejo zborov občinske skupščine ter obravnavali in
potrdili sklepe in stališča letne programske seje občinskega sveta ZSS
Ptuj.
dan prosvetnih delavcev OBCINE ptuj BO 28. marca
V Občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in
znanosti Ptuj, ki ga vodi Ivan ŠUMANDL, so v polnem teku vsebin-
ske in organizacijske priprave na Dan prosvetnih delavcev občine
Ptuj, ki bo v soboto, 28. marca, v Kidričevem. Izvršni odbori osnov-
nih organizacij ZSS osnovnih in srednjih šol ter vzgojnovarstvene or-
ganizacije so že prejeli usmeritve za udeležbo prosvetnih delavcev na
svojem letnem zboru.
lendavski sindikalni posvet odraz potreb po učin-
kovitejši sindikalni organizaciji delavcev
Najodgovornejši nosilci nalog v trinajstih občinskih svetih Zveze
sindikatov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije so na posvetu
v Lendavi, 4. marca, izmenjali izkušnje o organiziranosti, oblikah in
metodah dela osnovnih in občinskih organizacij Zveze sindikatov. V
zelo poglobljeni večurni razpravi, v kateri je sodeloval tudi član Pred-
sedstva republiškega sveta ZSS Ladimir BROLIH, so opredeljevali
vlogo in naloge Zveze sindikatov v sedanjih političnih in družbeno-
ekonomskih razmerah. Pri tem so poudarili, da je Zveza'sindikatov
samostojna družbenopolitična organizacija delavcev in delavskega ra-
zreda, ki mora imeti do vseh vprašanj položaja delavcev v družbi svo-
ja lastna stališča, s katerimi se mora enakopravno skupaj z vsemi dru-
gimi institucijami političnega sistema socialističnega samoupravljanja
vključevati v iskanje najustreznejših rešitev. Sindikalno članstvo po-
staja vse bolj kritično do svoje organizacije, kar dokazuje, da delavci
zaupajo v svojo sindikalno organizacijo, od nje pa tudi pričakujejo,
da bo s svojo prodornostjo v vseh okoljih in na vseh ravneh uvelja-
vljala voljo in interese delavcev. Razpravljalci so bili enotnega mne-
nja, da stališča, pobude in predlogi osnovnih organizacij in organov
Zveze sindikatov morajo postati sestavina politike in odločitev dele-
gatskih skupščin na vseh ravneh. To pa seveda zahteva aktivno in
ustvarjalno delo osnovnih organizacij Zveze sindikatov in njihovo po-
vezanost z delegacijami za Zbor združenega dela občinske skupščine
ter z delegacijami za zbore uporabnikov skupščin samoupravnih inte-
resnih skupnosti.
Močan poudarek so udeleženci razprave dali vlogi in nalogam
sindikalnih skupin, v kateri mora potekati vsakodnevna aktivnost sin-
dikalnega dela, težišče članov izvršnih odborov osnovnih organizacij
Zveze sindikatov pa mora biti prav med članstvom v sindikalnih sku-
pinah. Tudi izvršni odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov se
morajo vidneje uveljaviti kot kolektivni izvršilno-politični organi,
znotraj njih pa uveljaviti delitev dela. Zavzeli so se za boljše možnosti
in pogoje za delo predsednikov izvršnih odborov osnovnih organiza-
cij, da bodo imeli potreben čas za delo med delavci v rednem delov-
nem času. Poudarili pa so tudi naloge članov Zveze sindikatov, ki
opravljajo poslovodne in strokovne naloge, da vsestransko pomagajo
pri delu osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Skozi razpravo pa se
je kot rdeča nit vlekla nujnost načrtnega usposabljanja sindikalnih
kadrov, da bodo le-ti obvladovali zahtevnost nalog sedanjega časa.
Dogovorili so se, da bo naslednje posvetovanje v F*tuju, na kate-
rem bodo razpravljali o nalogah Zveze sindikatov na področju uvelja-
vljanja inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela in v
družbi.
FB
SEMINAR ZA
VIDEO USPEL
Tridnevni izobraževalno-praktični seminar, ki ga je pripravila
skupnost izobraževalnih centrov Slovenije za pedagoge, ki pri izobra-
ževalnem procesu uporabljajo video naprave, so minuli petek, 27. fe-
bruarja, v Srednješolskem centru v Ptuju uspešno zaključili. V četrtek
so pedagogi pod mentorskim vodstvom režiserja šolske televizije pri
zavodu SRS za šolstvo Maka Sajka snemali video filme v Ptuju in
bližnji okolici. Tako je nastalo šest zanimivih in po svoje privlačnih
video filmov: Bori propada. Krofi, Branjevka, Kurenti, 8. marec. Tu-
rizem smo ljudje ter film dokumentarne vsebine.
Vse skupaj so po montaži in zvokovni opremi tudi predvajali in
po skupinskem ogledu opravili še analizo vsebine in tehnične izved-
be. Splošna ocena za ta edinstveni seminar ravnanja z video tehniko
je, da je uspel in to v največji meri prav po zaslugi osebja srednješol-
skega centra. .OM
Med montažo enega video filmov v studiu Srednješolskega centra Ptuj.
(Foto: M. Ozmec)
KUUB NEZNANKAM SPREJET PLAN
KBM IN PE PTUJ ZA LETO 1987
Sprememba obračunskega sistema ni pov-
zročila negotovosti le v poslovanju združene-
ga dela ampak tudi v poslovnih bankah. To-
da tekoče poslovanje v banki zahteva nujne
poslovne usmeritve in okvirje, tudi če bodo
veljale le za prvo trimesečje ali največ do pol-
letja. Ob takšni ugotovitvi so delegati na seji
konference PE Ptuj sprejeli plan poslovanja
Poslovne enote Ptuj za leto 1987.
V okviru enotno dogovorjene poslovne po-
litike združene LB in temeljne KBM bo po-
slovna enota uresničevala naslednje naloge:
Z združevanjem in drugimi oblikami pri-
dobivanja sredstev poslovna enota načrtuje
povečanje sredstev za 22,2 milijarde din, sku-
paj z odplačili kreditov bo za nove naložbe
imela na voljo še milijardo več. S tem se bo
njena bilančna vsota povečala za 69 % in do-
segla 54,3 mid din. Podobno kot v preteklem
letu tudi letos načrtujemo največji porast
sredstev občanov in to okrog 12 mid din. Za-
radi napovedanih novih spodbud izvoza
predvidevamo nekoliko hitrejše povečanje
kreditov iz primarne emisije.
Namenskih stanovanjskih sredstev smo na-,
črtovali preko 6 mid, vendar bo ta dejavnost
močno odvisna od načina prehoda na realno
pozitivno obrestno mero za stanovanjske kre-
dite.
Razpoložljiva sredstva bo PE usmerjala ob
upoštevanju sprejetih obvez v preteklih letih
v nove naložbe v skladu z določili kreditno
monetarne politike in politike banke.
Kljub zaostrenih pogojev kreditne in inve-
sticijske sposobnosti ustanoviteljic predvide-
vamo za naložbe ustanoviteljic okrog 7,4 mid
ali 37 %, od tega dve tretjini za kreditiranje
tekočega poslovanja. Za dolgoročne naložbe
je predvideno 2,4 milijarde din, od tega je za
obveznosti iz preteklega leta angažirano 797
mio din. Naložbe bodo obravnavene na pod-
lagi znanih kriterijih o družbeno ekonomski
upravičenosti investicij.
Za stanovanjsko komunalno gradnjo je
predvidena petina vseh sredstev (3,7 mid) in
to pretežno za občane.
V okviru usmerjene stanovanjske gradnje
bo dokončana gradnja 98-stanovanjskega
bloka B-2, pričeta bo gradnja 63-stanovanj-
skega bloka C-3 ter gradnja 23-stanovanjske-
ga bloka v Majšperku. V letošnjem letu bo iz-
veden razpis za kreditiranje gradnje in preno-
ve stanovanj na manjrazvitem območju Ha-
loz in Slovenskih goric ter razpis za kredite
delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in
razpisi za kredite iz vzajemno združenih
sredstev. Del sredstev bo usmerjen tudi za
nakupe in gradnjo stanovanj občanov po
pravilnikih.
Poslovna enota tudi letos namenja občut-
no več sredstev za pospeševanje razvoja
drobnega gospodarstva (okrog 790 mio din).
Prednost bodo imele naložbe, ki bodo zasno-
vane na kooperantskem sodelovanju z druž-
benim sektorjem in deficitarne dejavnosti.
Pri poslovanju z občani bomo pospeševali
brezgotovinsko poslovanje, vključevali sred-
stva zdomcev, kmečkega prebivalstva in raz-
vijali pionirsko in mladinsko varčevanje. Pri-
čeli smo posodabljati poslovanje z občani, s
preureditvijo ekspoziture v Lackovi ulici,
kjer bomo poleg posodobitve uredili tudi po-
sebne prostore za zasebno obrt in druge ne-
gotovinske posle občanov. V drugem polletju
načrtujemo tudi preureditev in posodobitev
ekspoziture Titov trg 10, posodobitev poslo-
vanja v Mestni hranilnici itd. Med preureja-
njem teh prostorov bo utesnjeno poslovanje
z občani, poslovanje z obrtniki pa je začasno
premeščeno v prostore Obrtne zadruge Ptuj,
s katerim Poslovna enota že vrsto let dobro
sodeluje. Zaradi navedenih nujnih preuredi-
tev bo poslovanje z občani občasno utesnje-
no. Delavci v banki smo storili vse, da bodo
neizbežna prenovitvena dela opravljena v
najkrajših možnih rokih. Vse naše varčevalce,
kot tudi obrtnike, prosimo za razumevanje.
Letošnja začasna plana poslovanja banke
in poslovne enote ne vsebujeta podrobnejših
določil o oblikovanju in razporejanju dohod-
ka banke. Podane so le nekatere ocene, ki pa
bodo veljale le za prvo trimesečje, dokler ne
bo v sistemu LB izoblikovana nova tarifa
obrestnih mer in nadomestil, ki bo omogoča-
la normalno poslovanje banke v novem obra-
čunskem sistemu.
Povdariti moramo, da še danes ZIS ni iz-
dal podrobnejših predpisov in navodil za iz-
vajanje novega obračunskega sistema. V ban-
ki je trenutno največji problem prehod na re-
alno pozitivno obrestno mero. Znano je le to,
da banka prihodkov od obresti, ki so sedaj
bili glavni vir dohodka, do višine realne
obrestne mere, ta pa znaša trenutno 61 %, ne
bo smela vštevati v prihodke banke, ker sodi-
jo v bilanco revalorizacije premoženja. Iz te-
ga sledi, da bodo morale poslovne banke, če
bodo hotele pozitivno poslovati (sicer bodo
likvidirane), nujno zvišati obrestne mere za
toliko, da bo poprečna obrestna mera za no-
ve kredite in tiste z gibljivo obrestno mero iz
preteklih let iznad eskotne obrestne mere
(trenutno 61 %). Izjema niso niti sredstva za
stanovanjsko gradnjo, katerih obrestne mere
so se do sedaj gibale od 5-19 %. Kaj to po-
meni za stanovanjsko gradnjo, se je verjetno
začel zavedati tudi sam predlagatelj novega
zakona.
V lanskem letu so se poprečne obrestne
mere v poslovnih bankah gibale med 30 in
40%, v naši banki 31,5 %. Potrebna obrestna
razlika za pozitivno poslovanje bank v SR
Sloveniji znaša okrog 15% (v KBM 13%).
Kot kaže, se je zakonodajalec odločil, da se
obrestne mere za kredite iz bančnih sredstev
dvigujejo ne glede na določene prioritete, ker
so uvedene subvencije za izvoz in kmetijstvo.
