Ada Holcar Brunauer, Cvetka Bizjak, Marjeta Borstner, Janja Cotič Pajntar, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore Formativno spremljanje v podporo učenju Formativno spremljanje v vrtcu Vsebina Zakaj formativno spremljati 1 Nameni učenja in kriteriji uspešnosti 2 Dokazi 3 Povratna informacija 4 Vprašanja v podporo učenju 5 Samovrednotenje, vrstniško vrednotenje Formativno spremljanje v vrtcu Uvod .......................................................................................................... 3 Formativno spremljanje in kurikulum za vrtce ............................................... 4 Elementi formativnega spremljanja v vrtcu ................................................... 5 Značilnosti učenja predšolskih otrok ......................................................... 11 Aktivna vloga otroka ................................................................................. 13 Vloga odraslega v vrtcu pri spodbujanju učenja in spremljanju predšolskih otrok ...................................................................................... 13 Kako spremljati zgodnje učenje in razvoj otrok ............................................ 19 Viri in literatura ........................................................................................ 21 Formativno spremljanje v praksi ................................................................ 23 2 Formativno spremljanje v vrtcih Uvod Cilj formativnega spremljanja pri najmlajših otrocih je zagotavljanje najbolj ustrezne podpore za otrokov razvoj in učenje v danem trenutku, spodbujanje razvoja njihovih veščin učenja učenja in spodbujanje razvoja metakognitivnih strategij. Otroci se tako postopoma opremljajo z lastnimi načini učenja in orodji zanj. Zato je večja verjetnost, da bo z njihovim odraščanjem in razvojem dejansko prišlo do prenosa in uporabe teh sposobnosti za reševanje problemov v vsakdanjem življenju. Pri tem si krepijo tudi sposobnosti, da bi našli odgovore in razvili strategije za reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali. To pomeni, da si že majhni otroci začnejo razvijati samonadzor in lastne strategije nadzora nad svojim učenjem. Vzgojitelj naj otroku omogoča vzgojno-izobraževalni proces, v katerem ta razvija zavest o tem, kako se uči. Pri tem ga podpira, da se bo naučil bolje postavljati cilje, razvijati različne strategije učenja in jih uporabljati ter nadzorovati in vrednotiti svoj učni proces. Pri tem ne gre samo za starejše predšolske otroke, pač pa se moramo zavedati dejstva, da se že dojenčki začnejo učiti preko skupne vezane pozornosti.1 Strategije nadzora in samonadzora so tesno povezane z motivacijo in samozavestjo posameznika, zato je ključno, da se vzgojitelj v vrtcu tega zaveda in da otrokom načrtno pomaga zgraditi zaupanje vase, spodbujati njihovo notranjo motivacijo ter razvijati različne strategije učenja in samonadzora. Da to lahko uresničuje, mora vzgojitelj v čim večji meri sprotno spremljati vsakega posameznega otroka. Če vzgojitelj takšnega spremljanja otrok ni vešč, se mora naučiti določenih strategij, ki mu bodo pri tem v pomoč, in to področje svojega dela strokovno ozaveščati in razvijati. 1 Ljubica Marjanovič Umek, Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: razvoj in spodbujanje. Interno gradivo za usposabljanje izvajalk za ŠS. ZRSŠ, september 2013. 3 Formativno spremljanje in kurikulum za vrtce Pri spremljanju predšolskih otrok moramo biti v interakciji posameznega otroka z njegovim še posebej pozorni na njihovo naravo učenja. vzgojiteljem in drugimi otroki. Učijo se s poskušanjem oz. eksperimentiranjem, izkušenjsko, interaktivno, v konkretnih okoliščinah Pri tem moramo upoštevati, da je razpon otrokove in z rokovanjem s predmeti in sredstvi. Predmetov pozornosti običajno zelo kratek, zato lahko graditi in oblikovati na mnoge načine. Poslušati v kratkih časovnih segmentih, ki jih ponavljamo morajo zgodbe in jih uprizarjati v vsakodnevnih v daljšem časovnem obdobju (nekaj dni ali celo in sredstev se morajo dotikati, jih preizkušati, predšolskega otroka dnevno spremljamo zgolj različne načine v različnih okoljih. Tako je izraz tednov). vlogah, pripovedovati in peti, se gibati in igrati na tega, kar majhni otroci vedo ali zmorejo, tisto, kar Opazovanje posameznega otroka in spremljanje nam lahko najbolje služi v spremljanju njihovega njegovega razvoja je temelj razvojno-procesnega razvoja in učenja. pristopa v vrtcu. Razvojno-procesni pristop daje V zgodnjem otroštvu je spremljanje otroka izziv, najboljši odgovor na ključno vprašanje predšolske ker je njegov razvoj hiter, neenakomeren, različno vzgoje, tj. na »iskanje učinkovitega ujemanja intenziven na posameznih razvojnih področjih in med kurikulom in otrokovimi značilnostmi«,2 zato pod velikim vplivom okolja. V otrokovem razvoju strokovni delavci otroke ves čas pozorno opazujejo »zatišja oz. mirovanja«. Razvoj predšolskega dejavnosti načrtovane na podlagi temeljitega otroka je najbolj izrazit na telesnem, kognitivnem, opažamo tako obdobja hitre rasti kot obdobja in spremljajo njihov razvoj. Pomembno je, da so socialnem in čustvenem področju, vendar pa poznavanja in razumevanja razvoja vsakega posameznega otroka, njegovih potreb in zmožnosti. ne poteka z enako hitrostjo in obsegom na vseh enaka in vsak otrok ima svojstveno oz. edinstveno Poseben poudarek je na spodbujanju in področjih njegovega razvoja. Niti dva otroka nista stopnjo razvoja na posameznem področju v omogočanju otrokove avtonomije, spodbujanju določenem obdobju. Poleg tega se je treba tudi njegovih zmožnosti za samonadzor in učenje zavedati, da otroci izhajajo iz različnih družin in da učenja. V razvojno-procesnem načinu dela je imajo različno kulturno in izkustveno ozadje. To ključna aktivna vloga otroka kot soustvarjalca pomeni, da je treba pri spremljanju predšolskih lastnega učenja in znanja, kot tudi aktivna vloga otrok ustrezno prilagajati tudi načine spremljanja. vzgojitelja v tem soustvarjalnem procesu. Že Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu nalaga Le z učinkovitim spremljanja otrok v vrtcu. V prvem poglavju strokovnim delavcem odgovornost glede lahko načrtujemo ustrezno spremljanjem otroka Odgovornost vseh delavk in delavcev vrtca do otrok je zapisano načelo: podporo, ki jo potrebuje za svoj razvoj in učenje. »Spoznanja o posameznem otroku poglabljamo s stalnim spremljanjem in dokumentiranjem otrokovega razvoja in dosežkov.« Drug izziv pri spremljanju predšolskih otrok je ta, da je treba zagotoviti čas za ustrezno spremljanje, Da je pri spremljanju predšolskih otrok v vrtcu ureditev in interpretacijo pridobljenih informacij nujno potrebno tudi sodelovanje s starši, pa je o otrokovem razvoju in učenju. Formativno razvidno iz petega načela v drugem poglavju spremljanje predšolskih otrok poteka neposredno Kodeksa: 2 Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18. 4 Formativno spremljanje v vrtcih »Pri načrtovanju in izvajanju vzgojnega dela otroke pri učinkovitem učenju. Raziskave upoštevamo opažanja in spoznanja staršev dokazujejo (Black idr., 1998), da formativno o njihovem otroku.« spremljanje prispeva k večji kakovosti učenja in poučevanja ter boljšim učnim dosežkom. Gre za Program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce v usmerjenost k večji aktivnosti in učinkovitemu celoti podpira paradigmo formativnega spremljanja učenju otrok, strokovni delavci pa ozaveščajo v razvojnoprocesnem pristopu in aktivni vlogi otrok pomen povratne informacije o procesu učenja in ter odraslih v vzgojno-izobraževalnem procesu. vloge otrok v tem procesu. Formativno spremljanje se udejanja kot koncept, pri katerem vzgojitelji sistematično podpirajo Elementi formativnega spremljanja 3 v vrtcu Na otrokov razvoj in napredek pri učenju vplivajo na videz zelo preprosti elementi formativnega spremljanja. Vsak element lahko uvajamo posebej ali pa jih uvajamo več oziroma vse hkrati v različnih delih izvedbenega kurikula. Aktivna vključenost v proces Vrednotenje in Dokazi samovrednotenje OTROK od otrok Učenje Povratna otrok informacija 3 Prilagoditev petih ključnih elementov formativnega spremljanja za razumevanje in uporabo v vrtcih (povzeto po Wiliam, D., glej O naravi učenja, ZRSŠ, 2013, str. 123). 