PROTEST
Protestiram proti velikim pričakovanjem nekaterih posameznikov v zvezi z lokalno samoupravno organiziranostjo in zadnjemu dopisu mestnih oblasti s priporočilom za izvedbo refcrenduma v KS na to temo. Poslano gradivo ni vredno niti besedne kritike. Protestiram proti razumevanju lokalne uprave kot nam jo je predstavil Ijubljanski župan in hkrati jokam, da Lipoglavske kozerije moji sokrajani po 30 letih obstoja KS ne razumejo. Upam, da v drugih KS, kjer so bili organizirani na višji stopnji in so poleg zbora občanov imeli še skupščino KS vedo, da je kozerija posmeh na neizrabljene možnosti, ki so bile ustavno-pravno dane. Hkrati pa je podana kritika občinskih organov in drugih institucij, ki svoje funkcije niso opravljali v skladu z organiziranostjo državne uprave, katere del so bile tudi KS. Zato tudi od bodoče organiziranosti lokalne uprave ne moremo pričakovati bistveno višje ravni zadovoljevanja skupnih potreb. V dosedanji organiziranosti KS nisem čulil, da bi bile krajanom vzete demokra-tične in osebne svoboščine ter da je KS podaljšana roka ZK. OOZK v KS Lipoglav je bila ustanovljena šele leta 1978 z namenom, da se življenje in potrebe tega okolja prikažejo tudi v vertikalo in zlasti, da se oblastne funkcije približajo človeku. Za to trditvijo stojim kot človek in nekdanji sekretar te OOZK, ter za svoje postopke, ravnanje in delovanje odgovarjam v moralnem in vsakem drugem pogledu.
Pri vsem dosedanjem življenju v KS pa je bila močno prisotna nedejavnost ostalih DPO, ni bilo konkurence idej v delovanju med njimi in organizira-nega delovanja za vključitev v to živ-ljenje čim večjega števila občanov. V demokratičnem nadaljevanju biva-nja na naši lepi slovenski zemlji ne vidim v doglednem času dviga v kvali-teti življenja, saj je po mojem prepri-čanju prva faza v novi demokraciji medstrankarski boj za oblast in v takšnih igricah posameznik in nje-gova osebna svoboda ostaja samo na papirju. V podobnem položaju so majhne skupnosti s slabimi material-nimi možnostmi. ki niso in ne bodo nikoli imele vpliva na dogajanja in pridobitve enakopravne vloge in me-sta V; skupnosti ter bo njihov razvoj še
bolj zaostajal. Vsaka stvar se je doga-jala in razvijala v okviru materialnih možnosti, s tem da so prioritete raz-voja vedno pobirale večino sredstev. Tako so naše možnosti še vedno od-visne od drobtinic in predvsem od nas samih, ki živimo na teh nerazvitih poročjih.
Zaradi naštetega si ne znam predstav-ljati lepše prihodnosti v doglednem času, pa tudi zaradi naše neangažiranosti v ra-zličnih strankah in tako se v državnem parlamentu bijejo za vpliv na gospodarstvo strankarski veljaki, namesto da bi bilo ravno nasprotno. Predmetne trditve izha-jajo iz dnevnih poročil obstoječega infor-macijskega sistema. ki se bo spomnil na male ljudi šele ob volitvah in predstavljal hvalospeve o Evropi zdaj iz gospodar-skega, političnega, vojaškega aspekta ma-kroorganiziranosti.    Gradimo   pa   svojo
novo lokalno organiziranost po evropskem vzoru in se čudim, da se na državni ravni ne zavedajo bistvene razlike v moči gospo-darskih subjektov Evrope in male Slove-nije. Ne morem oporekati strokovnosti dr-žavne komisije za lokalno samoupravo, vendar v njihovem gradivu, žal, nisem za-sledil analize in kritike starega lokalnega organizacijskega sistema. Razumel sem, da je Evropa tako organizirana in da je edina možnost združevalnega procesa, da se organiziramo kot Evropa. Hvala za de-
mokracijo, ie se moram organizirati kot moj sosed in da moje izkušnje ne predstav-ljajo ničesar. Na državni ravni pa se gremo samo diskvalifikacijo prejšnjega sistema in njegove ideologije, kar se prenaša na nižjo raven, kjer se sovraštvo skristalizira in Bosna je tu.