Te so zaenkrat simbolične. Vsekakor pa bo
najtežji prehod na nov sistem pri stanovanj-
skih kreditih. Tudi naša banka se je morala
odločiti (s I. 3.) za gibljive obrestne mere za
kredite pa tudi za namenske vezave oz. depo-
zite, kar je, razumljivo, med občani povzroči-
lo zmedo in negodovanje.
Na teh vprašanjih sedaj delajo strokovni
odbori pri Združeni banki in v kratkem bodo
javnosti predložene podrobnejše rešitve. Tu-
di organi v banki bodo do konca marca mo-
rali sprejeti nove obrestne mere, ki bodo te-
meljile na novo določeni escontni stopnji za
drugo trimesečje. Sodeč po objavljenih stop-
njah rasti cen v mesecu januarju in februarju,
bo escontna stopnja za naslednje trimesečje
višja.
Cim bodo v Združeni banki dogovorjena
skupna izhodišča za oblikovanje tarife novih,
realnih obrestnih mer, bo tudi pripravljen
predlog naše tarife, kjer bomo, podobno kot
doslej, upoštevali nekatere prednosti, ki jih
naša banka še ima.
Franc LUKMAN, mag. oec.
Tudi ptujski borci obsojajo nedavne dogodke
Ob koncu prejšnjega tedna so
se na letni konferenci sestali tudi
borci KO ZZB NOV Dušan Kve-
der, ki vključuje 47 članov s po-
prečno starostjo 65 let. Že uvo-
doma so poudarili, da bodo o
svojih težavah in problemih go-
vorili ob drugih priložnostih in
da naj letno srečanje izkoristijo
za odkrit in pošten pogovor o
najbolj perečih vprašanjih, ki ta
čas pretresajo slovensko družbo
in segajo tudi v širši jugoslovan-
ski prostor.
Predsednik Karel Žmavc je
uvodoma poudaril, da se tudi
borci srečujejo z vedno bolj
okrepljenim delovanjem nacio-
nalističnih sil, ki napadajo borce
NOV, žalijo osebnost Tita, pona-
rejajo zgodovino NOV, zahteva-
jo rehabilitacijo sodelavcev oku-
patorjev, kritizirajo JLA in naš
varnostni sistem, našo samou-
pravno ureditev in poskušajo z
razbitjem Jugoslavije.
Očitno je bilo milijon 700 tisoč
žrtev, oziroma tri milijone 741
oseb, ki so bile tako ali drugače
žrtve fašističnega divjanja in de-
lovanja okupatorjevih hlapcev
premalo, da lahko danes s takim
tonom in vsebino nekaterih pa-
rol, revij in plakatov stopajo
pred slovensko in jugoslovansko
javnost — so menili borci iz te
ptujske organizacije, ki so pose-
bej obsodili pisanje v 57. številki
Nove revije in zloglasni ponare-
dek plakata za Dan mladosti ter
napade na štafeto. »Zavedati se
moramo, da bi imela vsaka spre-
memba katastrofalne posledice,
ne le za posamezne dele domovi-
ne, temveč za celotno Jugoslavi-
jo,« je menil Karel Žmavc in do-
dal, da vidijo borci izhod iz krize
v preobrazbi celotne družbene
zavesti, kajti šola in vzgoja mla-
dih je vedno odraz obstoječih
družbenih odnosov. Ne v paro-
lah, v vsakdanji praksi je potreb-
no ustvarjalnemu delu vrniti nje-
govo vrednost, poštenost, požrt-
vovalnost, tovarištvo in pogum
— kar vse so bili moralni vidiki
narodnoosvobodilnega boja.
Poleg tega vidijo borci izhod
iz gospodarske krize v povečeva-
nju vsestranskega razvoja in od-
piranju novih delovnih mest z
več dela in nove tehnologije, v
večjem izvozu z dodatno tujo
akumulacijo ter tudi v zmanjše-
vanju odplačevanja dolgov na
račun večje gospodarske ofenzi-
ve. Zveza komunistov bi se mo-
rala ukvarjati s temeljnimi vzroki
krize in s strategijo za odpravo
teh vzrokov. Fronta socialisti-
čnih sil s SZDL na čelu pa z
vsakdanjimi problemi, saj v njej
deluje tudi borčevska organizaci-
ja.
Poudariti je potrebno, da so
prav borci izredno kritični do
dogodkov in razmer, čeprav bi
jim lahko nekdo očital, da so v
njihovem kreiranju leta in leta
tudi sami sodelovali. Tem, s ka-
terimi se srečujemo novinarji na
krajevnih ali občinskih nivojih,
gotovo ne moremo, prave krivce
pa lahko srečamo le poredko in
še to le takrat, ko odložijo vse
svoje aktivne funkcije in veliko-
krat pozabljajo, da so bili tudi
sami akterji marsikatere, za da-
nes in današnji rod skoraj nera-
zumljive akcije.
mš
(NE)ODGOVORNOST ZA GRAD BORL
Delegat krajevne skupnosti
Cirkulane je na seji zbora krajev-
nih skupnosti SO Ptuj, 12. febru-
arja, postavil delegatsko vpraša-
nje v zvezi s stanjem na gradu
Bori. Med drugim je povedal, da
je bilo pred leti na Borlu najpro-
metnejše gostišče v ptujski obči-
ni, znano daleč zunaj meja, ne
samo občine in republike, tem-
več tudi države. Ko so začeli gra-
diti most čez Dravo na Borlu, je
bila začasno cesta zaprta, zaprli
so pa tudi gostišče.
Preden so dobili grad v upra-
vljanje prejšnji, upravljalci je bil
vzorno vzdrževan in je dobro po-
sloval. Potem, ko so gostišče za-
prli, so tudi grad začeli demolira-
ti. Mnogo umetnin so odpeljali,
le malo od tega je v Pokrajin-
skem muzeju Ptuj, kje je ostalo?
Kdo je dal nalog, da so podrli
eksotična drevesa v parku?
Sedaj je grad pod upravo Za-
voda za spomeniško varstvo Ma-
ribor, ki poskuša rešiti, kar se re-
šiti da. Toda s sredstvi, ki so na
voljo, tega ni moč v celoti uredi-
ti. Zidovi pokajo in je nevarnost,
da se bo grad podrl, dimniki se
bodo podrli in padli do drugega
nadstropja. Grad Bori je preveli-
ko narodno bogastvo, da bi ga
smeli kar tako prepustiti propa-
du. Zavodu za spomeniško var-
stvo je treba zagotoviti potrebna
sredstva, da bo lahko grad sani-
ral.
v tem smislu je delegat KS
Cirkulane utemeljeval vprašanje
in pobudo. Marsikateri od dele-
gatov iz drugih KS si je takrat
najbrž mislil, da delegat iz Cir-
kulan nekoliko pretirava. Toda v
gradivu za seje zborov SO Ptuj,
ki bodo 16. in 17. marca, je tudi
poročilo o stanju kompleksa gra-
du Bori in gradu Turnišče. Iz po-
ročila, ki ga je pripravil Izvršni
svet SO Ptuj, na kratko povzema-
mo:
»Pred devetnajstimi leti so bi-
la na gradu Bori opravljena ure-
ditvena dela za potrebe gostin-
skega objekta, za kar so bila vlo-
žena velika finančna sredstva od
takratnega imetnika pravice upo-
rabe Gostinskega podjetja Halo-
ški biser-Grad Bori, Ureditvena
in sanacijska dela so se izvajala
tudi kasneje, ko je prevzel objekt
KK Ptuj TOZD Haloški biser.
Žal so bili vsi ti posegi upravljal-
ca objekta izvedeni izjemno ne-
strokovno in nekvalitetno in so
zadali stavbni celoti smrtonosen
udarec in s tem pospešili propa-
danje objekta. Zavod za spome-
niško varstvo Maribor je novem-
bra 1980 zbral določene podatke
in ugotovitve, ki sedaj predsta-
vljajo osnovo za sanacijske pro-
grame ...« In naprej:
»Ob prenosu kompleksa Gra-
ščine Bori je bil s strani Občin-
skega komiteja za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve
občine Ptuj opravljen ogled na
kraju samem skupaj s predstav-
niki prejšnjega imetnika pravice
uporabe. Zavoda za spomeniško
varstvo iz Maribora in Pokrajin-
skega muzeja v Ptuju, dne 3. in 8.
decembra 1986. Ugotovilo se je,
da sanacijska dela še potekajo,
da pa je notranjost gradu z izje-
mo sanirane kapele, kjer stoji ne-
kaj kamnitih kipov, 12 zidnih
fresk in dva oltarja, prazna. Vid-
ni so ostanki opreme nekdanje
restavracijske kuhinje, drugih
premičnin pa v gradu ni. Zname-
niti parketi v salonih so iztrgani
in odneseni, nekaj manj po-»
membnih muzejskih eksponatov
pa je v hrambi Pokrajinskega
muzeja v Ptuju. Vse ostale nepre-
mičnine, ki so bile v gradu še po
koncu vojne, so bile odnesene
neznano kam ...
Objekt je od leta 1984 zavaro-
van po navodilih UNZ Maribor,
vendar je bil že pred tem izpraz-
njen. V zgradbi ni stalnega nad-
zora in si lahko kJjub zakljenje-
nim železnim vratom vsak malo
spretnejši obiskovalec omogoči
vstop.«
Komentar k temu ni potreben,
prepustimo ga delegatom na se-
jah zborov Skupščine občine
Ptuj.
FF
Grad Bori je nastajal v letih od 11. do 17. stoletja, graditelji so se prila-
gajali razpoložljivemu prostoru na vrhu skale Foto: i. Ciani
TEDNIK
— 12. marec 1987
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 3
Dosežkom industrijske proizvodnje v občini Ptuj v
preteklem letu niso sledili ustrezni finančni rezultati
Celotni prihodek, ki ga je v preteklem letu
ustvarilo okrog 90 organizacij združenega dela iz
gospodarstva občine Ptuj, znaša 279 769 945 tisoč
dinarjev in je porasel za 90,2 %. Ocenjujemo, da je
dosežena rast prihodkov gospodarstva občine v
preteklem letu kljub ugodni rasti obsega industrij-
ske proizvodnje v dokajšnji odvisnosti od rasti
cen, saj so cene na drobno lani v poprečju porasle
za 93,1 %, cene industrijskih izdelkov pri proizva-
jalcih pa za 83,7 %. Industrijska proizvodnja, ki je
lani dokaj presegla z resolucijo načrtovano 3 od-
stotno rast, saj so lanski proizvodni dosežki pora-
sli za 5,4%, se na finančnih rezultatih gospodar-
stva občine ni učinkovito odrazila. Tudi zunanje
trgovinska menjava gospodarstva občine lani ni
dosegla nivoja iz predhodnega leta, saj je izvoz za
2,8% manjši kot v letu 1985, od tega je izvoz na
konvertibilno področje manjši za 6,4 %, uvoz pa je
v primerjavi z letom 1985 manjši za 8,9 %. Stopnja
pokritja uvoza z izvozom je dosegla negativno
rast, saj po podatkih za preteklo leto znaša 99,7 %.
Delež prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu v ce-
lotnem prihodku gospodarstva občine je tako za
okrog 1,9 odstotka manjši. Sicer pa se struktura
prihodkov gospodarstva občine v preteklem letu
ni bistveno spremenila. Prihodki, ustvarjeni na do-
mačem trgu so se v deležu sicer tudi nekoliko
zmanjšali, vendar še vedno predstavljajo glavnino
vseh prihodkov gospodarstva občine.
V breme ustvarjenih prihodkov je gospodarstvo
občine v preteklem letu obračunalo 220 668 028 ti-
soč dinajrev porabljenih sredstev, ki so porasla za
81,4% ter zaostala za rastjo celotnega prihodka.