5 Aktivna vključenost otrok v proces Prvi element formativnega spremljanja poudarja učenju). Otrokove odgovore pozorno posluša in se pomen vključevanja otrok v načrtovanje dejavnosti, nanje premišljeno odziva. spremljanje njihovih dosežkov in spodbujanje tem otroci razvijajo občutek nadzora nad okoljem nekaj razumejo. Iz njih izhajamo pri načrtovanju nadaljnjega učenja. Spodbujamo jih, da skupaj razmišljanja o aktivnostih ter učenju v oddelku. Pri Odzivi in odgovori otrok nam sporočajo, kako in občutek, da na okolje lahko vplivajo in ga spreminjajo. Otroci postajajo vse bolj samostojni in bodo dosegli. To pomeni, da se vzgojitelj skupaj opredelijo cilje in premislijo o možnostih, kako jih prevzemajo odgovornost za svoje učenje. z otroki dogovori o tem, kaj bodo počeli, kako in Vzgojitelj otroke z njihovimi idejami, željami, da zagotavlja uravnoteženo uresničevanje ciljev zakaj. Vzgojiteljeva strokovna odgovornost je, pobudami, ki predstavljajo njihovo znanje/vedenje posameznih področij dejavnosti kurikula za vrtce. oz. predznanje, vključi v načrtovanje vzgojno- izobraževalnega dela. Preveri tudi, ali so otroci Pri tem mora vzgojitelj zelo natančno vedeti, na razumeli, kaj se od njih pričakuje. Vzgojitelj otroke kateri točki razvoja in učenja je posamezni otrok in spodbuja k razmišljanju in učenju s postavljanjem na kateri je cela skupina otrok ter do kam jih lahko dobrih vprašanj (glej zvezek Vprašanja v podporo pripelje v razvoju in učenju. Aktivna vključenost v proces Vrednotenje in Dokazi samovrednotenje OTROK Učenje Povratna otrok informacija od otrok Pozoren sem, da: 1. zagotavljam visoko stopnjo aktivne vključenosti otroka; 2. opogumljam otroke, da dajejo pobude za uresničevanje svojih interesov; 3. spodbujam otroke, da sprašujejo; 4. prilagajam didaktične pristope in načine (glede na rezultate spremljanja); 5. sprejemam in podpiram načrte otrok ne glede na to, kako jih izražajo; 6. upoštevam otrokovo predznanje, ugotovitve, ideje; 7. načrtujem in evalviram skupaj z otroki. 6 Formativno spremljanje v vrtcih Dokazi Drugi element vzgojitelju nalaga, da v neposrednem Vzgojitelj otroke postopoma uči o pomenu zbiranja vzgojno-izobraževalnem delu oz. procesu na in dokumentiranja dokazov, ki se običajno začne različne načine zbira in dokumentira dokaze o z odnosom vzgojitelja do prvih izdelkov otrok, razvoju in učenju otrok. njegovimi komentarji o izdelkih, opremljanjem spremljanja, zbiranje in opremljanje izdelkov otrok, dogovorjeni način. Lahko pa skupaj z otroki fotografiranje in snemanje. Z dokumentiranjem si zapisuje njihova vprašanja, izjave, komentarje, vzgojitelj pridobi dokaze, iz katerih je razviden proces pogovore ipd. Dokumentiranje je zapisovanje opaženega v procesu navaja otroke, da sami shranjujejo izdelke na in shranjevanjem le-teh skupaj z otroki. Kasneje napredka, razvoja in učenja otrok. Vzgojitelj dokaze pridobi neposredno pri igri otrok, v dnevni rutini Z zbiranjem in dokumentiranjem dokazov o in pri vodenih dejavnostih. Otroci svoje dosežke otrokovem učenju in razvoju, z reflektiranjem predstavljajo na načine, ki jih izberejo sami oz. v in uporabo dokazov v vzgojno-izobraževalnem dogovoru s skupino in vzgojiteljem. procesu je optimalno podprto in ustrezno Vzgojitelj pozorno spremlja dejavnosti in igro otrok, otrok. spodbujano tako aktualno kot prihodnje učenje interakcije med otroki ter interakcije med otroki in odraslimi. Aktivna vključenost v proces Vrednotenje in Dokazi samovrednotenje OTROK Učenje Povratna otrok informacija od otrok Pozoren sem, da: 1. pozorno poslušam otroke; 2. otroke opazujem pri igri in dejavnostih; 3. se v igro otrok vključim kot enakovreden partner; 4. spodbujam otroke k postavljanju vprašanj; 5. upoštevam predznanje otrok, njihove interese in pobude; 6. zbiram dokaze o učenju in razvoju otrok ter jih dokumentiram na različne načine; 7. otroke učim strategij iskanja, zbiranja, urejanja in dokumentiranja informacij; 8. otroke učim zbiranja dokazov. 7 Povratna informacija Vzgojitelj naj vsakemu otroku zagotavlja otrokovih odgovorov in izjav v smislu pravilno ali kakovostne povratne informacije, ki usmerjajo napačno. Otroka lahko spodbuja k nadaljnjemu njegov razvoj in učenje. Povratne informacije razmišljanju z dodatnimi vprašanji. Otrokova ne na njegove lastnosti. Povratna informacija naj vodenju nadaljnjega pogovora tako, da mu zagotovi bo otrokom razumljiva, smiselna, pravočasna in morajo biti osredinjene na dejavnost otroka in vprašanja in komentarje vzgojitelj uporabi pri ustrezna. ustrezno povratno informacijo, ki otroka podpre pri njegovem nadaljnjem razvoju in učenju. Pomembno je, da vzgojitelj spoštuje otrokov način razmišljanja in ga spodbuja, da opisuje Vzgojitelj otroke postopoma uči, da začnejo dajati svoje izkušnje. Pozoren mora biti, da ne vrednoti povratne informacije tudi drug drugemu. Aktivna vključenost v proces Vrednotenje in Dokazi samovrednotenje OTROK Učenje otrok Povratna od otrok informacija Pozoren sem, da: 1. otrokom zagotavljam sprotno in smiselno povratno informacijo; 2. na podlagi povratne informacije prilagajam didaktične pristope in načine dela; 3. je povratna informacija otrokom spodbuda za nadaljnje učenje in razvoj; 4. otroci s povratno informacijo dobijo ustrezen in smiseln kontekst za igro in učenje. 8 Formativno spremljanje v vrtcih Učenje otrok od otrok Pomembno je, da vzgojitelj organizira učno okolje, Pri tem se otroci učijo pomena sodelovanja med v katerem otroci sodelujejo in se učijo drug od seboj, učijo se, da je pomembno razmišljanje drugega. in vedenje posameznega otroka oz. sovrstnika ter kako jim lahko to pomaga pri njihovem Vzgojitelj mora spremljati, kako si otroci razlagajo razumevanju in učenju. Učijo se, da lahko vsak in izgrajujejo svoje razumevanje stvari, dogodkov otrok prispeva k uspehu posamezne dejavnosti ter pojavov skozi pogovor in razpravljanje z drugimi v okviru svojih zmožnosti in da je uspeh skupine otroki pri različnih dejavnostih v vrtcu. odvisen od udeležbe posameznika. Aktivna vključenost v proces Vrednotenje in Dokazi samovrednotenje OTROK Učenje Povratna otrok informacija od otrok Pozoren sem, da: 1. spremljam otroke in opazujem, kako sodelujejo med seboj; 2. spremljam pogovore in interakcije med otroki; 3. otroku, ki se težko vključuje v skupino, pomagam pri vključevanju in sodelovanju v skupini na različne načine (npr. zagotovim mu pomoč drugega otroka, ki mu pri tem lahko pomaga); 4. posameznega otroka podprem na njegovih močnih področjih; 5. otroka ne izpostavljam, če sam ne želi; 6. organiziram okolje tako, da spodbuja sodelovanje med otroki, hkrati pa spoštujem odločitev posameznega otroka, če ne želi sodelovati. 