Natisnila Ig. pl . Kleinmayr Sc Fed . Bamberg. 


Prvo poglavje. 

Sivi in težki oblaki so se podili po nebu. 
Od severovzhoda je pihala ostra sapa. Kdor je 
le mogel, je iskal zavetja za gorko pečjo. 

Toda za domačega pismonosca je bilo dobro 
vsako vreme. Padaj dež ali sneg, ali sijaj toplo 
solnce : on je moral prenašati zavitke in pisma 
dve uri daleč na okolo. Trda služba to, sosebno 
danes, ko je bil tak mraz, da se je ljudem po 
poti kar kadilo iz ust. Toda mali, zajetni pismo 
nosec Nace ni bil mehkužen gospodič, da bi ga 
stresla vsaka reč. Bil je zadovo1jen z vsakim vremenom. «Ni sile, ni je dejal, če ga je kdo 
miloval zaradi mraza ali vročine, ko mu je prinesel pošto na dom . Pri tem se je vselej smehlja l 
tako zadovoljno in ponosno, kakor bi bil kralj, ki 
se zaveda svoje mogočnosti . 

Toda danes je predla huda tudi Nacetu ! Zavit 
je bil sicer dobro . Plaščev ovratnik mu je seza l 
nad brado, in kosmato kapo si je bil potisnil črez 
ušesa. Del obraza pa, ki mu je ostal nepokrit, mu 
je bil uprav višnjevo-rdeč . Sicer zadovoljni Nac e 
je slišno godrnjal, ker se mu še ni hotela poka 
zati hišica, do katere je bil namenjen . 

1* 


4 

Naposled je bil na koncu svoje poti. Media 

luč je prisvetila izza zamrzlega ledeno-cvetičnatega 
okna majhne, pritlične hiše. Nad vrati si opazil 
čveterooglato desko, pač le kazalo rokodelčevo . 
Pismonosec si je otresel zmrzal s kape in s suknje, izpod katere je potegnil zavitek . Potem je 
stopil k vratom ter potrkal. Odzvala sta se dva 
glasova : eden moški, zamolkel, drugi ženski, mil. 
Oba sta velela Nacetu, naj vstopi. Vstopivši je 
ugledal visokoraslega, suhega in bledega moža. 
Sedel je na ěrevljarskem stolu. Imel je v roki 
raztrgan črevelj ; žena pa je sedela blizu njega 
ter ob skupni luči krpala perilo . Oba radovedna 
pogledata dobroznanega pismonosca Naceta, ki je 
pa le malokdaj prihajal v njiju kočo. Pismonosec 
kratko pozdravi, odloži svojo butaro ter se približa lončeni zeleni peči, da se nekoliko pogreje ter 
si oživi premrle prste . Oprezno je iztegnil roke proti 
peči . Potem je stopal bliže in bliže ter naposled izpregovoril, pogledavši v temno peč : «Mojster Gorjanec, kakšno kri pa imate, da o Božiču tako mal o 
kurite ; saj vam menda ne pohajajo drva? . 

Gorjanka v zadregi pogleda na svoje delo ; 
gospodar pa vstane ter žalostno izpregovori : «Kajpada, pohajajo nam! To, kar si služim z delom 
svojih rok, je komaj za najpotrebnejšo hrano in 
za nekaj tresak, da mi žena opoldne skuha kaj 
gorkega . Le zaradi žene in otrok mi je žal, da 


5


nam prede zdaj tako huda. Toda z božjo pomočjo 
upam, da tudi nam zasijejo boljši dnevi. Da bi le 
imel kaj več dela ; skoro bi bilo bolje.. Poslednj e 
besede je mojster Gorjanec izgovarjal le polagoma, 
zakaj dušil ga je hud kašelj . 

Tedaj pa se je na sicer nelepem in zagorelem 
obrazu potovem pokazalo — sočutje. Kar je tu 
videl in slišal, ga je bolelo v globino srca. Nehote je primerjal svoje razmere Gorjančevim, in 
pritegniti si je moral, da se njemu godi mnogo 
bolje kakor tej ubožni rodbini. Edina soba je bila 
tem ubogim ljudem stanovanje in delavnica ob 
enem. — Toda Nace ni bil mož gostobeseden in 
tako zmožen, da bi izrazil to, kar je čutil. Drugi 
naj govoričijo vsakovrstne lepe besede, o katerih 
ne ve srce ničesar on je pa imel zlato dušo ; 
le da v takih trenutkih ni vedel, kaj bi rekel. 
Zato je bil vesel, da mu je iz zadrege pomagalo 
naročilo, katero je imel naznaniti mojstru Gorjancu . Bil je prepričan, da pride to naročilo v 
tem času črevljarju prav. 

, mojster Gorjartec)), je povzel Nace, kako r 
bi hotel opustiti prejšnji pogovor, .oskrbnik hmelniški vas pozdravlja ter vas prosi, da bi napravili 
njemu, njegovi ženi in najstarejši hčeri par novih 
črevljev. Toda narediti jih morate do sobote, zakaj zvečer napravi grof božičnico ; o tej priliki 
želi oskrbnik imeti nove 6revIje., In pokazavši na 


6


zavitek, je Nace nadaljeval : «Tu vam oskrbnik 
hmelniški takoj pošilja usnje , mero že imate od 
prej.) Po teh besedah oprezno odpre usnjato torbo 
ter potegne iz nje zapečateno pisemce, rekoč : 
«Tukaj pa je že plačilo za delo.) Srce mu je poskakovalo ob teh besedah od same radosti . 

Mojster Gorjanec ga debelo pogleda ter odkima. 

To mora biti pomota, dragi Nate, oskrbnik 
hmelniški mi že leto dni ne daje nič dela. Predzadnje poletje je bil nastal prepir med njegovim 
Srečkom in mojim Tonetom, tem porednežem. 
Dolgo je Srečko dražil mojega sina, ki ga je naposled sunil pod rebra — in od tedaj se poko 
rimo vsi. Kaj se hoče ! Mož ima svoj ega Srečka 
silno rad. Torej še enkrat, Nace : To mora biti 
pomota, zamena.. 

,Ne, ne, Nace ne zamenja ničesar ! . odgovori 
pismonosec skoro nejevoljno zakaj bil je nekamo 
razžaljen, kako bi sploh kdo mislil o njem, da bi 
se zmotil v naslovu! A skoro ga je minila nejevolja. Bliže je stopil k mojstru ter dejal zaupno : 
«Seveda, po pravici vam povem, da najprej ni bilo 
to delo namenjeno vam. A črevljar, ki je doslej 
delal oskrbniku, mu je poročil, da mu dela nikakor 
ne more zvršiti v tako kratkem času. Drugi črevljarji pa niso pri oskrbniku na predobrem glasu. 
Zato mu ni kazalo drugega, kakor delo izročiti 
vam, ki vas že pozna, da ste spreten delavec. 


7 

Prav vesel bi bil, če M bilo z današnjim naročilom vse poravnano. Torej, ni res, gospod 
oskrbnik je lahko brez skrbi, da mu naredite 
črevlje o pravem času?. 

Gorjanka je doslej le zvesto poslušala po 
govor obeh mož, v besedo jima ni sezala. Toda 
zdajci se je obrnila do svoj ea moža, še preden 
je mogel odgovoriti Nacetu . «Cuješ ., je dejala, « č e 
je oskrbnikovim do tega, da tako hitro izdelaš 
črevlje, moraš vendarle odpovedati delo, najsi rada 
priznam, da bi nama oni kraj carji zdaj prav prišli. 
Pomisli vendar, danes je že sreda ; do sobote ima š 
le še dva dni . — «In tri noči ., dostavi mož, 
tožno se nasmehnivši. 

« Tri noči, praviš, to je res, a pomisli, da ne 
smeš izgubljati noči, zakaj to bi jako škodovalo 
tvoj emu itak rahlemu zdravju . . S temi besedami 
ga je žena hotela prepričati . A ni pomagalo. 

«Crev1je dodelam o pravem času., je dejal 
mojster Gorjanec Nacetu. «Povejte to gospodu 
oskrbniku, prosim vas! Recite mu tudi, da ga zahval jujem za novo zaupanje !,) 

Pismonosec Nace se je zopet pripravljal n a 
odhod. Gorjancu in Gorjanki je segel v roko, a 
pri tern se je na njegovem širokem obrazu zopet 

pokazalo sočutje. Imel je napraviti še uro pota. 
Sapa je pihala še huje od prej, a sneg je nekamo 
jemo škripal pod potnikovimi nogami. Toda Nacetu 


8 

ni bilo do tega. Mislil je na bedo, katero je bil 
ravnokar gledal na svoje oči .. 

Mojster Gorjanec je takoj po odhodu Nacetovem odprl pisemski zavitek. Veselo se je nasmehnil, ko je po dolgem presledku imel v rokah 
zopet bankovec — p e t a k ! «Kaj meniš, Mica., je 
ogovoril ženo, ki je še vedno krpala perilo, «al i 
ne bi bilo dobro, ko bi si še danes priskrbel i 
nekaj drv?. Žena vstane, si odene glavo in pleča 
z volneno ruto ter izreče, da stopi k sosedovim . 
Tam sta Gorjančeva otroka v gorki sobi pri 
sosedovem sinu izdelovala domače naloge. Preden 
je odšla, je vzela iz omare zadnje krajcarje, ki s o 
bili namenjeni za to, da bi si bila za jutri kupila 
zajutrek. 

Ko seje Gorjanka vrnila črez nekaj časa, je 
mož uprav rezal usnje. Žena je zopet sedla k svojemu delu ter skrivaj pogledavala na moža, ki se 
je bil res z veliko vnemo lotil naročenega dela . 
Toda zdajci ga je napadel hud kašelj . To se je 
v poslednjih mesecih dogajalo večkrat in je naudajalo vso Gorjančevo rodbino z velikim strahom. Ko je Gorjanca popustil ta napad, se je mož 
naslonil na stol ter si otrl potno čelo. 

«Rajši bi bil odrekel delo ., izpregovori žen a 
vsa v skrbeh. «Kako bo s tvojim zdravjem, če s i 
nečeš privoščiti niti nočnega miru?,, 


9


«Pusti me z mirom jo zavrne mož skoro 
osorno. Toda hitro se je pokesal osornega odgovora ; nekamo pomir1jivo je dostavil : Kar se mene 

tiče, ti ni treba nič skrbeti. Če v dolgih nočeh ne 
morem spati ter se ves v skrbeh in beden. valjam 
po postelji, mislim, da mi to še bolj škoduje, kakor ce sedim nekaj ur na svojem stolu in delam . 
Saj si služim z delom vsaj toliko, da nam ni 
treba stradati kruha . Torej, ne pomiluj me več, 
Mica ; veš, to mi ni po vo1ji! In lotivši se 
novič dela, je nadaIjeval : «Veš, Mica, kaj mi je 
prišlo na misel? Iznenadil M rad nekoliko najina 
otfoka. Za božič'nico naj dobita darilo, o katerem 
sanjata že davno. Naš urar je nakupil prav p o 
ceni več ur s pakfonastimi pokrovei. Ko sem mu 
v6eraj prinesel črev1je, mi je rekel, da mi še ne 
more plačati. Naj ga torej nekoliko po6akam, ali 
pa, če mi je prav, mi odstopi za Toneta in Mirka 
dvoje onih ur, in sicer za ceno, kakor njega staneta. 
Včeraj seveda nisem mogel pritrditi temu ; ali 
danes, ko sem dobil od gospoda oskrbnika to ne

pri6akovano delo, bi stvar morebiti šla .>> In 
nada1je je Gorjanec raz1agal ženi, zakaj bi bilo 
dobro, da bi de6koma kupil uri. Žena je pazn o 
poslušala vsako besedo. lz ji je odsevala prava 
materinska ljubezen, ko je pomislila, koliko veselje bi imela otroka s tem. Materino srce misli 
Aele nazadnje nase. Da so otroci veseli in srečni, 


10 

to mu je prvo. To je pa povsod enako, pri bogatinih, ki imajo vsega dosti, kakor pri siromakih, ki 
se morajo boriti za vsakdanji živež. 

Gorjanka je komaj še utegnila povedati dobrosrčnemu možu, da se popolnoma strinja z njegova 
namero zakaj pri vratih sta že zaropotala oba 
dečka. Vračala sta se iz četrt ure oddaljenega trga ; 
vsak je nosil butarico drv. 

Tone in Mirko sta imela gorke, dasi mnog a 
zakrpane suknjice. Pridna mati ni trpela, da bi 
bila obleka količkaj raztrgana . 

Tone je bil starejši. Bilo mu je trinajst let 
Bil je krepak deček plavih, kodrastih las in živih 
modrih oči. Dasi je bil Mirko komaj dve leti 
mlajši od brata, je bil vendar za dobro glava 
manjši od Toneta in silno šibak. Že po tem, kako 
se je deček premikal, je bilo poznati, da ni taka 
čil in razposajen kakor njegov brat Tone. Tonetu 
se je zdela butara prav lahka, in prav nič ni bi l 
utrujen. Brat Mirko pa ni mogel prikrivati, da 
sta ga bila zelo zdelala mraz in težka butara. Mati 
je nekamo strahoma pogledala bledega in drhtečeg a 
ljubčka ter je hitro zakurila mrzlo izbo. Potem 
je potisnila mizo k edini oljnati svetilki, a oče je 
ukazal, naj dečka dalje izdelujeta naloge . Mirka 
je takoj slušal ; ne tako kodroglavi Tone, češ, da 
je še jutri pojutrišnjem časa dovolj . 


11 

Oče je ostro pogledal upornika in mu ob 
enem hudo zapretil. Tone je vedel, kaj in kako, 
če oče tako pogleda in zapreti. Gorjanec je bil 
sicer mož dobrega srca toda po potrebi je zapela 
pri njem tudi šiba. Sam je bil nekdaj vojak; izkusil je bil torej vojaško pokorščino in strogost. 
Tako je tudi doma strogo zahteval red in pokornost. Tone je bil bolj lahkomiseln ; rad je naredil 
kaj neumnega. Zato je bil večkrat kaznovan . Sosebno se je to godilo zadnji čas, ko je tako rad 
kar črez noč pozabljal dobrih sklepov. Oče je 
bil ves v skrbeh in bolehen ; ni čudo, da je bil 
z dečkom nepotrpežljiv. Večkrat so Gorjančevi 
zato prebili marsikatero bridko uro. Gorjanec in 
Gorjanka sta sicer voljno prenašala uboštvo ; a 
hudo ju je trla misel, da jima utegne Mirko al i 
Tone zaiti na kriva pota . . . 

Pač se je Tone topil v solzah, če so mu 
starši očitali, da jim njegovo vedenje greni živ 
1jenje, in ga opominjali, naj posnema Mirka, ki je tih 
in marljiv. «Bodi vendar dober», je mati čestokrat 
dejala Tonetu, «pomisli vendar, da smo ubožni in 
da ti jaz in oče ne bodeva mogla zapustiti ničesar. 
Ko umrjeva jaz in tvoj oče, otroka ne bodeta imel a 
drugega kakor to, kar sta se naučila v šoli. Ce 
ima človek kaj v glavi in mu bije plemenito srce, 
če mu je vrhu tega Bog dal zdravo telo, veruj 
mi, Tone, to so darovi, ob katerih je lahko vsakdo 


12


srečen. Toda, Tone, ti nisi priden, in tudi srce ti 
ni najboljše ; zakaj sicer ne bi žalil očeta, ki j e 
siromak že tako bolehen. Ali ne vidiš, kako mu 
škoduje, če ga le količkaj razdražiš? . 

Take besede so Toneta zadevale naravnost v 
srce a nikoli rase imele trajnega uspeha. Do 

učenja je imel malo veselja. Neumen hlapec v soseščini je bil Tonetu zmedel glavo . Dejal mu je 
namreč, da nam je to, česar se naučimo v šoli, v 
življenju popolnoma nepotrebno in da je tudi bre z 
šole človek lahko kaj prida in srečen. Da bi dokazal to trditev, se je skliceval na svoj ega gospodarja, bogatega gostilničarja pri « Zlatem volu . . 
«Saj ga poznaš, Tone, mojega gospodarja, debelušnega ,gospoda Matevža.' Jojmene , ta je pač 
dosti hlač raztrgal po šolah, ta ! Glej, nikoli n i 
videl šole niti od znotraj ! Ne pozna je niti ene 
črke, nikar še, da bi se podpisal . In vendar je 
,gospod Matevž!' Zakaj? Ker si je tudi brez 
šolske modrosti vedel pridobiti veliko premoženje! . 