Menimo, da dosežena rast porabljenih sredstev
gospodarstva občine, ugotovljena za preteklo leto,
ni najbolj realna, saj v celoti ne vsebuje niti rasti
cen v obravnavanem obdobju. Materialni stroški
so rasli počasneje od poprečne rasti porabljenih
sredstev, drugi poslovni stroški organizacij združe-
nega dela pa skladno s poprečno rastjo porablje-
nih sredstev. Obresti, ki so jih gospodarske organi-
zacije plačale za kredite za obratna sredstva, so
prav tako dosegle podpoprečno stopnjo rasti. Ven-
dar je o obrestih potrebno reči nekoliko več. Skup-
ne obresti, ki so jih v preteklem letu v gospodar-
stvu občine plačali tako za kredite za osnovna kot
za kredite za obratna sredstva, so v absdflutni vred-
nosti znašale 9 476 337 tisoč dinarjev (indeks
184,6). Za primerjavo naj povemo, da so plačane
obresti gospodarstva občine v absolutni vrednosti
večje od ustvarjene akumulacije v preteklem letu.
Hkrati pa je gospodarstvo lani ugotovilo 5 381 658
tisoč dinarjev prihodkov od obresti, tako da znaša
neto obremenitev gospodarstva občine z obrestmi
4 094 679 tisoč dinarjev. Za primerjavo — to je na-
tanko polovica lani ustvarjene akumulacije.
Tudi lanske poslovne in finančne rezultate go-
spodarskih organizacij spremlja izguba. Za izgu-
bo, ugotovljeno v preteklem letu je značilno, da se
je število organizacij z negativnim finančnim re-
zultatom zi^anjšalo, vendar se je absolutna vred-
nost izgube skoraj za trikrat povečala. Tako znaša
po podatkih za preteklo leto izguba 1 318 902 di-
narjev, ugotovilo pa jo je pet organizacij združene-
ga dela. Največji znesek izgube odpade na Gore-
nje, TOZD Poslovno opremo. Ugotovljena izguba
gospodarstva občine je skoraj v celoti pokrita, le
okrog 7 % oziroma v absolutni vrednosti 88 784 ti-
soč dinarjev je ostalo nepokrite. Od skupnega zne-
ska izgube odpade na porabljena sredstva, ki niso
nadomeščena iz celotnega prihodka, to je na izgu-
bo na substanci 138 397 tisoč dinarjev, na nekrite
obveznosti iz dohodka 239 053 tisoč dinarjev ter
na izplačane akontacije osebnih dohodkov in dru-
ge obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom,
941 452 tisoč dinarjev.
Rast celotnega prihodka, dokaj skladna s popre-
čno rastjo cen v preteklem letu, dokaj zadržana
rast porabljenih sredstev, o katerih smo že sprego-
vorili, ter ne nazadnje dokajšnja rast industrijske
proizvodnje v preteklem letu je vplivala na lansko
rast dohodka gospodarstva občine, ki znaša v ab-
solutni vrednosti 59 240 310 tisoč dinarjev in je
porasel za 132,3 %. Ugodno rast dohodka pa so v
preteklem letu dokaj skazila razmerja oziroma ne-
sorazmerja v njegovi delitvi. Z razvojno resolucijo
smo za preteklo leto predvideli takšna delitvena
razmerja dohodka in čistega dohodka, ki bi zago-
tovila rast obveznosti za skupno in splošno druž-
beno porabo skladno z rastjo dohodka, skladno z
rastjo dohodka bi naj rasla tudi osebna poraba,
pri razporejanju dohodka in čistega dohodka pa
bi naj gospodarske organizacije združenega dela
zagotovile realno rast akumulacije, katere delež v
dohodku se po resolucijskih usmeritvah naj ne bi
zmanjšal. Iz razporeditve dohodka in čistega do-
hodka v preteklem letu pa ugotavljamo, da resolu-
cijske usmeritve žal niso bile uresničene. Obvezno-
sti iz dohodka in osebnih dohodkov gospodarstva
občine za skupno in splošno družbeno porabo so
dokaj presegle rast dohodka. Ob 89,6-odstotni ra-
sti ustvarjene akumulacije ter ob znani poprečni
rasti cen v preteklem letu o realni rasti akumulaci-
je žal ne moremo govoriti, pa tudi njen delež v do-
hodku in razporejenem dohodku se je v preteklem
letu zmanjšal. Za osebne dohodke so gospodarske
organizacije v preteklem letu iz čistega dohodka
razporedile 30 189 313 tisoč dinarjev, kar je za
137,2 % več kot v letu 1985 in hkrati pomeni, da so
sredstva, razporejena iz čistega dohodka za oseb-
ne dohodke lani prehitela dinamiko ustvarjenega
dohodka za okrog 4,9 indeksnih točk. Vsekakor bo
o slednjih nesorazmerjih sklepno besedo sprego-
voril izvršni svet skupščine občine. Poprečni mese-
čni čisti osebni dohodek, obračunan na delavca,
zaposlenega v gospodarstvu občine pa je lani zna-
šal 113 795 dinarjev in je v primerjavi z letom 1985
porasel za 125,5 %.
Ustvarjena sredstva za reprodukcijo, ki jih tvori-
jo sredstva akumulacije ter skupna obračunana
amortizacija, znašajo po podatkih za preteklo leto
16 407 704 tisoč dinarjev in so v primerjavi z letom
1985 večja za 98,1 %. Glede na poprečno rast cen v
preteklem letu tudi sredstva za reprodukcijo niso
dosegla realne rasti, upoštevati pa je potrebno še,
da gospodarstvu ta sredstva niso v celoti na razpo-
lago za nadaljnje upravljanje, saj so obremenjena
z raznimi finančnimi plasmaji.
in kakšni so poslovni in finančni rezultati v ormoški'
občini?
Celotni prihodek, ki ga je v preteklem letu
ustvarilo še sedemnajst organizacij združenega de-
la iz gospodarstva občine Ormož, znaša v absolu-
tni vrednosti 35 616 021 tisoč dinarjev in je v pri-
merjavi z letom 1985 porasel za 92,6%. Kljub
ugodni rasti obsega industrijske proizvodnje v pre-
teklem letu, saj so industrijske proizvajalke lani
proizvedle ravno toliko več, kot so načrtovale v
razvojni resoluciji, to je za 7,5 % več ter kljub že
omenjeni dokajšnji poprečni rasti cen, pa se dina-
mika rasti prihodkov gospodarstva občine v prete-
lem letu ni /Ivignila nad rastjo cen. Struktura
ustvarjenih prihodkov se tudi v preteklem letu ni
bistveno spremenila, do manjših sprememb pa je
vendarle prišlo. Delež prihodkov, ustvarjenih na
domačem trgu, ki predstavljajo glavnino vseh pri-
hodkov gospodarstva občine (82,1 %), seje nekoli-
ko povečal, še pomembneje pa je, da se je delež
prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, zmanjšal.
Medtem ko so v letu 1985 pomenili prihodki s tu-
jega trga še 9,1 % vseh prihodkov, pomenijo po
podatkih za preteklo leto le še 7,5 %. Brez neplača-
nih prihodkov tudi v preteklem letu ni šlo, vendar
so po podatkih za preteklo leto manjši od neplača-
nih prihodkov v letu 1985 za 8,8 %.
V breme celotnega prihodka so organizacije
združenega dela iz ormoškega gospodarstva obra-
čunale 26 945 867 tisoč dinarjev porabljenih sred-
stev, ki so porasla za 78,6 %. To pa pomeni, da so
dokaj zaostala za rastjo ustvarjenih prihodkov. Še
nižja rast porabljenih sredstev v ormoškem, kot v
gospodarstvu ptujske občine, glede na znano po-
prečno rast cen, napotuje na to, da gospodarske
organizacije združenega dela pri obračunu pora-
bljenih sredstev niso bile najbolj objektivne.
Tudi ormoške gospodarske dosežke preteklega
leta spremlja izguba. Vendar je izgubo tokrat ugo-
tovila ena sama organizacija združenega dela — to
je Marles, temeljna organizacija Notranja oprema
v skupnem znesku 18 511 tisoč dinarjev. Ta izguba
je ostala v celoti nepokrita, pomeni pa le 4,4 % ce-
lotne izgube gospodarstva občine Ormož v letu
1985.
Dohodek, ki so ga po obračunu porabljenih
sredstev v ustvarjenih prihodkih ugotovile gospo-
darske organizacije združenega dela v preteklem
letu, znaša v absolutni vrednosti 8 670 155 tisoč di-
narjev, dosegel pa je 154,5 odstotno stopnjo rasti.
Dokaj ugodna rast dohodka je bolj posledica niz-
ke rasti porabljenih sredstev, kot pa dosežene rasti
ustvarjenih prihdkov. Razmerja v razporeditvi do-
hodka pa niso bila povsem ugodna, oziroma v ce-
loti niso sledila resolucijskim usmeritvam. Obvez-
nosti iz dohodka in osebnih dohodkov delavcev za
zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih po-
treb so presegle rast dohodka, medtem ko so
ustvarjena sredstva za akumulacijo zaostala za
rastjo dohodka. Vendar pa je potrebno opozoriti,
da so sredstva za akumulacijo v preteklem letu
kljub dokajšnji rasti cen dosegla realno rast, saj so
porasla za 136,6 %. Drugega dela temeljne resolu-
cijske usmeritve, po kateri bi organizacije združe-
nega dela morale vsaj zadržati realni nivo sredstev
za akumulacijo oziroma sredstva za akumulacijo
povečati za toliko, da se njihov delež v dohodku
ne bi zmanjšal, pa žal niso uresničile. Iz podatkov
namreč ugotavljamo, da se je kljub dokajšnji rasti
akumulacije njen delež v dohodku v preteklem le-
tu zmanjšal od 7,9 % v letu 1985 na 7,4 % lani. To
pa za občinsko gospodarstvo vsekakor ni vzpod-
budno. Sredstva, razporejena iz čistega dohodka
za osebne dohodke znašajo v absolutni vrednosti
4 756 673 tisoč dinarjev in so porasla za 139,4%,
kar pomeni, da so v poprečju zaostala za rastjo do-
hodka. Sklepno besedo o usklajenosti rasti sred-
stev za osebne dohodke z družbenimi usmeritvami
pri posameznih organizacijah združenega dela pa
bo vsekakor izrekel izvršni svet skupščine občine.
Čisti osebni dohodek, obračunan kot mesečno po-
prečje na zaposlenega delavca je znašal lani v go-
spodarstvu občine 102 311 dinarjev in je večji za
128,9%.
Služba družbenega knjigovodstva
Podružnica Ptuj
Branita £jv..dcijak-Lrlazi,i tv...
tokrat združila skupino mladih
začetnikov, učencev osnovnih šol
Olga Meglic, Tone Žnidarič in
Ivan Spolenak ter prvih razredov
ptujskega srednješolskega cen-
tra, da bi skozi prve gledališke
Stopinje z njimi pripravila igrico
za otroke. Takšna preizkušnja pa
bi naj tudi tokrat katerega izmed
njih navdušila za delo na odrskih
deskah — kamor se, če si enkrat
na njih, pogosto vračaš ali pa se
jim za vedno zaobljubiš.
Skupina STOPINJE šteje to-
krat kar 24 mladih, ki se kot
igralci ali tehnični sodelavci
vključujejo v predstavo o Zaspa-
ni Trnuljčici in krmežljavem
Matjažku. Na ptujskem odru so
tokrat zaigrali Tamara, BEL-
ŠAK, Tonja NEUBAUER, Da-
vid GAŠPARIČ, Nešo TOKA-
LlC,  Alenka   PIŠEK,  Andrej
nični izvedbi pa so pomagali
Matjaž MURKO, Peter VNUK
in Boris ŠOŠTARIČ ter gledali-
ški »veteran« Silvo ILEC.
kateri mea Tijintn^paTmii oaiicno
upodobili junake iz pravljičnega
sveta.
mš
kot tudi njihovi vodniki vrnili zado-
voljni. Na Boču je že nekaj let smu-
čarska vlečnica. Ptujski planinci so jo
na taboru kar samu uporabljali in na-
smučali so se res dodobra. Tudi cena
ni bila zasoljena, saj je dnevna smu-
čarska karta znašala 700 dinarjev. Ze-
lo zadovoljni pa so bili tudi z biva-
njem v planinskem domu na Boču.
