Tedenske novlce. Cesar Karel častilec Srca Jezusovega. Ko je naš cesar Karel dne 22. aprila posetil mesto Bolcan na Južnem Tirolskem, je sprejel mnogo strank, da bi slifeal njihova ranenja o notranje-političrieni poločaju. Kasproti krSčansko-socialni in konservativni stranki je cesar izjavil, da sta molitev in ftešfeenje presv. Srca Jezusovega pripomogla k dosedanjim lepim vspehom in zmagam naših brabrib čet. Bog jiam je dosedaj pomagal, je rekel cesar, in nam bo pomagal tudi naprej, samo prav moramo moliti. Kako dobro de Cloveku, ko čuje iz ust prvega. katoliškega dostojanstvenika tako pogumno in odločno veroizpoved. Taka beseda iz ust vladarjat ie najlepši dokaz, kako je opravičeno češfienje presv. Srca Jezusovega ravno v naSem 6asu. Cesarlca Ztta se zahvaljuje obmejnim Slovencem. Slovensko Bralno društvo v St, Ilju v Sl. gor. je ob priliki proslave godu ce.sarice Zite poslalo Nj. Veličanstvu brzojavno udanostno fiestitko. Na to je dobilo društvo te dni od mariborskega okrajnega glavarstva sledefi odgovor: MPo Najvisjem ukazu naznanjam s tem vsled odloka gospoda. c. kr. ministra za notranje zadeve z dne 16. maja 1917, §t. 7684 M. Z., katoliškemu slovenskemu bralnemu drušlvu v St. Ilju pri Mariboru za povodom Najvišjega godu Njenega Velifianstva cesarice in kraljice brzojavnim potom izraženo vošžilo zahvalo Njehega Veličanstva. C. kr. namestniSki svetnik vVeiss-Šchleussenburg." Delltev zakramenta sv. btrme se je vrSila v iiovocerkovSkem dekanatu po določenem sporedu. Ker je osebni promet na železnicah v^črinoma ustavljen, je vojaška oblast dala g. knezofekofu na razpolago avtomobil in s tem so dospeli v Vojnik v petek, dne 8. jiinija, popoldne. Tukaj kakor v naslednjih dveh župnijah so se bile cerkve in hiše odele v prazniškio obleko in g. knezoškof so bili po,Ssod veselo in spoStIjivo sprejeti. Njibovi birmski in obenem vojni govori o starozakonskem junaku-vzoru Jozuetu, o naSih mogočnih zaveznikib v nebesih in o potrebnosti duhovne čuječnosti, duhovne vojske in stanovithe molitve so vidno potoraiili in povzdigiiili' vsled vojsko potrta srca vernega ljudstva. Birmaneev je bilo dne 9. junija v Vojniku 849, dne 10. junija v Novioerkvi 559 in dne 11. junija v Vitanju 463, v vaem dekanatu 1871. — V dekaniji Slovenska Bistrlca bo birmovanje v bližnjik dnevib in sicer: na Gornji Polskavi v soboto, dne 16. junija, v Slov. Bistrici v nedeljo, dne 17. junija, v Maikolali dne 18. junija in v Polj^anah dne 19. junija 1917. JnnaSka smrt slovenskega vojnega kurata. Z lagkega Ixwiš6a porofiajo, da. je zadet od sovrazne granate, vrgef z vnemo svoj poklic, padel v noCi od 5. do 6. jtinija pri Selu na Krasu (južno od Kostan•evice) vojni kurat 6. g. dr. Ivan AndolSek. Dobil jo efi težkih ran, prizadetih od granate. Pokopaii je bil ua. vojaSkem pokopališčn v Berju. Bil je eden naivestnejSih, požrtvovalnih in pcgumnih kuratov. Rojen je bil dne 12. .jiinija1885 v Sodražici naj Kraniskom. Slava njegovemu spominu! Evaugellji z razlago in opomini ter kratkim