Taki pomenki so Tonetu zmerom rojili p o 
glavi, da sam ni prav vedel, kako in zakaj . In če 
mu je to ali ono prizadevalo kaj težave, takoj s e 
je spomnil hlapca pri «Zlatem volu» in se je n a 
tihem veselil onega časa, ko mu že ne bode treb a 
hoditi v šolo. 

Takšen je bil torej Gorjančev Tone, ki se j e 
tudi danes moral udati očetovi volji ter se lotiti 


13 

nalog, Basi so mu bile popolnoma zoprne. Ves 

drugačen je bil Mirko! Ta je kar gorel za učenje!. 
Knjige so bile njegove največje prijateljice . Le 
škoda, da jih je imel tako malo ! Zanj je bil pravi 
praznik, pravo veselje, če mu je gospod župnik 
ali gospod učitelj posodil novo knjigo. Tedaj j e 
sedel, če je bil letni čas za to in če je vreme 
dopuščalo, na gozdnati obronek blizu ceste, ob kateri je stala hišica njegovega očeta, ter se je zatopil v čitanje. Časih je splezal celo kam na 
drevo. Na tako .visokem prestolu» je potem či-
tal ure in ure, da ni slišal, kako je gostolel ptič 
nad njim, kakor bi ga hotel opominjati, da je čas 
iti južinat. 

Starši so opazovali to Mirkovo gorečnost nekoliko veseli, nekoliko pa tudi žalostni . Bolelo jih 
je, da niso imeli Mirka ob čem poslati v višje šole . 
Tu bi se razvile njegove zmožnosti. Lahko bi bil 
kdaj sam svoj gospod, ki bi imel celo belega 
kruha na ostajanje. Želeli so to starši tudi zategadelj, ker je bil deček slabotnega života in bi torej 
ne prenašal lahko težav rokodelskega stanu. Toda 
to upanje so morali ubogi starši opustiti že davno. 
Sklenili so, naj se Mirko izuči knjigoveštva. Če 
mu ni usojeno, da bi zajemal učenosti iz knjig, 
naj bi imel vsaj to veselje, da bi dičil knjige z 
lepimi platnicami! 


14


Mirko je dobro vedel, kake namene imajo 
starši ž njim. Dasi bi se bil rad posvetil vedi, 
je vendar izprevidel le predobro, da se mu želj a 
ne more izpolniti. Vendar pa ga ni minilo veselj e 
do učenja. In tudi danes, ko je njegov brat Tone 
pisal le nejevoljen in prisiljen, je Mirko delal 
tako trudoljubivo, kakor bi bil maren srednješolski 
dijak.* Starejši brat Tone je bil davno pod odejo, 
ko je mlajši Mirko še vedno skrbno in spretno 
sukal pero po belem papirju . Šele, ko ga je skrbna 
mati opomnila, da bode treba iti spat, je čutil, da 
-m.0 res leze spanec na oči. Opravivši večerno 
molitev, je legel in malo minut kesneje je že 
sladko spal. 

Luč v prijetno razgreti izbi črevljarja Gorjanca pa je gorela še ure in ure. Oče in mati sta 
pridno delala dalje. Potihoma, da ne bi vzbudila 
mladih spavcev, sta govorila o prihodnji usodi 
svojih otrok in o veselih božičnih praznikih, ki 
so bili pred durmi. 

Drugo poglavje. 

Bilo je na sveti večer. Kakor bi se bilo hotelo okrasiti samo nebo za veseli praznik, so se 
njegove zvezde in zvezdice v čudovitem lesku 

* Srednješolski dijak učenec na sr edn jih šolah 
(t. j. učenec, bodisi na gimnaziji, realki ali na učiteljišču) . 

15 

svetile in iskrile na zimsko zemljo. S trat pa j e 
odsevalo iz snega milijon ,diamantov . ščipu v 
pozdrav! 0, koliko morje svetlobe! Bilo je nekamo 
tako, kakor poje pesnik G r ego r čič : 

Iskré po polju diamanti ,
Po drevju biseri bli§66 ,
Potok se v srebro zdi vkovan ti,
V zlato vkovane pa goré.


In tudi po sobah malega mesta in po izbah 
vasic okrog njega je bilo nocoj svetleje kakor 
po navadi. Bolj kakor sicer je sijalo veselje z 

obraza vsakemu človeku, mlademu ali staremu , 
bogatemu ali ubogemu. Ni čudo, saj je bil s veti 
večer ! 

Karkoli so mogli starši kupiti iz ljubezni d o 
otrok, da bi jih razveselili, to vse so položili 
danes kot darilo pod odičeno božično drevo . Nocoj 
bodi otrokom očito, zakaj sta oče in mati zadnji 
teden govorila tako skrivnostno in potihoma med 
seboj. Nocoj se dokaže, v koliko se izpolnijo želje , 
ki so jih otroci gojili nekaj dni pred svetim večerom ! 

Tudi v izbi našega znanca, črevljarja Gorjanca, je kraljevalo nocoj veselje . Tudi tu se j e 
dvigalo lično božično drevce iz bližnjega gozdiča. 
Za oba otroka, za Toneta in Mirka, je bilo to kaj 
nepričakovanega . Saj sta dobro vedela, da je zadnj e 
mesece gospodarila beda v hiši, in to bolj nego 


16 

kdaj prej . Zato sta se bila že spoprijaznila z mislijo, da jima sveti večer ne prinese ničesar. In 
zdaj toliko, nenadno veselje! Ko je pa go privlekel še obe uri na dan, ni bilo radosti ni konca 
ni kraja ! 

«Vzemita )), je dejal, ko jima je izročal uri, 
enai vama bosta za to, da se privadita strog i 
rednosti. . Oba otroka pa sta od samega veselj a 
rada obljubila, da se bodeta vedla po očetove m 
naročilu . 

Tone in Mirko sta iskrih oči še ponavljal a 
zahvalo, ko je nekdo potrkal na vrata. Precej potem 
je težko obloženi pismonosec Nace odprl vrata. 
«Vesele praznike želim, je dejal vstopivši. «Go 
spod oskrbnik vam pošilja ta-le zavitek . V njem 
so reči, katere vam bodo menda dobro rabile. . 

potegnivši izpod suknje zapečateno steklenic o 
vina, je nadaljeval : « To vam pa daruje stari 
pismonosec Nace. Požirek dobrega vina vam ne 
bode v škodo . Tako — zdaj sem zvršil svoje naročilo. Daleč imam še do doma. Zdravi ostanite 

Po teh besedah je bil vrli mož že zopet na poti. 

Srečni Gorjančevi so ga komaj še utegnili dostojno 
zahvaliti pred odhodom . 

V oskrbnikovem zavitku je bilo nekaj obleke 
in živeža. Najbrže je bil pismonosec Nace pri 
oskrbnikovih prosil za Gorjančevo rodbino, saj 
vemo, da ga je močno žalila beda, katero je bil 
zadnjič videl na svoje oči. 


17 

«Takih praznikov že dolgo nismo imeli, , 
povzame mojster Gorjanec ter potisne stolico 
bliže k peči. «Da, da, Bog skrbi za svoje ljudi ! 
Kjer je sila največja, tam je Njegova pomoč naj 
bližja! Tega sem bil uverjen že kot otrok in v 
tej veri tudi umrjem. In da se nas spominja prav 
gospod oskrbnik, to me veseli, da ne vem, kaj 
Obličje Gorjančevo pa se je zatemnilo, ko je nadaIjeval : «Odkar nam ni dajal več dela, je sililo 
siromaštvo pod našo streho ; zakaj ko je izostal 
on, je izostalo tudi največ njegovih prijateljev in 
znancev, kakor se godi le prerado. Gospod oskrbnik 
mi je še drugače dal čutiti, da mi ni več naklonjen. Če sem ga kje videl in sem ga spoštljivo 
pozdravil kakor vselej, se je zmerom delal, kakor 
bi me ne videl. Odzdravil mi ni nič. Ko sem se 
pa nekdaj osrčil ter ga naprosil, naj mi zopet 
dA, kaj dela, sem lahko spoznal prav jasno, da 
mu oni pretep med dečkoma še ni šel iz spomina. 
,Svojega Toneta bi morali bolj brzdati', je dejal 
na mojo prošnjo in s tem me je odpravil. Zatore j 
ti rečem že danes, Tone : Pazi dobro in ne tiraj 
zopet nesreče v našo hišo !>> 

** 

* 
Minilo je nekaj mesecev. Pri Gorjančevi h 
so bili precej zadovoljni. Dela je imel Gorjanec 
dovolj . Prijazno pomladanje solnee je sijalo skozi 

2 


18


okno v Gorjančevo delavnico . Žal, pomoči ni 
moglo, da bi bil Gorjanca minil kašelj, kakor so 
se bili Gorjančevi nadejali pozimi . Naposled je Gorjanec vendarle moral poklicati zdravnika ; pozval 
bi ga bil sicer že prej, ali bal se je bil troškov. 
Ko je zdravnik Gorjanca preiskal, ni bil nič kajzadovoljen in vesel . «8osebno potrebujete miru, , 
je dejal. «Pustite za nekaj dni šilo in kopito ter 
lezite v postelj, kjer ostanite, dokler zopet ne pridem Tako je dejal zdravnik, zapisal zdravilo 
ter izročil listek Gorjanki. Gorjanec je rad slušal 
zdravnika zvesta žena pa je pred njim in pre d 
otrokoma skrivala solze. 

Istega popoldne sta dobila Tone in Mirko 
dovolitev, da smeta nekaj ur prebiti zunaj hiše . 
Dobri materi je bilo do tega, da bi imel bolni k 
nekaj ur miru. 

2e pred hišnimi vrati sta krenila brata vsak 
na svojo pot. Bila sta različna po nravi, kakor 
smo že omenili. 

Mirko se je napotil na trato bližnje rebri, 
da bi tam čital Tone pa je stekel v gozd, ki je 
z zadnjimi drevesi še obsenčeval najskrajnjejše hiše , 
pripadaj oče k mestecu . Tam se je o prostih dnevih 
zbirala šolska mladina. Tu so se otroci veselo igrali ; 
časih, kajpada, so se, žal, tudi spopadli, kar ni 
bilo brez žalostnih nasledkov. 


19


Ko je prišel Tone na igrališče, je bilo na 
dotiěni senožeti že vse polno učencev, Tonetovih 
tovarišev, majhnih in večjih. Vsi so glasno pozdravili Toneta. Tone se skoro pomeša mednje in se 
prične igrati ž njimi. Kolikor veseleje se je vršila 
igra, toliko razposajenejši je prihajal Tone. Napo-
sled mu že niso ugajala tla, porasla s sočnato travo. 
Zatorej je predlagal, da bi splezali na stare jablane 
okolo senožeti . Nekaj otrok je bilo hitro pri volji ; 
drugi pa so smehoma gledali, kako so tovariši plezali na drevesa. Med zadnjimi je bil tudi Srečko, najmlajši sin oskrbnikov. Deček se je približal cel o 
drevesu, na katero je plezal Tone. Gorjančev Tone 
je bil plezavec, da ga ni bilo boljšega. Drugi tovariši niso bili priplezali niti deblom do vrha , 
torej do tja, kjer se pričenjajo spodnje veje ; 
Tone pa se je že gibal visoko gori pod listnato 
streho! Sodeč po tem, kako se je drevo gibalo, 
ni bil deček več daleč od vrha . Okolo stoječi 
otroci so mu se smejali in ploskali. Njih pohvala 
je dajala Tonetu še večjo drznost. 

Toda zdajci nekaj zahrešči, in precej nato se 
zasliši bolesten vzklik . Vse pogleda proti drevesu, 
na katerem je bil Tone. Še preden je bilo mogoče kaj razmišljati, je priletela debela, vsekakor 
trhla veja na tla, za njo pa je telebil — Tone. 
Toda deček v tem nevarnem trenutku ni izgubil 
zavednosti : sredi drevesa se je še ujel za vejo. 

2* 


20 

Eni nesreči se je tedaj ognil ; toda druge ni mogel 
zaprečiti. Oskrbnikov Srečko je stal prav tik drevesa. Deček je sicer videl vejo, ki je bobnela z 
drevesa ; hotel je celo naglo odskočiti. Toda veja 
je bila hitrejša od njega : na vso moč mu je priletela na glave. Bolesten vzklik — in oskrbnikov 

Srečko je ležal na travi ; iz rane na glavi pa mu 
je vrela kri ter lila po travi . 

Prvi hip za tem dogodkom je nastala smrtna 
tihota . A ne za dolgo . Skoro se iz otroških grl 

začuje kričanje na pomoč. Vsi, ki so bili na tleh, 
so obstopili ranjenca. Plezavci pa so se spustili 
z dreves ter se pridružili opazovavcem . Le Tone 
je stal na strani, v svesti si svoje krivde. Bil je 
bled kakor zid in je trepetal po vsem životu. 
Strašno se je godilo v njegovem srcu. Zdajci se 
je spomnil vseh opominov svojih staršev. Sicer pa 
se je vse mračilo pred njim. Trepetajoč je pričakoval, kaj pride. In da mu ni pričakovati nič dobrega, to mu je pravila temna slutnja. 

Kar je bilo srčnejših otrok, so se zdaj lotili 
ponesrečenca. Nekateri so se sklonili k ranjencu, 
mu varno pogladili lase iznad rane ter mu jo preiskali. Drugi so šli po vode, zopet drugi so stekli 
v bližnjo hišo gospoda oskrbnika, da bi mu tam 
povedali o žalostni dogodbi. Najneumnejši dečki 
pa so se približali Tonetu, hodili in govorili okolo 
njega, tako da je deček izgubil ves pogum. 


21 

Zdajci je nastalo neko gibanje v pozameznih 

gručah zakaj ob senožeti se je prikazal oskrbnik 
sam. Bil je tako razdražen, da mu je kar žarel 
obraz . Urnih korakov je meril pot proti sinu 
Srečku, ki je bil v tem že vstal ; le kri mu j e 
še kapala na tla. 

Rana sicer ni bila nevarna, vendar se je 
oskrbnik tresel od razburjenosti. In ni čudo zakaj pomisliti moramo, da so mu bili dečki o nesreči 
poročali strašno pretirano. Deklama, ki sta prihiteli 
za njim, je ukazal, naj gresta s Srečkom domov ; potem je ostro pogledal, kje je Tone, krivec te nesreče . 

Tone je še vedno stal zadaj ; ni se genil , 
kakor bi bil kip. Ni poskušal ubegniti, ko se mu 
je prete bližal gospod oskrbnik . In ko mu je 

jezni gospod očital, da je razposajen, hudoben in 
nehvaležen, ni odgovoril niti besedice . To pa se 
je itak jeznemu gospodu zdela trdovratnost. Zatorej je vzkipel še bolj . «Torej ti malopridnež, 
tako mi povračuješ dobrote, ki sem jih storil 
tvojim staršem? Tako me zahvaljuješ, da sem bi l 
zopet začel podpirati tvoj ega očeta ? Zdaj pa le 
povej očetu, da zaradi tebe nečem nič več imeti 
opravila ž njim. In da si vse to zapomniš še bolje , 
prejmi spomin na to uro!>, To rekši je založi l 
Tonetu dve krepki zaušnici, da je deček omahnil 
in videl kar devet solnc. Okolo stoječi dečki s o 
se tako prestraAili, da so vsi naglo udrli odtod, 


22 

kakor bi jim gorelo za petami. Nato se je tudi 
gospod oskrbnik napotil domov ; a Toneta pred 
odhodom niti ni pogledal. 

In tako je ostal ubogi deček sam na trati. 
Solze so mu potokoma lile po licih, ki sta bili od 
zaušnic uprav škrlatno-rdeči ; a telo se mu je krčevita treslo. Neizrečna bolest ga je trla, ne toliko 
zaradi telesne kazni, nego zaradi besed, ki mu jih 
je izgovoril gospod oskrbnik! Njegove misli s o 
vzplule k staršem, katerim se bode odslej zopet 
boriti z bedo in s skrbjo . Saj je bil gospod 
oskrbnik že enkrat dokazal, kako ve kaznovati 
njegove starše! To je bilo takrat, ko se je bil 
Tone nekoliko spoprijel z njegovim sinom Srečkom . 
In prav zdaj, ko tare očeta bolezen — oj, kako 
bridko ga zadene ta nesreča ! 