Tamkajšnji oskrbnik je za njih zelo
dobro skrbel. Cena enotedenskega bi-
vanja v njem pa je bila — skupaj z
smučarsko karto — 2500 dinarjev.
Planinci so si bivanje v domu pope-
strili tudi s predavanji z diapozitivi in
družabno-glasbenimi večeri. Učenci
osnovnih šol Tone Žnidarič, Franc
Osojnik in Cirkovc bodo to zimova-
nje gotovo ohranili v lepem spominu
in se morda tudi drugo leto odločili
za planinski dom na Boču.
d. 1.
_____—M- X—_____"K-- •_____^-i./«.^.../aski zgiuu teie siovensKc
ustreznice: sklep, členek, kolence (pri travni bilki), prelom, sklop, se-
stav, (zakonski) par idr.; že v izdaji iz leta 1955 najdemo tudi ustrezni-
co zgib, skladno s tem pa je v Jurančičevem slovensko-srbohrvaškem
slovarju (1981) za slovensko besedo zgib zapisana tudi srbohrvaška
ustreznica zglob. Zanimivo je, da v istem slovarju sicer najdemo bese-
do zglob tudi kot slovensko, vendar s pripombo »zastarelo« in z na-
potilom k slovenski besedi členek. Splošni tehniški slovar ima pri be-
sedi zglob krožeč (to pomeni »nedopustno za tehniški jezik«) ter na-
potilo na besede členek, tečaj in zgib.
Če torej povzamemo: iz srbohrvaščine prevzete besede zglob,
zglobni ipd. so za besedila v sodobni slovenščini nesprejemljive; kdor
jih uporablja, s tem izpričuje premajhno poznanje izraznih možnosti
našega knjižnega jezika ali pa se nalašč podaja na žargonska pota in
tam ga bodo poleg zgloba spremljale še besede žmigavc, rokujem, raj-
dam, lovdam, kompjuter ipd. namesto navadnih slovenskih utripalka/
mežikalo, ravnam, obračam, nalagam/polnim, računalnik ipd. Za časo-
pisno in drugo javno slovensko pisanje pa priporočamo izraze kar-
danski zgib in zgibni (mogoče tudi pregibni) avtobus ali sčasoma kar
zgibnik (mogoče tudi pregibnik).
-•-
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-
vni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Prizor iz predstave. Foto: M. Koltak
Ko je Marin prvič vstopil v barako, kjer so mu določili prostor za
spanje in bivanje v odmorih med vajami, seje razveselil tovarišev. Sa-
mota zapora mu je vzbudila glad po človeku. Tudi notrnajščina bara-
ke se mu ni zdela grozna. Zunaj je sijalo že močno pomladansko son-
ce, ki je pršelo v neizmerno tankih žarkih skozi les, tajalo v njem smo-
lo in polnilo prostor z rahlo rumenkasto lučjo in s svežim smolnatim
duhom. Po ležiščih, ki so se vrstila ob obeh podolžnih stenah in na
obeh straneh v sredini po vsej dolžini postavljenega nizkega odra, so
bili izgubljeni v spanju ljudje, ki so prišlecu moleli podplate v po-
zdrav. Ob zadnji steni je nekaj ljudi sedelo na ležiščih in kartalo. Tu
in tam je sedel ob postelji človek in se ukvarjal s šivanjem ali pisa-
njem. Nekateri pa so sedeli brez dela in gledali prazno predse. Pone-
kod sta sedela po dva, pogovarjala sta se tiho in stikala glavi, na pri-
šleca sta se ozrla sovražno. Na neki postelji je sedel fant in se nepre-
stano stresal, kakor bi ga vejale nevidne roke. Marin je iskal prazno
ležišče in je že dvakrat prehodil ves prostor. Včasih so se zasadile vanj
kretenske oči, včasih je butnila vanj ostudna kletev, nekateri so se mu
porogljivo režali, od nekod je vanj priletel čevelj. Slednjič je naletel
na velikega, močnega fanta, čigar telo je nago sijalo skozi cunje razca-
pane uniforme. V obraz je bil rdeč in zdrav in se je zelo razlikoval od
ostalih ljudskih smeti, ki jih je bila baraka polna.
»Kristus, kaka trlica pa se sprehaja tam v uniformi zmagovite av-
strijske vojske? Strašilo, koga pa iščeš? Marin mu je povedal. Bil je si-
cer razdražen od besed tega človeka, vendar je bil rad, da ga je vsaj
kdo nagovoril.
»Ti boš spal poleg mene. Alo, kreatura feldvebelska, zgini od
moje postelje!« Začel je buditi nekega vojaka, ki je plaho dvigal be-
basti obraz izpod odeje. »Ti boš odslej spal v kotu pri vratih, na tvoji
postelji bo počival moj kolega. Le hitro se poberi odtod, pa svoj mr-
čes vzemi s seboj! On ima boljše plfeme.«
Vojak se je obotavljal, toda novi Marinov zaščitnik ni poznal
usmiljenja. Za noge ga je potegnil z ležišča. Nato je zmetal še njegove
cunje za njim.
»Pritožil se bom, da veš. Mislim, da se bo že še našel strahovalec
zate. Boljševik!« Pobiral seje od tal in je besno zmerjal in preklinjal.
Bil je majhen človek, na slabotnih, kratkih nogah je nosil napihnjen
život, njegov obraz je bil bled. Iz lobanje mu je rasla še ena lobanja.
Kadar je bil dobre volje, je trdil, da ima tam shranjene talente. Pobral
je svoje stvari in je izginil nekam v kot, od koder je lajajoče grozil.
Ostali vojaki so se vpletali vprepir. Nekateri so jemali v zaščito prepo-
denega potoglavca, ki je bil zaupnik podoficirjev in so se ga zato vsi
bali, drugi pa so se mu smejali in so mu odkrito privoščili ponižanje.
Vojak je pomagal Marinu urediti ležišče. »Kje imaš svoje stva-
ri?«
»Culo imam nekje v pisarni, drugega nimam, ker sem ubežnik.
Orožniki so me iz postelje privlekli sem.«
»Sem si mislil. Nisem najslabšemu preskrbel ležišča. Midva bova
še prava prijatelja.«
Marin mu je povedal najvažnejše iz svojega življenja. Ničesar ni
skrival pred tem človekom, ki ga je z zanimanjem poslušal in ga tu pa
tam pomenljivo pogledal.
»Kako, da so te že izpustili iz zapora?«
»Imam tu nekega sošolca, ki je častnik. Ta me je rešil.«
»Kdo je to? Povej hitro!«
»Poročnik Ribič.«
»Ne zaupaj mu!« Nato je povedal svojo zgodbo. Bil je delavski
sin iz tržaške okolice. Vroča tla njegove domovine, borba s tujci za
kruh, narodna društva so napravila iz njega slovenskega nacionalista.
Na gališki fronti je uskočil k Rusom že v zimi leta 1914. Kot izučen
strojnik je delal v neki tovarni v Ukrajini, kjer je doživel obe ruski re-
voluciji. Po miru v Brestu Litovskem so ga ujele avstrijske čete, ki so
plenile po Ukrajini. Od tam so ga poslali nazaj v državo. Tukaj ga ni-
so pridelili h kadru njegovega polka, temveč so ga vtaknili sem, kjer
je prav zadovoljen.
Začelo seje enolično življenje. Dopoldne so vežbali na visokem
bregu reke nedaleč od barak. Jutra so bila hladna, čeprav je bila že vi-
soka pomlad. Stotina ljudi najrazličnejših dob, od mokronosega deča-
ka do priletnega moža, raznih poklicev in duševnosti se je zvijala v
poveljih, ki so imela namen iz ljudi napraviti hrano za smrt. Težki po-
habljenci, ki so do sedaj ušli vsakemu naboru, za silo ozdravljeni ra-
njenci, sloki sušičniki, zabuhli bedaki, zdravi in predrzni povratniki iz
Rusije, drgetajoči mladiči so skušali dan za dnem dati svojim upor-
nim telesom predpisano vojaško držo, duše pa so jim ostale nespre-
menljivo civilne.
Marin je sicer z lahkoto prenašal napore, toda njegovo telo je bi-
lo najbolj uporno od vseh. Vse gibe je smešno samogibno pretiraval.
Ramo, na kateri je nosil puško, je nenavadno visoko dvigal, hrbet je
pregloboko zleknil, noge je prestavljal kakor petelin. Vsa graja, udar-
ci, kazni so bile brez uspeha. Njegovo telo je ostalo uspela karikatura
militarizma. Še bolj se je upirala njegova duša. Nobenega povelja ni
razumel, v vsakem izvrševanju je kazal smešnost, dasi se je včasih tru-
dil napraviti kako stvar tako, kot mu je bila zapovedana. Oficirji so
obupali nad njim in ga niso hoteli poslati v šolo za rezervne častnike.
Bilo je hladno. Dasi je v nizki leseni kleti izparivalo svojo no-
trajnščino blizu pol stotine oseb, se je Marin vendar krepko zavijal v
smrdeče odeje. Pod glavo je deval svoj civilni telovnik, ker ni mogel
nasloniti glave na vojaške cunje. Stanič se mu je vedno smejal, ko je
videl to skrb ohraniti vsaj senco svobodnega življenja.
Marin je bil zvečer navadno zelo utrujen; še bolj kot vaje ga je
utrudila vojaška šola, kjer so z bedasto trdovratnostjo zabijali moštvu
v glavo idejno stran vojne in vojaškega življenja. Spočetka je takoj za-
spal, ko je legel. Toda večkrat ga je zbudil tih in zapovedujoč glas. Z
nevoljo je še v spanju taval za tem glasom, dokler se ni srečal z vročo
Staničevo mislijo.
»Fant, ali ni sramota, da leživa tu kakor podgani v pasti? Boljši,
kakor sva midva, pa tiščijo nosove v zemljo in čakajo povelja vreči se
iz lukenj in teči v točo zblaznelih kovin na enake ljudi, ki z istim stra-
hom tiščijo nosove v zemljo. Jaz sem to včasih že poskusil.«
Marin je bil zaspan. Ni se mu dalo odgovarjati na sosedove bese-
de, ki so mu bile tuje. »Kdo je kriv tega?«
»Kdo je kriv?«
Utihnila sta. Marin se je spet pogrezal v spanje, ni mu bilo dosti
do odgovora na vprašanje, ki gaje stavil zato, da seje otresel Staniča.
»Kdo je kriv?« je ta znova začenjal pogovor. »Mi smo krivi, naša
zaslepljenost. Štirinajstega leta sem tudi jaz bil divjak in sem drl v tol-
pi na sovražnika. Toda kmalu sem spoznal, kdo je moj sovražnik.«
»Kdo?«
»Kaj sprašuješ tako zaspano, ti si vendar študiran človek in bi si
že moral biti na jasnem. Zakaj pa si se skrival doma? Zakaj se tukaj
vedeš tako pokvekarsko?«
»Sam ne vem. Tak človek sem.«
Nadaljevanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
12. marec 1987 —
TEDNIK
PTUJ - MESTO
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
(7. nadaljevanje)
Hiša na št. 1 (pod Lackovim spomenikom) ima neorenesančno
fasado iz 15. stol., sedaj napol uničeno. Nad portalom sta dva angela,
levja glava in grb.
Naslednja stavba (št. 3) je iz 16. stoletja z baročno fasado.