molitvenikom so riivnokar izšli. Vefi glej insorat! Občul zbor ,,Svete vojske." V nedeljo, dne 24. .junija, bo v Št. Ilju v rsiov. gor. občui zbor ,,Svete vojske." Na dn«vnem. redu je petje, deklamacije, govor o najvažnejšili nalogah po vojski, poročilo o društvenem delovanju, volitev odbora, in poljubni predlogi. Zborovanje se vrši v ,,Slov. Domu" popoldne po večernicah. OdlLkovana slovenska usmiljena sestra. C. kr. namestnik gref Clary je podelil usrailjeni sostri-prednici A. Zagoričnik v splošni bolnišnici v Knittelfel, du častno kolajno za 401etno zvesto službpvanje. Inienovanje. Kancelist mafiborsko cteželne l.-oliiišnioe, g. A. Haler, je imenovan za oskrbnika deželne bolnignice v Brežicah. Vestnemu in uljudnemu deželnemu uraoniku Gestitamo! Iz poštne službe. PoStni nadoficijal Karel \'abi^ v Gradcu je n-a lastno prošnjo premeščen v Ptuj. Podpisovanje 6. vojnega posojila podaljšano. Iz Dunaja se poroča, da je rok za podpisovanje 6. vojnega posojila podaljšan dj 22. junija. Vpoklic letnikov 1893—1867. Crnovojniski zavezanci, rojeni v letih 1893—1867. ki so bili pri naknadnih prebiranjib do 81. maja. spoznani za sposobne za vojaško službo. so bili vpoklicani v vojake dne 14. junija 1917, tisti črnovojniški zavezanci imenovanih letnikov pa, -ki so bili pri naknadnih prebiranjih po 31. maju spoznani zasposobno za vojaško službo, so pa poklicani v vojake dne 28. junija. Za črnovojniške zavezance imenovanih letnikov, ki so bili iz kalerega koli vzroka oproščeni od vpjaške službe, aimajo ti vpoklici nobene veljavel Oproščenje od vojaške službe. Da sc bodo mogle vse prošnje za vojaška oproščenja nemudoma in temeljito reševati, je ustanovljen pri domobranskem ministrstvu na Dunaju poseben oddelek, ki bo presojeval in reševal prošnje za vojašl^a oproščenja. Pripomni se, da se morajo vlagati vse tozadevne prošnje potom občine, kjer ima prosilec svoje reino bivanje ali kjer izvršuje svoj posel. Prošnje morajo biti napisane na tozadevni tiskovini. Prošlnje, vložene na kako drugo mesto in ne po pristojnem županstvu. so neveljavne. Pregledovanje superarbitrlrancev. Pri sedanjem pregledovanju ,,T" so se pojavili dvomi, ali pridejo v letih 1893 do vštetega leta 1867 rojeni, ki so bili med vo||no superarbitrirani in izpuščeni, k pregledovanju ali ne. C. 2kr. domobransko ministrstvo je opozorilo na to, da prtdejo vsi, ki so bili pred 30. novembrom 1916 spoznani za črnovojno službo nesposobnim, k pregledovanjui Doba pred vojno. in med vpjno potemtakem ne "pride v poštev, marveč le 30. november 1916. Kdor je zamudil pregledovaoje, naj se takoj zglasi. S hrabrostno kolajno so bili odlikovani: Ant. Klajnšek iz Sv. Lovrenca pri Ptuju, Martin Sekoranja \z Bizeljskega, Friano Tominšek in Franc Krajno. Vsi Stirje junaki so se odlikovali v deseti italiianaki ofenzivi. Zakopanl kakor jazbec. Seničar Jakob iz Sevnioe ob Savi nam piše z bojišča: Kadaj1 nas obiSSe sovražnik s smodnikoin, takrat kašljamo, pa nam ne stori veliko, ker smo zakopani kakor jazbec. Nad nami