9 Vrednotenje in samovrednotenje Pri vrednotenju in samovrednotenju dejavnosti, poročanje o tem, kaj so delali, počeli in naredili. učenja in igre naj vzgojitelj razmisli o tem, kako Postopoma jih uči, da začnejo vrednotiti svojo naj pripravi učno okolje oz. vzgojno-izobraževalne udeležbo, dejavnost in igro, s čimer razvijejo uvid v razmere, ki bodo otroke spodbujale k razmišljanju lastni proces učenja. Tako otroci razvijajo občutek in odnosu do lastnega učenja in razvoja. Gre za o svojem napredku (npr. koliko sem se naučil oz. posameznikovo in skupno učenje refleksije in kje sem bil, kaj sem mislil in kje sem sedaj, kaj zdaj evalvacije vsega, kar se je dogajalo v vrtcu in je vem, česar prej nisem) in ga tudi sami ovrednotijo. pomembno za otroka. Ko spodbujamo vrednotenje in samovrednotenje Vzgojitelj pomaga otrokom, da razmišljajo o tem, otrok, se poleg občutka lastne vrednosti otrokom kar so spoznali, česa so se naučili, kako so se razvijajo tudi višji miselni procesi,4 pripovedovalne počutili, kako bi lahko uporabili pridobljeno znanje zmožnosti in njihove socialne in emocionalne drugače ipd. Tako uči otroke, da presežejo zgolj spretnosti. Aktivna vključenost v proces Vredno- samovred-tenje in Dokazi notenje OTROK Učenje Povratna otrok informacija od otrok Pozoren sem, da: 1. spodbujam notranjo motivacijo otrok in krepim njihovo samopodobo; 2. spodbujam otroke, da razmišljajo in pripovedujejo o tem, kaj so spoznali, česa so se naučili, kako so se počutili, kako bi lahko drugače uporabili pridobljeno znanje; 3. spodbujam otroke, da izrazijo svoje mnenje; 4. načrtujem in evalviram skupaj z otroki. 4 Npr. primerjanje, razvrščanje, sklepanje, urejanje podatkov, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje, odločanje, preiskovanje, reševanje problemov, eksperimentalno raziskovanje, analiziranje napak, sodelovanje, predstavljanje idej na različne načine, delo z viri idr. 10 Formativno spremljanje v vrtcih Značilnosti učenja predšolskih otrok Poučevanje in učenje predšolskih otrok je za razvoj govora otrok v smiselnem kontekstu. prepleteno z opazovanjem in pogostim sprotnim Posebna in neprecenljiva vrednost skupnih spremljanjem otrok. Brez opazovanja in spremljanja dejavnosti je za odrasle v tem, da sodelujejo v vrtcu ne moremo izvajati na otroka osredinjenega z otroki med dejavnostmi, ker pri tem lahko in kakovostnega izvedbenega kurikula. vidijo, opazijo, spremljajo, ocenjujejo, pomagajo in podpirajo vsakega otroka. Odraslim skupne dejavnosti omogočajo, da so najbolj Cilj učenja ustrezno odzivni na močna oz. šibka področja, v predšolskem obdobju individualne potrebe, želje, interese, izkušnje in je sam proces učenja, znanje posameznega otroka. Skupna dejavnost ki pomeni spodbujanje otrok in odraslih je lahko tudi spontana igra otrokovih lastnih strategij otrok (simbolna igra), v katero se odrasli vključi učenja in raziskovanja, kot enakovreden partner in ne kot vodja. dojemanja, izražanja in razmišljanja. 2. Razvoj govora in pismenosti na vseh področjih dejavnosti kurikula za vrtce predšolskih kurikulov na razvoj posameznih razvoj otrokovega govora in pismenosti, ki mu otrokovih sposobnosti, 5 kažejo, da je ključno hkrati tudi omogoča, da prav v vsaki dejavnosti vprašanje predšolske vzgoje v zgodnjem otroštvu spremlja razvoj otroka na tem področju. Raziskave, ki primerjajo vpliv različnih vrst dejavnosti izvedbenega kurikula lahko spodbuja Vzgojitelj se mora zavedati, da prav v vsaki iskanje učinkovitega ujemanja med kurikulom in otrokovimi značilnostmi in da ne gre za neposredno 3. Kontekstualizacija povezanost med vrsto kurikula in razvojem otrokovih sposobnosti. Kontekstualizacija pomeni osmišljanje pri Raziskave poučevanja in učenja od vrtcev okolja z otrokovimi izkušnjami in njegovim 6 povezovanju vrtca kot bližnjega socialnega do srednje šole v različnih socialno-kulturnih življenjem. Ne glede na teorijo človeškega izobraževalnih praksah pojavljajo isti elementi se razumevanje razvija s povezovanjem 7 učinkovite prakse, okoljih kažejo, da se v vseh uspešnih vzgojno- razvoja, od kognitivne do sociokulturne teorije, ki so: nove informacije z znanjem, ki ga že imamo. 2. razvoj govora in pismenosti na vseh področjih izkušnjami in vrednotami otrok in njihovih družin poveča zapomnitev in razumevanje. 1. skupne dejavnosti otrok in odraslih, Povezovanje abstraktnih ciljev z znanjem, dejavnosti, 3. kontekstualizacija, 4. Dejavnosti, ki spodbujajo mišljenje 5. didaktični pogovor. Mišljenje se razvija ob dejavnostih, ki so za otroke miselni izzivi. Otroci se učijo, kar jih 4. dejavnosti, ki spodbujajo mišljenje, poučujemo, in bolj ko jih vzgojitelj spodbuja, da uporabljajo kompleksno mišljenje, bolj ga 1. Skupne dejavnosti otrok in odraslih razvijajo. Človeški možgani imajo imanentno lastnost, da iščejo nove izkušnje, ki jih vgradijo Skupne dejavnosti otrok in odraslih za skupni oz. umestijo v svoje razvijajoče se strukture. cilj so idealno okolje za medsebojno pomoč, Zato so nekateri otroci bolj radovedni oz. za medsebojno učenje v najširšem smislu in raziskovalno naravnani, vse pa je treba ustrezno 5 Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18. 6 Tharp, R., Entz, S., From High Chair to High School: Research-Based Principles for Teaching Complex Thinking, Young Children, Sep 2003, str. 39–40. 7 Prav tam, str. 38. 11 miselno podpreti v območju njihovega bližnjega oz. dejavnost, ko v dejavnost vlaga napor, se razvoja. veseli uspeha in je v dejavnosti vztrajen. 5. Didaktični pogovor Da je počutje otrok dobro, lahko sklepamo, kadar so otroci sproščeni, ravnajo spontano, Poučevanje s pogovorom – didaktični pogovor kažejo vitalnost in samozaupanje. Ključni pojmi, – poteka individualno ali v majhnih skupinah in ki jih povezujemo z otrokovim dobrim počutjem, je idealni model učenja v vrtcu. Samo v dialogu, so občutek varnosti, občutek, da so upoštevane z didaktičnim pogovorom, lahko vzgojitelj njegove individualne želje, nagnjenja in spremlja in podpre trenutni otrokov razvoj, z potrebe, občutek, da je razumljen in sprejet, največjo možno odzivnostjo na otroka. Dialog občutek, da zanj skrbimo in da ga imamo radi. namreč vzgojitelju omogoča presojo, podporo Tem občutkom dodaja Laevers še dimenzijo in spodbujanje otrokovega razvoja, napredka in otrokovega dobrega počutja v procesu učenja.9 učenja. Vpletenost otroka v dejavnost lahko prepoznamo po njegovi zbranosti in vztrajnosti. Vpleteni otrok je očaran in je popolnoma Kriterija kakovosti zatopljen v dejavnost, čas mu hitro teče. Otrok je dobro počutje in vpletenost miselni izziv. 8 otroka v dejavnost. pri učenju otrok v vrtcu sta v dejavnost vpleten, kadar mu dejavnost pomeni Miselni izziv je lahko vprašanje, naloga, sredstvo, dejavnost ali okoliščina, ki spodbudi otrokovo notranjo motivacijo za raziskovanje Otrokovo počutje se odraža na njegovi drži in iskanje rešitve, pri čemer je otrok vztrajen in telesa, na izrazu obraza, včasih tudi v besednih vlaga velik miselni napor. Je dejavnost, ki ni za izrazih veselja, navdušenja, čudenja in drugih otroka ne prelahka in ne pretežka, predšolskega sporočilih. Otrok je čustveno in miselno vpleten otroka pa vodi od aktualnega k potencialnemu v dejavnost takrat, kadar ga zanima dogajanje razvoju.10 8 Laevers, F., Assessing the quality of childcare provision: “Involvement” as criterion, Settings in interaction. Researching Early Childhood, 3, 151– 165, Göteborg University, 1997. 9 Prav tam. 10 Domicelj, M., Refleksija in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu. Interno gradivo. ZRSŠ, 2008. 