Slovenski trg 5 je dvonadstropna stavba z ohranjeno loggio, ki le-
ži na treh toskanskih stebrih. Stavba se omenja že v 15. stoletju. Na
obnovljeni fasadi je lepa ovalna freska Marijinega kronanja.
Od mestnih hiš je najzanimivejša stavba na št. 6, to je stara me-
stna hiša ali rotovž. V portalu sta dva grba. Stavba z lopo je iz 16. sto-
letja, medtem ko je doživela vrsto predelav.
V sosednji hiši (št. 7) je na fasadi lepa parlerjanska maska iz 15.
stoletja.
Slovenski trg 9 je po mnenju nekaterih umetnostnih zgodovinar-
jev stavba z najlepšo klasicistično fasado v Ptuju. Reliefne alegorije
predstavljajo arhitekturo, plastiko, kovaštvo in slikarstvo. Na vrhu so
štirje portreti, ki kažejo klasične predstavnike omenjenih strok.
Vzhodni del stavbe je iz 19. stoletja, zahodni pa je starejši. Na dvoriš-
čni strani je lep portal z rozetami. V hiši je bila Blankejeva tiskarna,
kjer so tiskali Pettauer Zeitung, proslulega prej omenjenega Štajerca
(odgovor nanj je bil Novi Slovenski Štajerc oziroma Sloga) in pozneje
Ptujski list. Čeprav so Nemci poudarjali nemški značaj mesta in so to
v glavnem nekritično potrjevali tudi slovenski zgodovinarji, vendar ni
bilo vse tako čisto arijsko, kot se zdi na prvi pogled. Ko govorimo
npr. o zgodovini tiskarstva, ne smemo pozabiti, da je prvi znani ptuj-
ski tiskar Franz Anton Schiitz, tu je deloval od 1792 do 1795, natisnil
med ohranjenimi prvimi knjigami »Hitra inu glatka pot pruti nebe-
som« (1793), Leopolda Volkmerja »Te deum Laudamus« (1795) ter
kajkavsko delo Slovenca Jurija Malevca »Nebeški pastir pogubljenu
ovcu iše« (1795).
Tudi ptujska nemška tiskarska družina Blanke (oba Wilhelma —
oče in sin — ter Herbert) je natisnila marsikaj slovenskega. Nekaj let
po osvoboditvi se je ptujska tiskarna, naslednica Blankeja, preselila v
Dravsko ulico. (Natančnejše podatke o ptujskih tiskarnah glej v bi-
bliotekarski nalogi Andreja Kovača »Slovenski tiski iz Ptuja od prvih
začetkov do danes«, 1954).
Proštija ali farovž proštijske cerkve na številki 10 je stavba iz 16.
stoletja s poznogotskim pomolom, renesančnim portalom in poznoba-
ročno fasado iz 16. stoletja. Z dvoriščne strani je na obzidju še razpa-
dajoč etažni stolp. Podatke o pomembnih prostih zasledimo v že ome-
njeni Slekovčevi knjigi (Škofija in nadduhovnija v Ptuju) ter v starejši
žepni kroniki, ki je sedaj v ptujskem Zgodovinskem arhivu. Na notra-
njem hodniku proštije so portreti nekdanjih proštov od 17. stoletja
naprej.
Na številki 11, ki je poznogotska-renesančna stavba iz 16. stole-
tja, predelana v 19. stoletju, je bila stara mežnarija in v njej je dolgo
časa gostovala šola, nekaj časa celo protestanska, pozneje katoliška.
V šolskem letu 1869/70 je bila v njej krajši čas kot gost novoustano-
vljena nižja gimnazija, ki se je nato hitro preselila v današnji Vrazov
trg ter od tam v Prešernovo ulico. Pozneje je bila tukaj vse do leta
1902 deška šola.
Se nadaljuje
SUra Mstaa Uia ali rotovž
SlovcMki trg 9
Slovenski trg 11
foto: M. Ozmec
Ptujski brigadirji — brigadirke, graditelji mladinske proge Šamac—
Sarajevo po 30 letih na obisku v Bosanskem Samcu leta 1977
BRIGADIRJI - BRIGADIRKE
(ŠAMAC-SARAJEVO 1947) - ZBOR!
1. aprila bo minilo 40 let, odkar ie mladina Jugoslavije začela z izgradnjo
mladinske proge Samac Sarajevo v Bosanskem Samcu, med njimi tudi I. ptuj-
ska MDB Franca Belšaka-Toneta.
Ob 40. obletnici mladinke proge §amac-Saraievo nameravamo organizi-
rati potovanje v SR Bosno in Hercegovino, v kraje, kjer smo pred 4U leti gradili
mladinsko progo Šamac—Sarajevo.
Brigadirji in brigadirke ptujskih MDB, ki želite potovati v Bosno, v kraje,
kjer smo pred 40 leti gradili mladinsko progo Samac—Sarajevo, pridite na zbor
v Delavski dom Franca Krambergerja v Ptuju, Cučkova 1, ki bo v sredo, 18.
niarca, ob 16. uri. Dogovorili se bomo o datumu in programu potovanja ter iz-
volili organizacijski odbor. Za ptujski klub brigadirjev Feliks Bagar
Ogorčeno obsojamo
V Lendavi je bila 4. marca tematska razprava o organizira-
nosti, oblikah in metodah dela organov in organizacij Zveze sin-
dikatov Hrvaške in Slovenije, kar je bila ena od programskih na-
log 26. srečanj bratstva in prijateljstva Ivanec '83. Na razpravi so
sodelovali predstavniki iz 13 bratskih občin ter Republiških sve-
tov ZS Hrvaške in Slovenije. Udeleženci tematske razprave so
poslali obema republiškima svetoma Zveze sindikatov in vod-
stvom drugih DPO v SR Sloveniji naslednje sporočilo:
»Delavci in občani 13 občin SR Hrvaške in SR Slovenije (Čako-
vec. Ivanec, Klanjec. Koprivnica. Krapina. Lendava, Maribor-Te-
zno. Ormož. Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah
in Varaždin) že šestindvajseto leto negujemo in razvijamo revolu-
cionarne tradicije delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja
in povojnega razvoja na podlagi bratstva, prijateljstva in popolne
suverenosti posameznega naroda. Zato udeleženci tematske raz-
prave ogorčeno obsojamo vse poskuse razvrednotenja pridobitev
narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in odločilne
vloge Zveze komunistov pri tem. Obsojamo prispevke v 57. številki
Nove revije in poskus vsiljevanja plakata za dan mladosti, žaljive
vsebine za narode in narodnosti v SFR Jugoslaviji, ker smatramo,
da je to groba zloraba demokracije v naši družbi. Zavedamo se teže
gospodarskih in političnih razmer, v katerih se nahajamo. Izhod iz
težav vidimo v doslednem in odgovornem uresničevanju kongresnih
dokumentov. S tem bomo takim poskusom odvzeli manevrski pro-
stor in si zagotovili nadaljnji razvoj, svobodo in varnost.«
FF
8. marec v družini Zebe
V stanovanjski soseski 0-22 so zdaj stano-
valci dosti boljše volje, saj so delno rešene
nadloge, ki so jih pestile. Nabavil se je ma-
zut, čeprav v manjši količini, tako da so ra-
diatorji zopet topli. Redukcij ni. Toka ni bilo
takrat, ko je tako močno snežilo in so se trga-
le žice, kar je zelo ugodno vplivalo na sprte
zakonce, ker so končno pristopili k razreše-
vanju (v temi) medsebojnih odnosov in ob-
veznosti. No, večina je že pozabila na (sedaj
že stare) nove cene stanovanja, centralne kur-
jave kot tudi na novo izpisane cene na čekih
za plačilno električne energije, itd.
Kakor pri večini stanovalcev te soseske, ta-
ko je tudi v družini Zebe najbolj gledan Tv
dnevnik. V dnevniku oče Matija dela v tovar-
ni »Polet«, ki seje že otresla družbenega var-
stva, tako da imajo zopet vajeti v rokah de-
lavci samoupravljavci, budno spremlja odda-
je o gospodarstvu. Z zanimanjem prisluhne
govorom naših politikov, ki zapovrstjo pou-
darjajo kako pomembno je v danem težkem
gospodarskem položaju opreti se na lastne si-
le. Z ženo Zofijo večkrat z različnimi stališči
debatirata o »Kritični analizi političnega si-
stema socialističnega samoupravljanja«. Stri-
njala sta se le v tem, da Ustava zagotavlja de-
litev dohodka in čistega dohodka tistemu, ki
ta dohodek ustvarja, toda nekateri stojijo na
načelu: »Bog ne daj, da bi delavci to izkori-
stili v praksi.« Matija je na tekočem z vsemi
pokongresnimi dokumenti ter že poimensko
pozna skoraj vse funkcionarje, katere bomo
šele volili. In to od občine do zveze.
Zofijo najbolj pritegnejo oddaje o kmetij-
stvu, o slabih setvenih rezultatih, o podražitvi
mesa, moke, sladkorja, jajc, itd. Ob posluša-
nju teh novic venomer tarna in sprašuje Ma-
tijo, kaj naj jutri kuha, češ, da ji je že zmanj-
kal krompir, kr mu ga je dala babica iz Prle-
kije pred novoletnimi prazniki.
Mali Matjaž se veseli uspehov naših smu-
čarjev, ki dosegajo vrhunske rezultate, Svet-
lana pa je vsa nora na glasbo. Redno posluša
kdaj bo govora o povišani štipendiji. Hodi
namreč študirat v Ljubljano na fakulteto za
oblikovanje (ne cen). Razumljivo, da se zani-
ma za štipendijsko politiko, kajti danes študi-
rati v Ljubljani ni mačji kašelj, posebno, ker
tudi rada hodi v disco. Cvenka pa tudi nima
njen fant Riki, ki je večni študent in baje žve-
či sumljive trave.
No, Matija je prišel sedmega marca domov
iz službe zelo nervozen. Po kosilu je poklical
v sobo Matjaža in Svetlano, ki doma prebole-
va gripo. Oče pravi: »Otroka, jutri je praznik
Dan žena in moramo se dogovoriti, kaj bo
kdo delal, da bo imela mama res praznik in
prost dan.« Hitro je napravil kombinacijo in
načrt dela, kar mu ni bilo težko, saj v tovarni
dela kot referent za urejanje in usklajevanje
samoupravnih aktov. Večji problem je bil,
kje dobiti denar, da bi kupil Zofiji šopek rož
in kakšno skromno darilo. Domislil se je ter
skočil k svojemu prijatelju iz mladih let, bliž-
njemu sosedu Stiskačevemu Francu, ki je bil
prodajalec v kmetijski trgovini. Bil je vedno
poln denarja. Franc mu pravi: »Matija, zakaj
nisi prišel malo prej. Pred pol ure sem bil na
banki in vezal deset milijonov na tri mesece.
Lahko pa ti dam petsto jurjev, več ne mo-
rem.« Matija se mu zahvali in obenem hvali
staro prijateljstvo ter se pomirjen vrne do-
mov.
Za zjutraj je Matija sklenil, da postreže že-
ni v postelji s kavo. Ostalo bosta čez dan ure-
jala otroka, tako kot so se domenili. Zjutraj
je zaspal, ker ni slišal budilke. Še nasvidenje
ni utegnil reči Zofiji, pa tudi s kavo ni bilo
nič.
Ko sta Zofija in Matjaž vstala, se Matjaž
ponudi, da gre namesto mame v trgovino po
kruh, mleko in olje. Svetlana ni vstala, ker se
je počutila zelo slabo. Matjaž medtem pride
iz trgovine vse zajokan in pove, da je razbil
steklenico z oljem. Nato je nahranil kanar-
čka. Hotel je nakrmiti tudi ribice, ker pa je
bil neroden, je prevrnil akvarij. Voda je do-
dobra namočila preprogo, štiri ribice pa je v
trenutku pohrustal maček Muri. Matjaž je
planil v jok, mama pa pravi sama zase: »Vse
se je začelo narobe.« Iznesla je tepih, da se
posuši, ter pobrisala vodo s tal. Jezna je na-
gnala iz naslonjača Murija, ki se je še vedno
na veliko oblizoval. Potem je delala ves dan
kot mula. Ukvarjala se je s Svetlano, ji kuha-
la čaje in nosila zdravila, pospravljala poste-
lje, zraven kuhala kosilo in opravila še kup
drugih opravil po hiši.