rastejo smreke in raste trava ter cvetlvce . . . »Slov. Wospodar" v Karpatih. Slovenski mladenifii nam pigejo: Ko bi ti, predragi «61ov. Gosp(>dar", vedel, koliko veselje nam napraviš, kadar priromaš k nam, v naSe snežene hribe, bi bil še bolj ponosen, kot si. Srečnega se lahko StejeS, da moieš razveseliti naa siromake, ko nam je odmerienih le malo veselih uric. Ti nas pa vselei razveseliš, kadar prideš, vsi kar poskočimo okrog tebe. Tudi na5i Bošnjaki te radi fiitajo. Beremo te glasno in cel kolobar nas je okrog tebe. Prebrati se mora vse do zadnjega stavka. Ko je vse pročitano, pa jog jedan put čita BoSnjak. Korajžni in veseli smo pa še vedno. Sem pa tam tudi kako slovensko zaokrožimo. Vidig, dragi ,,Gospodar", takšno je naše življenje in naSa zabava. Mrtvl se oglaSajo. Janeza Juršnik, doma iz Trnc-Skega Vrha, župnije Sv. Urban pri Ptuju, so že imoli 2!4 leta za mrtvega. Njegova žena ga je dala iskfiti ves ta 6as in od nikoder ni bilo nobenega porofiila, Mislili smo, da je že med mrtvimi. Dne 30. maja 1917 pa dobi žena od moza poro^ilo z najgorkejSimi i>ozdravi, da Se živi v ruskem vjetnigtvu. PLSe, da koplje v nekem rudniku premog že eno leto in je Se vedno zdrav in vesel v aJadkth nadah, da se Se enkrat veselo snide z ženo in otroci. Božja pot na gori Sv. Uršule. Ker prihaja seda.j v vojnem času na staroznano božjo pot na gori Sv. Uršule ob .štajersko-koroški meji vedno več romarjev in bi §e marsikateri na goro pohitel, ko bi vedel, da se more udeležiti gor tudi božje službe. se naznanja, da bo letos do roženvenske nedelje poleg ob do aedaj navadnih dneh na »ori vaaki pondeljek ob 8. uri sv. maša in romarji tudi lahko sprejmejo sv. zakramente. Romarjem se nudi raz 1696 m visoke gore tudi lep razgled daleč na okoli. Gospodarske noTioe. {,tJ>j Oddaja jajc. Kmetski župaii nam piše: Okrajiio glavarstvt) zahteva, da bi naj naSa mala. obftina oddala na teoen 1000 jajc. Kako neki morejo gospodje uradniki od kmetskih županov kaj takega zahtevati? Povem Vam, že 100 jajc ne apravim na teden sknpaj, ker jih ni! S ftim pa naj krmimo kokfoši, ko se nam je skoro vse odvzelo? Samo od vode in page pa kokoSi ne nesejo. jajc. In nekaj jajc se vendar tudi nam mora pustiti. Saj imamo skoro v vsaki hiSi bolnika in ulr\arjati se moramo s težkjm delom. Potrebni torej smo vsaj včasih bolj tefine hrane. Gospodje uradniki, ne silite nas k neCemu takemu, kar nam je pri najboljši volji nemogofte. In župan ima danes toliko opravil, da no ve. kje mu že glaiva atoji in naz#dnje naj Se jajca zbira za bogvedi katere Igudi! Cena gallcl v posameznih okrajib naj Slovenskem Sta.jer.iu. Okrajni zastopi oddajajo letos galico 1 kg po sledečih cenah: Kozje 3 K 40 v, Marlbor 3 K 40 v, Cmurek 3 K 50 v, Ormož 3 K 50 v, Slojv. Bistrica 3 K 50 v, Lipnica 3 K 50 v, Smarje 3 K 40 v, Roeatec 3 K 60 v. Tudi ostali okrajni zastopi neprodajajo galice dražje. &amo v ptujskem okraju morajo vinogradniki plačevati galico po 4 K 1 kg. Ker je ptujski okrajni zastop dobil 7 vagonov, je napravil s