Kako žal mu je bilo zdaj nepokorščine in 
razposajenosti! Kako so mu prihajali v spomin 
vsi ljubeznivi in ostri opomini dobrih staršev 
zdaj, ko je bilo — prepozno ! Nenadoma Tonetu 
presahnejo solze. Trdno je gledal v enomer predse . 
Bolest, ki se je bila še malo prej zrcalila na njegovem obrazu, se je umeknila nekaki odločnosti . 
Tako je sedel precej časa in niti ni opazil, kako 
seje že mrak razgrinjal enomer po senožeti; v gozdu 
samem pa je bilo že popolnoma temno. 

Ko je zopet vstal, je bila okolo njega tiha 
samota . Zvezda za zvezdo se je prikazovala na 


23 

večernem nebu. Vse so tako žarno zrle na Toneta 
kakor ob drugih večerih. Pač niso vedele, da obsevajo dečka, ki je namerjal napraviti odločilen korak 
v življenje ! 

Tone naglo prekorači senožet, potem takoj 
zavije na poljski kolovoznik za mestecem, ki se je 
iztekal na državno cesto . Po državni cesti pa je 
vsakdo lahko v nekaj urah dospel preko deželn e 
meje. Vse to je Tone dobro vedel . 

Nedolgo in Tone je dospel do kraja, kjer 
se je poljski kolovoznik iztekal na državno cesto . 
Tu obstane ter se najprej boječe ozre, kakor bi 
se bal, da bi ga kdo ne zasledoval. Toda skoro 
se prepriča, da daleč okrog ni žive duše. Le iz 
dalje mu je prihajalo na uho veselo petje veselih 
fantov. Danes mu pa to petje ni ugajalo ; celo 
tiho otožnost so mu budili ti veseli glasovi. Tam , 
pol ure za njim, je v večernem mraku stala hišica njegovega očeta . V duhu se je zdaj poslavljal od nje in od vseh milih svojcev v nji. A 
poslavljal se je tudi od vseh prijaznih krajev, 
kjer je nekdaj živel, se igral in bil tako srečen ! 
Tone se je milo razjokal. Domislil se je pesmi, 
katere se je bil naučil v šoli ki mu nikoli prej 
ni sezala tako do srca kakor danes : 

Oj, z Bogom, rojstvena ti vas . 

Bridko jaz jočem se na glas,
Saj se od tebe poslovim 

In svojce drage zapustim ! 


24 

Oj, z Bogom, sinje ve gor e 
In žitorodno ti polje ! 
Zelene trate, vrt in gaj ,

Kjer srečno živel sem nekdaj ! 

Oj, z Bogom, mi drogovi vi ,
Veselje mladih mojih dni !
Nikdar pozabil vas ne born ,
Oj, z Bogom, z Bogom, mili dom ! .


Potem je sklenil roke ter molil polglasno : 
.Prizanesite mi, dobri starši, zaradi žalosti, ki 
vam jo napravljam ! Ljubite me vendar še, najsi 
me ne bo pri vas . Odslej bodem gotovo pride n 
in se bodem trudil, da se poboljšam., da bom 
boljši kakor dozdaj . Ti pa, ljubi Oče nebeški, ki 
čuješ nad nami, ne zapusti mojih staršev ! Dodeli 
očetu zopet ljubo zdravje in ne daj, da bi trpel 
zaradi mene! Potolaži, prosim Te, gospoda oskrbnika, da se ne bode maščeval mojemu očetu zarad i 
tega, kar sem zakrivil jaz! In da oprosti gospod 
oskrbnik rajši, odhajam od hiše. 0 Bog, čuvaj 
me na vseh mojih potih! . 

Tako je molil Tone, a potem pospešil korake 
po cesti v temno noč. 

Dobro vemo, zakaj je ravnal tako. Mislil si 
je : «Ko ne bodem več jaz na poti, se gospod 
oskrbnik gotovo usmili mojega očeta in ne izpolni 
svoje grožnje.), 


25 

Pač so se v glavi mladega nočnega potovavca 
budile tudi druge misli, ki so mu velevale, naj se 
vrne domov. «Ali ne bodo starši v smrtnem strahu, 
ko se ne vrneš?) tako mu je govoril in ga svaril 
notranji glas. Toda temu ugovoru svoje vesti se 
je upiral z uspehom, a sklenil je ob enem, da čim 
prej naznani staršem, kje se je nastanil. Ob tisti 
priliki bi jih tudi poprosil, naj mu oproste. 

Tretje poglavje. 

(Kje je TOne? . vpraša mati, ko stopi Mirko 

o mraku v sobo, tiho, da ne bi vzbudil spečega 
očeta. 
šelje v mestni gozdiček)), odgovori Mirko 
nedolžno ter položi šop nabranih cvetic na mizo . 
Mati je bila s tem odgovorom zadovoljna . Veselo 
je gledala dečka, ki je privlekel iz kota nekaj pol 
sušilnega papirja. Nato je med posamezne pole 
deval rastline ter jih stiskal. Ker pa ni imel posebne priprave, je rabil več težkih kamenov. Tako 
je pridno delal. V tem pa se je stemnilo še bolj . 

(Toneta pa res nenavadno dolgo ni domov ., 
povzame mati znova . « Pojdi, pojdi, Mirko, in po 
glej, kje je zaostal . . 

Deček vzame kapo ter odide, da bi izpolnil 
materino željo . Minilo je dolgo časa, da ga ni 


26 

bilo nazaj. Mati je gledala s praga, čakaje sina. 
Naposled pridirja Mirko po cesti ; a — sam ! Materino srce bi bilo takoj slutilo nesrečo, da tudi 
ni čula Mirkovih besed in ni videla njegovih solza . 
«Nesrea se je zgodila», je jecal Mirko že od daleč 
in naposled povedal, kaj je bil zvedel spotoma. 
«Tone gotovo ni hotel storiti kaj slabega ., tako 
je sklenil svoje poročilo. Oprostite mu, mati, oprostite mu vsaj še zdaj

Mati nekoliko pomolči, potem vpraša nestrpno : 
«Toda kje je Tone, kje ? . Mirka je to vprašanje 
iznenadilo . Mislil je, da je prišel brat domov ž e 
pred njim. Odgovora ni vedel. Mati in sin stopita 
zopet v izbo ter prisluškujeta, ali se skoro ne 
zaslišijo stopinje. Pričakovala sta, da se lahkomiselnik vrne vsak hip . Toda čakala sta zastonj . 
Zdaj se ponudi Mirko, da odide še enkrat po 
mestu iskat brata. Mati mu dovoli, dasi nerada. 
Ker pa sama ni mogla od bolnega moža, ji ni 
ostajalo drugega. 

Že se je bližala polnoč, ko se je vrnil Mirko. 
Na obrazu se mu je zrcalila velika žalost. Iskal je 
bil zastonj. Prehodil je bil vse mestne ulice. Tudi 
v bližnjo okolico je bil pogledal ter vprašal vsakogar, kogar je srečal, po bratu. Toda o Tonetu ni 
bilo ne sledu ne tiru. Za sedaj ni kazalo zasledovati dalje. Jutri zjutraj pač. Do jutra ni bilo 
dolgo . A vendar so se Gorjanki zdele te ure kakor 


27 

večnost. Spanec ji kar ni hotel leči na oči še 
manj pa bolnemu in potrtemu očetu. Ko je jutranja zora posvetila v sobo, se je Mirko že 
vzbudil . Skrbi ne dado človeku dolgo spati. Toda 
nada, katero je imela vsa rodbina Gorjančeva, se 
ni izpolnila. Kjerkoli so mislili, da utegnejo dobiti Toneta, tja so ga šli iskat in povpraševat po 
njem. Kdor je bil prijatelj Gorjan 'evim, jim j e 
pomagal iskati. Celo gospod oskrbnik je bil nekamo 
nemiren . Poslal je takoj dva hlapca iskat Toneta, 
dasi sta imela dela doma črez glavo. Toda ves 
trud je bil zastonj . Odkar se je bil prigodil on i 
prizor na senožeti, ni videl Toneta niha e več . 

Teden dni je že bilo minilo, ko so naposled 
žalostni starši dobili novico o svojem Tonetu. Pred 
nekaj dnevi ga je namreč videl kmet, ki je biva l 
več ur od mesta. Oskrbnikov hlapec je bil z živino poslan do deželne meje . Na tem potu je ob 
enem povpraševal po Gorjančevem Tonetu . In 
prišel mu je res na sled, a le na sled. Toda že 
to je bila velika tolažba Gorjančevim. Toliko je 
bilo dokazano, da se Tonetu ni zgodilo nič hudega . Da je šel črez mejo, se je zdelo vsakomur 
verjetno. Nihče tudi ni dvojil o tem, da je šel 
deček po svetu sreče iskat . Gorjančeve so vsi pomilovali od srca. Tudi pismonosec Nace je prišel 
k bolniški postelji ubogega črevljarja. «Ne bodite 
tako žalostni, oče Gorjanec! . je tolažil moža milo 


28 

in iskreno. .Kolikor poznam vašega Toneta, si 
bode vedel pomagati na tujem. Tam ga gotovo 
mine lahkomiselnost, katere se ni mogel odkrižati doma . Verujte mi ne motim se — nekega 
dne se vrne domov kot vrl mož ! Še pravo veselj e 
bodete imeli ž njim, oče Gorjanec! Pri ljudeh 
onkraj meje se vaš Tone gotovo spokori. Delati 
bode moral, se lepo vesti, zmerno in pobožno živeti. 0 tem sem popolnoma prepriěan! Torej le 
preveč ne žalujte, oče Gorjanec kar Bog stori , 
vse prav stori! . 

Toliko že davno ni bil govoril pismonosec, stari 
Nace! Vesel pa je bil tudi, ko je videl, da njegove preproste besede niso ostale brez uspeha . Poživile so potrte starše a Mirko je imel zda j 
pismonosca Naceta še enkrat tako rad! Kar objel 
bi bil vrlega moža. Gorjanec je pomolil prijatelju 
Nacetu roko. Gorjanka sicer ni rekla ničesar, a 
s predpasnikom si je potegnila preko rosnih oči. 
Potem se je nasmehnila. In tedaj se ji je zdelo , 
kakor da vidi Toneta, ki se kot močan, lep mladenič vrača domov, z žuljavimi rokami sicer, a 
pošten ! 

Pismonosec Nace pa še ni bil povedal vsega . 

« Gospod oskrbnik ., povzame po kratkem premolku , 

ne more najti nikjer miru . Njegova gospa mu 

vedno očita, da je ravnal prehudo da se je bil 
onega večera preveč udal jezi . . Le zato je Tone 


29 

pobegnil. Če z oskrbnikom ne bodete prehudi, 
pride te dni osebno k vam. Želi vas vprašati, kajnaj stori, da nekoliko popravi škodo, ki vam ja 
je napravil s svojo naglostjo . . 

Pismonosec je bil zadovoljen z odgovorom, ki 
ga je dobil . Že drugi dan je prišel oskrbnik s 
svojo gospo h Gorjančevim. Prijazno, kakor ne bi 
bil človek ne pričakoval o prevzetnem možu, je 
ponovil to, kar je bil govoril že pismonosec Nace . 
Razodel je Gorjančevim, da bi rad popravil vse , 
ako bi se le dalo . Tudi oskrbnikova gospa je bila 
jako prijazna. 

Oskrbnik je obljubil, da bode še dalje pozvedoval po Tonetu. V tem oziru mu ne bode nič 
pretežavno. Potem je povabil Mirka, naj pride 
ěestokrat v vas k njegovemu Srečku . To je Mirku 
tako ugajalo, da mu je srce poskakovalo ter se 
je zardel po vsem lieu . 

Ko sta se poslavljala oskrbnik in gospa, sta 
segla v roko vsem Gorjančevim, in gospod oskrbnik je še zatrjeval, da bode podpiral Gorjančeve, 
kolikor mu bode mogoče. V tem pa je gospa 
oskrbnica Gorjanki stisnila v roko bankovec . 

Ta denar je rabil Gorjanki v tožen namen : 
poravnala je ž njim pogrebne troške po svojem 
možu . 

Pljučna bolezen. Gorjančeva je bila namreč 
silno napredovala. Ni je bilo več pomoči zanj ; 


30


zastonj je bil ves trud vestnega zdravnika. Štirinajst dni po Tonetovem begu je mojster Gorjane c 
legel k večnemu počitku. Umrl je za sušico . 

Ne bodemo opisovali žalosti njegove žene in 
sina Mirka. Nesrečna Gorjanka je mislila, da ji 
poči srce . 

«Kaj bode sedaj iz mojega Mirka je vzdihovala v enomer, ko je bila sama. Mirko pa je 
zopet žalosten mislil na mater, katere čaka zdajnajhujša beda, ker je izgubila reditelja. 

Toda Bog, ki očetovski skrbi za vse stvari , 

pozabil tudi naše osirotele rodbine ! 

Gospodu oskrbniku se je nesrečna rodbina 
smilila v dno srca. A česar je polno srce, o tem 
tudi rada usta govore . 

In tako je nekega dne pravil o usodi Gor

jančevih svojemu gospodarju, grofu Ilovskemu. Zamolčal mu ni ničesar. Živo mu je slikal dvojno 
nesrečo, katera je zadela Gorjanko v tako kratkem 
času. Naslikal je grofu, kakšna beda čaka zdaj Gorjančeve, ter izrazil, da je posebno škoda za Gorjančevega Mirka, ki je dober, priden in nadarje n 
deček . 

Grof Ilovski je bil star, malobeseden gospod , 
ki se ni dosti menil za razmere v malem mestu. 
Toda ob oskrbnikovem pripovedovanju je pazljiv o 
poslušal. Rekel ni ničesar, nego je zamišljen odšel 
iz pisarnice. Toda nekoliko ur kesneje se je vrnil 
v pisarnico ter dejal : 


3 

.Gospod oskrbnik, skrbite za to, da pride k 
meni žena, o kateri ste govorili ; a ž njo naj pride 
tudi sin.. To rekši zopet odide . 

Drugi dan, proti enajsti uri, je stopila Gorjanka skozi visoka vrata grofovskega gradu . Bila 
je sicer ubožno, a snažno oblečena . Ob nji je stopal 
Mirko z zadnjim šolskim izpri6evalom v roki. Oba 
sta molčala. Obema je tolklo srce skoro slišno : 
zakaj čutila sta nekakov svet strah, da bi stopil a 
pred visokega gospoda, ki ju je bil pozval v svoj 
grad. V veži, ki je bila prevlečena s težkimi pre 
progami, sta se ustavila . Ozirala sta se na vse kraje, 
kje bi koga opazila. Dalje iti se jima ni zdelo 
dovoljeno . Naposled pride nekdo po stopnicah . Nosil 
je lepo, modro obleko z rumenimi gombami. Na 
njegovi obleki je bil tudi grofov grb . Komorni 
strežnik zakaj to je bil ta mož — pomeri došleea 
ne prav prijazno od nog do glave. Oba se mu 
ponižno priklonita, kakor bi bil sam grof. Vdova 
ga poprosi, naj ju blagovoljno naznani gospodu 
grofu. Mož je nekoliko pomrmral, a naposled ven 
dar ustregel njiju želji, odvedši ju v dvorano . Tu 
si nista utegnila ogledati slik grofovih prednikov , 
visečih na stenah, zakaj zdajci so se odprla stranska 
vrata in grof je stopil v sobo. Bil je visok, širokople č 
starček s snežnobelimi lasmi in prav tako brado . 
Njegovo obličje je bilo rdeče nadahnjeno, a resno. 
Uzrši Gorjanko, ji j e prav u1judno prikimal v 
pozdrav. Potem pa je zadovoljno pogledal Mirka, 


32


kateri mu je poljubil roko ter mu izročil izpričevalo. Grof Ilovski izpričevalo naglo pregleda 
ter ga nasmehoma vrne dečku. 