Matija v službi ni dosti delal, saj so praz-
novali Dan žena. Kolegice v službi so mu na-
zdravljale in on njim. Matija ni bil kak velik
pivec, toda kadar se je pilo zastonj in če so
plačali drugi, ni bil nikoli med zadnjimi. Po
drugi uri je bil povabljen v hotel. Pred tem je
skočil v cvetličarno po šopek rož in v trgovi-
no po majhno škatlico. Za kaj več ni imel de-
narja. Veseljačil je s sodelavci do šestih, ko
se je spomnil na Zofijo in njen praznik. Ta-
krat se je odpravil domov. Med potjo je ne-
kajkrat lopnil z nosom ob asfalt, kajti ceste
so bile gladke, ker je začelo zmrzovati, noge
pa tudi precej majave. Šopek mu je večkrat
padel na tla.
Matija se z zadnjimi močmi privleče po
stopnicah, vmes pa preklinja graditelja sose-
ske, ker ni vgradil dvigal. Končno je pred
vrati svojega stanovanja. Ko vstopi, se beda-
sto smeji in moli predse Zofijino darilo. Zofi-
ja ima za ^^es vsega dovolj. Pograbi pova-
ljani in blatni šopek rož, ga vrže v smeti ter
vpraša Matijo: »Kaj mi bo ta škatla?« »Za
zlatnino,« zažlobudra Matija. »Kakšno zla-
tnino, kje imam zlatnino?« se razburja Zofi-
ja. »Ali naj tu notri dam uhane, ki si mi jih
kupil pred štirinajstimi leti? Ali za osem ka-
ratni prstan, ki ga nosim že devetnajst let?
Matjaž, tu imaš škatlo, pa se z njo igraj,« se
dere Zofija. Matjaž pa pravi mami: »Mama,
je ata sankal na sindikalnih športnih igrah,
ker ima tak olupljen nos?« »Ne, to je praz-
nik, praznik, razumeš?« brunda Matija.
Zofija posadi Matijo na stol, ga sezuje in
sleče. Matiji nekaj zaklopoče v želodcu, na-
kar se mu vzdigne višek popitega alkohola in
ga izlije po tepihu, katerega je Zofija komaj
pred eno uro posušenega ponovno položila
na tla. Matijo odžene spat in si prižge televi-
zor. Na te-ve dnevniku pravkar slavnostni
govor o Dnevu žena. Spiker govori o današ-
nji emancipirani ženi, njeni svobodi, o pravi-
čni porazdelitvi dela, itd.
Tone Žunko
Nezadovoljstvo ptujskih gasilcev na
117. občnem zboru
V soboto, 21. februarja, smo se zbrali člani
gasilskega društva Ptuj na že 117. občnem
zboru.
Glede na vlogo in pomen društva smo na
občni zbor povabili poleg delegacij sosednih
in pobratenih gasilskih društev še predstavni-
ke krajevnih skupnosti Ptuja, upravnih orga-
nov občine Ptuj, ki so po službeni dolžnosti
zadolženi za področja varstva pred požari,
predstavnike občinskih družbenopolitičnih
organizacij, skupščinskega sistema ter druge
predstavnike, s katerimi gasilsko društvo Ptuj
sodeluje pri izvajanju svojih aktivnosti, pred-
vsem pa pri gašenju požarov in drugih reše-
valnih akcijah, vse z namenom, da bi jih čim-
bolj podrobno seznanili s svojo dejavnostjo v
preteklem enoletnem obdobju, s planiranimf
aktivnostmi v letu 1987 in ne nazadnje s pro-
blemi, s katerimi se srečujemo člani gasilske-
ga društva Ptuj.
Po podanih poročilih smo pričeli z razpra-
vo. O samih poročilih ni bilo razprave, kar
kaže, da so bila sorazmerno dobro pripravlje-
na in so zajela glavno problematiko življenja
in dela našega društva. Ker se k razpravi ni
nihče priključil, se je ponovno oglasil pred-
sednik društva in navzoče seznanil, koga je
vse društvo povabilo na občni zbor ter izrazil
ogorčenje, ker se občnega zbora ni udeležil
nobeden predstavnik skupščinskega sistema,
od občinskih družbenopolitičnih organizacij
je bil le predstavnik občinskega sindikalnega
sveta in prijatelj gasilstva Feliks Bagar. Iz-
redno nas moti, da ni bilo predstavnikov kra-
jevnih skupnosti Ptuja, na območju katerega
društvo deluje. To je bil že drugi poskus, da
bi gasilsko društvo navezalo tesnejše stike s
krajevnimi skupnostmi F*tuja, da bi s skupni-
mi močmi več naredili na preventivnem po-
dročju, seveda pa smo jih želeli seznaniti tudi
z našimi težavami in potrebami po nabavi
določene opreme, konkretno pnevmatske le-
stve, katere cena je izredno visoka in jo brez
finančne podpore tudi v krajevnih skupnosti
mesta ne bo mogoče kupiti. Edino v Ptuju
krajevne skupnosti ne namenjamo nobenih
sredstev za delovanje gasilskega društva, ki
ni samo krajevno društvo, temveč je to dru-
štvo občinskega pomena, saj je udarna moč
občine, tako po tehnični opremljenosti kakor
tudi po izkušnjah, zaradi česar so gasilci GD
Ptuj praktično na vseh akcijah gašenja poža-
ra v občini. Naj navedemo, da so na občnem
zboru prvič, pa upamo da ne tudi zadnjič, bi-
li predstavniki KS Franc Osojnik in KS Ivan
Spolenak, ki so bili tudi presenečeni zaradi
tako neodgovornega odnosa do ptujskih ga-
silcev.
Nadalje nas moti, da ni bil navzoč nihče iz
sredstev javnega obveščanja, da bi javnost se-
znanil s problematiko, o kateri smo razpra-
vljali in s kritiko prispeval, da se odnos do
gasilstva spremeni na boljše.
Kljub vabilu se občnega zbora ni udeležil
nihče iz upravnih organov, v čigar pristojnost
tako ali drugače spada področje varstva pred
požari. Še posebej pa nas moti, da se občne-
ga zbora ni udeležil nihče iz občinskega štaba
za civilno zaščito, katerega sestavni del smo
gasilci GD F*tuj.
Zelo dobro sodelujemo s postajo milice
Ptuj, pa vendar ni bilo na občnem zboru no-
benega predstavnika milice — varnostnika,
ki je zadolžen za območje, na katerem ima
društvo svoj sedež.
Čeprav društvo dobro sodeluje z garnizijo
Dušana Kvedra-Tomaža I*tuj, 'njihove ude-
ležbe kljub vabilu ni bilo, kar nas preseneča,
saj se je to po dolgem času zgodilo prvič.
Eden od razpravljalcev je zelo slikovito
opisal kako občinski in politični funkcionarji
delajo razliko med društvi s tem, da ne
zmanjšujemo pomen drugega društva, ko je
dejal: »Ce na letališču montirajo novi prope-
ler na letalo, se že zbere kompletni skupščin-
ski in politični vrh, med tem ko k nam na ob-
čni zbor pa ne pride nihče.«
Kritika zaradi neudeležbe navedenih pred-
stavnikov se je vlekla kot rdeča nit skozi raz-
pravo skoraj vseh razpravljalcev.
Zavedamo se, da so krajani ter občinski
politični funkcionarji obremenjeni, obreme-
njeni smo tudi. gasilci, ko smo poleg svojega
rednega dela ob vsakem času in ob vsakem
vremenu pripravljeni pomagati drugim in ne
razmišljamo o svojem zdravju in življenju, ko
hitimo reševati življenja in premoženje, za-
sebno ali družbeno.
Za to svojo pripravljenost ne zahtevamo
veliko, samo ustrezno opremo in moralno
podporo, ki bi nam jo dali s svojo prisotnost-
jo vsi, ki se občnega zbora niso udeležili, pa
smo to od njih pričakovali.
Naj zaključim.
Ta kritika naj ne poslabša odnosa do gasil-
skega društva Ptuj, temveč naj bo spodbudna
za aktivnosti, ki bodo stanje uredile tako, da
bomo druga leta, če že ne prej, pisali kakšne
uspehe v odnosih smo dosegli.
Predsednik
Stjepan ČANAČlC
TEDNIK - 12. marec 1987
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
Kurentovanje
'87
Lepa sončna nedelja, prva v marcu, je tudi tokrat privabila v stari
Ptuj prek 30 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, tako da je tradicionalno
27. kurentovanje s karnevalom zares lepo uspelo. Vsa pohvala organiza-
torjem — prizadevnim članom folklornega in turističnega društva Ptuj,
ki so svoje delo letos še posebej dobro opravili. Sicer pa smo o tej veliki
nedeljski prireditvi precej zapisali že v prejšnji številki Tednika, tokrat
dajemo »besedo« jotografijam Martina Ozmeca, Ludvika Kotarja in Al-
freda Bradača:
S svojstvenim nastopom so se tokrat izkazali člani folklorae skupiae
Steljeraja z Raven aa koroškem.
»Pust Je prišu, repa ni, če si ga revica čekala, da si ga nisi ušafala«, m
imeli zapisano na veliki leseni tabli člani skupine Škoromati iz Podgra-
ia pri Ilirski Bistrici.
VaailičankI babari iz Bttoija so tudi tokrat zaplesali svoj demonski ples
v takta BMkcdoMkcga ora.
Svojstvea vtis aa obiskovalce Je naredil maskiran občan na enem najsta-
rcjiih koles pri aas.
CirkoviU PloharJI mc4 svojim zaačiiaim nastopom.
Svoje ideje so imeli tudi občani. Precej jih ie bilo maskiranih, nekaj pa
tudi motoriziranih.
Komu zvoni? — ptujskim gradbenikom že ne, čeprav so hoteli Gradnje
ia Dravo aa karnevalu kar pokopati.
Slovenija — bila si moja dežela; Ptuju grozi propad, so menili mladi iz
Budine-Brstja.
NaliJaM si čistega viaa, saj trta čiisto viace aam rodi, so aMaili ptajski
komMaatovci (pa Se res je).
lUo mam iOhm raikc, da tako raatcja v acba, na ac vpraferaH Mipvvdr
Razliko med planom ia realizacijo so poskoiali agotoviti v Agrotrai
športu.
Cc aimaš robčka, drago dekle, pa daj ruto. Je menil kareat. In tako je
twU Mio.
Mali gMakl so iBwli od ogleda karacrala »v ložab« verjetao ie Mj«dL
V popoldanskem karnevalskem delu so za »lep« začetek tudi tokrat poskrbele ljubljaaske mažuretkc.
8 — ZA RAZVEDRILO
12. marec 1987 - TEDNIK
Dober den! Naj takoj poprovim napako: prejšnji tjeden sen pozttha
voščiti našim ženkicam. mamicam, babicam, deklinam, delavkam, kme-
ticam, ljubicam, taščicam no drugim predstavnicam nežnega spola za
njihov praznik. Lepo no pošteno je. da se vsaj en den v leti malo pjveseli-
te, čeglih je toti ženski proznik tokšni, da si ga boj moški privoščimo. Tu-
di v naši vesi smo naredli praznovonje. Vsoka ženska je dobila nageljček
pa še kokšno priložnostno darilo fcoj. Jaz .sen moji Mici novo metlo ku-
pa. Prvič zato, ker bla Ia štora že znucana. drugič pa zavolo toga. ker ma
tota ta nova metla hoj mehek plastični šiil: saj sen vam vena že poveda.
da moja Mica. če do kakšnega družinskega kreganja pride, najprel za
metlo zgrohi no po meni mohne. Zalo pa zdaj tokšnc metle kupuvlen, ki
boj mehko po moji trdi glovi podnejo.