12 Formativno spremljanje v vrtcih Aktivna vloga otrok Ko je otrok dejansko aktiven, dela Intenzivna miselna aktivnost otroka pomeni njegov smiselne povezave med svojimi interes in željo, da bi bil udeležen v procesu igre, prejšnjimi izkušnjami ter med učenja, raziskovanja, odkrivanja. S tem se otrok uči tem, kar že ve, in tem, kar in razvija. odkrije in izkusi na novo. Aktivni otrok: • raziskuje, odkriva, primerja, preizkuša, poizkuša, se čudi, • išče vire, sredstva, informacije, • ureja in razvršča pridobljene informacije, • predvideva, sklepa, • se strinja, se ne strinja, sprašuje, dokazuje, se pogaja, • načrtuje, predlaga, se dogovarja, • razlaga, pripoveduje, nariše, dramatizira, oblikuje, sestavi, zgradi, zapoje, zapleše, • daje ideje, pobude, • vrednoti svoje učenje, znanje in napredek. Vloga odraslega v vrtcu pri spodbujanju učenja in spremljanju predšolskih otrok Vloga odraslih v vrtcu je, da otrokom ponudijo ustrezne dejavnosti in izzive, jih podpirajo, Spremljati spodbujajo, opogumljajo, usmerjajo, preusmerjajo, predšolskega otroka jim svetujejo, pomagajo, demonstrirajo, z njimi v procesu njegovega učenja sodelujejo, se igrajo in se tudi sami učijo. Otroke pomeni posvetiti otroku pozorno opazujejo in spremljajo njihov razvoj. dovolj časa, pozornosti in Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na naklonjenosti. podlagi temeljitega poznavanja, spremljanja in razumevanja otrokovega razvoja in otrokovih potreb. Odrasli so usmerjevalci, vendar ne direktivni, in so zgled za prijetno in prijazno komunikacijo. Vloga odraslega pri spodbujanju otrokovega učenja je, da: Podpiranje pomeni toplo, prijetno sodelovanje med odraslim in otrokom v vseh dejavnostih in • odkriva in krepi otrokovo notranjo motivacijo; Odrasli podpira otroka z občutljivim in nevsiljivim njegove strategije učenja; zagotavljanjem stalne pomoči in tako pripravlja • še posebej pri skupnem reševanju problemov. • pozorno opazuje otroka in skuša razumeti otroka, da prevzema vedno večjo odgovornost za upošteva otrokove predhodne izkušnje in svoje učenje. znanje; 13 • organizira razmere za otrokovo učenje z Spremljanje otroka vključuje pozorno opazovanje odkrivanjem in preizkušanjem v sodelovanju z in poslušanje otroka, razmišljanje o otrokovem vrstniki in odraslimi; razumevanju, znanju in spretnostih ter strategijah, • kako išče rešitve, in presojanje o tem, kdaj otrok spodbuja otroka in mu omogoča, da na različne potrebuje pomoč in kdaj lahko dela samostojno. načine izrazi svoje razumevanje stvari, pojavov in odnosov. Odrasli se aktivno ukvarja z otroki tako, da se z Vloga odraslega pri spremljanju otrokovega njimi pogovarja v višini njihovih oči in da z njimi vzpostavlja očesni stik. Otroke odrasli pozorno učenja in razvoja posluša. Prav tako pozorno spremlja otrokovo igro, Spremljanje otrokovega učenja in razvoja omogoča učenje in interakcije z vrstniki in drugimi odraslimi spoznavanje individualnih značilnosti in različnosti ter ga pri tem spodbuja z objektivnimi in spoštljivimi otrok, zagotavlja podporo pri učenju otroka, je komentarji. podlaga za načrtovanje dela in življenja v oddelku ter spodbuja sodelovanje s starši. V interakcijah z otrokom poskuša vzgojitelji ugotoviti:11 • kakšne so otrokove zmožnosti in spretnosti, • kako otrok razmišlja, • kakšna je otrokova strategija reševanja problemov, • kdaj lahko otrok dela samostojno ter • kdaj otrok potrebuje pomoč in kakšna naj bo. 11 Berk, L. E., Winsler, A., Scaffolding Children‘s Learning: Vygotsky and Early Childhood Education. NAEYC, Washington, 1995. 14 Formativno spremljanje v vrtcih Pripomoček 1 za formativno spremljanje v vrtcu12 FORMATIVNO SPREMLJANJE V VRTCU Navodilo Pri postavkah označimo, ali smo med opazovanjem vzgojno-izobraževalnega procesa v oddelku opazili navedene elemente in kako so bili razvidni. Elementi za opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela v Da/Ne/Deloma Kako se je to oddelku odražalo? Otroci so aktivno vključeni v proces učenja, tudi v načrtovanje in refleksijo dejavnosti. 1. Razmišljajo o tem, kako so se učili, presojajo svoje dosežke ter izražajo svoj odnos in mnenja. Vzgojitelj upošteva celostni razvoj otrok. 2. Upošteva njihove individualne lastnosti in sposobnosti (individualne razlike, močna področja, območja bližnjega razvoja). V oddelku potekajo pogovori in pozitivne interakcije med otroki ter med otroki in vzgojiteljem. Vzgojitelj zastavlja odprta, problemska vprašanja in 3. spodbuja razmišljanje otrok. Omogoča varno učno okolje, v katerem otroci pogosto postavljajo vprašanja (pogovori in dejavnosti v manjših skupinah). Vzgojitelj preverja in upošteva predznanje otrok ter se odziva na njihove interese in pobude (individualne razlike 4. razvoja). med otroki in njihova močna področja, območje bližnjega Vzgojitelj omogoča spodbudno učno okolje za napredek otrok. Povratne vzgojiteljeve informacije otroku so sprotne, spodbujevalne, vsebinske in usmerjevalne: 5. • kakovostne interakcije: očesni stik, bližina, višina, pozitivna čustvena naravnost, • usmerjenost na proces. Otroci dajejo povratne informacije drug drugemu. 6. Drug drugemu so vir učenja (delo v parih in manjših skupinah, sodelovalno učenje, učenje z raziskovanjem). Dokazi o procesu učenja in otrokovem napredku se zbirajo 7. oz. dokumentirajo (npr. anekdotični zapisi, mapa dosežkov, fotografije, posnetki idr.). Otroci postajajo vse bolj samostojni in prevzemajo odgovornost za svoje učenje. 8. Svoje dosežke predstavljajo na načine, ki jih izberejo sami oz. v dogovoru s skupino in vzgojiteljem. 9. Drugo … 12 Obrazec so pripravile svetovalke Oddelka za predšolsko vzgojo, ZRSŠ, 2016. 15 Pripomoček 2 za spremljanje strokovnega delavca kot govornega vzora v vrtcu13 LESTVICA ZA SAMOOCENJEVANJE: STROKOVNI DELAVEC KOT GOVORNI VZOR PRI DELU Z OTROKI V VRTCU Navodilo S pomočjo lestvice od 1 (sploh ne drži) do 7 (popolnoma drži) in 0 (ne morem se opredeliti) ocenite, koliko upoštevate naslednje trditve, ki se nanašajo na pedagoški govor strokovne delavke/delavca v oddelku (ustrezno obkrožite). Trditev 1 2 3 4 5 6 7 0 Zavedam se pomena predšolskega obdobja za razvoj govora otrok. Vzpostavljam očesni stik z otroki ter spremljam njihove jezikovne in nejezikovne odzive. Zavedam se, da je skrb za razvijanje sporazumevalne zmožnosti predšolskih otrok naravno vpletena v vsa področja dejavnosti kurikula za vrtce (npr. pridobivanje besedišča, tvorjenje besedil, dvosmerna komunikacija). Zavedam se, da z govorom vzpostavljam tudi družbena razmerja (npr. otroke pozdravim, pohvalim/grajam). Pri enosmernem (frontalnem) sporazumevanju z otroki uporabljam zborni knjižni jezik. Pri dvosmernem sporazumevanju uporabljam pogovorni knjižni jezik. V nekaterih okoliščinah premišljeno uporabljam tudi narečje, pokrajinski pogovorni jezik. Govor prilagodim starosti, predznanju in sporazumevalni zmožnosti otrok (upoštevanje območja bližnjega razvoja). Dajem jasna navodila za delo in razložim neznane besede. Otrokom dajem poglobljene povratne informacije o njihovi dejavnosti. Otroke pozorno poslušam. Po potrebi povedano ponovim oz. ponavljam (tudi z uporabo drugih besed ali vidnih znakov). Trudim se pravilno izgovarjati soglasnike (predvsem l, v) in predloge (skupaj z besedo, pred katero stojijo). 13 Lestvico za samoocenjevanje sta pripravili svetovalki Urška Stritar in Vida Gomivnik Thuma, ZRSŠ, 2010. 16 Formativno spremljanje v vrtcih Trditev 1 2 3 4 5 6 7 0 Trudim se pravilno naglaševati besede (dolgi/kratki samoglasniki; široka/ozka e, o) in izgovarjati polglasnik. Trudim se pravilno sklanjati občna in lastna imena. Ne uporabljam ‚otročjega‘ govora. Zavedam se razlike med dejstvi in vrednostnimi sodbami ter to upoštevam pri svojem govoru. Utemeljujem trditve in navajam otroke k utemeljevanju. Znam začeti in voditi pogovor; to veščino razvijam tudi pri otrocih. Pazim na usklajenost besednega sporazumevanja z vidnimi prvinami govora (mimika, kretnje, govorica telesa, gibanje); zavedam se motenj v govoru na tej ravni (pretirane kretnje). Poznam in obvladam zvočne (slušne) prvine govora: intonacijo, glasnost (jakost), premore, stavčni poudarek, hitrost (tempo) govora, register in barvo glasu; zavedam se motenj v govoru na tej ravni (neustrezna hitrost govora, nelogični premori in poudarki). Zavedam se drugih motenj v govoru (npr. nepravilen izgovor sičnikov in šumevcev, nosljanje, pogrkovanje). Skrbim za svoj glas (higiena glasu, gospodarna izraba dihanja, sproščeno grlo). Govorim, kadar je potrebno, ne ves čas; spoštujem tišino. Zavedam se pomena humorja v govoru. Obvladam govorni bonton (ne prekinjam govorca, ne skačem mu v besedo, dam mu na razpolago dovolj časa). Ozaveščam svoja govorna dejanja. 