Ljuba žena,, pravi nato po kratkem premisleku. « SliAal sem o vaši nesreči in bedi. Smilite 
se mi, in zato bi vam rad pomagal . To naj se pa 
zgodi s sodelovanjem vašega sina . Kakor vidim, 
ima Mirko prav dobre rede. Slišal sem tudi, da 
kaj rad čita. To je lepo, a čitanje naj mu odslejtudi kaj koristi . Deček bode zahajal vsak dan v 
grad k meni ter mi kaj čital . To delo bom plačeval s tem, da born skrbel za hrano vam in dečku. 
To je, kar sem vam hotel povedati. , 

Mati in sin sta bila te človekoljubne ponudb e 
silno vesela in zahvaljevala sta grofa sicer preprosto, 
a iskreno, kar je jako radostilo starega moža. 
Grof je še določil uro, kdaj naj bi prihajal Mirko ; 
potem jeodslovilmater insina. Obanitinista vedela, 
kako sta prišla po stopnicah. Zdaj pa zdaj sta se 
molče spogledala vsa srečna. šele, ko jima je bil 
grad že za hrbtom, sta si pripovedovala na dolgo 
in široko, kaj sta doživela. Hvalila sta ljudomilega 
grofa ter izrekla, da bi si nikdar ne bila mislila, 
kako je ljubezniv. Odslej se nista več bala prihodnosti ; saj sta vedela, da ju čuva mogočna roka 
in da sta si pridobila dobrotnika, o kakršnem se 
~ima ni bilo niti senjalo ! 


33 

tetrto poglavje. 

Ko se je drugi dan približala ura, da bi šel 
Mirko v grad ter prvič gospodu grofu čital i z 
knjige, mu je bilo nekamo vroče okolo srca. 
Povedati moramo, da je bil grof od ostarelosti 
izgubil vid ; zato je sklenil uporabljati Mirka za 
čitanje, da bi si še bolj ne kvaril itak oslabelih 
oči . Mirko je bil v velikih skrbeh . Časih si je domišljal, da vendar še ne čita tako gladko, kakor 
bi bilo po volji grofu. Kar bledica ga je izpreletela, je pomislil, da bi utegnil biti grof nezadovoljen ž njim . Oh, kolika bi bila sramota in škoda, 

bi izgubil grofovo podporo ! Vsak hip je po 
gledal na svojo pakfonasto uro, ki mu je bila 
ljub spomin na r4aega očeta. In kolikor bliže se 
je pomikal kazavec številki, ko bi moral odriniti 
v grad, toliko tesneje mu je prihajalo, toliko bolj 
je izgubljal zaupanje v samega sebe. Mati mu je 
morala prigovarjati na vso moč, da ni popolnoma 
izgubil poguma . Ko se je naposled napravil, ga 
je mati še pregledala od nog do glave, češ, ali je 
na njem vse čisto in v redu . Potem je vzel knjigo 
v roko ter jel glasno čitati iz nje . Hotel se je 
prepričati, ali je res vreden zaupanja grofovega . 

Naposled oe je mladi čitatelj napravil na pot. 
Spremljevale so ga vroče želje materine. Ta tudi 
ni bila nikakor tako mirna, kakor se je delala ; 

3 


zakaj tudi njo je trla skrb, ali bode deček res 
kos svoji nalogi. Mirko se tudi spotoma ni otresel 
nemira. Toda ko je prišel v grad in ga je vzprejel 
grof tako prijazno kakor včeraj, se mu je hitro 
umirilo srce. Mirko je čítal kar najpazljiveje . 
Tako se je izognil vsem pogreškom in dobro si je 
zapomnil glavne reči, o katerih je ěital. Zdelo 
se mu je, da je komaj začel. Toda zdajci vstane 
grof, ki je sedel na mehkem naslanjaču, se približa Mirku, mu potrka na rame, mu vzame lep o 
knjigo ter jo zapre. 

«Dosti za danes ., izpregovori nato, «ure j e 
konec. Dobro si se držal, Mirka ! Dokaj zadovolje n 
sem s tabo, to je, bil bi celo popolnoma zadovoljen, 
ko bi mi povedal, k a j si 6-it a 1.. 

Mirkove oči se zažare, ko to zasliši, in prosto 
dušno pove grofu, da si je zapomnil skoro vse . 

«No, pa povej, povej, povzame grof ter se 
zopet spusti na naslanjač. Molče in pazljivo je poslušal pripovedujočega dečka. Le časih se je oglasil 
ter dejal, naj pojasni, kako omeje to ali ono. «Dobro 
si rešil nalogo!) reče grof naposled. «Zdaj lahko 
greš, pa pozdravi mi mater !>> 

Stari gospod je nasmehoma gledal za odha

jajočim dečkom. Zroč skozi okno, ga je spremljal 
z očmi, dokler mu ni deček izginil izpred oči . 
Potem je poklical strežnika, ki je četrt ure kesneje s težkim košem odšel iz gradu. V košu pa 


35 

je bilo polno raznovrstnih živil. Strežnik je s košem ubral pot pod noge naravnost proti Gorjan

čevi hišici zakaj vsa ta lepa darila so bila namenjena osiroteli rodbini . V tem pa je Mirko 
materi pravil, kaj je doživel v gradu in kako 
dober in prijazen je bil grof ž njim, ubogo siroto. 

Kakor ni bilo pričakovati drugače, je Mirka 
sčasoma minila vsa boječnost. Da, deček se je 
že tako privadil svoje službe, da je bila zanj ura 
veselja, pravi praznik, ko je odhajal v grad. Po minuli uri se je že vselej naprej veselil prihodnje ure . 
Kakor prvi dan, tako je stari gospod delal tud i 
odslej ; ko je Mirka nekoliko časa čital, se je grof 
razgovarjal z dečkom, kaj je v berilu. Mirko j e 
ob tem kazal nenavadno bistro glavico, tako celo, 
da so grofa samega ti razgovori silno veselili in 
kratkočasili. Sam je vsak dan komaj čakal, da pride 
deček . Seveda se Mirku niti ni senjalo, kako se 
grof kratkočasi ž njim . 

Tako je minilo četrt leta. Na poljih j e 
lepo rasla dehteča ajda . debele so še marljiv o 
šumele po ajdovem cvetju, kakor bi se jim mudil o 
nabirati za zimo, ki ni bila več daleč. Tudi Gorjanke se je polotila skrb ni vedela, kaj bi ukrenila glede prihodnosti svoj ega Mirka. Njegov učni 
čas se je bližal koncu . Ženi je bilo do tega, da 
bi dečka skoro izročila rokodelskemu mojstru v 
uk, zakaj dalje šolati ga itak ne bi mogla. Z drug e 

3* 


36


strani pa se je bala, da bi moral deček že tako 
hitro odpovedati službo pri grofu. To bi bilo nekamo nehvaležno. Žena je bila v veliki zadregi 
in rada bi se bila posvetovala s kom, kaj najstori. Toda k oskrbniku se ni upala ; pismonosca 
Naceta, kateremu bi bila najrajši zaupala to stvar, 
pa ni bilo doma . Preselil se je bil k sinu, ki se 
je daleč tam nekje bavil z lesno trgovino. Vrhu 
tega je imel večje gospodarstvo, pri katerem g a 
je zdaj podpiral nekdanji pismonosec. Tako je 
imel starček sicer mirnejše življenje, a dela le 
več kot preveč tudi v novem stanu. 

Grof Ilovski ni doslej Mirka še nikoli vprašal, 
kaj misli kdaj biti. Prigodi se pa, da je nastalo 
nekega dne hudo vreme, ko se je Mirko uprav 
mislil napotiti domov. Grof mu zatorej veli, naj 

počaka pri njem, dokler ne mine huda ura. To priliko je grof Ilovski porabil, da je izpraševal dečka 

o različnih rečeh, recimo o rajnem očetu t. d. 
Mirko je odgovarjal odkritosrčno in uprav otroškozaupno. Zdajci se hudo zablisne in skoro istočasno 
mogočno zagrmi . Mračna soba, v kateri sta bila 
Mirko in grof, se je tedaj razsvetlila, a stekla v 
visokih oknih so zazvenčala ob silnem gromu. 
Grof in deček sta umolknila. Grof je zamišljen 
gledal skozi okna na prostrani, skrbno obdelani 
vrt. Tu so rastline žalostno upogibale glavice, te 
pene po velikih kapljah, ki so padale nanje. 

37 

Grof nagubanči čelo, a okrog ust mu šine grenka 
poteza. Mirko, ki je to videl, si je mislil, da grofa 
žali, ker mu nevihta uničuje lepi vrt. Toda deček 
se je motil! Starčku so rojile po glavi vse drugačne misli. Zdajci izpregovori grof : Mirko, ti bi 
bil pač rad dijak ; kajneda? — To nenadn o 
vprašanje je dečka popolnoma zmedlo. Temno se je 
zardel v lica ter le nemo prikimal. Grof ni govoril 
dalje. Nekolikokrat je prehodil sobo, ki je bila 
prevlečena z dragimi preprogami . In ker se je v 
tem polegla nevihta ter je le malo pršelo, je 
ukazal Mirku, naj gre domov. Deček je bil že 
med vrati, ko ga je zopet poklical nazaj ter mu 
naročil, naj pride jutri dopoldne njegova mati na 
pogovor v grad. Grof je izgovoril to naročilo skoro 
osorno. 

Drugi dan je Gorjanka zopet stala v sobi 
gospoda grofa . .Pomislil sem nekoliko glede prihodnosti vašega Mirka ., je pričel grof imenitno 
in resno. « Prepričal sem se, da je deček res jako 
nadarjen, in žal bi mi bilo, če bi se njegov talent ne razvil popolnoma . Ker je Mirko vrhu tega 
blagega in čistega srca, ki se odpira vsemu dobremu, a se zapira vsemu slabemu, bi mislil, da 
bi ne bilo slabo, če bi dali Mirka dalje v šole. » 

Milostivi grof., odgovori žena, osam Bog ve, 
kako bi ga rada ! Kako rada bi marsikaj žrtvovala, marsikaj trpela, pa 


38


«No, no, na ta ,pa' sem bil že pripravljen, , 
ji seže grof v besedo. «In prav zaradi tega bi 
vam danes rad razložil marsikaj. Najprej vam 
obetam, da bodem Mirku dajal majhno podporo ; 
Seveda le toliko, da bode imel, kar je najpotrebnejšega . Da bodete pa vedeli, zakaj mu nečem 
nakloniti takšne podpore, kakršne si morda želi 
vaše materino srce, vam povem, kaj sem izkusil 
nekoč. Bilo je malo let pred smrtjo moje soproge. 
Takrat sem živel na svojem posestvu na češkem . 
Tam sem se seznanil z desetletnim sinčkom nekega dninarja. Deček je bil prav bistre glavice, 
zato sem ga imel prav rad. Nagovoril sem njegove starše, da so ga prepustili moj emu varstvu ; 
to so storili kaj radi. Poslal sem dečka v šolo. 
Poskrbel sem, da je dobil v mestu hrano in stanovanje v rodbini odličnega uradnika. Nisem se bal 
nikakršnih troškov, da sem le dečku laj šal in slajšal 
življenje. Nadejal sem se, da bode kdaj iz njega 

kaj prida. Mislil sem, da bode delal čast sebi in 
drugim in da nikdar ne pozabi ubožnih doma 
činov. Sprva je kazalo vse dobro, najsi se mi j e 
zdelo, da deček preveč drži na lepo obleko. Tudi 
se mi ni zdel o počitnicah prav srečen, kar je 
moral isti čas navadno živeti pri ubožnih starših , 
torej v prav skromnih razmerah. Mene je tako 
opazovanje žalilo v dno duše . Potrudil sem se ter 
mu očital, da se udaja napuhu. To je bilo nekaj, 


39 

a moral bi bil Božidaru — tako se je zval deček 

— priščipniti ali skrčiti dohodke, moral bi bil 
poskrbeti, da ne bi imel več tako lagodnega Življenja v mestu . Da tega nisem storil, to je bil 
moj pogrešek. 
V tem času se je prigodilo, da sem se 
odpravil na daljnjo pot v inozemstvo. Ko sem 
se vrnil, nisem šel tako hitro na svoje posestvo 
na Ceško, skratka : minilo je nekaj let, da nisem videl Božidara. Pač mi je v tem večkrat 
pisal. Jaz sem spoznaval iz njegovih pisem, da se 
njegov duh razvija čimdalje bolj, to je, da napreduje deček čimdalje bolj. Tudi s šolskimi izpričevali, ki mi jih je pošiljal, sem bil večinoma zadovoljen. Komaj sem čakal, da bi ga 
skoro zopet videl po tolikem času. Najprej sem 
se oglasil pri Božidarovih starših . Opazil sem 
takoj, da z obraza dninarjevega ni odsevala več 
ona zadovoljnost kakor nekdaj . Mož je imel nekaj 
na srcu, to sem zapazil na prvi pogled. Morda j e 
bil temu vzrok Božidar? Da, bilo je tako ! Prigovarjal sem preprostemu možu, naj mi le zaupno 
odkrije srce, naj mi pove naravnost vse, kar ve 

o svojem sinu. In tedaj sem zvedel iz ust tega 
poštenjaka, da je njegov sin sicer napredoval, kar 
se tiče uma, kar se tiče vednosti, da pa njegov o 
srce ni tako, kakršno bi moralo biti ; skratka : 
Božidar je bil napihnjen, brezčuten samopridnež ! 

40


Zadnji čas je le malokdaj prihajal v domač o 
vas. Če je vendar kdaj prišel, je prišel le za 
nekaj trenutkov. Starši so naposled zapazili, da 
se sramuje njih uboštva. Toda očitali mu niso 
ničesar, kakor bi bil sicer zaslužil . Leto dni ga 
celo niso kar nič videli. S tovariši iz bogatih 
rodbin je živel v mestu prav gosposko . A to 
še ni bilo vse ! V zadnjem času je celo večkrat 
pisal domov, naj mu pošljejo kaj denarja, najsi 
je dobro vedel, da si z delen svojih rok komaj 
služijo kruh za življenje . In to vse je delal Božidar, ki sem ga tako zakladal z denarjem, da bi 
si bil prav lahko kaj prihranil ter še pošiljal 
domov . Vidite, kako me je ukanil Božidar ! Nevredniku sem izkazoval toliko dobrot ! 

Pa poslušajte dalje ! Po tern pogovoru z Božidarovimi starši sem se takoj odpeljal v mesto 
ter mladeniču naznanil, naj se takoj oglasi v gostilnici, kjer sem se bil nastanil. Ostros sem ga 
pomeril z očmi od nog do glave, ko je predrzno 
stopil predme, nekamo tako, kakor bi bil pričakoval 
še pohvale. Bil sem kratkih besed. Očital sem mu 
njegovo vedenje ter povedal, da odslej ne bodem 
trosil več toliko denarja zanj. .Primoran sem se 
postaviti po robu tvojemu napuhu. Odslej bode š 
stanoval v preprostejši hiši in dobival le polovic o 
toliko denarja kakor dosedaj .,> S tem sem ga odslovil. Jokaje mi je obljubil, da se poboljša. Toda 
obljube ni izpolnil ! 


41 

Ker mu je bilo pretežko, da bi se bil izvil 
zapeljivim tovarišem, je zabredel tako daleč, da 
si je prisvojil tuje blago, in to le zato, da bi še 
dalje živel tako razkošno, kakor je bil vajen . In 
kaj je dandanes Božidar, tisti Božidar, o katerem 
sem se nadejal, da bode kdaj veselje in podpora 
svojim staršem? P r e p r ost p i s ar je pri odvetniku , i zp rij en d ij a k ! Mehkužnost ga je zavedla na kriva pota ; vzpričo prevelike brezskrbnosti pa je izgubil trdno voljo, brez katere 
človek tako lahko pade, kakor pade trst ob najmanjši sapi! . 

Ob teh besedah je grof razdražen vstal ter 
pogledal skozi okno . Lahko je bilo spoznati, da 
mu je spomin na malopridnega Božidara zelo 
bridek. 

Po kratkem premolku je nadaljeval : «V dol 
gem življenju sem izkusil že marsikaj hudega. 
Toda najbolj me boli spomin na mladeniča, o katerem vam pripovedujem . Morda bi bilo bolje zanj , 
da se mu takoj iz začetka, njegovega šolanja v 
mestu ni godilo tako dobro . Toda to, da je prišel 
iz ubožne koče v dobro hišo v mestu, je bilo zanj 
pogubno. Ko bi bil pravočasno čutil svojo moč, 
ki raste v potrebi, bi si bil gotovo pridobil ono 
spoštovanje do samega sebe, ki ob uri izkušnjav 
kakor angel] varuh varuje človeka pregreškov. Tako 
bi ne bil svojega srca navezaval na nečimernosti, 


42 

in to srce bi mu ne bilo naposled tako pusto, da 

v njem niti ni bilo več prostora staršem ! 