Ce se ne molim, pridejo zdaj enkrat na vrsto listi moški prazniki, ki
jim pravimo 40 mučenikov. Vele, jaz si loti ženski no moški proznik tak
razlogdn: dan žena pomeni, da ga smemo slaviti no zapiti samo en den.
pri 40 mučenikih pa lehko 40 dnifkuper ali pa izmenično lumpamo. Vete.
da se svetnikom neje dobro zameni no je treba vse mučenike no svetnike
enako .spoštovali. Jaz pač mislin. da je lak, če je kak drgačik pa mi piši-
te, da ne bi v zmoti bija.
Kak ste vena preštimali, smo drugi pakel zime dobili. Saj sen van že
ovokrat pisa, da je treba duge gale še na sebi obdržali. Zima je pač tak
kak vse druge zadeve za katere pravimo, da nas nič ne smejo presenetiti.
Saj poznate tisto kratico NNNP. Če grema mija z Mico na veselico te za
njo stalno NNNP velja. To pa pomeni (N)aša (N)ede (N)ič (P)opila. bom
pa zato jaz tisti del. ki njej pripada.
Tejko sen vam misla za gnes povedati, če glih vem, da me ne jemlje-
te preveč resno. To pa je tudi moj cilj, da hi se malo na smeh držali.
Vaš smeško Lujzek
RADIO PTUJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 12. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00
do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes novosti
in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 13. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do
19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba, (op. od 14.00
Čestitke)
SOBOTA, 14. marca: 17.00 do 19.00 V SOBOTO POPOLDAN (no-
vice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri,) V ŽIVO o rej-
ništvu — vmes zabavna glasba, (op. od 14.00 Čestitke)
NEDELJA, 15. marca: 8.00 Čestitke; 11.00 Tedenski pregled, obve-
stila, iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Iz vasi v
vas (Cirkulane); 12.50 Aktualnost tedna; 13.00 Čestitke.
PONEDELJEK, 16. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, ju-
tri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti ... vmes vedno le-
pe melodije.
TOREK, 17. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00
do 19.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov
— vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 18. marca: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do
19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), Gremo v disko in so-
dobna popularna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
rEDNIK -
OGLASI IN OBJAVE — 9
10 - ZA RAZVEDRILO
12. marec 1987 »
TEDmK
TEDNIK -   "''"^
OGLASI IN OBJAVE — 11
Sedemdeset let ouzeia Sotlarja
Besede so vCasih zelo skope. Radi pa bi
čim več povedali. Skoraj nemogoče je, da bi
v tem skopo odmerjenem prostoru zapisali
vse, kar je slavljenec doživel (pretrpel) in
znal premagati. Trenutek pa je lep — doča-
kal je častitljivih 70 let.
Jesen življenja preživlja brez življenjske to-
varišice, dvakrat se je usoda kruto poigrala z
njim. Pet otrok sta mu ženi poklonili, danes
pa ga rezveseljuje že deset vnukov. V družini
gojijo in negujejo resnično bratstvo — pove-
zuje jih pet nacionalnosti. Pa tudi vojaki so.
Dva zeta in sin so v službi v JLA.
Kako preživljate jesen življenja?
»Odkar sem se upokojil, nimam več časa.
Srečen sem, da ga ni. Tako človek pozablja,
da se bo moral kmalu posloviti.«
Kaj vas danes najbolj moti?
»Pogrešam tisto skladnost, ki smo jo po-
znali nekoč. Danes pa se ljudje vse bolj loču-
jejo, oddaljujejo, vase zapirajo ...«
Kaj svetujete za ozdravitev našega gospodar-
stva?
»Nič novega ne bom povedal, da bomo
morali dati prednost ekonomskemu gospo-
darstvu. Zelo pomembno je tudi, kako bomo
izvedli delitev po delu in kako umirili splo-
šno in skupno porabo, da bo ostalo več za
razširjeno reprodukcijo.«
JOŽE SOTLAR seje rodil 9. marca 1917 v
Trbovljah, kjer je končal tudi osnovno šolo.
Leta 1932 je prišel v Ptuj k Orniku, kjer se je
začel učiti za peka. Ves čas uka je moral trd-
no delati. Stari Ornik je znal izkoristiti svoje
vajence. Niso delali samo v pekarni, temveč
so se morali lotiti filtriranja vina v kleti in
drugih del, saj je imel Ornik več obrtnih de-
javnosti.
Delavnik je bil dolg, proste nedelje v začet-
ku niso poznali. Edino na Božič niso delali.
Posebej težko je bilo nočno delo. Vse to in še
več je tedanje peke podžgalo in so se začeli
organizirati. Povezovali so se v tedanjo pe-
kovsko organizacijo v Mariboru. V Ptuju so
imeli postojanko v gostilni Šegula na Rogoz-
niški cesti. Borili so se predvsem za ukinitev
nedeljskega dela in deseturni delovni čas.
Vojna ga je večkrat udarila. Že takoj na za-
četku je moral v Mathausen. Leta 1942 se je
vrnil v Trbovlje, kjer je delal v pekarni. Med-
tem so kruto usodo doživljali njegovi naj-
dražji. Ženo so odpeljali na Bori, otroke so ji
odvzeli. Dobila jih je šele po enem letu. Leta
1943 je bil prisilno mobiliziran, leta 1945 pa
se je pridružil češkim partizanom.
Po končani vojni se je znova vrnil v Trbo-
vlje, kjer je na ženo in otroke čakal več mese-
cev. Na tiste hude čase ga spominja okrog
150 pisem, ki jih skrbno hrani in so pretres-
ljiv dokument človeške stiske in nemoči v ob-
dobju, ki ga danes nihče ne želi.
Po vrnitvi v Ptuj seje zaposlil v Potrošniški
zadrugi, kamor je sodila tudi pekarna na
Hrvatskem trgu (sedanja restavracija Ribič).
Leta 1947 je moral v službo v okraj. Delal je
kot poverjenik za gradnje, gostinstvo, turi-
zem, komunalne in druge zadeve. Po reorga-
nizaciji okraja pa se je vrnil med peke. Podje-
tje Drava je doživljalo hude težave in njemu
so zaupali sanatorstvo.
Ostal je celih 33 let — torej do upokojitve.
Med tem časom sta bili zgrajeni tudi pekarni
v Ptuju in Kidričevem.
Sotlarjevo življenje je takorekoč pretkano s
kruhom. Kaj meni o današnjem kruhu? Lah-
ko bi bil boljši kot je. Meni, da je premalo
pečen in da si danes premalo prizadevajo za
resnično nove vrste kruha. Zdi se mu, da gre
bolj za spreminjanje imen in s pomočjo tega
za doseganje novih cen.
»Ja, včasih je bilo več vrst kruha in odgo-
varjal je v celoti. Kruh smo dostavljali na
dom v belih vrečkah, kar je bilo bolj higien-
sko, danes smo na to pozabili. Nasploh da-
nes kruha ne spoštujemo ...«
Čisto na koncu,-ko nama že zmanjkuje niti
za pogovor, se je spomnil, da mu dneve lep-
šajo tudi radosti, ki jih ima z zbiranjem
znamk. Njegove skrbi je deležen majhen vi-
kend in svet okoli njega. Pa tudi kuha za ta
mlade in veliko bere.
Kot gospodinjec se dnevno jezi nad novi-
mi cenami. Optimizem pa mu vračajo neda-
vni ukrepi. Mora se nekaj spremeniti!
MG
ISKRENE ČESTITKE!
Jože Sotlar
foto: M. Ozmec
Terezija Je prejela radio in Šopek — oboje Ji bo lepšalo starost
foto: Ivo Ciani
Se so dobri ljudje
na svetu
Prejšnji teden se je v našem uredništvu oglasila Anica Gajser in
nas povprašala za naslov Lovrecovih iz Drstelje. V slovenski sekciji, v
kateri se združujejo zdomci v Freiburgu v Zvezni republiki Nemčiji,
namreč z veseljem prebirajo naš Tednik in tako so prebrali tudi repor-
tažo o življenju Feliksa in Terezije Lovrec. Presenetilo jih je, da sedaj
že pokojni Feliks nikoli ni poslušal radia, ker ga ni imel. Sklenili so,
da bodo ob prvi priložnosti obiskali Lovrecova in jima podarili radio.
Anica Gajser, ki je rojena v Doleni, se je s hčerama podala na pot v
Ptuj, s seboj pa je prinesla darilo slovenske sekcije — radio za Lovre-
cova. Naš sodelavec Ivo Ciani je skupaj z Anico in hčerama Greto in
Marijo obiskal Terezijo in zabeležil trenutek, ko je prejela darilo —
radio in šopek rož za dan žena. Darila se je razveselila toliko bolj, ker
so ji ga podarili ljudje, ki želijo narediti nekaj dobrega in prinesti ve-
selje v hišo. Anica pa se je v Freiburg vrnila zadovoljna, da je darilo
prišlo v prave roke. d. 1.
DAN ŽENA ZA
SLEPE ŽENE
v klubu mladih v Ptuju je bila minulo soboto prisrčna sloves-
nost, namenjena počastitvi mednarodnega dneva žensk. Medobčin-
sko društvo slepih in slabovidnih Ptuj in Ormož je s kulturnim pro-
gramom svojih članov in učencev OŠ Olga Meglic razveselilo svoje
članice.
O društvu slepih in slabovidnih smo že večkrat poročali. V krat-
kem pa jih bomo nekoliko podrobneje predstavili saj v letošnjem letu
zaokrožujejo že 40-letnico svojega obstoja. Jubilejno leto želijo poča-
stiti tudi z izdajo biltena, ki bo prikazal njihovo doslej prehojeno pot.
Bolj kot vsega drugega si slepi in slabovidni želijo svojega pro-
stora, kjer bi se lahko zbirali ter se športno in kulturno udejstvovali.
Sedanja društvena pisarna v Prešernovi ulici komaj zadošča za nor-
malno delo tajnice društva, za člane, ki se dnevno oglašajo na sedežu
in nemalokrat tam počakajo na svojega spremljevalca, pa je že pro-
blem (idealna rešitev bo sanacija ptujskega kopališča), saj je zaradi
neprimernega prostora že čutiti trenutno upadanje aktivnosti na
športnem in kulturnem področju.
Menimo, da je potrebno slepim zagotoviti v naši družbi mesto, ki
jim gre in jim pomagati v prizadevanjih, da zberejo iz vseh mogočih
naslovov od koder se stekajo sredstva za njihovo dejavnost, denar,
potreben za ureditev prostorov v nekdanjem ptujskem kopališču. Ide-
alno bi bilo, če bi v tej zgradbi našli svoje mesto tudi člani ostalih hu-
manitarnih društev, ki bi se na ta način zbližali in z združenimi moč-
mi premagovali svoje težave. S. B.
»Radi bi vas rešili traktorjev ...!<(
SponiiBski posnetek s praznovanja v kmečki hiSi v Bodkovcih
Med številnimi prireditvami, posvečenimi prazniku žensk, je za-
nimiva in po svoje izvirna tudi tista, ki so jo pričeli razvijati lansko le-
to na območju krajevne skupnosti Juršinci. Nekaj družin je sklenilo,
da se bodo zbrali vsako leto ob 8. marcu pri drugi hiši in z družabnim
ter kulturnim srečanjem razveselili svoje življenjske sopotnice in svoj-
ce ob njih. Lani so se srečali v Zagorcih pri Matjašičevih, letos pa pri
Slodnjakovih v Bodkovcih. Prihodnje leto bo srečanje pri Becovih v
Senčaku ...