17 Pripomoček 3 za opazovanje vzdušja v vrtcu14 VLOGA ODRASLEGA PRI USTVARJANJU POZITIVNEGA VZDUŠJA V VRTCU Navodilo S pomočjo lestvice od 1 do 4 (1 – nezadovoljivo, 2 – potrebno izboljšati, 3 – ustrezno, 4 – izjemno) ocenite, koliko se strinjate z naslednjimi trditvami (ustrezno označite). Odrasli v oddelku vrtca 1 2 3 4 Je pozitivno čustveno naravnan (varnost, naklonjenost, strpnost, zaupanje, zadovoljstvo, humor). Deluje spodbudno in pomirjujoče. Upošteva razpoloženje in počutje otrok/-a. Upošteva/spoštuje individualne razlike med otroki. Spodbuja vprašanja otrok in njihovo razmišljanje. Spodbuja aktivno vključenost otrok/-a v dejavnostih, pri odločanju. Pozorno posluša otroke. Na njihove izjave se odziva s komentarji, dopolnitvami, dodatnimi vprašanji ipd. Daje pozitivna in jasna navodila. Uporablja pohvalo in pozitivne spodbude. Je z otrokom/med otroki (očesni stik, višina otrokovih oči med pogovorom, bližina). Če je treba, se vključi v reševanje problema oz. spora med otroki. Otroku/otrokom daje ustrezne povratne informacije. Pri otroku/otrocih spodbuja samostojnost. Spodbuja sodelovanje in medsebojno spoštovanje ter upoštevanje dogovorjenih pravil vedenja. Pozoren je do vseh otrok ter spoštuje integriteto in kompetentnost posameznega otroka. Druga opažanja 14 Delno dopolnjena lestvica, prirejena po pripomočku iz delovnega gradiva projekta PHARE, ZRSŠ, Oddelek za predšolsko vzgojo, 2006. 18 Formativno spremljanje v vrtcih Kako spremljati zgodnje učenje in razvoj otrok Ključna pogoja za učenje predšolskih otrok sta • Napake sprejema kot del učenja, iz katerih se dobro počutje otroka ter njegova čustvena in lahko veliko nauči. miselna zavzetost. Otrok se dobro počuti, če se • Pri reševanju nalog lahko ponavlja znane vzorce počuti varnega, sprejetega, razumljenega, in če zato, da utrdi znanje (pomen ponavljanja!). ima možnost vplivanja na stvari, ki ga zadevajo. • Nauči se, da lahko odraslega vpraša ali prosi za Pomembno je, da je kos stvarem, ki jih počne in je nasvet, za pomoč, če jo potrebuje. pri tem miselno zavzet. To pomeni, da bo vzgojitelj lahko kakovostno in celovito spremljal otroka Kaj vzgojitelj opazuje? samo, če sta v izhodišču vzgojno-izobraževalnega • Otrokove spretnosti in zmožnosti dela izpolnjena ta dva pogoja. Vse drugo lahko pomeni neustrezno informacijo o otrokovem učenju • Osebnostne značilnosti otroka in razvoju. • Posebnosti otroka Pri spremljanju predšolskih otrok izhajamo iz • Otrokov interes strokovnega znanja15 o tem, kaj se otrok uči, kaj • Otrokove razlage in predstave razvija in kako se uči. • Otrokovo ustvarjalnost Kaj se otrok uči oz. razvija? • Otrokovo samoiniciativnost • • Otrokovo vztrajnost Znanje • Veščine Nekateri otroci so pri učenju lahko bolj odvisni od • zunanjih spodbud, pohval in priznanj, kar mora Sposobnosti (socialne, komunikacijske idr.) • vzgojitelj ustrezno upoštevati. Pismenosti • Učne strategije Pri spremljanju zgodnjega učenja in razvoja otrok • je izjemnega pomena spodbujanje govora in Dispozicije (interes, napor, mojstrstvo, izzivi) pripovedovanja otrok. Pri tem vzgojitelj postavlja • Čustva različne tipe vprašanj. Kako se otrok uči? Postavljanje vprašanj • Uporablja različne strategije raziskovanja in rokovanja s predmeti in sredstvi. Vzgojitelj otrokom postavlja vprašanja, ki jih spodbujajo k razmišljanju. Vedno postavlja pristna • Išče pomen in smisel v razmerah, odnosih ipd. vprašanja, ki ga resnično zanimajo. Pri tem • spodbuja tudi njihovo pripovedovalno zmožnost. Preizkuša, raziskuje, proučuje, ponavlja, Pomembno je, da si vzgojitelj vzame dovolj časa predstavlja svoja spoznanja in znanja. in da otroke pazljivo in spoštljivo posluša pri • Pripoveduje. oblikovanju odgovora oz. pripovedovanju. • Uči se v interakciji z odraslimi in vrstniki (z njimi sodeluje, jih posnema, posluša, sprašuje, Vzgojitelj naj otrokom ne postavlja retoričnih pojasnjuje, razlaga, se z njimi pogovarja in vprašanj ali vprašanj, na katera ne pričakuje otrokovega odgovora ali ga ne želi. Spodbujajte jih dogovarja). k postavljanju vprašanj. Z otroki se pogovarjajte, ne • Vztraja v dejavnosti in se trudi. le govorite. 15 Povzeto iz Priporočil vrtcem ob uvajanju Kurikula za vrtce, ZRSŠ, Oddelek za predšolsko vzgojo, 1999. 19 Vzgojitelj otroke podpira oz. spodbuja v mišljenju Dokumentiranje je zapisovanje opaženega in predvsem s postavljanjem odprtih vprašanj. zbiranje izdelkov otrok. Vzgojitelji pozorno spremlja otrokovo igro, učenje in interakcije z vrstniki in Vzgojitelj naj vprašanja otrok uporabi kot izhodišče odraslimi ter ga pri tem spodbuja z objektivnimi za pogovor, načrtovanje dejavnosti, za raziskovanje in spoštljivimi komentarji. Izjemno pomembno pa ipd. Odgovore otrok (domneve, hipoteze, izjave, je, da vzgojitelj ločuje opažanja (dejstva) od lastne ideje ipd.) lahko preoblikuje v nova vprašanja ali interpretacije (posplošitev in razlaga dejstev) in da miselne izzive. Odgovore in izjave otrok lahko tudi ne daje sodb o otroku. dokumentira. Kako lahko vzgojitelj dokumentira spremljanje Primeri vprašanj za spodbujanje otrokovega otrokovega razvoja in učenja? mišljenja • S strokovno objektivnimi zapisi o otrokovem Kaj misliš …? razvoju (glede na področje razvoja) Povej, kako si to naredil. • Z etnografskimi zapisi (dobesedni zapis Kaj še potrebuješ za nadaljevanje? dogodka) Kako bi to še drugače naredil? • Z anekdotičnimi zapisi (opis dogodka) Kaj bi še lahko uporabil? • Z opazovalnimi lestvicami in različnimi protokoli za opazovanje Kje je težava, kaj ne gre, kaj ne deluje? • S fotografijami otrok in dejavnosti Kako si to odkril, kako to veš? • Z videoposnetki Kaj bi se zgodilo, če …? • Z avdioposnetki Kaj se je zgodilo? • Z vodenimi intervjuji Kdaj vzgojitelj spremlja učenje in razvoj otrok? • Z datiranimi in opremljenimi izdelki otrok itd. • Pri igri otrok • Pri dnevni rutini • Pri vodenih dejavnostih 20 Formativno spremljanje v vrtcih Viri in literatura Assessment for Learning. Formative Assessment (2008). OECD/CERI International Conference Learning in the 21st Century: Research, Innovation and Policy, Paris. (Dostopno na http://www.oecd.org/site/ educeri21st/40600533.pdf.) Batistič Zorec, M. (1992). Opazovanje otrok v vrtcu, zapisovanje opažanj in spremljanje otrokovega razvoja. Educa št. 4-5, str. 281–287. Batistič Zorec, M. (2002). Opazovanje otrok in spremljanje otrokovega razvoja v vrtcu (študijsko gradivo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. (Dostopno na http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t1-opazovanje. doc. Pridobljeno maj, 2016.) Batistič Zorec, M. (2013). Učenje v vrtcu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. (Dostopno na http:// www.solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2013/01/clanek_Batistic-Zorec-M._UCENJE-V-VRTCU.pdf. Pridobljeno maj, 2016.) Berk, L. E., Winsler, A. (1995). Scaffolding Children‘s Learning: Vygotsky and Early Childhood Education. Washington: NAEYC. Black, P. in Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box: Raising Standards through Classroom Assessment. London: School of Education, King’s College. Carr, V., Wright, M. B., Assessing Young Children Through the Curriculum: From Standards To Practice, Resources for Early Childhood. An Online Resource for Ohio Educators: (Dostopno na http://rec.ohiorc.org/orc_documents/orc/ recv2/briefs/pdf/0021.pdf. Pridobljeno maj, 2016.) Cotič Pajntar, J. in Zore, N. (2012). Spremljanje napredka in učenja otroka pri naravoslovnih dejavnostih (delavnica), ZRSŠ, Oddelek za predšolsko vzgojo, študijsko gradivo, šolsko leto 2011/2012. Ljubljana: ZRSŠ. Cotič Pajntar, J. in Zore, N. (2011). Analiza delavnic Led in Elektrika z vidika evalvacije napredka in učenja otrok pri naravoslovnih dejavnostih, ZRSŠ, Oddelek za predšolsko vzgojo, študijsko gradivo, šolsko leto 2011/2012. Ljubljana: ZRSŠ. Domicelj, M. (2004). Načini dela za spodbujanje otrokovega mišljenja. Elementi uspešne prakse, ZRSŠ, Oddelek za predšolsko vzgojo, študijsko gradivo, november 2004. Ljubljana: ZRSŠ. Domicelj, M. (2008). Refleksija in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu, interno gradivo ZRSŠ, junij 2008. Ljubljana: ZRSŠ. Dunphy, E. (2008). Supporting early learning and development through formative assessment. A research paper. Commissioned by the National Council for Curriculum and Assessment, NCCA, Dublin. (Dostopno na http://www. ncca.ie/en/Curriculum_and_Assessment/Early_Childhood_and_Primary_Education/Early_Childhood_Education/ How_Aistear_was_developed/Research_Papers/Formative_assessment_full_paper.pdf. Pridobljeno maj, 2016.) Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS. Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. (1996). Kurikulum za vrtce. Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad za razvoj izobraževanja. Laevers, F. (1997). Assessing the quality of childcare provision: »Involvement« as criterion, Settings in interaction. Researching Early Childhood, št. 3, str. 151–165. Göteborg University. Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T. in Poljanšek, A. (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Marjanovič Umek, L. (2003). Metaspoznavne zmožnosti v zgodnjem otroštvu: razvoj in spodbujanje, interno gradivo za usposabljanje izvajalk za ŠS, ZRSŠ, september 2013. Ljubljana: ZRSŠ. Marjanovič U., L. in Fekonja, U. (2006). Učinek vrtca na otrokov govorni razvoj: slovenska vzdolžna študija. Sodobna pedagogika. Marjanovič U., L. in Fekonja, U. (2009). Socialni konteksti in ocenjevanje govorne kompetentnosti malčkov in malčic (študija). Sodobna pedagogika. Meece, D. in Soderman, A. K. (2010). Positive Verbal Environments: Setting the Stage for Young Children‘s Social Development. Young Children, September 2010. Priporočila vrtcem ob uvajanju Kurikula za vrtce. (1999). Ljubljana: ZRSŠ. Oddelek za predšolsko vzgojo. Research Foundation: Teaching Strategies GOLD™ Assessment System, Teaching Strategies (2010). (Dostopno na http://teachingstrategies.com/content/pageDocs/Research-Foundation-GOLD-2010.pdf. Pridobljeno maj, 2016.) Riley-Ayers, S. (2014). Formative assessment: Guidance for early childhood policymakers, CEELO Policy Report. (Dostopno na http://ceelo.org/wp-content/uploads/2014/04/ceelo_policy_report_formative_assessment.pdf.) 21 Rutar, S. (2013). Sociokulturni pristop pri spremljanju otrokovega razvoja in učenja v vrtcu. Revija za elementarno izobraževanje, l. 6, št. 1, str. 105–118. Stritar, U., Sentočnik, S. (2006). Otrokov portfolio v vrtcu. Ljubljana: ZRSŠ. Tharp, R., Entz, S. (2003). From High Chair to High School: Research-Based Principles for Teaching Complex Thinking. Young Children. Formativno spremljanje v praksi Vsebina Kaj je elektrika in od kje jo dobimo? ................................................................ 22 Risanje z ledom na asfalt .................................................................................. 25 Igra s konjički ..................................................................................................... 26 Pogovor dveh deklic med sprehodom .............................................................. 27 Vključevanje otroka iz priseljene družine v vrtec ............................................. 28 23 FS v praksi Primer vsebuje vse elemente formativnega spremljanja: aktivno vključenost otrok, dokumentiranje in dokaze, povratno informacijo, učenje otrok od Kaj je elektrika in od kje otrok ter vrednotenje in samovrednotenje. jo dobimo? S primerom želimo prikazati vlogo odraslega pri ustrezno podpira v območju bližnjega razvoja spremljanju otrok v njihovem raziskovanju in in jih vodi do rešitev (odgovorov na zastavljena učenja. Prikazati tudi želimo, kako lahko vzgojitelj manjkajoče vrzeli v znanju, na način, ki je torej razvojno ustrezen za te otroke. njegovo podporo pri spodbujanju razmišljanja ter vprašaja), ki jih otroci lahko sprejmejo oz. dopolnijo ustrezno uporabi izjave oz. hipoteze otrok ob zastavljenih vprašanjih, saj mu te sporočajo, kje Vzgojiteljica je otroke spodbudila k razmišljanju o je posamezni otrok v razumevanju nekega pojma tem, kaj je elektrika in od kje jo dobimo. Odgovore oz. vsebine. To pomeni, da otroke v raziskovanju otrok je dokumentirala. Vzgojiteljica: »Kaj je elektrika?«16 »Elektrika je štrom.« – Nejc P. »Če prijemaš elektriko na ograji, te lahko strese »Elektrika in voda nista prijateljici.« – v prst. Pozimi, k damo lučke na ograjo, so tud na Maša elektriko.« – Evelin »Elektrika je tud za televizijo.« – Luka Š. »Če aparat pade v vodo, te ubije.« – Maša – »K lahko te strese, če nisi dovolj previden.« Klara »Elektrika je tud, da vse dela.« – Luka Š. »Če je lučka vžgana, te lahko strese, če jo »K so skupi prklopjen.« – Lara zamenjaš, če ne dela.« – Sara »Žaga tud rabi elektriko, k gre gor pa dol.« – »Če so lučke na smreki užgane, te lahko opeče, k Nejc P. so pržgane.« – Evelin »Elektrika je tud za luč.« – Lara »Jaz sem se že enkrat spekla.« – Klara »Pa za računalnik.« – Nejc P. »Enkrat se je Lili spekla u elektriko.« – Evelin »Avto je tud na elektriko, pa akumulator, če pade »Na elektriko je tud televizija, da pol lohk dela.« u vodo, te tud ubije.« – Maša – Sara »Tud tiskalnik rab elektriko.« – Nejc P. »Radio je tud na elektriko.« – Sara »Pa telefon tud rab elektriko.« – Lara »Dvigalo je tud na elektriko, k je enkrat ati gledu, »Pa slušalke tud.« – k je bil dvigal pokvarjen.« – Evelin Luka Š. »Žarnica.« – »Ladje majo tud elektriko. Vem, k ma dedi barko. Evelin »Lučka.« – Sara Prosi gospoda, pa mu da elektriko.« – Elektriko dobi pr enmu gospodu, k dela barke. Klara »Pa strese te lahko.« – Klara »Trajekt ma tud elektriko, da se lohk poganja.« – Sara 16 Zapis dokumentiranih izjav otrok na zastavljena vprašanja odraslega v vrtcu je bil objavljen na forumu spletne učilnice študijske skupine za strokovne delavce OE Ljubljana. Avtorica zapisa je Mirjam Andrejčič, Vrtec Litija. 24 Vzgojiteljica: »Pritisneš na stikalo in luč zagori. Zazvoni telefon in babica želi govoriti s teboj. Prižgeš televizijo in lahko vidiš, kaj se dogaja po svetu. Toda, kako vse to deluje?« »Z elektriko.« – Lara »Z elektriko, k je vse povezano, vse stvari, ki so na elektriko.« – Maša »Pa tud sekular in ventilator.« – Nejc P. »Pa delajo vse te stvari, k so na elektriko, pa da dela mešalec.« – Luka Š. »Pa pomivalni stroj, da dela.« – Lara »Pa likalnik.« – Maša »Razdelilc za vse stvari z elektriko, da je lahko več stvari prklopjenih.« – Nejc P. Vzgojiteljica: »Kje nastaja elektrika?« »V elektrarni, tam delajo elektriko.« – Nejc P. »Tam vse skup prklopjo.« – Lara »Tud vlak rabi elektriko, da ga lohk poganja.« – Nejc P. »V elektrarni, k to so ene take hiše, al pa stavbe, k noter delajo elektriko. Ko so mel vlaki elektriko, pol so jih pa mele tud za lučke.« – Evelin Vzgojiteljica: »Kako pride elektrika iz elektrarn v naše hiše?« »Iz elektrarne so napelane po žicah štange in tam elektrika pride, ko prižgeš televizijo in vse programe.« – Maša »Če ni nobene žice, je elektrika napeljana pod zemljo, v transformatorju je štanga, poli gre pod zemljo.« – Nejc P. »Elektrika ni sam pod zemljo, mora bit pa plastika zraven.« – Luka Š. »Če cev poč, se lukno v cev nardi, pa se na elektriko prime voda, pol te pa strese.« – Luka Š. »V hiši imamo omarico, odpreš, vzameš varovalko, jo zamenjaš in daš jo stran, če kej ne dela.« – Maša »Pr nas se je u hiši neki zgodl, mama je preveč miksala, pa se je odštekal, pol je blo čist fuč, pol je oči luč ugasnu, smo bli u tem, pol je pa nazaj elektrika pršla k nam.