Zaradi tega sta priporočilo o izvedbi referendumov g. Strgarja in zgodovinski prerez lokalne organiziranosti v Ljubljani če že ne žaljiva. pa po strokovni plati popolnoma nesprejemljiva. Mestni veljaki nam namreč niso niti poskušali podati nove vsebine s prikazom minimalnega de-lovanja mestne organiziranosti in delo-kroga njenih organov. Popolnoma razu-mem njihovo nezainteresiranost za pri-mestne KS. Nova organiziranost le-teh naj bo odvisna od državnih jasli. Na tem pri-vezu pa se bije prej omenjeni boj za oblast. zato ne pričakujmo izboljšanja stanja in višje ravni kulture bivanja. Kot argument
navajam razumevanje državnih institucij pri sprejetem celostnem razvoju podeželja in obnove vasi (CPPOV) za KS Besnica, ki namenja 2 milijona sredstev v letu 1994 za gradnjo dveh manjših vodovodnih siste-mov, katerih ocena investicijske vrednosti je ca. 150 milijonov. Zato sem v kozeriji podal resen predlog prepustitve certifika-tov državi s priprošnjo, da nam dvigne komunalni standard, Ž gospodarstvom in vlaganji v njegov razvoj pa se naj ukvarjajo za to usposobljeni in zainteresirani držav-ljani. Na osnovi izboljšanega gospodar-skega sistema pa lahko realno pričaku-jemo dvig socialnega in sploSnega stan-darda. Zaradi vseh naštetih zadev si brez izdelanega predloga novega komunalnega sistema v luči sprejetih zakonskih aktov o javnih podjetjih in sprejetih normativov o organiziranosti vseh komunalnih inštitu-cij od Zavodov, javnih podjetij do koncesi-onarskih zasebnih podjetij ni mogoče predstavljati. Enako naj bi veljalo tudi za vsa področja, namenjena za bivanje ljudi v nekem organizacijsko zaključenem pro-storu. V nasprotnem bomo prek javnih občil pričeli odkrivati podobne zadeve kot v gospodarstvu o razrpodaji in kraji skup-nih dobrin z nestvarnimi ciframi in brez argumentov in iraen. Z izdelavo naštetega in zlasti s predstavitvijo celotne državne uprave in njenih organov bo šele možna razširjena razprava z izvedbo zakonsko zahtevanega referenduma o novi lokalni organiziranosti.
Kot nekdanji funkcionar se ne bi več želel ukvarjati z lokalno samoupravo v Iuči saraoupravnih sporazumov. ki jih nihče od odgovornih ni znal ali hotel realizirati. Prav tako si ne želim kopice pravnih in upravnih aktov, ki jih bodoči svetniki in župani ne bodo znali niti povezati, kaj šele t izvesti dobro in pregledno organiziranost novih občin in okrajev. Za funkcioniranje vsake organizacije pa je zelo pomemben
obseg finančnih sredstev in zlasti opredeli-tev virov financiranja. Zato so vsi akti, ki so bili do sedaj dostopni širši javnosti zelo pomanjkljivi, saj ni znana niti ocena stro-škov, če pri tem odmislimo podrobnejše analize.
Pri pripravah na novo lokalno upravo pa me zelo moti, da nam naši občinski politiki ne posredujejo nobenih svojih razmišljanj na to temo. V našem občin-skem glasilu je izražena le zanera podžu-pana, da sojih mestni veljaki obšli z zad-njim priporočilom o izvedbl referendu-mov KS.
Enako me moti politična diskvalifika-dja našega izvršnega sveta, brez naštetih argumentov, česa IS ni uredil inje bilo na skupščini sprejelo. Niti nisem razumel, kateri segmeni občinske uprave nefunkci-onira, kot je predpisano v slatutarno pravnih aktih. Takšnih pavšalnih ocen ni-sem pričakoval od Ijudi, ki bivajo v isti zgradbi in so tudi moralno človeško odgo-vorni za delovanje občinske uprave. Kot občan naše občine si neželim večprimerov ga. Jelen, kijoje odstavila politika in ne argumenli o njeni eventuelni nesposobno-sti. Osebno me moti trenutno samo sekre-tariat za občo upravo in razvoj KS, saj nam ni dostavil nikakršnih strokovnih vi-denj o novi lokalni upravi. Predstojniki vseh sekretariatov pa bi morali vsekakor o svojem delu in problematiki na svojem področju več poročati v naše glasilo, za 10 pa poskrbeti, da bo prihajalo ludi na kmete. Tako občani nimamo občutka, da se nova zakonodaja sprejema v našo ko-rist in da bo prispevala k večjemu redu na vseh področjik življenja.
Za zaključek izražam veliko upa-nje. da nova organiziranost ne bo pri-nesla vakuuma, kot se je običajno dogajalo v vseh dosedanjih reorgani-zacijah.
MIROSLAV VENGUST