Za zdaj je v krogu sodelujočih deset družin, krog pa seveda ni
zaprt. Družina, pri kateri je srečanje, je gostiteljica vseh trdih in teko-
čih dobrot. Možje prinesejo s seboj darila, letos je bila okvirna vred-
nost 4 tisoč dinarjev, potem pa žene žrebajo, katero darilo bo dobila
posameznica. Zanimive so družabne igre in nasploh kulturni del, za
katerega skrbi učitelj Franc Bezjak. Ta je v letošnjem nagovoru že-
nam v Bodkovcih med drugim rekel: »Hiter razvoj vas je rešil vprež-
nih plugov in voz, zdaj pa vas skoraj vsak dan videvamo na traktorju.
Tudi teh bi vas radi in morali rešiti. Toda življenje je pač takšno, da
mora poprijeti, zlasti kmečka mati, za vse kar terja pridne roke od zo-
re do mraka ...«
Od mraka do zore je trajalo tudi letošnje veselo srečanje.
JOS
Letna konferenca Občinske strelske zveze Ptuj
v četrtek, 26. februarja, je v prostorih druž-
bene prehrane v DO Agis Občinska strelska
zveza Ptuj izvedla letno konferenco, katere
so se udeležili skoraj vsi delegati iz strelskih
družin, ki delujejo pod okriljem OSZ Ptuj.
Konferenco je odprl predsednik Adolf Mi-
helič in govoru pozdravil predstavnike repu-
bliške strelske zveze, OSZ Slovenska Bistrica,
JLA in ZTKO Ptuj. Žal pa se konference ni-
so udeležili povabljeni predstavniki OSZ Or-
mož, TO in ZRVS Ptuj.
Po poročilih in bogati razpravi smo
lahko ugotovili, da je delo v OSZ Ptuj
potekalo zelo dobro. Strelci so se razen ob-
činskih tekmovanj udeleževali tudi prvenstev
Slovenije in Jugoslavije ter na njih dosegali
odlične rezultate. Pri tem bi omenili zaslužne
strelce kot so Zdenka Matjašič, David Ribič,
Ludvik Pšajd in Franc Bedrač, seveda pa je
tu še kopica drugih, kajti le množičnost in tu-
di kakovost strelca prineseta uspeh ptujske-
mu strelskemu športu. V tem letu pa je bilo
tudi veliko storjenega pri pridobivanju mla-
dih, torej naraščaja v strelskem športu. Zaži-
veli so strelski krožki na osnovnih šolah Haj-
dina, Ivan Spolenak, Olga Meglic, Franc
Osojnik, Tone Žnidarič, Videm in še morda
na kateri v bližnji okolici. Vendar to ni vse,
mladega strelca moramo vzgajati v pravem
duhu ter storiti vse, da po končani osnovni
šoli ne bo zapustil strelskih vrst.
V razpravo so se vključili tudi gosti, med
njimi sekretar Strelske zveze Sovenije Edvard
Progar, ki je dejal, da ima Ptuj številne kvali-
tetne strelce ter je ta šport v tej občini soraz-
merno na vrhu razvoja v Sloveniji. Kajti OSZ
Ptuj s svojimi družinami združuje v svoje vr-
ste preko 300 strelcev in strelk, prav tako pa
ima OSZ Ptuj v Sloveniji tudi eno najmočnej-
ših sodniških organizacij. Nadaljeval je s
problemi strelcev, seveda o nakupu kvalitet-
nega orožja in streliva. V zvezi poskušajo vse,
da bi lahko nabavili čim več tega orožja, ven-
dar pa se pri nakupu ukvarjajo predvsem s
pridobivanjem deviz, kajti devize lahko dobi-
jo le od ZTKO Slovenije. Kot pa vemo, so
naši smučarji za lansko leto in že to leto po-
rabili skoraj vse devize iz sklada, ki je name-
njen kvalitetnemu športu. Progar je med dru-
gim dejal, da bi Ptuj, ko gradi novo odprto
strelišče, lahko za otvoritev le-tega v letu
1988 izvedel tradicionalno strelsko tekmova-
nje, ki poteka že štirideset let, dvoboj Slove-
nije in Hrvaške.
Predstavnik OSZ Slovenska Bistrica tov.
Stefanec je v svojem govoru dejal, da bi se
strelci obeh občin morali čim več srečevati na
strelskem področju in tako izmenjevati izkuš-
nje ter si pomagati drug drugemu. Ob koncu
je zaželel vsem strelcem Ptuja številne uspe-
he, mirno oko in oster pogled.
Predstavnik ZTKO Ptuj Ivan Klarič je
poudaril, da je sodelovanje med organizaci-
jama potekalo zelo dobro in da bi moralo ta-
ko potekati tudi v tem letu. Ker bodo ptujski
strelci tudi letos prejeli številna priznanja od
ZTKO, je le-te povabil na slavnostno podeli-
tev, ki bo v soboto, 14. marca, v prostorih ho-
tela Petovio.
Predstavnik JLA Slavko Ivanovič je med
drugim povedal kako napreduje gradnja
odprtega strelišča v Babosekovi grabi. Ven-
dar bomo morali vsi strelci poprijeti za delo,
da bomo ta objekt lahko spravili pod streho.
Sedaj smo govorili le o uspehih v strel-
skem športu, pozabili pa smo na številne te-
žave. Med njimi so neodgovorno delo neka-
terih članov tehnične komisije, sodnikov in
vodij ekip. Na vseh tekmovanjih mora le-te
izvesti le peščica ljudi, drugi člani raznih or-
ganizacij v OSZ Ptuj pa se držijo postrani in
kot da jim je iz pod časti pomagati ter popri-
jeti za delo. Med drugimi je problem tudi po-
manjkanje prostorov na strelišču ob hali
Mladika, kajti strelci se pred tekmovanjem
ne morejo zadrževati nikjer kot na strelišču, v
teh zimskih mesecih pa je zaradi tega prava
gneča, kar moti strelce pri doseganju dobrih
rezultatov. Torej bi potrebovali prostor, kjer
bi počakali do pričetka tekmovanja.
Na konferenci so grajali ČGP Večer zaradi
neodgovornega dela, kajti kot da jim je izpod
časti, da bi objavili rezultate številnih tekmo-
vanj, republiških in zveznih, ki se jih udele-
žujejo strelci Slovenije. Vse preveč je športa
iz samega Maribora. Kaže, da se uredniki ne
zavedajo, da Večer ne berejo samo Maribor-
čani, temveč tudi v drugih krajih. Takšno gra-
jo so izrekli tudi strelci v Slovenski Bistrici.
In na koncu naj poudarim, da je strelstvo
širšega značaja, ni samo tekmovanje, ampak
se strelec usposablja, da bi lahko v kritičnem
trenutku branil našo neodvisnost in sociali-
stično ureditev, katero smo si priborili z mno-
go pretečene krvi. Zato bi morala tudi širša
skupnost strelskemu športu namenili več,
kajti zavedajmo se, da je strelstvo kot šport
nekaj več kot pa nogomet oziroma kakšen
drug šport. Prav nogometu pa bi dali vse,
kljub temu da ni uspehov.
ZB
osehna kronika
Rodile so:
Branka Čeh, Pobrežje 142/a
— Gregora; Danica Šmigoc, No-
va vas 93 — Katjo; Dragica
Črešnjevec, Ljutomer, Vrazova 3
— deklico; Darinka Zelenko,
Majšperk 38 — Matjaža; Marija
Zorko, Grlinci 30 — deklico;
Marija Bedenik, Cermožiše 78
— dečka; Milena Cestnik, Me-
škova 10 — dečka; Katarina Po-
pušek, Pobrežje 97 — Katjo;
Ivanka Novak, Strezetina 22 —
Simona; Marjana Zajšek, Trno-
vec 4 — Tamaro; Jožefa Ivanu-
ša, M. Brebrovnik 44 — deklico;
Alojzija Ozimek, Anželova 11 —
deklico; Ivanka Kanič, Breg 33
— deklico; Hermina Bednjač,
Središče, Poštna 14 — Majo; An-
gela Simonič, Brezovci 7 — Želj-
ka; Dragica Frajnkovič, Dorna-
va 19 — Anjo; Terezija Čuš, Ža-
menci 10 — Matejo; Irena Ver-
šič, Placarovci 21 — Dominika.
Umrli so:
Vladimir Roškar, Gajevci 20,
roj. 1958, umri 28. febr. 1987;
Franc Borko, Kog 69, roj. 1914,
umri 27. febr. 1987; Ivan Rudolf,
Potrčeva 50, roj. 1936, umri 27.
febr. 1987; Marija Rasti, Noršin-
ci 1, roj. 1888, umrla 1. marca
1987; Janez Krajnc, Zagorje 25,
roj. 1910, umri 1. marca 1987;
Marija Sovec, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1904, umrla 2. marca
1987; Antonija Duh, Dornava 2,
roj. 1933, umria 3. marca 1987;
Franc Nemec, Bezjakova 4, roj.
1943, umri 27. febr. 1987; Martin
Žula, Hrastovec 13, roj. 1913,
umrl 5. marca 1987; Vincencij
Ivanuša, Loperšice 17, roj. 1939,
umrl 8. marca 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno In
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
Novo vodstvo Obrtnega združenja Ptuj
Na prvi seji novoizvoljene skupščine OZ I*tuj, ki
je bila 9. marca, so izvolili novo vodstvo združe-
nja. Na skupščini združenja, ki je bila 26. februar-
ja, se je namreč po osmih letih predsednikovanja
poslovil Mirko Bizjak.
Kadrovanje za novo vodstvo so dobro izpeljali,
o vseh kandidatih so se predhodno pogovorili na
delnih zborih po sekcijah. Do ponedeljkove skup-
ščine sta na kandidatni listi ostala dva kandidata,
Marjan Brodnjak in Alojz Kaučič.
Po tem, ko je prvi kandidat odklonil prevzem ta-
ko odgovorne naloge, ker ga čakajo nove naloge v
lastni obratovalnici, je skupščina s polno podporo
izvolila za novega predsednika Alojza Kaučiča.
Člani so se ob tem tudi obvezali, da bodo po-
skušali po najboljših močeh zagotoviti teamsko
delo. Obrtno združenje čaka v tem obdobju veliko
nalog in vse naj bi skupno reševali. Še posebej je v
tem obdobju pomembno poglabljanje sodelovanja
med Obrtno zadrugo Panorama in združenjem, saj
je v bodočnosti načrtovano tudi skupno poslova-
nje na enotni lokaciji — v obrtni coni, kjer naj bi
svoje mesto dobila tudi PE Avtoprevoza.
Skupščina je v ponedeljek izvolila tudi dva pod-
predsednika združenja in sicer Marjana Brodnja-
ka ter Romana Tomaniča, ki je tudi predsednik
odbora za drobno gospodarstvo pri IS SO Ptuj.
MG
ČRNA KRONIKA
V minulem tednu, od 3. do vključno 10. marca, so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno zelo hudo in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili
pretesno prehitevanje, vinjenost in neprilagojena hitrost vožnje. Material-
na škoda na vozilih je v primerjavi s krvnim davkom neznatna.
POBEGLEGA IZSLEDILI V DVEH URAH
V petek, 6. marca ob 19.50 je
na lokalni cesti v naselju Gori-
čak prišlo do zelo hude promet-
ne nesreče, v kateri je voznik
osebnega avtomobila Milivoj Le-
vanič (28 let) iz Arbeiterjeve uli-
ce 3 v Ptuju trčil v peško Rozali-
jo Kokot (70 let), IZ Dubrave
breg 31, občina Varaždin. Peška
je obležala hudo ranjena, voznik
pa je s kraja nesreče odpeljal, ne
da bi ustavil in pomagal. Milični-
ki so ga izsledili v pičlih dveh
urah. -OM