tem 42.000 K tfobička. Prav Sudno se nam zdi, kako more ptujski okrajni zastop zahtevati za 1 kg galice 4 K, ko jo n. pr. kozjanski okrajni zastop, ki iroa. še daljno vožnjo od železniške postaje Mestinje v Kozje, prodaja brež svoje škode po 3 K 40 v. Ormoški okxajni zastop, ki je dobil galico še nekaj kilometrov dalje po železnici kaktor ptujski, jo tudi prodaja samo po 3 K 50 v in ima y tej ceni pokrite že vse sVoje stroške. Klanje" telet ni več omejeno. (Jesaraka, namestnija je.odredilu, da se smejo teleta odslej klati.v, veGji množini, da se tako prihrani več starejše ži\-ii)e. Teleta, ki se skotijo meseca- junija in julija 1917, so smejo vsa zaklati, vendar je tre^a tozadevnega dovotenja, za katero je treba prositi po ob5insk6m uradu pri okrajnem glavarstvu. Sladkor za vkuhavanje sadja. Piše s« naai: Minister HOIer je odredil, da se letos za Vk^ihavanje sadja kmetskim gospodarstvom ne bo dalo prav ni6 sladkorja, pač pa bodo dobili sladkor bogati tovarnarji, ki fciihajo sadje in sofiivje. iTo ni prav! Na deželi bo po končani vojski skoro y vsaki hiSi boltiikinvalid, ki je žrtvoval svoje zdravje v borbi za naSo domovino. In nam se ne bo dalo sladkorja, d& bi tem revežem pripravili zdravilne hrane? Samo tovarnarji-milijonarji naj dobijo sladkor, ki si bodo s tem zopet kupičili nove tisofiake! Poslanei, ziajvzamite se za nas, za otroke in za bolne vojake! Tatvlne na polju. Iz Frama se naan pise: Ravnokar čitam v »Tagespošti", da izkopavajo nekateri hudobneži že sedaj po polju krompir. Posebno se doaaja to okrog Gradca. Tiidi v Framu in drugod na Dravsketo polju ne manjka njiv, kjer se že zdaj nepoklicani poslužujejo novega krompirja, ozlroma samo Krompirjevega zelišča. Tako je nafiel g. Sagadin na svojem polju že sedaj mnogo krompirja izkopanega. Kaj bo §ele, ko bo dozorel? Dobro bi bilo, da postavijo občine poljske paznike. Zgodnjl kromplr ni zasežen. Zgodnji krompir letošnjega pridelka ni zasežen in se ga sme prosto uporabljati. Veljavnost kavinih kart podaljšana. Veljavnosl kavinih kart, ki so bile izdane dne 15. aprila 1917. in so bile veljavne do dne &. junija 1917, je podaljšana do 15. avgusta 1917. Kupovalcl sena In slame za Slovenski Stajer. Futtermittelzcntrale v Gradcu razglaša oklic, da so javijo nakupovalci sena in slame. Prednost imajo kraetijske in gospodarske zadruge; le tisti nakupovalci pridejo v poStev, ki so se bavili s kupfiijo sena že pred 1. julijem, leta 1914. Opozai-jaimo slovenske kupovalce, da so zglasijo; posredovaJo se je v Gradcu, da se bo oziralo na slovenske prošnjike, ker moramo paziti na to, da prevzamejo kupfiijo na Slovenakem Stajerskem domači, alovenski (uožje. rie pa — tujci. S preskrbo obleke m ljudstvo se vneto peča rrgovinsko ministrstvo, ki bo kmalu izdalo potrebne naredbe. IZaenkrat je izšla sedaj naredba, s katero se progla5a zaplomba stare obleke, ki jo imaio vaalogi starinarji. Le tisti. ici se nadrobno pecia s prodajo stare obleke, bo dobil dovoljetije, da sme -prodati 20% svoje zaloge. Nadaljna trgovina s staro oiilekti bo zelo omejena. — Mogoče, du dobimo v kratkoni barte za obl«ko in perilo. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na bunaju je sklenila slede^e lesne cene, ki sx) veljavne za kubični meter do preklioa: Hfodi me- aiek lea 60-55 K, iifodi trdi les 100-110 K, debele (teske trdi les do 240 K; oglat aji otesan mehelc les 70-92 K, hlodi otesan trd les 235—245. K. Blaga povsod premalo. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bila trgovina z hmoljem zelo malenkostna, ker se je pokupilo le nekaj malo bal hmelja. Cene za tuj hmelj, ki 80 se gibale med 85 in 110 K, so bile saino na papirju. Poročila iz dežel, v Katerih pridelujejo braelj, pravljo, da je letoa stanje bmeljskih nasadov v obce ¦precej ugodno. ~k Vprašanja in odgovori. Ztvlnoi-ejci vprašajo? Graška živiuska, vaovievainica Se mnogim kmetom, najemnikom in viničarjem za meseo april in maj ni izplo&ala izkupiCka za oddano živino. Kmetje izgubijo na tisoče K, obresti, ne morejo ai nakupiti druge živine, ne plačevati tekočih izdatkov (obresti, davkov itd.), ker vnovSevalniea zadržuje kmetaki denar. Kmetje zahtevajo, da cesarsfci nameatnija napravi red in poskrbi, da pridejo kmetje skoraj do svojega denarja. Zavoljo cen plemene žlvlne. fOd raznih. strani dobivamo vprašanje, kaka je pravzaprav uradno določena cena iza plemeno živino. Odgovor: Cesarska namestnija je dolofiila za plemeno živino sledečfii najvifije cene: Za vprego izbmni voli 1 kg žive teže do 3 K 50 v, moftno breje krave in telice od 3 K 20 v do 3 K 40 v, krave z novim mlekom od 3 K 30 v do 3 K 30 v do 3 K 50 v, mlada živina pod 2 leti od 3 K 20 v do 3 K 50 v. Zaroljo drage obleke. Slovenska gospodinja nam piše: Iz gotovega vira vem, da je trgoveo J. J. v nekem mestu blago, katero ga je V mirnem Sasu stalo samo 2 K 1 meter, prodajal lanako leto po 12 K, letos pa že po 20, 30 in celo 36 K 1 meter. Nas kmete kaznujejo, 6e pri prodaji mleka ali jajc samo za par vinarjev prekoračimo ,,najvišje" cene. Ali za bogate mestne trgovce ni nobenil} paragraiov? — Odgovor: Tudi za trgovce z manulakturnim blagom veljajo poatavna dolofiila glede draženja, a navadno se jih pfrijeona le bolj z rokavicami. Ako imate zares natan&ne podatke o slučaju, katerega nam popisujete, naznanite vse to c. kr. državnemu prajvdništvu v ;,.-fri .,,.. . ., ki bo že potrebno ukrenilo. V. Celovcu je bil dne 10. t. m. trgovec Greiner obsoflen na 1 meseo diii zapora *in 30.000 K denarne globe, k-er je, .blago za obleko prodajal z ogromnim dobičkorii 600 % nad prvotno ceno. Zavoljo podpore. Od *Sy. Jakoba v Slov. gor. se nam piše: Sem viničarka-vdova, stara 50 let. Nimam nikakorftnega svojega zemljišča. Imam 2 sina pri vojakih. Prvi je rojen leta 1894, drugi pa 1.1898. Pomagala s(a mi oba prav pridnoi ves čas pred vojaško službo doma pri delu, sedaj pa res ne morem skoraj vstrajati brez vs&ke delovne moči. Vložila že 36m prošnjo na okrajno glavarstvo, preteklo je že 6 tednov, pn ne dobim nobenega odgovora. Kam naj se obrnem?.