Odslej me ni bilo mogoče pripraviti več d o 
tega, da bi bil dal šolat še kakega ubogega mladeniča. Bal sem se, da bi mi ne izpodletelo kakor 
pri Božidaru. Vaš Mirko pa mi ugaja. Pri njem 
naj napravim izjemo. V božjem imenu poskusi m 
še enkrat; toda ne več tako kakor prej. Mirku 
bodem dajal le to, kar je najpotrebnejšega. Verujte 
mi, dobra žena, da bode bolje tako.. 

Gorjanka je bila presrečna. V njenih očeh so 
se bliščale solze, ko je prijela dobrotnika za roko, 
da bi jo poljubila. Toda grof ji je odtegnil roko. 

«Le še nekaj., je nadaljeval z zadovoljnim 
nasmehom. «Ko pride Mirko v mesto, bodete v i 

preveč sami. Kaj bi bilo, če bi mi kako služili ? 
V gradu na Visokem, štiri milje odtod, potrebujem pridno, zanesljivo žensko za gospodinjstvo . 
Kakor sem slišal, ste vi nekdaj služili v hiši bogatega posestnika, kjer ste se priučili umnem u 
gospodinjstvu. Zdi se mi torej, da ste popolnoma 
sposobni prevzeti omenjeno službo, seveda, 6 e 
hočete! Tedaj prodajte svojo hišico ter se pre 
selite čim prej na Visoko, najbolje takoj, ko odid e 
vaš Mirko v mestne gole.>> 

Ponudba grofova je Gorjanko kar iznenadila . 

Zena je vedela, v kako čast ji je ponudba ijudomilega gospoda. In vendar se je nekoliko časa 


43 

pomišljala, ali bi privolila ali ne. Že petnajst let 
je bivala v tej občini. Dasi je bila njena hišica 
le ubožna, vendar ji je bila ljuba in mila ; zakajnanjo jo je vezalo sto spominov, veselih in bridkih ! 

Toda pamet ji je svetovala, naj se otrese domo 
tožnosti. In tako je naznanila grofu že po kratkem 
premisleku, da hvaležno vzprejme ponudeno službo. 

Peto poglavje. 

Okolo gorskih vrhov so se valile goste megle . 
Nebo je bilo enolično-sivo, in droban dež je pršel 
na zastorno usnje dvovprežne kočije grofa hmelniškega, ki je polagoma drdrala po blatni deželni 
cesti. V kočiji pa sta bila Mirko in njegova mati . 
Peljala sta se v stolno mesto, kjer se je imel že 
v dveh dneh pričeti pouk na tamkajšnji gimnaziji . 
Tožen jesenski dan je bil, in tožna sta bila tudi 
naša potnika. Molče sta sedela na usnjatih blazinah. Iz njiju pogledov pa, ki so se srečavali 
vsak hip, je govorila domotožnost, katera se ju j e 
bila že zdaj polotila na vso moč . 

Naposled izpregovori mati, rekoč : «Mirko, 
Bog daj, da bi bilo meni in grofu v čast, ko se 
vrneš s prvim izpričevalom domov ! V duhu bodem zmerom pri tebi. Misli tudi ti prav večkrat 
name in moli za brata, za ubogega Toneta, kate


44 

remu se gotovo ne godi tako dobro kakor tebi. 
Dabi se nesrečnik le že skoro vrnil! Da bi le 
vedela, kako bi ga našla! Hotela bi mu vse poročati ter tudi skrbeti zanj ! , 

Mirko je bil od podob, ki mu jih je budil 
materin govor, jako potrt. Vendar je tolažil mater, 
kakor je vedel in znal. Toda čudno, prav danes se 
je njiju pogovor sukal vedno in vedno o izginulem 
Tonetu. V takih pogovorih nista niti opazila, da 
se je voz že bližal mestu. Ko Mirko pogleda skoz i 
kočijno okno, se nemalo začudi, ko opazi mnogoštevilne zvonike in prelepe hiše Tudi Gorjanki 
je zelo ugajal pogled na mesto. Mati in sin sta 
bila tako vtopljena, da sta se kar prestrašila, ko 
se je voz hipoma ustavil pred majhno, a čedno hiš o 
v predmestju. V tej hiši naj bi odslej prebival 
Mirko. Naša potnika sta bili na koncu poti. 

Srce je živahno-bilo mlademu dijaku, ko je 
kočijaž odprl kočijna vrata ter pokazal na okna v 
pritličju. Tu je namreč prebivala rodbina, kjer bi 
odslej stanoval Mirko, grofov varovanec. Stanovanje mu je bil oskrbel grof sam. Tu ni bilo 
dosti bolj drugače nego doma. Gospodar je bil 
brdak mizar. Imel je le enega pomagača, a služil 
si je dovolj, da je pošteno živil sebe in družino. 
Mizarjeva žena je bila zlata vredna ženska, zgolj 
ljubezen do svojcev, pridna in vesela. Imela je 
usmiljeno srce tudi za trpečega bližnjika. Imela 


45 

sta dva sina. Eden se je kot mizarski učenec ž e 
pridno sukal po očetovi delavnici ; drugi pa j e 
hodil v gimnazijo. Ker je bil že nekaj let gimnazijec, bi lahko pomagal Mirku pri učenju, če bi 
bilo treba. 

Mirko se je pri mizarjevih skoro privadil . In 
ko se je dva dni kesneje njegova mati poslavljala 
od njega, ni bil nikakor tako potrt, kakor si j e 
mislila, da bo. Gorjanka se je lahko vrnila domov 
z zavestjo, da je deček v dobrih rokah . 

Nekaj dni je Gorjanka še ostala v Hmelniku, 

dokler namreč ni prodala svoje hišice . Potem j e 
odšla na Visoko, kjer je prevzela gospodinjstvo. 
Tu je imela posebno sprva toliko dela, da ni 
utegnila dosti misliti na svojce. Naporno delo j e 
bilo torej tudi za Gorjanko ono .ze1jice ., ki 
ozdravi vse dušne bolečine . 

Njena velika pridnost ni ostala skrita. Grof 
Ilovski, ki je časih prihajal na Visoko po nekaj 
dni, je brdko ženo že večkrat pohvalil zaradi njen e 
marljivosti. Nekega dne pa je Gorjanka dobila 
svojeročno pismo od grofa Ilovskega naznanil ji 
je, da bode odslej dobivala za zvesto in spretno 
službovanje polovico plače več. 

Tako je Gorjanka služila toliko, da si j e 
lahko prihranila marsikak kraj car. Seveda je bila 

varčna in si ni dovoljevala nikakršnih ugodnosti. 


46 

Saj je vse le za moja otroka>>, je dejala večkra t 
sama sebi, sosebno če se je težko ognila temu 

ali onemu izdatku. 
* * 
* 

V tem je Mirko pridno vršil svojo dolžnos t 
v šoli. V vsakem oziru je ustrezal materi in grofu . 

Na daljše počitnice je smel prihajati na Visoko. O velikih počitnicah pa ga je grof večinoma 
vabil v Hmelnik . Tu ni Mirko nikdar pozabil 
onih krajev, ki so mu bili ljubi in mili izza prve 
mladosti. Vselej je šel tudi na pokopališče, kjer 
mu je počival prerano umrli oče . Na njegovi go 
mili je stal preprost lesen križ, okolo katerega 
se je vil bršljan. Tu je dobri sin vselej pomoli l 
nekoliko očenašev za očetovo dušo. Odtod je šel 
navadno v župnišče h gospodu Župniku in v šolo 
k nekdanj emu blagemu, staremu gospodu učitelju . 
Poiskal je tudi nekdanje tovariše, s katerimi j e 
bil hodil v domačo šolo. Ti so bili zdaj večinoma 
po delavnicah, kjer so se pripravljali na katerikoli 
obrt. Vsakega je vprašal, ali je bil kdaj kaj zvedel 

o Tonetu, o ubogem, nesrečnem bratu njegovem. 
Povsod je slišal le žalostni : «N e !, In vendar s o 
bila minila že štiri leta ! S prihodnjim tečajem je 
prestopil Mirko na višjo gimnazijo. Ko se je takrat 
poslavljal od dobrotnika, gospoda grofa, je bil čudovito vznemirjen, dasi sam ni vedel, zakaj . In 

47 

vendar je bil grof tako vesel in videti tako zdrav ! 
Takrat je stari mož objel odhajajočega Mirka, česar 
ni bil storil še nikoli. Potem mu je obljubil, da 
ga še to jesen obišče v mestu. 

Toliko da se je Mirko zopet privadil šolskemu 
življenju, že je nekega dne stopil k njemu v sob o 
pismonoša ter mu izročil pismo od oskrbništva 
hmelniškega grofa. Mirku se je to takoj zdelo čudno ; 
zakaj doslej še ni bil nikdar dobil pisma iz omenjene pisarnice . Naglo raztrga zavitek . Bliskoma 
preleti kratke vrstice. Pismo mu pade na tla. 
«Morda nesreča?. ga sočutno vpraša gospodinja, 
ki je opazovala mladeniča. Mirko prikima ter pokaže na pismo, potem se spusti v glasen jok. 
Gospodinja pobere pismo ter žalostna prečita te-l e 
vrstice : 

«Dragi Mirko ! Zvršiti mi je žalostno dolžnost . 
Naznanjam Ti, da je umrl Tvoj plemeniti dobrotnik , 
grof Ilovski. Ne morem Ti pisati o tem obširneje ; 

nenadna nesreča me je preveč pretresla. Le tolik o 
Ti povem : Danes zjutraj smo dobli starega grofa 
mrtvega v postelji! Se sinoči se je čutil popolnom a 
zdravega. Njegovo milo obličje ni izpremenjeno kar 
nič . Iz tega je soditi, da je nastopila smrt brez 
težkega boja. Osrči se, mladi prijatelj, ter poskrbi , 
da dobiš nekaj dni dopusta, pa prihiti v Hmelnik ! 


48 

Drugi dan se je vila dolga vrsta pogrebcev 
proti rodbinski rakvi grofa Ilovskega . Vse mestece 
je bilo pokonci ; mlado in staro je hotelo izkazati 

zadnjo čast obče priljubljenemu blagemu pokoj 
niku. Vsem se je na obrazu poznala žalost. Za 
krsto je stopal mladenič, netjak pokojnega grofa , 
edini njegov dedič. Hladnokrvno je stopal za krsto, 
kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ljudje so srditi 
zmajevali z glavami. Vsi so vedeli že naprej, da 
nastopijo odslej hudi časi vsem onim, ki bodo zavisni od tega gospodiča. Sosebno bode huda predla 
služabnikom in uradnikom . Marsikdo se je tudi 
spomnil ubožcev, katere je bil pokojnik podpiral 
tako izdatno. Nekateri so govorili tudi o Mirku 
Gorjancu, kateremu mladi grof gotovo ne bode 
tako naklonjen kakor blagi pokojnik ; saj ni o novem 
gospodarju nihče vedel povedati kaj dobrega. 

Mirko Gorjanec pa, o katerem so krožile take 
govorice, ni videl in slišal ničesar. Stal je nedaleč 
od rakve, kamor so polagali pokojnega dobrotnika , 
naslonjen ob drevo. Bil je jako potrt. A tudi njegovi materi ni bilo bolje pri srcu ; morala se je 
celo opirati na njegovo rame . 

Ko seje končala žalostna slovesnost, je oskrbnik stopil k njima. «Pričakujem, da prideta drevi 
k meni., je dejal naglo . Potem je odšel k novemu 
mlademu gospodarju, da bi ga spremil v grad. 
Mladi grof je namreč hotel hitro urediti vse stvari 


49 

ter je zato že prej naročil oskrbniku, naj bode 
priprav1jen takoj po pogrebu . 

Bilo je že pozno zvečer, ko je novi gospodar 
odšel iz pisarnice, da bi se takoj odpeljal v veliko 
mesto. Tam je hotel izposlovati pri sodišču, da bi 
kar najprej razpisali obravnavo glede dedščine. 

Gorjanka in njen sin sta že dolgo čakala, da 
bi mladi grof in oskrbnik dokončala svoje delo . 
Ko se je to zgodilo, sta vstopila pri oskrbniku, k i 
ni bil nič prav veselega lica. 

«Prav je, da prihajata)¦, je dejal. «Toda le 
pripravita se na žalostno novico. Vedita, da mladi 
graščak ni tak, kakršen je bil njegov prednik. 
Razven imena in naslova nimata ta dva nič skup 
nega. Najlepši dnevi so zdaj minuli zame in za 
vse druge. 0, to sem vedel takoj ! 

Tako je govoril polglasno, kakor bi se bal, 

da bi ga ne slišala nepoklicana ušesa. Ob tem si 

je z roko tiščal globoko nagubano čelo. Mirko in 

njegova mati se v strahu spogledata ; saj jima 

zdaj ni bilo več težko ugeniti, kaj še zvesta. 

Oskrbnik stopi bliže k Mirku in mu položi roke 

na rame. Potem nadaljuje ves sočuten «Mlademu 

graščaku sem pravil o tebi ter ga prosil, naj b i 

milostno skrbel zate, kakor je skrbel rajni njego v 

stric. A ničesar ni hotel slišati o tem. Le, če mu 

je pokojni grof v oporoki naložil kaj takega, bi 

te še podpiral ; drugače pa ne more prevzeti taki h 

4 


r,o 

troškov. Tako je dejal. Odkritosrčno mi je žal, 
dragi Mirko ; zakaj vem gotovo, da je pokojni 
grof spisal oporoko že tedaj, ko tebe niti ni poznal. Torej ti edino to upanje splava po vodi . 

Oskrbnik je opazoval, kako bodo te besede 
zadele Mirka. Kako se pa začudi, ko vidi, da mladeniča niso preplašile. 

«Hvala yam, gospod oskrbnik,, je odgovoril 
Mirko, da ste se potrudili in me priporočili gospodu 
grofu. A mislim, da bodem odslej izhajal tudi brez 
velikodušne podpore, ki sem jo užival doslej . Potrudim se, da dobim kaj manjših učencev v pouk ; 
ako Bog hoče, si opomorem s takim zaslužkom . . 

«To je lepo, Mirko ., ga nasmehoma pohval i 
oskrbnik. «Vidim, da imaš glavo in srce na pravem 
koncu.. 

Tudi Gorjanka se je smehljala sinu. Zdajci 
se je domislila pokojnega grofa, ki ji je pravil, 
v kakšno nevarnost utegne mehkužnost zavesti mla

dega človeka. No, takim nevarnostim se je Mirko 
doslej vedel umikati . Dasi je bil še mlad, je vendar imel trdno voljo in zaupanje v samega sebe . 

Oskrbnika so Mirkove besede nekoliko razvedrile. Toda skoro se mu zopet nagubanči čelo, 
ko nadaljuje : «Tudi glede vas, dobra žena, se m 
govoril z novim graščakom. Rekel mi je, da lahko 
ostanete v sedanji službi, a kakor vsem drugim , 
mora tudi vam znižati plačilo . Le če ste zadovoljni 
delati za manjše plačilo, lahko ostanete.. 


51 

Razumna žena ni tožila . Bila je vesela, da 
sploh še sme ostati na Visokem, lasi je vedela, 
da se prično hujši časi. 

** 

* 
Kar je povedal oskrbnik, je bilo vse do pi

čice res. Oporoka pokojnega grofa Ilovskega res 
ni omenjala Mirka niti z besedico. Smrt ga je bila 
pač zasačila iznenada ; sicer bi se bil gotovo spomnil 
nadepolnega mladeniča ter poskrbel za njegovo 
bodočnost. Ali je morebiti mislil, da stori njegov 
dedič to iz svojega nagiba, češ, to se umeje samo po 
sebi, da treba skrbeti za mladeniča, za katerega 
je skrbel že on? Mogoče! Saj se je bil mlad i 
grof kazal stricu vedno kar najboljšega. Bilo mu 
je do tega, da bi kdaj podedoval stričevo premoženje. To bi mu prišlo kakor nalašč zakaj bil je 

sicer grof, a ubožen in zapravljiv. Zdaj pa, ko je 
stric umrl, mu ni bilo treba več hinavčiti, in pokazal se je takega, kakršen je bil res — namreč 
kot trdosrčnega plemenitaša ! 

Mirku so napočili časi trde bede. Res je mati 
storila vse, da bi sin ne trpel posebnega siromaštva. 
Kar si je bila prihranila, je šlo vse za Mirka. A 
tega ni bilo dovolj . Na priporočilo svojih naklonjenih učiteljev si je Mirko s poukom drugih 
manjših učencev prislužil marsikak goldinar . Le 
tako se je živil za silo. Seveda tako dobro kako r 

4* 


52 

prej se mu ni več godilo. Rodbina, v kateri j e 
živel, mu ni mogla več ponujati nekdanjih ugodnosti. In kdo bi ji zameril ? Saj ji je Mirko zdaj 
plačeval polovico manj kakor prej, a sicer dobri 
ljudje tudi niso imeli, da bi bili kaj darovali . Toda 
Mirko ni tožil. Dasi često ni imel dovolj hrane 
in šolskih potrebščin, je bil vendar v srcu prav 
zadovoljen. Saj si je hrano, katero je užival, in 
knjige, iz katerih se je učil, kupoval s s v oj i m 
zaslužkom. Edina ta misel ga je jako osrečevala . 

** 

* 
Grad Visoko se dviga na zračnem hribu . Široka vožnja pot, obsajena na obeh straneh z drevesi, drži do gradu. Vas, ki stoji ob vznožju, ima 
isto ime kakorgradsam. Zagradom stoji pristava, 
le malo korakov od bukovega gozda . V tej enonadstropni, pobeljeni hiši je gospodinjila Gorjanka 
dolgih štirinajst let. Zdaj pa je četrto leto 
spodaj v vasi, kjer si je najela čedno sobico. 

Preselila se je bila tja dol, ko je grad že v 
drugo dobil novega gospodarja. Mladi grof ni bil 
mož, da bi bil ohranil po stricu podedovana posestva. Pod njegovimi zapravljivimi rokami je ginilo bogastvo kakor sneg ob solncu. Ni trajalo 
dolgo, ko je prihalo posestvo za posestvom v druge 
roke, in vse to časih prav za slepo ceno. Oskrbnik 
v Hmelniku pa je majal in majal z glavo, ker je 


53


videl, da poj de njegov gospod pod zlo . Dolgo časa 
ni rekel grofu ničesar, dasi mu je bilo hudo mol 
čati. Ko se je pa bližal čas, da bi bil imel biti 
prodan grad Visoko, se je mož vendarle ohrabril . 
Kot star, zvest služabnik si je dovolil grofu namigniti, da tako ne poj de več dalje. Toda *s tem 
si je bil zapečatil svojo nesrečo. 

Grof je kar besnel zaradi te .drznosti . in je 
za kazen odpustil vrlega uradnika. Grad Visok o 
je bil prodan. Izkupilo je grof porabil za to, da 
je poravnal velik dolg, ki si ga je bil pridobi l 
z — igro ! 

Novi gospodar na Visokem je premenil služabništvo. Tudi Gorjanko je odslovil . Od tedaj 
biva v hišici spodaj v vasi. Skrbi je ne tarejo. 
Žena je še prav krepka in se ima dobro na stare 
dni. Njena soba je lepa in snažna, dasi preprosta . A ob vsi tej preprostosti visi nad postelj o 
podoba s širokim, bogato pozlačenim okvirom. 
Pozornost vzbuja vsakogar, ki stopi v sobo. Kaže 
mladega moža duhovitega, a milega obraza. To je 
Mirk o, Gorjankin sin ! Dasi je mož še prime 
roma mlad, je vendar že v visoki državni službi. 
Do te visoke stopnje mu je pripomogla njegov a 
pridnost in nenavadna nadarjenost, kajpada, kolikor 
toliko tudi blago srce in moška resnoba. Vsako 
leto prihaja po enkrat ali dvakrat na Visoko in 
ostaja tu dalje časa. Oj, tedaj je pa Gorjanka 


54 

vesela! Zdi se ji, kakor bi bila v malih nebesih ! 
Mirko jo je sicer nekoč povabil, naj se presel i 
k njemu v mesto ; toda zastonj. « Hvala, ljubi Mirko 
mu je odgovorila. «Meni ugaja v tihotni vasi dost i 
bolje kakor v šumnem mestu, sosebno, če prideš časih k meni v vas., Mirko ji je obljubil, 
da bode delal tako, in je tudi zvesto izpolnjeval 
svoj obet. Pred dobrim letom je prišel k materi 
tudi s soprogo. Ta je tašči prinesla za dar dragoceno podobo, o kateri smo govorili. Podoba 
le-ta je stari ženi pravi zaklad, to pa zato, ker 
jo spominja sina Mirka in njegove soproge, ki ji 
je darovala sliko. 

Večkrat sedi zvečer pri mizi in plete. Pri 
tem ne obrne očesa od drage podobe. Kako se ji 
tedaj žari obraz tihega veselja in materinske sreče ! 

Moj dobri, brdki Mirko!, šepeta polglasno. «Ka jneki dela zdaj? Kako se godi moji snahi * in njenemu sinčku ?>> Misel za mislijo se podi Gorjanki po glavi ; spomini pa ji vstajajo v duši 
izza minulih dni, spomini veseli in žalostni . Veseli 
nasmeh ji polagoma gine z lic. Pletivke se tedaj 
v rokah stare žene pomičejo mnogo počasneje, 
dokler naposled ne prestane plesti. In tedaj se ji 
vlije po licih potok solza, ki jih z nevdržno silo 
vabi v njene oči spomin na — izgubljenega sina 
Toneta ! 

* Snaha žena njenega sina Mirka . 

55 

Bog ve, ali še živi? Mati tega že dolgo n e 

verjame več. Vendar teže je živeti v negotovosti 
kakor v žalostni resnici. Gotovosti v tem oziru si 
pa Gorjanka ni mogla pridobiti, najsi se je trudila še bolj . 

Ko je Mirko prihajal na Visoko, je večkrat 
ž njim govorila o tem. In vselej ji je bilo v tolažbo, ko ji je sin zagotavljal, da se Tone gotovo 
še kdaj vrne! 

Šesto poglavje. 

Gorjanka je že nepotrpežljivo štela dneve, da b i 
prišel Mirko z malo rodbino . Ta krat je moraly, čakati dva tedna dalje kakor navadno. V srcu je bila 
skoro nejevoljna, ker je bil Mirko sklenil, da na 
pravi to poletje izlet — in sicer peš — še preden 
pride na Visoko. In prav ta izlet je bil kriv, d a 
je morala stara žena čakati toliko časa. No, tolažila jo je misel, da bode ta izlet koristil sinovemu 
zdravju. 

Gospod Mirko Gorjanec se je tega izleta ve 
selil že davno poprej . Napravil pa je izlet čisto 
sam, to pa zato, da je lahko po svoji volji stopa l 
zdaj v goro zdaj v dolino, kakor mu je bilo ljubo . 
Tu se je malce ustavil, tam je šel kar mimo . Do 
kam bode potoval, ni bil sklenil . Preko severnega 


56 

Tirolskega na Predarelsko, od tod pa, če bi ugajala prilika, nekoliko v slobodno Švico — s tein 
načrtom v glavi je došel z lahkim kovčegom in 
dobre volje v staro mestece Fii'Ben (Fisen)*. Za 
tem mestecem se vleče meja dveh držav : Avstrij e 
in Bavarske. Mirko je skoro stopal po tirolski 
zemlji. Nedaleč za imenovanim mestecem drži pot 
vkreber ; ob nji pa veselo skače reka Lika, tekoča proti Bavarskemu. 

Ni trajalo dolgo, ko je naš potovavec uživa l 
vso krasoto visokega gorovja. Gledal je vrhove 
bližnjih in daljnjih gora. Mirka je vodila pot 

dalje časa po obljudenem kraju. Stanovali so tu 
premožni kmetje, ki so imeli prav lepe in ponosne 
hiše. Šele pri vasi, imenovani S t eg, je pohajala 
dobra cesta. Odtod je držala ozka gorska steza 
črez sedlo** na Predarelsko . Mirko Gorjanec se je 
okrepčal v gostilnici v Stegu . Potem je stopal 
vkreber više in više. Iz jelovega lesa je puhtel 
dišeč zrak ; v globočini tam doli pa je šumela 
Lika po nebrojnih skalah in po produ. Mirko se 
je večkrat ustavil ; na očeh mu je bilo poznati , 
da se čudi veličastnosti gorskega sveta ! 

Bilo je popoldne, ko je dosegel najvišje mesto 
na prelazu. Zdaj pa je šlo nizdol v bregniški gozd. 

* Mestece na Bavarskem, imenitno zaradi prelaz a 
ali prehoda, ki drži na Tirolsko . 
** Sedlo nižina preko gorskega slemena. 


67 

Prigodilo se je pa, da je na tej poti zašel. Hodil j e 
naprej, nazaj, na stran, na desno, na levo zastonj : ni vedel, ni kod ni kam . Nevede, kaj bi 
storil, je stal v divji samoti. 

V visokem gorovju hitro nastane noč, hitreje kakor v dolini . Tu pridržuje soparni zrak 
svetlobo zašedšega solnca . Nastala temota je Mirku 
Gorjancu jako ovirala hojo. Dobra volja ga je minila , zakaj njegov položaj ni bil kar nič prijeten. 
Nastalo je bilo tudi dobro mrzlo, a pri sebi ni 
imel dovolj gorke suknje, da bi ga bila branila 
prehlada . Tu in tam se je iz brloga tudi oglašala 
kaka žival, kar mu je bilo silno neprijetno, dasi 
ni bil boječ . Našemu hribolazcu ni preostajala 
drugega, nego da si je pod skalo napravil pre-
nočišče. Poskušal je zaspati. Toda dasi je bil jaka 
truden, mu spanec ni hotel leči na oči. A vrhu te 
nadloge ga je obhajala lakota in žeja . 

Gorjanec je premišljal. Ko je tako poslušal 
na vse strani, se mu je zazdelo, da sliši nedaleč 
od ležišča šumljajoč studenček. Če se ni motil, bi 
utegnil zadostiti vsaj eni, največji potrebi, da bi 
si utolažil žejo . «Lakoto ., si je mislil, «prebijem 
lože nego žejo. . 

Zatorej takoj vstane s trdega ležišča ter oprezno 
tava tja, kjer si je mislil, da najde studenček. 
Gredoč se je časih ustavil, poslušal ter se tako 
prepričal, da je res blizu studenček, in to studenček,. 
kakršnih je na tisoče tisoče odprla mati narava 


58 

o divjekamenitih planinah . Zdaj je še bolj ko
prnel po požirku hladne studenčnice ! 
Toda skoro je opazil, da mu noga ne stopa 

več gotovo. Tla so se umikala pod njim. Rahli 
skladi kamenja so se razsipali, in kamen za kamenom je drčal nizdol . Bilo je slišati, kako se je 
kamenje talikalo daleč tja v globočino . Mirko se 
zdrzne. Doslej se je bal, da bi bil porabil edino 
žveplenko, katero je še imel v žepu. Toda zdaj je 
prišel čas, ko bi jo moral porabiti, da mu vsaj za 
nekaj trenutkov razsvetli kraj. Isti trenutek, ko j e 
zagorela žveplenka, je naudal Mirka s strahom in 
grozo . Bil je namreč že več stopinj na strmi, s 
prodom pokriti rebri! Nekoliko bolj navzgor je 
črez skalnato čelo kipel studenček, ki je pa takojpresihal v naplavljeni zemlji . 0 velikem deževju ta 
potoček nikakor ni bil brez nevarnosti ; zakaj takrat 
je vselej narasel v hudournik, ki je z uničevaln o 
silo drl nizdol. Pri tem je s sabo odnašal zemlj o 
in kamenje ter vse to puščal na poti, koder je tekel. 
V široki, pa plitvi strugi tega časih razsajajočega hudournika je bil Mirko Gorjanec! Od velikega strahu je pozabil žeje. Bilo mu je le do 
toga, da bi se otel tega nevarnega kraja. Zatorej se je poskušal oprezno vrniti . Toda zdajci 
se mu sproži gruda pod nogami ter odskakuj é 
zbobni v globočino ; za njo pa se vznak zvali 
Mirko. Hitreje nego elektriška iskra se je Mirku 


59


drevilo tisoč misli po glavi. Vedel je, da se mu 
bliža strašen trenutek morebiti bode to zadnji 
trenutek njegovega mladega življenja. Spomnil se 
je svoj cev ter iz dna obupnega srca klical Boga 
na pomoč. Dasi se je to dr6anje nizdol vršilo 
strašno hitro, vendar Mirko ni izgubil zavednosti. 
Krčevito se je trudil, da bi se ustavil s petam i 
svojih črevljev, toda zastonj. Čimdalje hitreje se 
je valil nizdol ; teža njegovega telesa je izpodrivala kamene in zemljo ; njegove noge pa so vse 
potiskale naprej . 

Zdajci se zadene s podplatom ob skalo, ki se 
je bila trdno zarila v drčo*. Toda to ga ni ustavilo, marveč ga je vrglo iz dosedanje leže v stran, 
kraj te strašne hudournikove ceste, kjer je raslo 
nizko pritlikovje . 

Nesrečnik je hitro posegel okolo sebe . S tresočo roko je zagrabil grčavo vejo . S tem je vsekakor dosegel, da se je ustavil in ni več drčal 
nizdol. Mirko Gorjanec se je že nadejal, da je 
otet. Toda borova veja je bila preslaba, da bi bila 
pridržala težko njegovo telo. Resk, veja se je 
zlomila, in zopet je šlo nizdol v nepoznano globočino. Minuto pozneje se je razlegnil obupen krik 
v nočno samoto ; potem je bilo vse tiho . . . 

Drča se je okončevala nedaleč od tam, kjer 
se je Mirko Gorjanec zadnjič poskušal oprijeti, v 

* Drča pot nizdol ali strmina, po kateri je drčal. 

60


skalnat, nekaj metrov globok obronek . V to glo

bočino je torej priletel nesrečnik, in sicer med 
ležeča debla in kamene. Hipoma ga je minila 
zavednost . 

Ko je zopet odprl krvave oči, je videl okolo 
sebe mnogo čvrstih kmetov. Izmivali so mu ranjeni 
obraz. «Hvala Bogu), izpregovori nekdo, «še živi ! 
Zdaj pa moramo gledati, da ga prinesemo gor, 
sicer bode prepozno. ) 

Mirko Gorjanec je zaslišal te besede . Toda ni 
mu bilo mogoče, da bi bil kaj vprašal. Gotovo je 
dovedla dobra sreča te može o pravem času k njemu, 
da so ga oteli. Toda skoro je prihajalo vse okrognjega nejasno. Kar so kmetje govorili še nadalje , 
je slišal le še kot nekako mrmranje, ki je prihajalo tiše in tiše ; skoro potem je omedlel. 
Ko se je zopet zavedel, je bil v mehki postelji. 
V glavi, ki mu je bila ovita z mokrimi rutami, 
je čutil žgočo boleěino ; prav tako v desni roki . 
To mu je prav tisti hip zelo natančno in skrbno 
preiskoval majhen, postaren gospod ; pač le zdravnik. 

«Kje sem ?) vpraša bolnik tiho. Mož, ki ga je 
preiskoval, mu hitro pogleda v smrtno-bledo lice 
ter odgovori kratko : .Gospod, tukaj ste pri dobrih 
ljudeh, v dobrem varstvu ; toda le lepo molčite , 
ker bi vam škodovalo, če bi govorili preveč. 

Mirko Gorjanec je čutil, da govori mož prav. 
Zatorej je pogoltnil vsa druga vprašanja, ki s o 
mu bila že na jeziku. Predstavljal pa si je, kako 


61 

se je bilo zgodilo vse to. Toda stalo ga je precej 
truda, preden se je domislil dogodb minule noči . 

Spominjal se je le do tja, ko je padel. Kaj 
se je zgodilo ž njim kesneje, ni vedel, pač pa 
slutil. Iz dna hvaležnega srca je zahvalil Boga , 
da ga je po dobrih ljudeh otel gotove smrti. 

V tem je zdravnik molče dovršil svoje delo. 
Obezal mu je roko, kakor zahteva zdravnišk a 
umetnost. 

«Ali bode dolgo, preden ozdravim?. dahne 
bolnik . 

Zdravnik je namrgodil čelo ter preko roženih 
naočnikov pogledal nepoznanega bolnika. Videti je 
bilo, da molče premišljuje in preudarja o stanju 
bolnikovem. Potem izpregovori : «No, zdelani ste 
res hudo ; toda lahko bi bili še huje. Padši ste 
si pretresli moigane ; a če to ne bode imelo zlih 
posledic, utegnete biti v dveh tednih zopet dokaj 
dobri. Čuvati se morate pa vsake razdraženosti , 
da ostane bolezen le zunanja. Vaš gospodar se j e 
potrudil, da bodete imeli dobro postrežbo. Obljubil 
je tudi, da bode skrbel blizu bolniške sobe za 
popoln mir. Ni res, oče Rebernik?)) Ob tem 
vprašanju se je obrnil proti vratom. Tam je stal 
bogati kmet Rebernik. Ta se približa ter prijazn o 
prikima bolniku. Mirko Gorjanec mu ganjen pomoli zdravo levo roko ter nekaj zašepeče o hvaležnosti, ki mu jo še izkaže . 


62 

Skoro potem je zdravnik odšel ; oče Rebernik 
pa je ostal v sobi. Gledal je skozi okno, kakor bi 
koga pričakoval . Mirko Gorjanec je imel zdaj dovolj prilike, da je opazoval gospodarja . Bil je širokopleč, dobrorejen mož, vdovec. Na žilnatem 
vratu mu je stala lepa glava, katero so pokrivali 
že povsem sivi lasje. Obraz pa je bil še skoro 
mladosten, zdrav in zagorel . Na čelu je imel nad 
košatimi obrvimi veliko brazgotino, kar pa ni bilo 
njegovi lepoti v škodo. Mož je Mirku Gorjancu, 
ki je dobro poznal ljudi, zelo ugajal. Le prepoved 
zdravnikova ga je zadrževala, da se ni pričel 
ž njim razgovarjati . 

Zdajci se odpro vrata, in grbava kmetica vstopi. 
Starec jo je gotovo pričakoval. Kmetica je bila 
daleč na okolo znana za izvrstno strežnico pri 
bolnikih. Zato jo je bil tudi Rebernik naprosil, 
naj pride k bolniku. Potihoma govoreč, je učil ženo, 
kako naj ravna z bolnikom, kakor je bil naročil 
zdravnik. Potem je Rebernik odšel. Toda večkrat 
je prihajal pozvedovat, kako je kaj. 

No, bolniku je bilo skoro precej bolje ; zakaj 
prvič mu je koristila skrbna postrežba zvedene 
ženice ; drugič vestnost zdravnikova ; a kar je še 
največ : njegova narava . Zakaj Mirko Gorjanec ni 
bil mehkužnega telesa. Njegovo zdravje je torej 
hitro napredovalo. Že po nekoliko dneh mu je 
zdravnik dovolil, da sme govoriti brez strahu . 


63


Najprej je torej svojega gospodarja zahvalil iz 
dna srca. Potem je nadrobno pozvedoval, kako s o 
ga bili dobili in prenesli k Rebernikovim. Stari 
Rebernik je Mirku v domačem narečju na dolgo in 
široko pripovedoval o vsem tem. Pri tej priliki 
ni pozabil omeniti svoj ega velikega hlapca, ki si 
je pridobil največ zaslug, da so oteli ponesrečenca. 
Za nasprotno uslugo pa je naprosil bolnika, naj 
mu pove, kako je zašel v tako žalosten položaj . 

Bilo je prav v nedeljo popoldne, ko se j e 
vršil ta pogovor. V hiši ni bilo dela, zato je stari 
Rebernik poklical še hčer, da bi poslušala pripoved prijaznega meščana . Mirko Gorjanec se je 
smehljal, videč, da pripisuje stari Rebernik njegovemu pripovedovanju toliko važnost . Z druge strani 
pa ga je to veselilo . 

Hči Rebernikova je prišla in spoštljivo pozdravila bolnika. Bila je v čedni, narodni noši, 
kakršna je navadna v tistih krajih. Po obrazu je 
bila čudovito podobna očetu, lepa kakor razcvetela 
rožica. Bila je Rebernikovo edino dete in njegov 
ponos, to je Mirko Gorjanec takoj spoznal . 

Pazljivo so vsi poslušali Mirkovo poročilo o 
oni nesrečni noči. Ko je končal, je jel zopet pripovedovati stari Rebernik . Bil je izkušen mož, ki 
je bil priča že marsikateri nesreči v gorah. 


64 

cBrazgotino na čelu, ali ste jo tudi dobili 
po nesreči? . vpraša bolnik . 

Seveda, seveda ., odgovori stari Rebernik , 
«toda ne, ker bi bil padel, nego zato, ker me j e 
nekdo vsekal po glavi . Da, takrat mi je huda 
predla ; gotovo bi ne bil nikoli več videl domače 
hiše, da me ni otel Tone. Takrat sem videl Toneta prvič ; od tedaj biva v moji hiši. Tega mu 
ne pozabim nikoli, da se je takrat kot pravi rešni 
angelj postavil med mano in divjega planinarja.» 
Oče, povejte rajši vso zgodbo od kraja d o 
konca ., naprosi deklica, ki se je sama veselila, da 
bode še enkrat slišala to, kar je vedela že davno. 
No, če je gospodu prav, zakaj no?, povzame 
kmet ter prične : c-V naših gorah so tatje. To so 
večinoma malovredni hlapci, ki niso nikjer kaj 
prida. Svojega bliž'njika ti ljudje ne ljubijo. Umaknejo se v take kraje v gorah, kamor je težko priti 
-nevajenemu človeku . Tu se skrijejo globoko med 
jelovje in skale, zgradivši si v tej pustinji uborno 
kočo, kjer prebivajo leta in leta kakor puščavniki . 
Toda bistrega očesa so. Takoj opazijo na samem 
žival na paši ter jo ob ugodni priliki priženo v 
svoje skrivališče . Imenujejo se ,živinski čuvaji', 
katerim je naloga, da iščejo na paši izgubljenih živali. Da bi le bilo tako! Čhovek bi še potrpel 
glede tega zaslužka, dasi ni vselej povsem pošten ; 
zakaj ti poštenjaki vselej ne vrnejo najdene živali, 


65 

a živina, ki se je izgubila, gotovo ni tistega, ki 
jo je našel . Če gospodar potem vprašuje po izgubljeni, a ne najdeni živini, niso ti ljudje nikoli 
v zadregi z odgovorom ; saj je ta ali ona krava 
lahko padla v prepad, drugo je požrl volk L t. d. 
Časih ti tatovi s kakim darilom pridobe celo pastirje, da namenoma nič ne vidijo, če vzame tak 
umazan človek, ki se ne umije po leto dni, naj 
lepšo kravo s pašnika. Pastir mora seveda potem 
doma legati, da je krava padla kam v prepad ali 
kaj takega. Tat potem proda ukradeno živino tihotapcu, ki ve za vse zvijače tega tatu ter je ž njim 
v vedni zvezi. Ti tatovi so prava nadloga po naših 
gorah in mnogo hujši od štirinogatih tatov — zveri . 

Pred osmimi leti smo trpeli posebno dosti . 
Tak podivjan mladenič je prebival štiri ure o d 
tukaj blizu liškega izvira . Pridno je ta .poštenjakovib zahajal v vas k moji živini ter si izbiral 
najdebelejše krave. Tej nezgodi se je pridružila 
še ta, da je med živino jela razsajati bolezen. Nekega dne se napravim na pot, da poiščem tega človeka v njegovem gnezdu. Vzel sem s sabo čvrstega 
hlapca. Oba sva imela v roki debelo gorjačo, 
zakaj tak planinski tat je drzen in se ne ustraši 
vsake malenkosti . Zato ni varno zalezovati takih 
malopridnikov. Toda nič se nisva bala. Zaupala 
sva svojim močnim rokam in gorjačama. Oprezno 
sva se bližala skriti koči. Z zadnjo stranjo je bila 

5 


66


naslonjena na skalo ; spredaj pa je raslo več jelk. 
Korenine so imele v mokrotni zemlji, ki je le 
skopo pokrivala zelo strma kamenita tla. Da sva 
dospela do koče, sva morala prehoditi peščeno 
reber, takšno, kakršna je, dragi gospod, vas zadnjič pripravila v nesrečo. Nama seveda taka pot 
ni bila nenavadna . Sklonjena k zem1ji, sva lezla 
nazgor proti leseni koči ter prišla neopažena k nji. 

Pri vhodu srečava gospodarja te koče. Ko 
naju ugleda, odstopi za korak. Ko ga je nato mojhlapec hotel prijeti brez daljših besedi, se je takoj 
vnel hud boj med njima. V tem boju je brdki 
hlapec , žal, izgubil življenje. Mahoma potisne 
namreč kočar hlapca od sebe. Trenutek kesneje j e 
udarilprotinjemu. Klic napomoč — inmoj sprem1jevavec je izginil za drevesi, ki so obrobljala skalo. 

Vse se je zgodilo mnogo hitreje, nego ram 
morem povedati. 
Zdaj se je napastnik vrgel name ter je po

skusil iste zvijače . Toda jaz sem bil bolj priprav1jen. nego hlapec, morebiti tudi nekaj močnejši , 
tako da sem vztrajal. Vendar ga nisem mogel 
premagati, zakaj gozdovnik je kar divjal. Kamen, 
katerega je bil v hipu pobral s tal, mu je bil za 
orožje. Dolgo časa sem se branil. Hipoma pa začutim bolečino v glavi po obrazu se mi vlije 
gorka kri. Še sem se držal pokonci, toda čutil 
sem, da skoro onemorem . 


67 

A Bog me ni zapustil! Nenadoma sem dobil 
rešitelja. V tistem trenutku niti nisem vedel, al i 
se je zgodil čudež, da je mož kar prirasel iz 
zemlje. Toda to sem opazil takoj, da je bil mojvisokorasli rešitelj čudovito močan, zakaj zdajci 
je bil zleknil tatu na tla. Četrt ure kesneje je bil 
tat že zvezan na rokah in nogah. Hrabri mladenič 
je bil hlapec mojega svaka v vasi pri Bludencu. * 
Njegov gospodar ga je bil poslal k meni po opravkih. Slučaj je hotel tako, da je prišel mimo našega bojišča. Slišal je klic padlega človeka, udarce 
in sirove kletve. Brez odloga skoči takoj navzgor 
po rebri, preko katere sva bila morala tudi midva . 
Tako me je otel. Ko je poskrbel, da tatu ni 
bilo mogoče uiti, mi je obezal glavo ter me počasi vlekel z visočine. Spotoma sva srečala hlapc e 
iz soseščine, katerim sva povedala, kaj se je zgodilo. Hitro so šli še po druge ljudi. Nekateri s o 
odhiteli v kočo k tatu, da so ga odgnali pred so

dišče. Drugi pa so šli iskat hlapca, ki je bil padel 

v globočino . Ni jim bilo treba dolgo iskati. Z zlom

ljenimi rokami in nogami je ležal v prepadu. Mrt

vega so ga prinesli v mojo hišo. Drugi dan smo 

ga pokopali . . . 

Ta dogodek me je jako geni. Brdki hlapec 
gotovo ni zaslužil take smrti. 

* Bludenc mesto na Predarelskem. 
Sic 

68 

Dan kesneje — bilo je na Silvestrovo — je 
prišel novi veliki hlapec k meni. Tega imam š e 
dandanes . To je Tone, ki mi je otel življenje. 

Brdak človek je ; imam ga rad, kakor bi bil mojsin. Dobro čita in piše. Ob nedeljah, ko drugi ne 
vedo, kaj bi počeli od dolgega časa, ali pa uganjajo šale, sedi Tone pri kaki knjigi. Kar kos 
živinozdravnika je že verujte mi, da pri bolni 
živini vselej pogodi pravo. 

Tako je stari Rebernik hvalil velikega hlapca. 
V tem se je bilo zmračilo. Deklica opomni očeta, 
da bi bilo dobro, ko bi pustil bolnika samega . 

«Prav govoriš, Marica >>, ji pritrdi oče . Po teh 
besedah je pohitel iz sobe, čim hitreje je mogel. Gospod Mirko Gorjanec pa se mu je veselo smehljal. 

Sedmo poglavje. 

Drugi dan je Mirko Gorjanec prvikrat po 
skušal, da bi za nekaj ur vstal. To se mu je posrečilo. Ko je pa hotel pisati materi pismo, je 
spoznal, da je še preslab. In vendar, kako rad bi 
bil poročal materi o vsem, kar se je zgodilo ! 
Povedati ji je želel, da se mu zdravje brzo vrača, 
a jo tudi prositi, naj njegovi mladi soprogi koliko r 
mogoče milo poroča o njegovi nezgodi. Toda roka 
ga je tako bolela, da je moral opustiti svojo namero . 


69


To ga je užalilo, zakaj vedel je, kako svojci težko 

pričakujejo njegovega poročila . Stopil je k oknu 
ter zamišljeno zrl na kosce. Te je bil doslej le slišal, 
kako so se veselo pomenkovali, zakrožili pesem ter 
brusili kose . A zdaj je videl tudi njih čvrste postave ; videl je, kako so marljivo sukali krepke 
roke, da jih je bilo uprav veselje gledati. Stari 
Rebernik sam je stal blizu hiše ter govoril s plavolasim mladeničem, ki je bil za dobro glavo večji 
od njega. Gospodar je velikemu hlapcu — zaka j 
to je bil mladenič — nekaj naročil, in nato j e 
mladenič takoj odšel . 

«Dobro jutro!, pozdravi Mirko z okna, in 
takoj se vname pogovor med obema . Med drugim 
potoži gospod Gorjanec, kako mu je težko, da ne 
more pisati pisma. 

«Temu se lahko pomaga), odgovori stari Rebernik. «Naj vam pa kateri mojih ljudi napiše on e 

potrebne vrstice, gospod! Moja hči dobro suče 
pero, no, še bolje ga Toned> Rebernik je izgovoril te besede nekamo ponosno . «Danes, seveda, 
bi Tone težko šel s travnika za pisalno mizo ; 
toda jutri po službi božji bo imel dovolj časa. 
Ako vam je torej prav, povem Tonetu, kako in kaj . 

Mirku Gorjancu je bila ta ponudba po volji, 
dasi se je bal, da bi se doma prestrašili, ko bi 
videli tujo pisavo . Toda boljša je novica, pisana s 
tujo roko, kakor molk . Naposled je Mirko želel, 


	

70 

da bi osebno spoznal moža, ki mu je otel živ 
1jenje in o katerem je imel tudi stari Rebernik 
tako dobre -misli. Rad bi ga bil zahvalil za njegovo požrtovalnost ter mu v priznanje podaril kaj 
denarja. 

Drugi dan je stopil veliki hlapec v sobo k 
bolniku ter nekamo nerodno pozdravil Mirka Gorjanca. Mirko mu niti ni odzdravil ; tako se je za

čudil korenjaškemu hlapcu . Ni že nekje videl 
tega obraza? Toda kolikor je tudi razmišljeval, 
nič pravega ni mogel pogoditi . No, najbrže se je 
zmotil ! 

Mirko Gorjanec je prijaznemu «pisarju . narekoval pismo na mater. Ob tem je vedno in vedno 

natančno opazoval mladega moža, ki je res pisal 
kaj spretno. Hlapec niti ni obrnil očesa od papirja. 
Bilo mu je očito do tega, da bi pisal lepo in bre z 
pogreškov ter bil tako vreden zaupanja mestnega gospoda . Na različna vprašanja, ki mu jih je 
dajal Mirko med odmori, je bil le kratkih besedi. 
Mirku se ta kratkobesednost ni zdela čudna. Saj 
je vedel, da so vsi preprosti kmetiški ljudje navadno zmedeni, ko govore z izobraženim in bogatim meščanom. Vrhu tega si je mislil, da hlapca, 
« sina planin' , gotovo moti tudi to, ker mora tukaj 
pred njim sukati pero, česar gotovo ni bil vajen 
vsak dan. 


71 

Kar je Mirko narekoval hlapcu, so bile srčne 
besede prave, iskrene Ljubezni. Pisavec je bil ob 
njih silno ganjen . Mirko je opazil, kako se trudi, 
da bi dušil solze . To pa je Mirku ugajalo še bolj, 
in še ljubši mu je bil čvrsti planinec. 

Glavna stvar je bila že napisana ; Mirka je 

počasi narekoval še konec : 

eZdaj pa z Bogom, ljuba mamica moja ! Ne 
bodi v prevelikih skrbeh zaradi edinega sinu. 
Danes mi piše to pismo brdak mož, o katerem 
Ti povem ustno več. Sam nisem mogel pisati, ker 
moram še varovati roko. V nekoliko dneh pa dobiš 
svojeročno moje pismo. Potem Te prav skoro na 
srce pritisne Tvaj 

hvaležni sin 
Mirko. , 

Spisavši je hlapec odložil pero ter zamišljen 
uprl velike oči v soseda. «Mirko — Mirko ., zašepeče predse . 

«Kaj se vam zdi to ime tako čudno`? » ga 
vpraša mekan. 

«Oh., odgovori hlapec, «tudi jaz sem nekdaj 
poznal nekega Mirka, in to ime, katerega tu ne 

slišim večkrat, mi obuja spomin na mlade dni . . 

Toda skoro je zasukal pogovor na drugo stran. 
Kakor bi trenil, je pregenil papir, prijel pero ter 
rekel : .Prosim naslova .. 


72 

Mestni gospod je bil takoj pripravljen ter je 
dejal: « Torej zapišite : Naj prejme g o sp a M arija Gorjanec - -, 

Toliko da je meščan izrekel te besede, k o 
je pisavec planil pokonci. Prebledel je kot zid, 
oprl se z žilavo roko ob mizni rob ter se tresel 
kakor šiba na vodi. Potem pa tiho in zateglo izpregovori : «Ti, moj brat Mirko? In moja mati 
še živi?. 

Nastal je premolk. Mirko Gorjanec je stal, 
kakor bi bil okamenel . To, kar je slišal, ga je 
genilo v globočino srca ; potem je pohitel k hlapcu 
ter ga objel. Najprej nista mogla od velikega veselja izpregovoriti ni Mirko ni njegov pisavec . Naposled pa se jima je razvezal jezik in govorila sta 
lepe, ljubeznive besede . Bil je to govor neskončn o 
velike sreče . Drug drugemu sta si gledala v solzne 
oči in se nista naveličala dolgo dolgo. Zdajci se pa 
Tone domisli, da se mora Mirko še varovati ; zatorej ga potegne h klopi pri peči, na katero se 
spustita oba . 

« Torej je res, da mati še živi?. vpraša Tone 
novic. 

«Hvala Bogu, res je!, odgovori Mirko. «Gotovo bode blagoslovila dan, ko ji po tolikih letih 
zopet stopiš pred milo obličje ! 

Preko obraza velikega hlapca se je zopet za 
žarelo veselje. Toda skoro namrgodi čelo ter deje 


73 

nekamo bridko-jezno : «Torej je bil mož ležnik, 
ki mi je nekdaj pravil, da so mi starši umrli ! . 

«Kdo je bil ta mož`? . vpraša Mirko. 

«Da, dobro bode, da povem vse od konca do 

kraja, kako sem potoval, kako živel . No, povem 
ti, veliko veselega nisem užil Spomin na to, kar 
sem bil storil staršem in česar nisem mogel ve č 
popraviti, mi je ogrenil vsako, tudi najlepšo uro. 
Moje malopridno delo - - - Toda pustiva 
to», se Tone zdajci ustavi samega sebe. «Povejnajprej ti meni, kako se je godilo tebi in v kakšni 
službi si zdaj . Potem hočem pripovedovati jaz, 
kolikor časa me bodeš hotel poslušati . . 

Mirko mu je poročal. Ko dokonča, se Tone 
primakne bliže ter prične pripovedovati. Ko je bil 
onega nesrečnega večera izginil, je potoval tri dni 
dalje in dalje. Na tem potu je prebil mnogo la 
kote ; zdelan in truden je bil, da je bilo joj. Naposled najde dobrosrčnega kmeta, ki ga vzprejm e 
v službo. Uprav drugega, dne se je imela čreda 
izseliti iz doline v goro. Z njo naj bi šel tudi on 
kot nekak «pomočnik .. In res je pomagal pastirj u 
na paši paziti na živino. V planinski koči pa je gospodaril planinec, ki je tam delal sir. 

Tonetu je ob delu ostajalo še mnogo časa. 
Ta čas je porabljal za to, da se je učil rezljanja ; 
v tem mu je pomagal pastir. Skoro je bil Tone 
spreten rezljavec . Rezljal je Lesene žlice, krožnike 


74 

in drugo posodje ob tem mu je preostajalo tudi 

mnogo treščic. Tudi se je gori na planinah v 
svežem vzduhu navadil dobro igrati na piščalko 
in na cimbale*. Prvo, kar je igral po posluhu, so bile neke pesmi iz daljnje domovine . 
Njih glasovi so ga v duhu spremljali v hišico 
očetno. A ni ga težilo le domotožje, nego tudi 
zavest, da je storil krivico, katere se je kesal iz 
dna srca. 

«Kaj pa ti je, fant?. mu je nekoč zaklical 
planinec, ko ga je dobil v solzah. «Ko sem bil 
jaz v tvojih letih, ej, to sem bil ves drugačen 
človek kakor ti ! Torej bodi vesel ; ljudi, ki povešajo glave, ne maram ! , 

Odslej je Tone bolj skrival solze. Težko je 

čakal časa, da se čreda vrne s planincem in s pastirjem v dolino. Tam je hotel uporabiti prvo priliko, da bi pisal staršem domov. Prosil bi jih 
oprostila in dovolitve, da bi se smel vrniti domov. 
Morebiti mu oskrbnik vendarle oprosti ter ne bod e 
škodoval očetu . 

Ko je torej prišel čas, da bi odšli s planine v 
dolino, je bilo to za Toneta pravo veselje . Naposled 
se je izprevod jel pomikati nizdol. Spredaj je korakal planinec, potem krava vodnica z velikim 
zvoncem na čvrstem vratu. Za njo so stopale v 

* Cimbah muzikalno orodje s strunami . Igra se 
na cimbale, udarjajoč z betci na strune. 

75 

lepem redu druge krave . Za njimi pa Tone s pastirjem. Njiju veselo petje je zvenelo skupno 
zvonci in z mukanjem dobrorejenih krav. 

Tone je v dolini zvršil to, kar je bil sklenil 
na planini. Pisal je staršem pismo polno odkrito

srčnega kesanja ; v njem jih je prosil, naj mu 
odpuste. Ako je njih volja, se takoj vrne, ali pa 
ostane pri kmetu, ki se ga je usmilil. Ako mu 
odpuste le še takrat in zadnjikrat, naj mu odpi 
šejo nekaj vrstic. 

Ker je bila nedelja, je Tone sam odnesel to 
pismo na precej oddaljeno pošto. Kako težko je 

pričakoval odgovora! Vsak dan se mu je zdel 
dolga večnost ; a odgovora le ni bilo in ni ga 
bilo ! 'Zavrgli so te si je mislil žalosten. Toda 
ni tudi mogoče, da se je pismo izgubilo? To se 
mu je zdelo čimdalje bolj verjetno . In osrčil se je 
ter napisal novo pismo. Zastonj, odgovora ni bilo 
tudi sedaj . Nato mu je izginila vsa nada. Starši 
pač nečejo ničesar več vedeti o malopridnem sinu! 

In vendar se je Tone motil. Da je bilo temu 

res tako, o tem ga je poučil Mirko, posegši v 

njegovo pripovedovanje. 

0 tistem času namreč, ko je Tone poslal 

staršem prvo pismo, je bil njegov oče že mrtev, 

a mati na Visokent. Pismo je torej skoro gotovo 

priromalo nazaj na pošto, kjer je bilo oddano, češ : 

«Ni ga mogoče oddati . . Takisto se je zgodilo z 

drugim pismom ; nobeno ni doseglo namena. 


76 

Tone je prikimal pojasnilo Mirkovo mu je 
bilo zdaj umevno. Potem je nadaljeval povest. 

Prepričan je bil, da ne more kai nič izpremeniti teh žalostnih razmer. In to ga je silno 
peklo! Vendar se je nadejal, da mu sčasoma 
starši še odpuste. Sklenil je, da si pridobi popolno 
zadovoljnost svojega gospodarja in da bode zmerom prav varčen. Ko si pa še prihrani nekaj novcev, stopi nekega dne osebno pred starše . Mord a 
ga takrat zopet vzprejmejo za svoj ega sina, ko 
bodo videli, da je bil res priden . . . 

Prigodilo se je pa, da se je nekega dne zglasil živinski kupec iz Tonetovega rojstvenega kraj a 
pri njegovem gospodarju. Mladi hlapec je poznal 
tega moža izza detinskih let. Precej, ko najde priliko, ga vpraša po razmerah Gorjančeve rodbine. 
Stari Gorjanec in Gorjanka sta že davno umrla. , 
odgovori kratko in suho mož iz Hmelnika . Pač ni 
vedel, da je imel pred sabo nekoga, ki je bil ud 
te rodbine . Tone se je trudil na vso moč, da ne 
bi pokazal, kako zelo ga je genila ta žalostna 
novica. « In Gorjančeva fanta?, je vprašal s prisiljenim glasom. « Gorjančeva fanta? Da, da ! Eden 
je odšel z doma in se je najbrže izpridil ; a drugi 
je, če se ne motim, v glavnem mestu rokodelec., 
Tone ni dvojil o teh besedah, zakaj mož je 
govoril določno ; vedel je tudi o Tonetovem begu. 
Misel torej, da je omenjeni živinski kupec 
govoril resnico, je Toneta zadrževala, da ni zvr§il 


77 

svoje namere, da bi se namreč vrnil v Hmelnik. Ka j 
naj pa tudi počne v domovini ? Starše mu je že pokrivala hladna gomila a brat mu je živel Bog ve 
kje v daljnjem svetu kot rokodelski pomočnik! Sice r 
pa svojega namena še ni bil opustil popolnoma . 
Enkrat si pač še želi stopiti na domača tla . Le da 
bi stopil k m al u, za to se ni mogel odločiti. 

In dalje je poročal Tone, kako je sčasoma 
menjaval službe in kako ga imajo Rebernikovi 
radi kakor rodnega sina. Povedal je tudi, da si 
je doslej prihranil že nekateri goldinar, tako da 
celo upa kdaj sam osnovati svoje gospodarstvo, 
Mirko stisne bratu roko ter izpregovori : «Kakor 
vidim, je govoril pokojni pismonosec Nace vendarl e 
prav, ko je po tvojem begu tolažljivo rekel žalostnim staršem : ,Verujte mi, — ne motim se — 
Tone se še kdaj vrne k vam kot popoln mož, da 
ga boste prav veseli.' Te besede sem si kaj dobro 
zapomnil ter veroval vanje. Toda, da te najdem 
jaz, in sicer v teh okoliščinah, bi ne bil pričakoval. 0, čudna res so božja pota ! 

Tone se je ves srečen nasmehnil Mirku. 

Že se je bilo zvečerilo. Pred hišo je nekd o 
zvilgal veselo planinsko pesem. Gori v sobi pa sta se 
veselili dve srci, ki sta se zopet našli po dolgi ločitvi . 

Ko je stari Rebernik kot dober skrben gospodar prišel pogledat, kako se godi njegovemu 
varovancu, gospodu iz mesta, je obstal med vrati 


78 

kakor vkopan. Osupel je gledal velikega hlapca , 
ki je bil ovil meščanu roko okolo vratu. Tolika 
prijaznost je bila staremu Reberniku res uganka . 
Toda dolgo mu ni bilo čakati njene rešitve. Mirko 
Gorjanec mu ob kratkem pojasni vse . Brdki planinar je najprej molčal od samega strmenja. Ko se 
pa privadi mislim, ki so se mu dre-vile po glavi, 
ploskne z žuljavimi rokami ter pokliče hčerko, 
da bi tudi ona zvedela, kaj se je prigodilo čud 
nega v njegovi hiši . 

.To je lepo, to je lepo!, je ponavljal potem . 
«Kaj takega nisem doživel nikoli! . Tako go

voreč, si je mel roke od samega veselja. Potem 
je preiskoval, v čem sta si brata podobna. Pri tem 
ga je podpirala hči. Naposled je velel hčerki, najnapravi dobro večerjo. Ko je hči v kuhinji pripravljala večerjo , je stari Rebernik prinesel iz 
kleti nekaj steklenic dobrega, starega vina kajtakega je storil le ob izrednih prilikah. Pri mizi 
so bili potem vsi veseli . Sosebno pa je bil gospod 
Mirko Gorjanec nenavadno zgovoren . Zdelo se je , 
kakor bi ga bili mahoma zapustili vsi zli nasledki njegove nesreče. Stari Rebernik pa je zagotavljal, da ne bi bil nikdar verjel, da utegne 
biti resni mestni gospod tako zelo vesel . Zdaj pa 
vstane gospod Mirko Gorjanec ter izusti resen, a 
krasen govor. Hvalil je starega Rebernika, preprostega, a brdkega moža, ki si je pridobil dvojno 
zaslugo glede njegovega brata in njega. Dalje je 


79 

omenjal, kako sta se zopet našla v Rebernikovi 
gostoljubni hiši po dolgi ločitvi oba brata in kako 
vesela bode žalujoča mati, ko zopet objame dolg o 
pogrešanega sina, kateremu je ohranila ljubezen 

današnjih dni! Vsi trije poslušavci so bili ganjeni do solz. Stari Gorjanec pa je vstal ter obje l 

moža, čegar zgovorna beseda mu je tako sezala 
v srce. 

Potem so skupno določili, kdaj odpotujeta oba 
brata. Stari Rebernik je iz svojega nagiba dovolil 
Tonetu dva tedna dopusta, najsi je bilo pri hiši 
mnogo dela. 

Odbilo je bilo že davno polnoči, ko se je 
maša družba razšla. 

Drugega dne se je gospod Mirko Gorjanec 

prvič po bolezni napotil na majhen izprehod. Tak e 

izprehode je ponavljal potem vsak dan in vselej 

je prehodil čimdalje daljšo pot. Naposled je bil 

uverjen, da sme sedaj že brez strahu odpotovati 

domov ; a to sosebno še zategadeIj, ker je imel 

.s sabo brata, na čegar pomoč se je lahko zanašal , 

.če bi bilo treba. 

Drugo nedeljo zjutraj sta oba brata odšla iz 

Rebernikove hiše. Vsi domačini so jima želeli 

srečno pot, sosebno še stari Rebernik in njegov a 

hči. Pot ju je vodila po dehtečem planinskem 

svetu. Jutro je bilo krasno, da je obema potovav

cema utripalo srce od samega veselja . 


80 

Ko sta po tridnevnem potovanju prišla na Visoko, se je Mirko najprej za kratko poslovil od Toneta. Šel je pripravljat mater na nenadno veselje, 
da ne bi škodilo itak bolehni, stari ženici. Ko je 
dovršil svojo nalogo, je prišel po Toneta. In zdaj 
se je vršil v preprosti sobici stare Gorjanke prizor, 
kateri bi ostal v neizbrisnem spominu vsakomur , 
kdor je kdaj sam doživel ali vsaj videl kaj takega. 

** 

* 
Drugo pomlad je bilo pri Rebernikovih zopet 
veliko veselje. Tone Gorjanec je obhajal ženitev z 

Rebernikovo hčerjo Marico . Stari Rebernik je zaupno 
izročil edinega otroka Tonetu, a mu ob enem odstopil 
vse posestvo. 

Brdki starček pa potem ni živel več dolgo. 
Umrl je kot poštenjak, in vsi, ki so ga poznali, so 
blagoslavljali njegov spomin. Skoro po tastovi smrti 
je Tone prodal posestvo na visočini. Kupil si je pa 
nedaleč od Visokega novo posestvo, ki uspeva jako 
dobro. Njegov brat Mirko se vzpenja do čimdalj e 
večjih časti . Vsako poletje pa prebije nekaj časa na 
posestvu brata Toneta. Stara Gorjanka živi pri Tonetu. Starih navad neče opustiti in tako še dandanes 
pomaga Tonetovi ženi gospodinjiti . Srečnaje ob sreči 

svojih otrok !