« – Maša »Ata je tud enkrat z žago žagu, je šu razširt, pa je gumb stisnu, je u bajt varovalko zažgal, je ata varovalko zamenu, pa je ati vprašu mene, če je ata varovalko skuru. Pa enkrat peč ni delala, pa ni grel, pa je bla varovalka – jo je skurl – varovalko, pa so iskre letele, pa je šla mama pol pumpo vžgat. Poli je ati priključek za pečico isku, poli je zamenu varovalko, pa je tist noter dal, poli je pa mama vžgala, pa je delal.« – Nejc P. »Z elektriko, k majo take cevi v elektrarni, da vse to deluje.« – Klara »Iz elektrarne do naših hiš pride elektrika pod zemljo, po cevi.« – Sara 25 Vzgojitelj na podlagi temeljite analize pridobljenih informacij pripravi idejni osnutek za nadaljevanje dejavnosti/teme, ki poteka na razvojno primeren način. Idejni osnutek za načrtovanje dejavnosti mora izhajati iz evalvacije izjav otrok, da je v skladu z aktualnim razvojem in razumevanjem otrok. Vzgojitelj vključi otroke v načrtovanje tako, da se skupaj pogovorijo in dogovorijo o tem, kako in kje bodo poiskali pravilne informacije o tem, kaj je elektrika, od kje jo dobimo, kako jo uporabljamo. Otroke s tem učimo različnih strategij učenja. Naloga vzgojitelja je, da načrtuje dejavnosti, ki jih otroci ne bodo sami predlagali (ker jih ne poznajo, ker se ne spomnijo nanje), so pa nujne za razjasnitev neznanega/nerazumljivega. Tako zagotovimo, da otroke peljemo v znanju korak naprej. Vzgojitelj Premisli in oblikuje ugotovitve o tem, kaj otroci že vedo in česa ne, in si jih lahko tudi zapiše. Na podlagi evalvacije in ugotovitev izlušči namen vsebine/teme/raziskovanja in pripravi idejni načrt za nadaljevanje teme. Premisli o svoji podporni vlogi pri učenju otrok z raziskovanjem. Pripravi oz. zapiše (idejni osnutek) nekaj dejavnosti, pri katerih bodo otroci razvijali kompetenco učenje učenja. Razumevanje pojma kompetence učenje učenja koliko vedo/znajo sedaj. S tem ko naredimo sintezo pri raziskovanju z otroki in evalvacijo znanja skupaj z otroki, pravzaprav utrjujemo to, kar smo skupaj raziskovali oz. se učili. Ko gre osrednji oz. najdaljši del raziskovanja proti Tako pomagamo otrokom razvijati kompetenco koncu, je zelo pomembno, da skupaj z otroki učenje učenja, učimo jih ceniti lastni proces učenja, ponovno pregledamo vse zbrane, urejene in razvijamo jim občutek za pomen lastnega napora/ dokumentirane informacije. Ponovno pregledamo vložka pri učenju, učimo jih spoznavati in ceniti vprašanja in odgovore z začetka raziskovanja (zato učinek ter pomen skupine pri učenju (»več glav več morajo biti dokumentirani), preverimo pravilnost ve«) idr. Pri uporabi znanja poskušamo znanja, ki odgovorov/izjav/domnev oz. ovrednotimo ideje/ smo jih pridobili, uporabiti še kako drugače (t. i. pobude, ki smo jih skupaj z otroki preverili v praksi. »dodana vrednost«) in lahko že načrtujemo nove Otroci tako ugotovijo, koliko so na začetku vedeli in raziskovalne dejavnosti. 26 FS v praksi V tem primeru je poudarek na aktivni vključenosti otrok, na dokumentiranju in dokazih ter učenju otrok Risanje z ledom na asfalt od otrok. S tem primerom želimo prikazati vlogo odraslega pri spremljanju otrok v spontani igri in njegovo podporo pri spodbujanju razmišljanja in učenja otrok. »Tako kot v vsakem vrtcu tudi mi zunaj bivamo v vsakem vremenu, saj predvsem na tak način pridobivamo nove izkušnje in znanja, ki nam jih ponuja narava. Naša zelo zanimiva spontana dejavnost, ob kateri so se otroci naučili nekaj povsem novega, ob tem pa še veliko razmišljali, je bilo risanje z ledom na asfalt v lepem sončnem vremenu. Otroci so se ta dan igrali z ledom. Ob tem so spoznavali, da je led zelo mrzel, in če ga dolgo držijo, jih roke kar pečejo. Ko so se te igre naveličali, sem jim predlagala, naj z ledom kaj narišejo. Eni so dejali, da se z ledom ne riše, nekaj otrok pa je poskusilo. Neka deklica, ki je začela z risanjem, je rekla, da se nič ne vidi. Ko pa je čez nekaj trenutkov opazila to, kar je risala, je bila veselo presenečena. Otroci so ugotovili, da se sled veliko bolj pozna, če z ledom bolj pritisnejo, kot če rišejo na rahlo. Tako je risanje pritegnilo, motiviralo in navdušilo veliko otrok in v tej dejavnosti so zelo dolgo vztrajali. Ob tem sem otroke spodbujala k razmišljanju, zakaj risano opazimo z ‚zamudo‘. Odgovori so bili zelo različni – ker je led mrzel, ker je led prozoren, ker sonce stopi led. Tako risanje so še večkrat ponovili ter ob tem neizmerno uživali in se zabavali.«17 Katera naravoslovna znanja/spoznanja so otroci • Omogočila jim je preizkušanje oz. spoznavanje pridobili pri tej dejavnosti? lastnosti ledu. • Led je zelo mrzel. • Spremljala, podpirala in opazovala je dinamiko • pravočasno predlagala/ponudila novo dejavnost Z ledom se ne riše, ker se topi. (risanje z ledom). • • njihovega preizkušanja oz. njihovo igro in jim Če ga dolgo držijo v rokah, jih te pečejo. Če z ledom rišeš, se nič ne vidi, ker je prozoren. • Sledila je hipotezam otrok in jih ni vrednotila • Z njim lahko rišeš, če je dovolj mrzlo. (npr. da se z ledom ne riše, da se ne vidi ipd.). • Led je prozoren. Otroke je z vprašanji spodbujala k razmišljanju • Sonce stopi led. (npr. zakaj risanje opazimo z zamudo). • Sled ledu se bolj pozna, če z njim močneje • Omogočila je ponavljanje/utrjevanje dejavnosti pritisnejo na podlago. (z vidika učenja in z vidika uživanja otrok pri dejavnosti). S katerimi strategijami učenja so se otroci srečali in jih tudi razvijali pri tej dejavnosti (glagoli, Kako bi lahko pri taki dejavnosti uresničevali ki opredeljujejo naravoslovne/raziskovalne kompetenco učenje učenja pri otrocih? postopke)? Otrokom bi lahko ponudili videoposnetek Opazovanje, preizkušanje, opisovanje, primerjanje, ali fotografije, če smo jih lahko naredili med ugotavljanje, ponavljanje, vztrajanje, razmišljanje, dejavnostjo, da bi jih kasneje pogledali, se ob njih postavljanje hipotez in iskanje pravilnega odgovora. pogovarjali in jih komentirali. Opredelitev vloge odraslega pri tej dejavnosti V vsakem primeru pa bi lahko naredili zapis na plakat • Izkoristila je spontano dejavnost v nenačrtovani po dejavnosti, kasneje v igralnici. Pri tej dejavnosti okoliščini in jo spremenila v vodeno bi se lahko o tem pogovarjali in morebiti začeli iskati (raziskovalno) dejavnost. nove informacije v različnih virih. Te bi nas lahko • Otroke je opazovala pri igri (igrali so se z ledom). vodile v novo raziskovalno vprašanje ali temo. 17 Zapis s foruma spletne učilnice študijske skupine za strokovne delavce OE Ljubljana. Avtorica zapisa je Marina Peterlin, Vrtec Ribnica. 27 FS v praksi V tem primeru je poudarek na dokumentiranju in dokazu. Igra s konjički Prikazujemo kratek primer anekdotičnega zapisa,18 ki prikazuje spremljanje vzgojitelja neposredno v dialogu z otrokom v igralnici, pri otrokovi spontani igri. Neža je v vrtec prinesla konje. Razporedila jih je na mizo in jih risala. Neža: »To sem postavljala konje, da jih lahko narišem. V vrsto sem jih postavla. Toti teče, toti stoji, toti pa še tut stoji.« Vzgojiteljica: »Kako se imenuje konjski tek?« Neža: »Galop. Konji imajo kopita, grivo, rep, nozdrvi, da lahko vohajo.« Vzgojiteljica: »Kako se pa oglašajo?« Neža: »Z rezgetanjem. Mladič se imenuje žrebiček.« Vzgojiteljica je v pogovoru z deklico ugotovila, kaj deklica ve o konjih, kaj jo zanima in kako razmišlja, kakšne izraze je uporabila oz. kakšen je dekličin govor, povezan z značilnostmi konjev, ki so dekličin trenutni interes. 18 Anekdotični zapis vzgojiteljice Darije Hohnjec, Vrtec Rogaška Slatina, iz gradiva za seminar ZRSŠ Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, 2008.. 