-- Odgovor: Prošnjo morate vložiti pri 6b^inskem nradu. Občina ima v to svrho patrebne tiskovine. Ako dalje fiasa ne pride nobena rešitev, pa ae..pritožiU) na pomožni odbor za družine vpoklicanih pri oesarski naanestniji v Graiflcu. Razne novice. Strela ga nblla. Na Kapli pri Arv^žu je dne 6. t. m. strela na prostem polju ubila pos^stnika Jožefe Kdrblerja. Ubllo Je mater in dva otroka. Mlinarica Neuleodtner v Dundeku na Solnograškem je dne 5. t. ra. šla s svojhna Soloobiskujočima sinovoma podirat drevo v gozd. PadajoCe drevo je ubilo mater in oba otroka. V Anerlkl — ena U-etjina zlata vsega sveta. V zadnjih osmib mesecih je prišlo v Ameriko za 7 milijard zlaia, tako da se nahaja sedaj v Ameriki 1 tretjina: zlata vsega sveta. Dopisi. Marlbor. Rsizmere na mariborskem trgu postajajo za kmetsko prebivalatvo vedno bolj nestrpne. Co prinese kmetica solato, 6rešnje aJi kaj takega, takoj jo obstopijo ovaduhi v moški in ženski obleki ter jo hitijo ovadit policiji, ako samo za 1 rftiar dražje prodaja kot so magistratno ,.najvi8je" cene. Neka mladenka od Sv. Barbare je dne 12. t. m. prodajala liter čreftenj po 80 vinarjev. A prišel je ovaduh v podobi neke železnicarke in mož postave je vzel mladenko s fcrešnjami vred. Mladenka se je sklicevala na vladno dolofiilo o najvišjib cenah zu CreSnje, kjer se pravi, da sme tudi kmet pri prodaji manj kot 10 kg zahtevati enake cene za črešnje^ kot trgovec. V' vladni naredbi z dne 31. maja se pravi, da sme tr« govec do 30. iunija zahtevati za prvovTstne črešnje a Iieclji vred za 1 kg 1 K 15 v, brez pecljev za 100 kg 100 K, za mehke firešnje 95 K, od 1. julija naprej pa 80 K. Ali bo dotifina mladenka kaznovana, ge ne va* mo, 8. gotovo je, da si mestno jirebivalstvo z rreprfc jaznim pOiStopanjem proti kmetskemu IJudstvu pluie samo sebi v skledo. VpraAamo: Kdo pa Se bo rad. noseJ svoje pridolke na mariborski trg, ako se tatn postopa ž njim. kakor s kakim latom? Marlbor. Mestni urad za ljudsko prelirauo nazffanja, da se bo pfodajalo poeeni meso za rovneišo ^loje prebivalstva v mestni klavnioi v tem tednn u« dobavne listke z označbo 1 A in 1 B, v pribodnjera tednu pa na listke, ki so oznafieni z 2 A in 2 P Hofce. V nedeljo, dne 17. junija, ima¦ popold/ie po večernicah naša DekliSka Zveza v kaplaniji s\c/j občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. St. 11] v Slov. gor. Na Telovo smo spremljali k vednemu poCitku vrlo gospddinjo in mater Jožefo /ebot iz Selnice. Iiajna je bila vzor praive obmejne Slovenke: Na eni atrani je skrbela, da je družina ostala zvesta Bogu in narodu, na drugi strtjfni pa. jo po starem slovenskem reku podpirala tri vogle Žebotove hiše. Bila je do skrajnosti delavna in varčna. I5og je blagoslovil njen trud, njeno delo. Moli in delaj, to sta bili njeni zvezdi-vodnici. Rajna Zefa pa je bila tudi gostoljubna in radodarna, posebno naprairi revežo.m. Od njene hiše ni odšel nihče brez dara. Priljubljena je bila pri vseh, ki so jo poznali. Veft mesecev je bila priklenjena na bolniSko postelj, ve5krat med boleznijo in še tudi malo pred smrtSo je 8prejela sv: zakramente. Kot Castilki Marije in Sv. Reš.njega Telesa ji je dal Bog milost, da je bila ravno na praznik Sv. Rešnjegai Telesa pokopana. Na zadnji poti jo je spremljalo več sto ljudi iz domače in drugih župnij. Pevci so ji na domu in ob gomili zapeli zadnjo pesem v slovo. Pogreb jp v spremstvu 6. g. kaplana voidil f. g. župnik Vračko, ki je imel tudi ganljiv nagrobni govor. Naj bo blagi materi sloveftska šentiljaka zemljica lahka! Na svidenje nad zvezdami! Sv. Benedlkt v Slov. gor. V preteklem tednu j© umrl v občini Ihovakovač in ključavnHiar Jak. Peklar. Bil je tudi 61an veteranskega društva. Njegovi tovariši so;ga dne 1. junija spremljali k večnemu pofiitku. Mož je bil v dolgo trajni bolezni spreviden s sv. zakramenti za umirajoče. Vdan V voljp božjo je zapustil ženo s sedmimi otroci. Trije sinovi so sedaj v vojski. Bili so brzojavno povabljeni na» pogreb, a so prišli prekasno. Blagi pokojnik iraj počiva v miru! Sv. JurlJ ob Ščavnioi. Dne 25. maja smo spremili k zadnjemu počitku pridno mladenko Alojzijo BalaškoviC iz Knpetinec. Umrla je sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče dne 23. maja ravno na svoj rojstni dan, dopoinivši najlepšo dobo 19 let. Naj po8iva v rairu! Radislavci pri Mali Nedelji. Dne 29. maja se ie razneala novica, da je nagle smrti umrl ugleden mož Ivan iRakuša, posestnik v Sitarovoih. Omenjenega dne je bil po opravku v SelišBih. Domov grede se mu 10 rainut od dpma splašata konia in padel je tako nesrečno raz voza, da je v teku štir^h ur izdahnil svojo blago dušo. Pokojni Ivan je bil načelnik tukajšnje Posojilnice, ud krajnega šolskega sveta in veCleten župan. Bil je zelo priljubljen v celi župniji. Velika tanožica ljudstva ga je spremljala k večnemu pofiitku. Veleapoštovani rodbini naSe iskrano sožaljel Tebi pa, dragi Ivan, naj sveti večna luč! Devlca Marlja v Puščavi. V Cinžatu je umrl dne 1. junija posestnik in gostilničar Janez Goričan v 63. letu svoje starosti. Bolehal je že dolgo na sr5ni hibi, a kljub temu je še ohranil svojo šal|ivo nai*avo do zadnjega. Bil je blagega in darežljivega srca, bodisi domačin ali tujeo ni gel od njegovega lepega kmetakega doma. da bi ne bil pogošfien. Zato mu je bilo pa tudi nebo usmiljeno. Srce Jezusovo ga je dobro pripravljenega poklioalo lepega meseoa junija k sebi na vefioo plačilo v sveti raj. Mir njegovi duSi! Sv. Lovrenc nad: Mariborom. I>ne 3. t. m. sta obhajala 251<etnico poroke vrla zakonska Ferdinand Brezočnik in Marjeta, rojena. Repnik. Bog daj vrlima naSima pristašema praznovati v zdravju in srefii še zlato poroko! Legen pri Slovenjgradcu. Tukaj je umrla posestnikova hfterka Ančka Pečoler. Cialani obitelji odkritosrfino sožalje! St. Andraž pri Velenju. Dne 4. junija smo lzro^ili materi zemlji telesne ostanki' moža-poštenjaka in veljaka, kakoršnih pač ni imiogo med nami. Bil je to nfiš priljubljjeni Franc VaSl. Do zadnjega vzdiha izvanrodno delavnega in dalefc naokrog znanega ter spoštovanega Zagoricnikovega ofteta ni ve5. Kot prvi mnogoletni župan, kot cerkveiiikljufiar je storil za občino in župnijo premnogo dobrega. Z vneto ljubeznijo do domafie grude, z izvanrodno pridnostjo in bistrim razumom je povzdignil svoj« posestvo v ponosen in zgleden kmetski dom in ga okraail z bogatimi nasadi niijžlahtnejšega sadnega drevja. Po avoji gostoljubnosti in darežljivosti napram revežom je zasjovela njegova hiša dalefi čez domafie moje. Rajni, raož Irorenink kakor hrast, je bil kremehil in blag znaCaj, vseskozi zavedon in naravnost ginljivo vpreii Slovenec tcr nad 30 let naroflnik ^Klov. Gospodar.ia.a Ceprav 78Ietni starfiek jo do zadnjegn vedno opravljal vsako tudi težavno kmetako deki, in-naravnost o<! dela ga je tudi odpoklical Gospod. Malo poprej po svoji navadi; spravljen z Bogom, je v soboto na večer star6ek lepo pripravil sebe in obleko za bližajoCi se prazjiik, potem. pa še stopil v gozd na delo in tam ga je dobitela mirna lahka smrt. Zadela ga je kap. Delaven vseskozi je kakor vojak v boju umrl z orodjem v desnici. Bodi mu zasluženo pl^ajčilo za njegova mnoga dobre dela pred obličjem Gospodovim! Celje. Vpisovanje ucencev v 1. razred tukajšnje državne gimnazije se bo vršilo dne 28. junija ob 11. uri predpoldne, aprejeinni izpiti se pa bodo vr- Šili istega dne ob 3. uri popoldne. — Mestni magistrat naznanja, da se bo v tem tednu vsled slabeiga dovoza dajalo na krušne karte manj moke, oziroma kruha, kakor dosedaj in sicer se bo dajalo na eno krušno karto samo Y< kg moke in 70 dkg kruha, ali pa samo 'A kg moke, ali samo 105 dkg kruha. Sv. Jedert nad Laškim. Umrl je dne 1. Junija Dominik Szkwarek, poljski begun iz galiSkega okraja TlumaČ, star 63 let. Zapušča ženo in tri hSerke. Imel je lep dom v vasi Tarnawica Polna s kmetijo. Ob napovedi vojske so naši vojaki marširali skozi to aelo proti ruski meji. Ko so }ih Rusi potiskali nazaj, je tudi ta vas bila pozorišče topniškaga dvoboja med našimi in Rusi, izstrelki so tulili preko biš. En>a ruska granata ,je prebila streho in strop. Rusi so se polastili sela ter škodo za, silo popravili, hiše pokrili s pločevino. Lani ob spomladni olenzivi so naši pretirali sovražnika ter izpraznili vas. Prebivalci so postali begunei. Tri rodbine •/. 18 osebami so poslali tu sem. Imeli so seboj še konje in krave, a vsled pomanjkanja krme so morali vse prodaii. Zdaj se živijo seveda na karte. Vedejo se lepo, radi liCKlijo v cer' kev, otrooi pa v šolo. Samo eno željo imajo, priti nazaj na svojo domačo grudo. 2al njihov staroata ni dočaJcal tega dneva. Žopet ima Rus imenovano vas. Rajnemu, ki je pred smrtjo s po^jafko pofooS&ostio prejel sv. zakramente, bodi labka zemlja slovenska! Rajhenburp. V nebeški raj se je preselila Marijina družbenica Terezija Kukovičič, ki je umrla 23. maja. Ni Se dopolnila 22. leta svoje starosti. Sušica jt» ie priklenila na bolniško posteljo, katero ni zapu9ttt4 jbet E&esecev. Pogreb te bil velifiasten. C. g. M. Gabfcrfc ji je govoril ob grobu alovo. Svetila jl veSna loft