28 FS v praksi V tem primeru je poudarek na povratni informaciji in dokazu. Pogovor dveh deklic med sprehodom Prikazujemo primer dokumentiranega zapisa, ki prikazuje spremljanje in podporo vzgojitelja v pogovoru z dvema deklicama na sprehodu.19 Datum: 13. 10. 2015 Situacija: Z otroki smo bili na sprehodu. Nika se je držala s Tajo in med njima se je razvil dialog, v katerega sta kasneje vključili tudi mene. Nika: »A je res v vesolju vedno tema? Mi je Taja povedala.« Vzg.: »Ja, res.« Nika: »Ampak, ko je pri nas dan, je v vesolju noč. Ko je pa v vesolju dan, je pri nas noč.« Vzg.: »V vesolju je vedno noč. Ko je pri nas dan, je v Ameriki noč, ker se Zemlja vrti okoli Sonca (z rokami pokažem Niki) in je del Zemlje v temi.« Nika: »In če greš iz enega mesta, prideš potem spet nazaj. Mi je mamica povedala.« Vzg.: »Ja, poglej na primer takole (s prstom označim točko na Nikini glavici in z drugim potujem okrog do začetka. Niko to zabava in želi, da ponovim).« Nika: »Vidiš, da je res. Mi pa imamo doma eno knjigo, ki jo je napisal Jan Zemljič. To je zelo smešno. Jan Zemljič. Samo, da je on že umrl. Že takrat, ko se mi še nismo rodili.« Deklici sta vzgojiteljico prosili za pomoč pri iskanju odgovorov na trenutne dileme oz. vprašanja, ki so se jima porajala med pogovorom na sprehodu. Vzgojiteljica je ustrezno podprla deklici in jima poskušala pomagati v razumevanju in razmišljanju. 19 Dokumentirani zapis vzgojiteljice Darije Hohnjec, Vrtec Rogaška Slatina, iz gradiva za seminar ZRSŠ Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, 2010. 29 FS v praksi FS v praksi Primer vsebuje vse elemente formativnega spremljanja: aktivno vključenost otrok, dokumentiranje in dokaze, povratno informacijo, učenje otrok od Vključevanje otroka iz priseljene otrok ter vrednotenje in samovrednotenje. družine v vrtec Predstavljamo vzgojiteljičin zapis primera vključevanja otroka iz priseljene družine v vrtec, ki vsebuje različne elemente formativnega spremljanja otrokovega počutja, njegove vključenosti in podpore v učenju in razvoju. »Med pomembne cilje si kot strokovna delavka v oddelku vedno začrtam take, da vsak otrok, ne glede na kulturo, spretnosti in potrebe, v medkulturnem izobraževanju doseže aktivno in polno udeležbo. Vsakemu otroku skušam zagotoviti ustrezne izobraževalne izkušnje, ki ga vodijo do te mere, da doživlja zadovoljstvo, uspeh in sprejetost. Kako temu sledim? V največji meri prilagodim način dela individualnim značilnostim in potrebam otroka priseljenca, naredim individualni načrt na podlagi poznanih informacij, ki jih posredujejo starši, in spremljam napredek v razvoju in učenju otroka priseljenca (portfolio). Ob vključitvi otroka priseljenca pravočasno in temeljito seznanim vse strokovne delavce s temeljnimi kulturno-družbenimi posebnostmi države/družine, iz katere prihaja, hkrati pa spoštujem njihovo zasebnost, kulturo, jezik, vrednote. Tako pri strokovnih delavcih, ki prihajajo v stik z otrokom, kot pri starših priseljencih skušam vzpostaviti prijeten, zaupanja vreden odnos. Ravno tako na ravni »svojega« oddelka otroke in njihove starše s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije seznanim z državo, iz katere prihaja otrok priseljenec, z njenim jezikom in kulturo. Z otroki, ki že obiskujejo vrtec, pripravimo in oblikujemo načrt o tem, kako bomo sprejeli »novega« otroka, ga razveselili (običajno mu podarimo mehko igračo z logotipom naše skupine, ki jo izdelamo skupaj), se pogovorimo, kaj bi ga lahko skrbelo (kje se nahaja WC, kje napitki in voda, prostorska ureditev v igralnici – označimo s fotografijami, kaj se igramo v določenih kotičkih), katere igre bi izbrali, kako mu lahko pomagamo ob žalosti, vznemirjenosti; skratka, zagotovimo prijetno okolje ob sprejemu. Ravno tako se z otroki pogovorimo o morebitnih njihovih dilemah (kako nas bo razumel, kaj če se ne bo hotel igrati z nami). Kaj pa starši priseljenci? Pomagam jim pri vključitvi otroka v oddelek z razvijanjem partnerskega odnosa, pomagam jim pri izpolnjevanju dokumentacije zaradi nerazumevanja jezika, vključim tudi »tolmača zaupnika« (običajno nekdo od staršev ali poznanih, ki so se že srečevali s tako problematiko) za koordinacijo dela z otrokom priseljencem, ki mu starši zaupajo in se nanj obračajo po pomoč in informacije, spodbujam jih, naj navežejo stik z enako govorečimi starši (varnost, sprejetost), intenzivno naj se vključijo v organizirano obliko učenja slovenskega jezika, nemalokrat se povežem s strokovnimi delavci v mladinskem centru (v okviru centra za socialno delo). Pri komunikaciji stalno preverjam razumljivost sporočil s pričakovanimi povratnimi informacijami; kratka sporočila in vabila pripravim na začetku skupaj z zaupnikom v njihovem jeziku. Za konec samo še to: tovrstno delo je zame obogatitev tako na osebni kot na profesionalni ravni ter stalen strokovni izziv. Priseljencem priznavam pogum za iskanje boljših priložnosti zase, svoje otroke, družine.«20 20 Zapis strokovne delavke Vesne Žitnik, Vrtec Tržič, v spletni učilnici Oddelka za predšolsko vzgojo, 2016. 30 Izbrani primer vsebuje različne elemente formativnega spremljanja. Iz primera smo izpisali pet citatov, iz katerih so lepo razvidni posamezni elementi formativnega spremljanja in ki so zapisani/oštevilčeni v oklepaju ob koncu posameznega citata.21 1. »Cilje si začrtam tako, da vsak otrok doseže aktivno in polno udeležbo.« (2) 2. »Vsakemu otroku skušam zagotoviti ustrezne izobraževalne izkušnje, ki ga vodijo do te mere, da doživlja zadovoljstvo, uspeh in sprejetost.« (2) 3. »V največji meri prilagodim način dela individualnim značilnostim in potrebam otroka priseljenca, naredim individualni načrt na podlagi poznanih informacij, ki jih posredujejo starši, in spremljam napredek v razvoju in učenju otroka priseljenca (portfolio).« (2, 3) 4. »Ravno tako na ravni ‚svojega‘ oddelka otroke in njihove starše s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije seznanim z državo, iz katere prihaja otrok priseljenec, z njenim jezikom in kulturo.« (2, 3) 5. »Z otroki, ki že obiskujejo vrtec, skupaj pripravimo in oblikujemo načrt o tem, kako bomo sprejeli ‚novega‘ otroka, ga razveselili (običajno mu podarimo mehko igračo z logotipom naše skupine, ki jo izdelamo skupaj), se pogovorimo, kaj bi ga lahko skrbelo (kje se nahaja WC, kje so napitki in voda, prostorska ureditev v igralnici – označimo s fotografijami, kaj se igramo v določenih kotičkih), katere igre bi izbrali, kako mu lahko pomagamo ob žalosti, vznemirjenosti; skratka, zagotovimo prijetno okolje ob sprejemu. Ravno tako se z otroki pogovorimo o morebitnih njihovih dilemah (kako nas bo razumel, kaj če se ne bo hotel igrati z nami).« (1, 2, 3, 4, 5) 21 V oklepaju je zapisan in okrepljen prevladujoči element formativnega spremljanja: 1. AKTIVNA VKLJUČENOST OTROK V PROCES 2. DOKAZI 3. POVRATNA INFORMACIJA 4. UČENJE OTROK OD OTROK 5. VREDNOTENJE IN SAMOVREDNOTENJE 31 FORMATIVNO SPREMLJANJE V VRTCU Formativno spremljanje v podporo učenju Avtorice: dr. Ada Holcar Brunauer, mag. Cvetka Bizjak, mag. Marjeta Borstner, mag. Janja Cotič Pajntar, mag. Vineta Eržen, Mihaela Kerin, dr. Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, dr. Leonida Novak, dr. Zora Rutar Ilc, mag. Sonja Zajc, Nives Zore Strokovna redakcija: dr. Ada Holcar Brunauer in mag. Cvetka Bizjak Strokovni pregled: ddr. Barica Marentič Požarnik in mag. Marjeta Domicelj Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnica: Jasna Rojc Urednici založbe: Zvonka Kos in Andreja Nagode Oblikovanje in ilustracije: Davor Grgičević Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Fotografije: Shutterstock Spletna izdaja Ljubljana, 2025 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/FS_Formativno_spremljanje_v_vrtcu.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 238133763 ISBN 978-961-03-0901-7 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav