K I H
Po snežnem neurju v Beneški Sloveniji
Ut. 20.-	VIDEM,	16.-31.	MARCA	1952,	Leto	III. - Štev. 37
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400.—	lir,	6 mesečna 200.— lir.
Naše žene pred sodiščem
Dne 7. januarja t. I. so šle nekatere žene is sredenjske občine na županstvo in tam zahtevale, da naj se poveže njihova vas s cestno zvezo z dolino. To dejanje je bilo povsem upravičeno, ker čaka Zgornji Trbilj že dolgo časa na obljubljeno cesto, ki naj bi ga povezala z Oblico. Prav tako čakajo na cesto vasi Oblica in Duge.
Namesto, da bi pristojni organi priznali upravičenost gradnje te ceste, pa so se začeli prepirati z ženskami in so jih potem celo prijavili sodni cblasti.
Ceste v naših krajih so krvavo potrebne, in mora to uvideti vsak slepec. Potrebne so ne samo za povezavo posameznih vasi med seboj, ampak tudi za razvoj krajevnega gospodarstva. Kjer so ceste, tam je možnost da se razvije trgovina, da se izboljšajo zemljišča in da se dvigne krajevna proizvodnja. Kamor pride cesta, ni treba več nositi bremen v košu, ampak se jih pripelje z vozom. Tako se lahko pognoji tudi zemljišča, ki so daleč od hiše, kar bi bilo nemogoče če bi bilo treba gnoj nositi v koših.
Samo kadar ima cesto, lahko prebivalstvo prodaja svoje pridelke, ne samo doma, ampak tudi v oddaljenejših krajih, ter ima tako možncst doseči boljšo ceno. če mora nekdo nesti kostanj ali krompir v dolino, ga tam prav lahko izkoristi trgovec in mu vsili nizko ceno, samo da mu ne bi bilo treba nositi blaga nazaj domov. Vse drugače pa je, če blago pripelje z vozom in ga lahko tudi odpelje. Poleg tega pa je z obstojem ceste omogočena in olajšana gradnja stanovanj in gospodar skih poslopij, ker je lažje pripraviti gradbeni material na stavbišče. Končno pa je možnost, da se po izgradnji ceste odpre v vasi tudi trgovina za vaške potrebe.
Torej cesta, ki so jo zahtevale naše žene, je potrebna. Trdili so, da je demonstracija žena kršila demokratske principe. V resnici pa žene niso kršile demokracije, ampak so zahtevale neko javno delo, ki naj bi omogočilo nastanek demokracije v teh krojih. Demokracija namreč ni samo to, da gre lahko nekdo svobodno na volitve, ne da bi vedel zakaj se lahko voli in ne da bi vedel kaj pomeni votivna pravica. Demokracija pomeni tudi enakost pri plačevanju davkov, kakor tudi enakost pri koristi, ki iz njih izvirajo. Dandanes pa imamo ceste in železnice tam, kjer morda niso potrebne, nimamo pa niti navadne vozne poti, kjer bi jo nujno potrebovali.
Zahteva za gradnjo ceste v Trbilj, O-blico in Duge, pravijo da ni demokracija. Ali je bila morda demokracija to, da so gradili ceste v Libiji, Etiopiji in Albaniji?
Tako bodo morale žene, ki so zahtevale za svoje vasi takšna dela, ki bi omogočala njihovim družinam pravo demokratično življenje, priti pred predstavnika pravice.
Vprašamo tega predstavnika:	S kak-
Sno pravico bo sodil te žene? Ali v imenu pravice, ali pa samo v imenu prava? .4fco misli, da bo lahko sodil v imenu pravice, se zelo moti. Te ženske so zahtevale pred občinskimi oblastmi samo pravico. 'C<j pa bo rekel, da ne sodi njihove zahteve, ampak samo način kako je bila ta zahteva napravljena, potem mu povemo, da bi moral soditi predvsem tiste, ki so odgovorni za ignoranco, v kateri se žalibog nahaja velik del našega prebivalstva.
če bi te žene v resnici prekršile demokracijo, bi bilo treba za ta prestopek držati odgovornega tistega, ki jih je prisilil k temu koraku, samo zato, da bi dosegle, kar bi jim morali dati v pravi demokraciji brez posebnih prošenj.
če pa mislijo soditi te žene samo v
Deželna ureòitev in mi
V zadnjem času smo zopet opazili večje zanimanje v političnih krogih za problem deželne ureditve Italije. To pomeni, da se bližajo v državi upravne in politične volitve, ker se le ob takih prilikah spravi zopet na dan avtonomna ureditev dežel.
Princip upravne decentralizacije in deželne ureditve, je bil nekoč med glavnimi točkami demokrščanske politike, ko so se ti prvič pojavili na politični pozor-nici po zadnji vojni. Po letu 1948 pa je ta stranka popolnoma pozabila na deželno avtonomijo in začela uvajati centralizacijo vsega italijanskega življenja. Kominformisti pa, ki so bili prvotno proti deželni avtonomiji, so začeli pozneje zahtevati njeno praktično uvedbo. Pri tem ni bilo nikakršnih ideoloških vzrokov, ampak samo praktični motivi. S principom deželne avtonomije so mislili, da bodo oslabili premoč stranke, ki je na vladi.
Tako je pred 18. aprilom 1948 krščanska demokracija, ki je bila v državi v manjšini, računala, da bo na ta način po deželah zdrobila premoč social-komu-nistov v parlamentu. Računali so, da je preprosto ljudstvo bolj pod vplivom verskih elementov. Premoč demokristjanov v občinskih in deželnih upravah, ki bi imele upravno avtonomijo, bi tako lahko bila uspešna protiutež social-komunistov v parlamentu.
Ko pa so prišli demokristjani na o-blast, niso več na to mislih. Sedaj pa, ko se zopet bojijo, da bodo izgubili absolutno večino v parlamentu, so spravili zopet na dan uredbo o deželni avtonomiji. S tem skušajo zopet obvladovati politično življenje v Italiji.
Na prvi pogled se zdi, da se na ta način bližamo tudi rešitvi našega problema. V resnici pa r.i tako. Čaka nas še dolga pot in mnogo borbe preden bomo dosegli priznanje naših pravic. To priznanje pa moramo doseči z našim delom in z borbenostjo našega duha. Ne smemo pričakovati, da se bodo drugi pobrigali za naše razmere in naš položaj.
Primer Tunizije
Položaj v Tuniziji je še vedno težak, ker nacionalisti neprestano napadajo Francoze. Tudi v Indokini so bili Francozi zadnje čase prisiljeni izprazniti neko važno postojanko.
Spričo teh porazov francoskih sorodnikov, se delijo Italijani v dve skupini; eni so zadovoljni, ker vidijo v tem maščevanje zgodovine za odvzem kolonij Italiji; drugi pa vidijo v teh porazih ošibitev neke zapadne velesile in pojačanje nevarnosti za konservativne demokracije.
Mi v vsem tem ne vidimo drugega kot ponoven dokaz, da človeško pravo mora prej ali slej in neizogibno zmagati. Zato je zaman če si del ljudi še vedno utvar-ja, da bo lahko drugi del smatral kot sužnje.
Ura svobode bo prišla za vse. Treba je imeti samo potrpljenje in počakati.
imenu prava, potem jim povemo, da je pravo sovražnik pravice. Kdor ukrade kos kruha, da bi ga dal svojemu stradajočemu otroku bo morda prekršil pravo, ne pa pravice, človeška družba, ki je žrtev tatvine, bi mu morala s poštenim delom nuditi možnost, da bi lahko kupil kos kruha, s katerim bi nasitil svoje otroke.
* * »
Na razpravi, ki je bila na sodniji v Čedadu v petek dne 7. t. m. so bile žene iz Slednjega oproščene, ker dejanje, za katerega so bile obdolžene, ni kaznivo. Vendar pa to še ni dovolj in bodo morale cblasti odpraviti tudi vzroke, ki so privedli žene do tega, da so protestirale proti krivici.
Veliki politični spletkarji iščejo samo svojo lastno korist in bi zanjo žrtvovali tudi naše osnovne potrebe.
Zato se moramo v tem novem položaju zavedati, da predstavlja podelitev deželne avtonomije s posebnim Statutom za vso furlansko pokrajino in torej tudi za nas, ne samo neko potrebo, ampak tudi korist. Edino iz takega novega položaja se lahko porodi tisti odnos bratstva, ki je potreben za vsako dobro in uspešno delo. Istočasno bomo pri takšni ureditvi dosegli tudi vse tiste prednosti, ki so r.eobhodno potrebne za izboljšanje našega gospodarskega položaja.
O
»UČINKOVITA« POMOČ VLADE PONESREČENCEM
Izseljevanje in njegovi vzroki
mmm	1
O izseljevanju iz Beneške Slovenije bo prinesla bolj jasno sliko kot pa besede, spodnja razpredelnica, ki se nanaša na podatke v letih 1927-28. Iz te razpredelnice je razvidno kako se je vedno bolj
razvijalo izseljevanje in kako pada prebivalstvo zaradi tega izseljevanja v vedno večjo revščino, ker izgublja svoje najboljše sinove.
RAZPREDELNICA o izseljevanju in priseljevanju v Beneški Sloveniji
1			MOŠKI				ŽENSKE			Razlika
										med izse-
		V državi		V inozera.		V državi		V inozem-		ljenci in
		1977	1928	1927	1928	1927	1928	1927	1928	priseljenci
: Ahten	izšel j.	1«5	165	73	77					
						47	36	16	9	— 447
	priselj.	lb	14	33	36	7	7			
1 Čedad	izšelj.	155	135	85	54	145	123	15	9	— 124
	priselj.	128	149	18	21	159	126	2	4	
Dreka	izšel j.	6	8	4	3	7	8	1		— 37
	priselj.			—	—				—	
Fojda	izšel j.	61	13	61	49	63	26	18	28	— 236
	priselj.	20	15		2	29	17	—		
Grmek	izšelj.	_				7	_		_		
	priselj.	—	-	—	—	—	-	—	'—	— 7
Brdo	izselj.	5	11	4		15	16	5		
	priselj.	2	15		11	4	7		12	— 5
Neme	izselj.	7	19	12	55	10	13	7	12	— 172
	priselj.	22	13	—	—	18	13		5	
Tajpana	izselj.	24	25	23	19	15	20	5	4	— 135
	priselj.			—	—		—		_	
Podbon.	izselj.			23						
		9	12		3	30	13	8	2	
	priselj.	4	8	—	2	20	9			— 57
Rezija	izselj.	33	22	62	63	32	31	9	12	— 161
	priselj.	3	10	34	16	9	16	6	9	
St. Lenart	izselj.									
		5	6	2	3	10	12	2	1	
	priselj.	3	2	—		7				— 29
Sv. Pet. Sl.	izselj.	19		31						
			44		2	15	35	10	3	
	priselj.									— 159
Srednje	izselj.		4	6	2		5	2	1	
	priselj.	—		—	—	—				— 20
2 arčent	izselj.	85	116	265	244	191	128	85	80	- 546
	priselj.	103	98	132	107	107	78	12	11	
T or jan	izselj.	25	8	-			25	4	_		
	priselj.	15	4	—	—	18	10	—	—	- 15
Prapotno	izselj.	17	46	4	12	12	50	3	1	
	priselj.	40	34	—	3	41	33	—	-	— 16
Rtin	izselj.	55	53	126	109	67	62	71	42	
	priselj.	39	45	7	10	32	38	6	3	— 405
Sovodnje	izselj.		N ]		g		3			
	priselj.	—		—						
Iz zgoraj navedene razpredelnice je razvidno, da obstoja poleg izseljevanja tudi priseljevanje. Tu moramo seveda lečiti med priseljevanjem iz drugih pokrajin države in priseljevanjem iz inozemstva, katero predstavlja skoraj izključno tiste domačine, ki so si morda malo opomogli v inozemstvu in se potem vračajo domov.
Priseljevanje iz drugih pokrajin Italije pa predstavlja le v majhni meri povratek domačinov na svoje domove. Pač pa je v številu priseljencev mnogo ljudi iz drugih pokrajin, ki so dobili v naših krajih službo. Ti so v splošnem predstavniki kulture, svobodnih poklicev in trgovcev.
Ta pojav bi se lahko odpravil, če bi se
spremenilo splošno politiko, ki se je doslej izvajala, v teh predelih. Lahko bi po eni strani zmanjšali izseljevanje, po drugi strani pa odpravili priseljevanje nedo-mačinov iz drugih pokrajin Italije. Za dosego tega pa bi bila potrebna bolj pametna politika, ki bi poskrbela za prosvetno povzdigo in izobrazbo prebivalstva v njegovem materinskem jeziku. Tako bi lahko mnoge svobodne poklice, ki jih sedaj izvršujejo priseljenci, opravljali domači ljudje, kar bi bilo v korist njim samim in tudi prebivalstvu, ker bi se z njim pogovorili v njegovem lastnem jeziku in ker poznajo bolje domače probleme, šege in običaje.
Kar pa se tiče razvoja trgovine in drugega delovanja, ki zahteva tudi nekaj
kapitala, bi bilo potrebno poskrbeti za večji razvoj zadružništva, s katerim bi lahko izboljšali današnji položaj. Tako bi bilo n. pr. koristno, če bi poskrbeli za ustanovitev kmečkih posojilnic, ki naj bi nudile denarno pomoč domačemu prebivalstvu. Te kmečke posojilnice bi imele podobno nalogo in namen, kakor so jih imele svojčas hranilnice in posojilnice, ki so gospodarsko podpirale potrebne ljudi. Kmečke posojilnice so pred fašizmom že obstojale, ta pa jih je polagoma odpravil.
Skratka, delo za razvoj tega predela bi moralo iti za tem, da omogoči domačemu prebivalstvu izkoriščanje vseh krajevnih možnosti, ne pa da ga prisili poiskati si kruha v inozemstvu in istočasno nuditi v teh krajih delo in zaslužek tujim elementom.
PRI NAS IN PO SVETU
RIMSKA POSLANSKA ZBORNICA je sprejela zakon o povišanju plač državnim uslužbencem. Za povišanje plač bo država morala potrošiti 61 milijard lir.
V ITALIJI so začeli poskušati zdravljenje jetike z novim zdravilom »Nikoti-bir,«. Upajo, da so končno našli pravo zdravilo proti tej zavratni bolezni pljuč.
1200 MILIJARD LIR, kakor poročajo iz Rima, je bilo v prometu do 31. januarja v Italiji.
GRŠKI ZUNANJI MINISTER VENI-ZELOS je prišel v Rim na obisk. Minister se je razgovarjal z italijanskimi državniki in je izjavil, da je Italija pristala na ozko obrambno sodelovanje z Grčijo in Turčijo v okviru Atlantskega pakta.
ZA IZVOLITEV 46.896 občinskih in 648 pokrajinskih svetovalcev bo v 2.423 občinah 33 pokrajin Južne in Srednje Italije, tekom 25. maja t. 1. klicanih na volišče 11 milijonov volivcev.
PREKO 50 SMRTNIH ŽRTEV so povzročili snežni plazovi v Sloveniji. Na Tolminskem so zaradi nevarnosti morali izprazniti 2i. vasi. Najbolj prizadete so bile te-le vasi:	Borjana, Žaga, Bovec,
Drežnica, Volarje, Znojile; v Baški grapi, Vojsko, Cepovan in Gorenja Trebuša, škoda, ki so jo prizadejali snežni plazovi znaša po zadnji ocenitvi nad 50 milijard dinarjev. Zaradi te velike nesreče, ki je zadela prebivalstvo na Tolminskem je angleška vlada izrazila sožalje Jugoslovanski vladi.
45 MILIJONOV DOLARJEV POMOČI JUGOSLAVIJI. Vlade ZDA, Anglije in Francije so dodelile Jugoslaviji, razen že dodeljenega zneska 75 milijonov dolarjev še 45 milijonov dolarjev kot ekonomsko pomoč za razdobje 12 mesecev do vključno 30. junija 1952. Od tega zneska bodo ZDA dale 29 milijonov 250 tisoč dolarjev, Anglija 10 milijonov 350 tisoč dolarjev in Francija 5,400.000 dolarjev.
REZIJA
Skrajni čas je, da se bo napravilo tudi za našo občino kaj koristnega. Zvedeli smo namreč, da je bilo določeno za Rezijo tri milijone in pol lir za pogozdovanje. Včasih je imela naša dolina mnogo gozdov, a tekom let, zlasti v dobi med prvo in drugo svetovno vojno so bila iztrebljena najlepša drevesa, tako, da so na mnogih krajih ostale le goličave. Za nas so bila drva vedno glavni vir dohodkov, z neprestanim izsekavanjem pa so se ti seveda sedaj močno zmanjšali. Pripomniti moramo, da se pri nas ni nikoli pogozdovalo. S tem, da se bo v Reziji pogozdilo, se bodo prav gotovo tudi preprečili mnogi snežni plazovi, ki nam sedaj delajo toliko škode. Tudi neurniki bodo dela'i manj škode, ker bo drevje zadrževalo vodo. Reči moramo, da bo po-gozditev Rezije res koristno delo.
NESREČA RES NIKDAR NE POČIVA, doleti te kadar jo najmanj pričakuješ. Tako se je pretekli teden zelo hudo ponesrečila naša vaščanka Butolo Gelinda, stara 28 let, na pragu svoje hiše. žena je nerodno stopila na prag in zaradi tega padla na tla. Pri padcu je zadela z glavo ob rob stopnice in si prebila glavo. Prepeljali so jo takoj v videmsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo in naibrže tudi pretres možganov, če ne nastopijo komplikacije, bo Butolo ozdravila tekom enega meseca.
* * *
še ene drugo nesrečo moramo beležiti v naši ODiini, ki se je pripetila v tem mesecu. Ernest Di Lenardo, star 74 let, se je namreč smrtno ponesrečil. Nesreča se je zgodila na železniški postaji v Tar-žizmu. Mož je odpotoval iz postaje v Re-zjuti in je bil namenjen v Taržizem. Ker ni pravočasno opazil, da je že na namenjenem kraju, je izstopil ko se je vlak že premikal in tako končal tragično pod kolesi. Ta nesreča je vzbudila v naši dolini veliko žalost, kajti pokojni Di Lenardo je bil zelo delaven mož in priljubljen med domačini.
V svojem življenju je mnogo delal, prehodil je skoraj vso Evropo vedro v boju za vsakdanji kruh.
GORJANI
BREG. — Zavu.j snega so muorli pustiti njih hiše več kuj pou judi naše uasi, rak’ te bi perikul, ki no se uderita plazi an hiše nesita. Za srečo to nje neč kej takega paršlo an takoviš so morii usi ju-dje jeti spekat ta njih hiši.
FLAJPAN. — Cjesta, ki na zveže našo uas s Sv. Jeleno na nje šče odperta, an tuo te parr esló no veliko škodo naši uari. So m n obečali, ki no jo če očediti, ma fin donàs majedan o nam nje paršou na pcmuoč. Ne č o kej mo tekaj timpa, zak’ snjeh o ne re tekaj hitro ta otu an prej, ki o se bo vos staju on če priti abriu. Za-tuo nardimc sami tuo, ki ve moremo, zak’ d jelo nareto to če beti simpri za naš interes storjeno.
NEME
RAMANDOL. — Tu naši vasi smo simpri mjoli ospuoda an od kar e nam umar naš pre Jožef Slobbe taz Tajpane, ve se muoremo kontentati, ki on hodé dan bot po tjedne majšo pjet, vizuoski. čudno to nam se tuole zdi, zak’ tej, ki smo morii daržati ospuoda prej, bi morii ga mjeti še anjelé.
ČERNEJA. — Od naših uasi to šlo po svjete tu tim parvem tjednu 12 djelou-ce. Od tej h te šlo največ tu Francijo, kjer to je žej več ljet, ki no djelajo še druži naši vaščani.
VIZONT. — Par Vigantah no ne,čejo šnje čuti naši komunski poglavarji za priti nam na pomuoč za uodo parpejati. Kuo no djelajo r.ašl možje, ki no hodijo uasaki tjedan tu Njeme. A no ne znajo ta dole storti mjeti še nam naše dirite. No pridita hledat oré iz Vidma prefet an mjedih provincial kako uodo ve muoremo piti. Anjelé, lei on še snjeh se taji na je usa motna an večkrat ve vidimo še uàuce, ki no se točijo tu seglote.
TAJPANA
Smo žej pisali tu tim družim »Matajurju« kako so tu našim komune nardi-li s puošto, ki na bi muorla beti dana tu roke našim judam. Anjelé čemo pisati, zak’ no usi v j edita kaj leter an valje so obrjetli skrite, ki njeso bli odposlane tjem, ki so ble indiricane, an za tele no-tieje mjeti smo muorli se obamiti dire-cjoni provincial od puošt tu Videm. Ta med tjem kupu leter so obrjetli 3 asenje od Banca Nazionale del Lavoro; 5 valje poštal za 13.052 lir.
Autoritat, potim, ki smo mi publiko denuncja'.i kako to se djela s puoštom tu rešim komune, ne začela djelati indaži-
IZ NAŠIH VASI
ne. No pravijo, ki take reči so žej več
ljet, ki no se djelajo tu našim komune an buoh vje kaj soute so judam takoviš skrili. Od tena čemč šnje pisati kar ve bomo vjedali ljeuše.
PROSNID. — U sabotu parvega tega mjesca ne se godila par Maticeh velika nesreča. Mladi puobič Remo Černetič je šu ta dan u šuolo. A ker tud par nas je zapadlo zlo snega, učiteljica Mauro je storia malim otrckam dvorišče čedit, ki je blo neprihuodno. Med temi otroc je blu tud ubogi Remo Maticeh, ki glih kar je z drugimi vaščani čediu snjeh na dvorišču od šuole je dol padla napa od strje-he, an pru njega zadjela. Puobič je biu pobran od tleh žej u nezavesti an hitro potlé ga je očja Anton nesu u Platišče, kjer je biu slučajno mjedih an mu je dau parvo pomuoč. Potlé puobič je biu hitro pejan u Videm u špitaU an tam so mu šafal, de ima rebra zlomiene, zlomje-no no kol j eno, pluče poškodovane an to desno nogó ranjeno. U Spitale nuoč an dan muorajo bit blizu puobčh očja al’ drugi domači.
Tale nesreča je zlo partresla judi naših vasi, an bruozar, de lih na tistim mjestu kjer je napa padla njeso bli otroc, zak’ drugač bi jih ubilo, če bi na glavo vos materjal padu. Rema Černetiča samo je zadelo, ob stran an drugega puobča, ki se nje tkaj udaru. Sada bomo videl duo je kriu take nesreče. Učiteljica nje mjela nabedne pravice stuort našim puobčam dvorišče čedit zatuo ona sama bo muorla pred lečam odgovarjat za tako nesrečo.
BRDO
TER. — Naša latarija na z Ijepim ri-žultadom zaključila finančno bilanco lje-ta 1951. Na zadnji semble„i, ki so jo mje-li usi sočjeni so usi vidali, ki miništra-cjon na zarjes meiità biti pohualjena, an zatuó judje so bli zlo kontenti, ki kare-ke miništrative no bodita še tu rokah takih judi. Bilanca ljeta 1951 ne ba zakju-čena zlo čtiva, še če ne naša laterija dala dosti mijarje lir komitadu za koštru-cjon monumenta naših padlih tu ueri.
AHTEN
MALINA. — Tu naši vasi smo mjeli neviče. Oženou se je Skubla Peter an je uzeu Terezijo Pelizzo. Mlademu paru ve auguramo pouno srenče an vesejà.
* * *
Kar e zapadu snjeh te bo še tu naši vasi dosti judi, ki njeso tjeli bougati ordino od autoritadi za jeti ejeste čedit an teli so rajši stali skriti tu hišj an kukali po oknah kadà na bo pot libera za von veljesti. Ma na jim ne puojde takoviš hladko, zak’ tej, ki smo čuli pravič, no boju muorli plačati najmanj 1000 lir multe.
ČEDAD
U saboto parvega marca je po dougi an hudi boljezni umaru u našim špetalu Skuor Benjamin, dema iz Prosnida u tajpanski občini. Skuor je biu star komaj 24 ljet an se je zdravu dua mjesca tu našim špetalu, nimar misleč, de bo o-zdravu an mogu žoldit mlade ljeta s svojimi judmi med katjerimi je biu zlo parjubjen. Domači njeso mogli pejat svojega martvega sina na domač britof u Prosnid, zak’ u teli vasi je še nimar dost snjega an pot nje bla še odperta. Pogreb je biu u Čedad,e; k zadnjemu pre-zguodnemu počitku je spremilo rancega Benjamina dost judi, posebno parjate-ljou, ki se ga bodo nimar spominjali, zak’ je biu dobar an parjubjen puob.
* * •
Tu Čedade febrarja mjesca so umarli 15 judi; rodilo se jih je pa 16, an od telih zadnjih je 13 čičic an 3 siniči.
• * *
Poručil so se pet paru an med temi so tud’ Martinčič Marija an Venica Ida iz Slovenščine.
TORJAN
TAMORA PRI MAZEROLAH. — Za plačilo od votou, ki so jih dali naš judje lansko ljeto našim kamunskim poglavarjem, so lih tisti ljetos zlo povečjal taše, čerauno pru itsti možje so obečuval, de našo vas boju narbuj pomagal kadar boju mjel kamunsko bruzdó u rokah.
Sadà smo vidali kako so bli mož be-sjeda. Njim je blo važno m jet samo stou na kamunskim konseju za potlé z nam djelati še slabš, ku tisti, ki so bli prej.
A jim po v jemó pa, de nas ne boju vič za nuos ulačil nobedan, zak sadà smo jih provai tiste an ta druge an smo vidal, de usi so glih kar majó komando u rokah.
FOJDA
Tud’ u našim kamune se je parkazala kravja bolezen slinauka (afta) an do te-hh dni te infetalo 13 hljevou naših gorskih vasic. To nje dougo, ki smo pisali gor čez tuole, zak’ no se judje branita an no ne pustita po hljevah foreštjerje; ne kupujejta krau tu tjelim timpu. A te bo tjeh, ki njeso ubougali an takoviš ve muoremo anjelé tarpjeti usò škodo. Zatuo ne stuojmo uzabiti na usé te regule za morjeti ustaviti slinauko almankuj tu te. hljave, ki ne se parkazala, an ne stuojmo pustiti kupcou, ki no hodita po naših vaseh.
PEDROŽA. - Je umaru u 78 ljet starosti naš vaščan Ivan Vinazza. Ranci Ivan je biu dosti timpa bolan tu pasteji an
mjedihi mu njeso morii več neč pomati.
*	*	*
Fameji Beligoja Antona, ki on se o-brenče na djele tu minah od Belgije, se je rodiu dan Ijep an zdrou sinič. Trie to je te trečji otrck njeh hiše. Fameji an Antonu dosti augurjou.
*	*	«
U 79	ljet	starosti	je	umar	Alpino	Ivan
(Zuan). Ranci Zuan e bi zlo parjubjen od naših judi. On e organizou za nardit našo laterijo an vodu djelo kar ai je gradi’i. Usi judje so paršli ga sprjemat k zadnjemu počitku.
PODCERKEV. —	Fameji	Simoniča
Guerina se je rodiu an ljep sinič, ki so mu ložli ime Dante. Simoničam an nove-mu rojencu dosti augurjou.
ČENEBOLA. — Zavoj plazou snega so ble uničene dvje bajti ta na Raunah. Snježni plaz e se uder glih ta nad nje-mi an od, njih to nje neč ostalo. Bajte so ble od naših vaščanou Trakonja Angel an Petrič Alojz, škedo, ki so utarpjeli znaša več koj dan milijcn lir.
■s *	*
E umar tu Valdagno, kjer e žej od več cajta djelu, naš vaščan Kont Gino, star 48 ljet. Ranceha Konta ne zajela na huda polmonita, ki majedan mjedih o nje mou ga braniti pred smartjo.
GRMEK
IJESA. — Dne parvega marca se je rodiu fajan puobič Marinič Lucijan, sin Jožefa Mariniča an Kanalac Marte. Maj-hanemu Lucijanu želimo puno zdravja an srenče.
SEUCE. — Je umarlai 73 ljetna Zdrau-lič Marjanca, Tarbijanova po domače, iz naše vasi. Pogreb je biu u srjedo 5. telega mjesca. Na grobu so domači pjeuci zapjel’ an par slovenskih žalostnih.
TOPOLOVO. — Dvakrat oklani od udnegà psa. — Lansko ljeto marca mjesca so šli djelouci iz naše vasi na djelo u Korsiko, zak’ gospodar, ki je paršu ponje je obečou an spodoban zaslužek, taj-šen, ki tiče adntmu djeloucu, ki djela po osam ur na dan.
Djelouci, ki so šli u Korsiko sa že parve dni videl’, de so bli goljufani, zak’ djelat so muorli po 14 ur na dan u gozdu an zaslužek je biu takuo majhan, de še kruha zadost njeso mogli kupit. Dogo cajta so muorli djelat, de so paršparal denar za pot za prit nazaj damù u tisto rjeuščino iz katjere so utekli s tioštam, de boju u Korsiki ušafal buojše življenje.
Nje blo pa zadost, de so ogoljufal tele. Pred tremi mjesci je paršu an drug gospodar iz Korsike djelouce gledat’ an pe-ju jih je za sabo iz Topolovega šest. Tud’ ta jim je pravu, de boju uogje kuhal an tìarvà, ki bojo sjekal’ so zlo debele, de jim bo zatuo lahko zaslužit velike zor-nade. Povjedu jim je tud’, de on na misli ogaljufat jih takuo kot so bli ogoljufani ta druz, ki so lansko ljeto šli čja. Naš djelouci, ki so zlo potrjebni an gledajo posjerode za se ušafat. djelo so vjer-val telim zapeljivim besjedam. Ko pa so paršli u Korsiko so hitro videl, de nje takuo, ku je blo govorjeno. Videl so, de na njih žuje če gospodar hitro napounit mošno. Spali so zlo u slabim prastoru, djelat so muorli ku žvina. Hrana jim je bila slaba an nezadostna an zatuo so muoral prosit okuol kmetu za se preži-vit. Težkuo jim je blo za prit do denarja za se varnit damu. U svojo vas so se
nazadnje le varnil 2. marca lačni an brez, soudu.
Povjedat muoramo tud’, de u Korsiki so se bli obarnil na italijanske oblastnike a obedan se nje teu pobrigat za jim zbuojšat življenje.
Prosimo italijanske zatuo postavjene oblasti u imenu usjeh naših judi, naj ne pošijajo naših djeloucu u guoršo mize-rijo ku jo mamo par nas.
U Italiji pravijo, de je an tajšen lec, ki parmuora usim psam nosit korp na gobcu, mi pa se uprašamo, zaki italijanski oblastniki njeso ložli korpa tistemu psu, ki ie biu že ankrat oklu naše dje-luce.
SREDNJE
Naša vas ima zarjes adnó veliko čast, zak’ tle par nas nje nabedne butjehe, kjer prodajajo tobak an sou. Ci se ne motimo, mislemo, de u ejelim kamune je nje, zak’ Zamier, kjer hodimo tele reči kupuvat ne spada pod naš kamun, am-pa pod Sv. Lenartšlfm.
Naš judje so vičkrat zaprosil, de bi se odperla prodajalna soli an tobaka a do donàs se nje še nabedan pobrigu za kaj takega postavit. Tuole je zarjes špotlivo, zak’ ga nje kamuna u ejeli Furlaniji, de bi ne irmi tobačne prodajalne. Vič juških ljudi, ki hodijo tle an prašajo kje je bu-tjeha tobaka se zlo čudijo kar jim po v jedo, de u Srednjem je nje.
Za tuole rešit bi se muoru kajšen pobrigat, sa či se nardi domando za licenco jo buodo sigumo dal, zak par nas je zadost judi. An tud’ zaslužka bi irmi tisi, ki bi prodaju, posebno u Srednjem, kjer usak dan hodijo puno judi na kamunski oficih. Troštamo se, de se bo hitro tikeri ganu an napravu tisto domando.
ZAMJER. — Družini Kručil iz naše vasi je lisica odnó noč cdneslà kakoške iz kakošnjaka. škodo, ki so jo mjel je zadost velika, ki bi se splačalo nastavit skopac taki divjačini, posebr.o sadà, ki zavuj snega se bližajo hišam.
DUGE. — U nuoči od petka do sobote 22. febrarja so ušafal u snjegu martvega vojnega invalida 76 ljetnega starega Gr-baca Bepulna. Tist dan prjet je raoik Bepo kupe z njegà vaščanami odmjetu snjeh iz Dugega do Oblice. Zvičer se pa je no malo zamudiu u Oblic, potlé, ki niegà vaščani so bli že šli damu. On pa se je sam zderu iz Oblice do Dugega an na žalost pru blizu njegà vasi ga je srečala smart, ki ga nje pustila do duoma. Rancega Bepulna so ga ušafal domačini drugi dan po njegà smarti a n mislejo de je zmarznu. Za napravit pogreb so čakal 6 dni dokjer njeso paršla njegà dva sina iz Belgije.
PODGORA. — U pand ejak nas je za venčno zapustila naša 80 ljetna vaščanka Kvalica Perina. Pogreb je biu na pepeunico. Zlo težkuo pa je bluo jo nest h zadnjemu počitku zavoj dost snegà iz Fodgore do ob’iškega britofa.
SV. PETER SLOVENOV
Smo zvjedel, de na juška dita, ki na vjemó še od kuod je, imà r.amjen u špje-tre nardit dan frigorifero za shranit sadje, ki se pardjela u Rečanski an Nadi-ški dolini. An nje dugo od tuod, de so teli tud’ gledal za ukupit svjet za zgradit tisto hišo. Ce je tuo rjes, mi na muoremo, ku pohualit tako iniejativo, zak' par nas an frigorifero bo zarjes parnesu velike koristi. Takuo naši kumeti bi mjel buj blizu za prodajat njih pardjel-ke an višro jim buedo plačal po buj visokim kupu. Je že dugo cajta, de se guo-ri, od tistega frigeriferja an ankrat so se tud’ interešal vič judi za tuole postavit. Vjemo, de kar je biu še žiu ranci Rudolf Costaperarja iz Dolenjega Barnasa, se je zlo brigu za judi skupe spravit, de bi nar-dil gor no tako fabriko, ki naj bi bli so-čelni tud’ tisti, ki pardjelajo sadje. Zar tuo ne bi blo slabo, de se tist frigorifero nardi u koperativi, de takuo boju mjel korist usi kmeti, ki u njim rosijo sadij-ske pardjelke. Nje slabo če juška dita nam tuo postavi, ampa buojš bi bluo, če bi mi sami se nardil tisto fabriko.
» * •
Družini Cenčič se je rodila adnà ljepa
čičica an takuo sadà imajo dva otrokà.
Mladima zakoncema častitamo an jim
pošijamo naše pargur.dbe.
* » «
Naša vaščanka Fausta Kukovac je dosegla 100 ljetnico svojega rojstva. Gospa
Kukovac je narbuj stara àenà u Bmeški Sloveniji.
GORENJI BARNAS. — Učitelj Toma-
zetič Ezio iz Saržer.te se je po dugi bo-
ljczni spet varnu učit u šuolo naše vasi.
* * *
Sta se poročila naši vaščani Anton Spehonja an Irma Blazutič. Mlademu paru želimo puno srenče an vesejà.
DOLENJI BARNAS. — Za venčno ras je. zapustila naša vaščanka Manzini Alojza. Ranca Alojza je bla stara 67 ljet. Družini izrekamo naše sožalje.
ŠT. LENART
Za ta buoge otroke, ki hodijo u šuolo an ki nimajo sudu za se ukupit bukve, so daii: dr. Renato Trainiti 500 lir; go-spuod Jožef Podreka 500 lir; gospucd A-dami Ruggero, kamunski mož. 500 lir; gospuod Pertoldi Aldo 250 lir ; gospa Sitar Terezija 350 lir; butjeha Garjupovih so dal 15 šuolskih zvezku.
UTANA. — Po kratki boljezni je umaru naš vaščan Ivan Ošr.jak (Zaneto smo ga po domače klical), očja gospuoda du-hounika Eugena Ošnjaka an naš biuši mežnar. Usi so ga imjel radi u naši fari, sa ranci Zaneto je biu nimar dobar an buohvje kuik dobruot je judem nar-oiu. Lepuo je biu poznan tud’ izvon naše fare, gor po Srednjem an po Garmi-škem kamune. Kar so ga pejal h zadnjemu počitku je blo puno judi, čerauno je blo dost snega an poti neprehodne. Naj ranci Zaneto za venčno u mir počiva, družini an gospuodu Eugenu izrekamo pa naše sožalje.
KRAVAR. — Loču se je za venčno iz tega sveta naš zavedan Slovenec, 73 ljet star Kvalica Zanet. Ranik Zanet je biu po vsi Slovenščini dobro poznan, zak’ ie predaju božje podobe (kuadre) u ejelim njegà življenju.
PODBONESEC
MARSIN, — U naši vasi njemamo šuole an buozi otroc muorejo hodit se učit tu štancije, ki jih je šuolska oblast uze-la na fit od privatnih judi. Parvo, drugo an tretjo šuolo učijo tu štanciji gor nad mlekarnico an usak vje, de tle njeso usé reči, ki jih otroc potrebujejo. Stranišča ga nje an otroc muorajo štjer ure na dan nimar stat med duham od sjera an skute. Tuole usak se lahkuo misli kuo jim škodu zdravju djela.
Cetarto an peto šuolo učijo u adnl štanciji, ki je gospodar od oštarije dau na fit. An tale štancija je zlo neprimerna za naše otroké.
Sindik an tarje kamunski možje so ta a naše vasi. Se r.am zlo čudno zdi, de teli se nejčejo še ganit od duoma za prosit governu, de naj hitro da soude za nardit no novo šuolo, takuo ku je po drugih krajah Italije. Je trjeba iti u Videm vičkrat an touč na mizo, zak’ če čakamo videmske poglavarje, de nam dajo brez jih malo strest, nas boju nimar po-zabli. Ne stuojmo djelat takuo, ku z čer-rovrškim britofom, ki potlé se je zvje-dalo pru od ust, miništra od djela, de kriuda zavoj zapuSéenegà britofa pada na kamun, zak’ se nje ankul ganu od Podbonesca za prosit pomuoč.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POŠTA
M. S. - SREDNJE - če še vedno niste prejeli denarja, ki vam ga je poslal lansko leto vaš sorodnik iz Belgije, vam svetujemo, da pišete takoj temu sorodniku, naj se pritoži na poštnem uradu, kjer je denar odposlal. Obrnete se lahko tudi vi pismeno na »Banca Nazionale del La-'voro - Ufficio Gestioni Speciali« v Rim, ki je pooblaščena za odpošiljatev denarja emigrantov v Belgiji svojim družinam. Ne bodite v skrbeh, ker se denar, poslan tem potom, ne more izgubiti.
Z. I. - BREZJE - Z .nimali smo se na uradu »Istituto Nazionale Previdenza Sociale« v Vidmu glede vaše prošnje za starostno penzijo. Povedali so nam, da prošnja še ni rešena in da je za to potreben gotov čas, oziroma dokler ne pride r.a vrsto, ker jih imajo ogromno. Vsekakor bi morala biti prošnja rešena v teku šestih mesecev. Morate imeti pač nekoliko potrpljenja, saj ne boste ničesar igubili. čim vam bo priznana pravica do penzi-je, boste od tistega dr.e prejeli vso zaostalo vsoto, ki vam po zakonu pripada.
B. A. - JAHNJED - Ce ste vzeli vršeča nečaki k sebi še kot malega otroka in ga tudi vzredili, ne more on danes od vas prav ničesar zahtevati, nasprotno, moral bi vam biti hvaležen. Seveda ga vi ne morete primorati, da bi vas denarno podpiral in to tem manj ker si fant namerava ustvariti lastno družino.
Štev. 57
MATAJUR
Sttan 3
NAŠI VELIKI MOŽJE
■ VAN KLCDIC
ih11111 iMin niiiiiiii Hlinili i Hiiiiiiin m n nun iiiiiiinmiiii i m iiiiiiniininnihmiimmiuninni iimmi m i iiiininiiim um iinnimiiiii im im m liimimiiiiiii
Bilo je dne 5. marea 1898. Iz hiše št. 3 na malem trgu Antonini v Vidmu se je razvil dolg in turoben sprevod proti cerkvi Sv. Kvirina. V njem so bile mnoge znamenite osebnosti iz Vidma in veliko število beneških Slovencev, mnogo gimnazijcev in dijakov videmske realke, ki so spremljali k zadnjemu počitku velikega sina Beneške Slovenije:	Ivana	Klo-
diča.
Ivan Klodič je izhajal iz preproste družine v dolini Kozice, kjer se je rodil v Klodiču dne 14. junija 1828. Bil je najmlajši izmed šestih bratov. Starši so ga Poslali študirat na gimnazijo v Videm. Bil je vzoren) dijak in je vsako leto izdelal z odliko. Proti volji staršev, ki so hoteli da bi postal duhovnik, se je vpisal na univerzo v Padovi, kjer je študiral matematiko.
Tedaj je začela prva osvobodilna vojna Italije; bilo je v letu 1848, in tudi on je tedaj zapustil učenje ter hotel dati svoj doprinos za osvoboditev svoje dežele. Pridružil se je italijanski borbi proti despotični absolutistični tedanji Avstriji. Postal je topniški podčastnik in se odzval dne 8. februarja 1848, ko ie Univerzitetni zvon s palače Bò klical na Zbor vse tiste, ki so se hoteli udeležiti borbe za svobodo. Pozneje se je udeležil tudi borbe pri Montebellu in Vicenzi skupno z italijanskimi osvobodilni ni četami.
Pozneje se je lotil še z večjo vnemo svojega priljubljenega študija in promoviral v matematiki. V poznejših letih si je pridobil še diplomo inženirja in arhitekta, ter profesorsko diplomo za pouk fizike. Kot profesor je leta 1855 začel Poučevati na klasičnim liceju v Vidmu tn od leta 1866 je poučeval še na realki.
Kot profesor je imel odlične lastnosti. Dijaki so ga takoj vzljubili in tudi med Videmskimi meščani se je uveljavil, ler so si šteli v čast, da so lahko sprejeli v svoj kulturni krog tako vsestransko izobraženega Slovenca. Postal je član pokrajinske zdravstvene komisije, okrajni svetnik in predsednik raznih združenj Znanstvenega ali tehničnega značaja. Kot član videmske Akademijo je vzbudil Pozornost učenjakov tudi izven Furlanije s svojimi znanstvenimi deli, ki so bila Važen doprinos k fizičnim vedam.
Med njegovimi deli naj omenimo: SMetereolcške opazke«, ki jih je objavil V vestniku Furlanske kmečke zveze, »O kiimi v videmski pokrajini», »O pomenu toplomera, kot manometer pri parnih kotlih«, »O glavnih metodah pri razlagi diferencialnih kalkulacij«, »Barometrična livelacija gore Matajur v Furlaniji«.
Poleg tega pa se je bavil tudi z elektro-Statiko in objavil spise:	»O tolmačenju
Elektrostatičnih pojavov«, »Strelovodi«, »O okraju Sv. Peter Slovenov in neurju dne 8. julija«.
Poleg fizičnih problemov pa je Klodič obravnaval tudi slovstvo in vzgojeslovje.
Tako je znana njegova konferenca »Pater Paolo Sarpi, svetovalec in teolog«, v kateri jasno ir. prepričevalno govori o beneškem patru, ki je bil zgodovinar in
teolog katoliške protireformacije.
Končno lahko še omenimo njegove »Prvi nauki o kmetijstvu za otroke«, v katerih hoče poučevati mladino in vzbu-
IVAN KLODIČ
diti v njej ljubezen do kmetijstva. Kot kmečki sin se je vedno rad zavzemal za izboljšanje položaja revnih kmetov tudi v Rimu in je imel pri tem precej uspeha. Potegoval se je tudi za koristi svojega okraja (slovenski okraj Sv. Peter Slovenov) kar nam potrjuje tudi Musoni, ki je v svojem spominskem govoru omenil, da je bil Sv. Peter Slovenov »mala domovina« našega Klodiča.
Bil je dobrega srca in ljubezniv. Smrt tega slavnega sina naše dežele je bolestno odjeknila ne samo v Beneški Sloveniji in Furlaniji, ampak po vsej Italiji: tako je celo ministrstvo za šolstvo v Ri-' mu poslalo preko tedanjega šolskega skrbnika v Vidmu dr. Gervasija, njegovi družini sožalno brzojavko.
Za njim so žalovale njegove tri hčerke, Marija, Emilija, Lucilla in njegovi gojenci, katere je toliko let poučeval fiziko. še bolj pa je žalovala za njim njegova rojstna dežela: občine Dreka, Grmek, št. Lenart, Srednje in Sv. Peter Slovenov, ki so videle v njegovi smrti izgubo še enega slavnega sinu svoje dežele, s katerim se upravičeno ponašajo.
Morda jih je malo, ki jim je znano, da je v furlanskem jeziku mnogo besed, ki so izposojene iz slovenščine. To dejstvo ja znano samo tistim, ki se izrecno zanimajo, za krajevna jezikovna vprašanja. Velika večina Furlanov pa rabi te slovenske izposojenke, ki so dobile že furlansko obliko in pisavo, ne da bi se tega niti zavedale. Te besede, ki so pomagale obogatiti furlansko jezikoslovje so priča, kako je nekoč slovenski živelj v vseh odtenkih svojega delovanja prodrl precej globoko v furlanski živelj. Nekatere izposojenke so stare, druge pa izvirajo iz novejše dobe. To nam pojasni po eni strani pojav raznih slovenskih naselij, ki so bila raztresena nekoč po Furlaniji, po drugi strani pa pogoste stike, ki so jih imeli sosednji narodi pri svojih trgovskih izmenjavah.
Ne zdi se nam potrebno poglabljati se tukaj v kakšno filološko razpravo, ampak hočemo navesti samo nekatere slovenske besede, ki se najbolj pogostoma pojavljajo v furlanščini. Mnogo je bilo učenjakov, ki so se zanimali za ta problem in med njimi naj navedemo Piro-na, ki je avtor znanega furlanskega slovarja, Poleg njega naj omenimo še Gartnerja in Slovenca štreklja. Vendar pa nimamo še popolnega študija, v katerem
Černejski grad
Kadar pridemo v černejsko dolino, ne daleč od Nem, je prvo, kar opazimo na naši levi, mogočno staro zidovje s strelnimi linami in okni ter ostanek stolpa. To so razvaline gradu, ki ga nekateri furlanski zgodovinarji smatrajo za enega najstarejših v Beneški Sloveniji. O njem trdijo, da izvira še iz časov Berengari-ja (v X. stoletju) in sicer naj bi nastal okrog leta 921, ko je bil zgrajen tudi grad Zavornj zn v obrambo proti gorskim vpadom. Comelli pa trdi, da černejski grad ni bil zgrajen takrat, ker je iz najdenih dokumentov razvidno, da je bila tam zgrajena neka »villa« ne pa »castrum« ( = grad). Poleg tega pa v seznamu premoženja ahtenskih markizov, kamor je spadala tudi Cerneja, ni naveden ta grad.
Posestva na černtji v Ahtenu in Parti-štajnu so bila tedaj last bavarskih grofov Bvrchard in Bertold iz Moosburga, ki sta živela v XII. stoletju. Leta 1134 pa je bilo podeljeno to premoženje Ulriku iz Ahtena, ki je bil na dvoru patriarha Pellegrina. Zdi se, da je bil ta človek sin Konrada in Matilde, ki sta dobila grad v Ahtenu od Bertolda iz Moosburga. Ker je bil Ulrik brez otrok, je daroval vse svoje premoženje cerkvi v Ogleju. Iz darilne listine je razvidno, da je bila na Cerneji »villa«, ne pa »castrum«.
V XIII. stoletju je dal oglejski patriarh černejski grad v fevd družini Za-vornjan. Ker se torej samo v tej dobi imenuje grad pomeni, da je bil šele tar krat zgrajen.
Iz prepisa Liruttijevih rokopisov je razvidno, da so pod černejsko oblast
poleg černeje, spadale tudi vasi Krnica in Vizont in da so dajale desetino tudi Neme. Leta 1325 so bratje Peter, Ivan in Konrad, sinovi umrlega Detalma s Černeje razdelili njegovo premoženje. Takrat, morda pa celo prej, so sinovi povečali grad s tem, da so prizidali na južni strani še eno poslopje. Leta 1386 so ta del imenovali »domus magna« (ali »velika hiša«). Pozneje, leta 1388 so drugi bratje, Jakob, Ivan, Konrad in Ono-frij, popravili grad, ki so ga verjetno poškodovali sovražniki. Černejski gospodje so bili namreč v sporu z občino v
Vidmu in s sosednjo občino v Nemah.
Mnogo let pozneje so se černejski gospodje ustanovili v Vidmi^in Gašper je postal leta 1430 videmski meščan. Pozneje so postali sorodniki družine Brazzà in člani furlanskega parlamenta kot plemiči.
Leta 1491 je postal Sebastjan Brazzà gospodar gradu v černeji in ustanovil tako rodovino Brazza-černeja. To je zadnji dokument, ki govori o gradu, ko je bil še obljuden. O njegovem razdejanju je le malo znanega. Zdi se, da ga je doletela ista usoda kot druge furlanske gradove, ki jih je ukazala beneška republika podreti v začetku Ista 1500. Tako je ostala od gradu samo cerkvica, ki stoji malo nižje in so jo zgradili leta 1323.
RUŠEVINE ČERNEJSKEGA GRADU
bi bile obravnavane vse take besede.
Med najbolj navadnimi besedarr i je »colazz«, ki prihaja iz slovenske besede »kolač« in ima tudi isti pomen; potem imamo »coss« ali »cos«, ki je beseda za slovensko »koš« tudi z istim pomenom; »žabo« imenujejo Furlani »save« sli »zave«; britev imenujejo »britula« in Piro-na razlaga, da je to »nož, ki se zarre v ročaj.« Očividno so to orodje poznali in izdelovali Slovenci, in zato so tudi Furlani prevzeli slovensko besedo britev.
Pri drevesih ima furlanska beseda »ciespar«, ki odgovarja latinski »pranus domestica« tudi svoj izvor v slovecski besedi »češpa« ali »češplja«. Isto lahko rečemo za »madrak«, ki je slovenski modras in za »razze« ali »rase«, ki niso nič drugega kot slovenska raca. Slovenski koleselj imenujejo Furlani »cales«; nekateri skušajo dokazati, da izhaja ta beseda iz italijanskega calesse, toda to ne bo držalo, ker tudi italijanska beseda izhaja iz češkega »kolesa«. Zato je bolj verjetno, da je italijanski jezik dobil ta izraz od Furlanov, ki so ga po svoji strani dobili od Slovencev.
Med glagoli naj omenimo »sglizzià, cu-cà, scarobotà«, ki izhajajo iz slovenskih »sklizniti, kukati in škrabotati«. O tej zadnji besedi daje Pirona naslednjo razlago: »glas, ki ga dobimo, če udarjamo po zaboju ali kakšnem drugem votlem lesenem» predmetu.«
S temi nekaj primeri smo hoteli prikazati, da je bilo sožitje med Furlani in Slovenci dolgotrajno, če so mnoge besede, ki so še sedaj v! rabi, in so bile sprejete v furlanski jezikovni slovar, slovenskega izvora. Hoteli smo tudi dokazati, da so vsi jeziki nepopolni in imajo potrebo drug drugega.
Brezposelnost v Italiji
Po uradnih podatkih, ki jih je javilo ministrstvo za delo v Rimu, je v Italiji 2 milijona in 200 tisoč brezposelnih. Videmska pokrajina šteje 50 tisoč brezposelnih.
Due delegaciji
V zadnjem času sta bili poslani iz Vidma dve furlanski delegaciji: ena je šla v Rim; druga pa v Celovec.
Tisto, ki ie šla v Rim zahtevat večje pomoči od strani vlade, je vodil znani industrij alee Agostino Candolini, ki je protestiral proti prosti coni v Gorici, dokler je imel svojo industrijo v Tarčentu. Ko pa so dah olajšave tudi njegovi žganjekuhi, je umolknil. Torej res pravi zagovornik furlanskega gospodarstva.
Druga furlanska delegacija je odšla na Koroško, da bi ponovno vzpostavila bratske odnose med Furlanijo in Koroško, kakršni so obstojali, ko sta bili obe deželi skupaj pod oglejskim patriarhom. Pri tej priliki se je mnogo govorilo o medsebojni izmenjavi in krvnem bratstvu. To delegacijo je vodil general Morrà Evgenio, ki je Furlan samo v toliko, da je bil rojen v Palmanovi, kot sin staršev iz Južne Italije. Torej...
PASTIRCI
»Kdo si ti, ki mi braniš in pretiš?« mu Je reklo, »kako ti je ime?«
»Jaz sem Nikdo, da boš vedelo. Pomni *** poberi se odtod, da te ne lopnem.« »He, he, he!«
»Kaj! He, he, he? če vstanem, me boš Pomnilo l«
0 »He, he, he, he,« se je le naprej smejalo.
Ogljar se vjezi, skoči iz kolibe, popade *a lopato in ga lopne. Začelo je jokati klicati na vso moč. »Pridita sem! Pridite sem! Bije me!«
Kdo te bije?« se je oglasilo iz gozda! »Nikdo!«
»Kdo?«
»Nikdo!«
»No, če te nikdo ne tepe, pa molči,« je Ogovorilo iz gozda. Pošast pa je le kli-c«la.
»Kaj mi boš klicalo svojo peklensko lftHto!« se je zopet vjezil ogljar. »ča-aii to že navadim!«
^Iri ga je hotel zopet z lopato po hrbtu. 0t*a ko je vzdignil lopato, da bi ga lop-
nil, ga ni bilo več. Izginilo je kakor v tla.
»Ah, prebrisano mu jo je zagodel mož!« se je oglasil Lojz, »Nikdo« je dejal, da mu pravijo, kakor da bi bilo to njegovo ime. Vedel je, kaj se utegne zgoditi.«
»Jaz bi bil tekel, kolikor bi me pete nesle!« reče Tonček.
»Jaz pa ne. Prekrižal bi se bil, pa amen! Strašilo se boji križa.«
»Kaj? Ti bi se ne ustrašil? Beži, beži!«
»Ne bi se, ne. Pač, malce bi se že, pa bi se prekrižal.«
»No, no! dokler je tako majčkeno!« je segel vmes Tinec, »pa če bi bilo tako, kakor je bilo na tem mestu...«
»Kje?«
»Tukaj, kjer smo mi sedaj!«
»Jej, ali straši tudi tukaj’«
»Kaj je bilo? Povej !«
»Ali vidita celò na onem kraju in senožet nad njim?« je kazal na veliko skalo in na vzbočen svet nad njo. Naš stari oče je pravil mnogokrat, da je todi hodi-
lo »to hudo !« Nekdaj je šel neki mož ponoči domov iz Čedada. Luna je sijala na polnem. In pride na ovinek doli pri enem velikem kamnu, ki ga vidita. Takrat ni bilo še ceste; steza je šla skozi goščavo in od kamr.a naprej je peljala v goro, — je pravil stari oče — in šla tukaj blizu; saj se še zdaj pozna. In pride mož do onega kamna in ga zagleda. Bilo je tako strašansko veliko, da je stalo z eno nogo tukaj na tej skali, kjer mi sedimo, z drugo pa na skali onkraj reze.«
»Jejzus, kakšna spaka!«
»čakaj! Zagleda ga in se tako ustraši, da mu lasje vstanejo pokoncu. Ves se epoti in se ne more geniti z mesta kakor pamvan. Gleda in gleda. Blagor njemu, da ga ni videlo. Pošast se je spre-gavala v reko in z rokami vodo zajemala iz tolmuna pod skalo in se umivala. In ko se je lepo umila in se še vode napila, se je pobrala in izginila gori nekam pod goro.«
»Jezušček, kak strah! A kaj je mož storil?«
»Kaj je mož storil? Tekel je, ko je izginilo; tako je tekel, da ni vedel, kod je šel. Potem je bil ves teden bolan od samega strahu.«
»In tukaj se je zgodilo?«
»Tukaj, da! Prav tukaj! Prej se je po-
znala stopinja na skali, pa se je zglodalo.«
»Jej, bojim se,« je rekel Tonček.
»Kaj se boš bal! Saj je dan in hudoba se ne prikazuje več; pravijo, da so jo mašniki pregnali.«
»Ali je potem tukaj še koga strašilo?«
»Ehej! Bog vé koliko! Zadnjega je strašilo ranjkega Kačona.
»Kako je bilo?«
»Iz Čedada je šel. Tisti dan je bil semenj in ljudi vse polno. Drugi so bili že doma, on pa se je zakasnil in se vina nategnil, da je šel korajžno po poti. Sel je in šel in prišel, vidita, do onega mesta, kjer je sedaj most. Odtod začne iti po stezi v goro. In ko pride do onega starega doba, ki ga vidita tam-le, najde na poti velikega ovna. Sam je bil in se ni nič strašil.«
»čigav si, a?« je vprašal Kačon; oven pa je zablejal, kakor da bi razumel. Mož gre naprej, oven za njim. »No le pojdi; ker nimaš gospodarja,« reče, »te peljem jaz. čigar si, pride že po te, če bo hotel.« Rekši si odpne pas in ga ovije ovnu okoli vratu ter ga lepo pelje.
»Jaz bi ga ne!«
»No in gre naprej in oven modro za njim kakor človek. Kačon je nesel vrečo otrobov za krave, pa mu je dalo v - glavo in je začel podajati po prgišče ov-
nu. »Nja, nja! — — — Nja, nja, nja!
Koštrunič moj!--------------Nja!--------------«
in koštrunček je jedel zadovoljno in ble-ketal. Tako gresta naprej in: »Nja, nja, koštrunič moj, nja, nja!« mu je dal že polovico otrobov. Prideta gori pod Str-molino, veš, kjer je ono veliko Celò in prepad pod potjo, kar se ti oven izpuli možu iz rok in skoči v globino s pasom in zarezgeta kot konj in se zareži, da je odmevalo po vseh jamah. »Oh ti, hudič !« je vzklikhil Kačon, »in otrobe mi je snedlo!« Prišel je domov ves jezen in brez otrobov, brez pasu in brez ovna, kajti oni cven je bilo »to hudo.«
»Ha, ha, ha, ha!« se mu je zasmejal Lojz, »še otrobe mu je snedlo in pas mu je neslo!«
»Ali se ni ustrašil?« je vprašal Tonček.
»Upaš li da!« Ljudje so govorili, da se ni bal živega vraga, posebno ako je bil pripit. Nekdaj sta se bila v Divjem rebru hudo prijela, pravijo, in pretepla, da je prišel domov ves potolčen.«
»Kako je bilo?«
»Eh, kaj vem, kako je bilo! Stepla šta se, pa je!«
»Znabit, da je bil pijan,« opomni Lojz, in se je s kakim človekom sprl in dobil par klofut; potem pa je pravil o vragu, da bi ga ne bilo sram.«
(Nadaljevanje sledi.J
ZA NAŠE
bró suortu. Jajca za podložit ne smijejo bit stare vič ku 20 dni. Narbuojša jajca
Djelo na vartu
Ce se je staju snjeg an če zemja nje vič blatna, lahko začnete sjati na vartu. Ne smijete pa še sjat fižola, kodumerje an buče, zak’ bi to sjeme lahko segnilo. U tiste kraje, ki so u zavetju sejte sadà radič (cukerin). U take pred vje-trom varvane kraje presadite tud’ solato an ta zguodnje zejé. Zelenjavo od lanskega ljeta an ta mlado, ki je ljetos zrasla je dobro, de jo vičkrat zalijete s »solitrom«. To se nardi takuole: u agrar-ji kupit« četart kila »solitra« an ga stresite u stuo litru vodé. Tuo pomaga zelenjavi, de dobro an hitro raste.
Konac telega mjesca, muorate sjati tud’ ta ardečo peso (bjetula). Zlo dobre suorte je tista, ki jo u agrarji prodajajo pod imenom »Chioggia« ali pa »pavonaz-za d’Egitto«.
Usjat muorate tud bledo, tista ki je Zlo dobra za skuhat u mineštri.
Podložite jajca
Ce njesta še, muorate hitro podložit jajca koklam, de buoste mjel kakoške, ki buodo neslé že u jesen. Izberite jajca od narbuojših kakošk, de buoste zredil do-
Tele an drugi mjesac je cajt za sjat’ dost suort sjemen, zatuo vas bomo naučil na kaj muorate narbuj gledat par setvi. Ta parvo muorate lepuo gledat, de je sjeme dobré suorte, de ni parveč staro an de nje infetano od kajšne boljez-ni. Zak’ par nas pardjelamo malo an njemamo nimar dobrega sjemana par rokàh ; zatuo ga ukupujemo u agrarji. Kar ukupimo sjeme ušafamo po navad zadost dobro sjeme (če je pošten prodar jalc), njesmo pa sigurni, če je infetano an tistega nam ne more garantjerat niti agrarja. De bomo sigurni, de bomo mjel rjes dobró sjeme je narbujš, de ga dižinfetamo.
U agrarji se ukup dižinfetant »cere-san« u likuidu za 0,1 par stuo (tuo je an gram dižinfetanta na an liter vodé). Sjeme stresemo za 15 do 30 minut u tisto parpravjeno vodo, potlé ga posušimo an ga posejemo. Na tole vižo se dižinfeta-jo use sjemena, ki jih sejemo u njivi. Tisto sjeme pa, ki ga nucamo za sjat u vart, pa je bujš, de ga dižinfetamo na suho, tuo je z dižinfetantnim prahom. Tud grah an fižou se dižinfeta samo s
so od tistih kakošk, ki so stare dvje do tri ljeta. Gnjezdo, kjer kokoška sedi na jajcih naj bo u mjernim an temnem prastoru. Gledita, de bo gnjezdo nimar čisto, de se u njim ne zaredijo kakuošje uši, ki pijejo kri mladim piščetam an za-vuj tega slabo rastejo.
Cepite kakoške
Videl smo, de je u dostih krajah naše dažele zlo razširjena kakošja boljezen, ki se ji pravi »laringotracheite« — ki če rejč kakošja kuga. De ne pride tud’ u vaš kakošnjak ta boljezen, ki uniča use kakoške, vam svetujemo, de narbuj pomaga cepit kakoške pruot tisti boljez-r.i. Sevjeda pa, na smijete cepit takrat ku je boljezen že se parkazala, ampa kar so kakoške še zdrave.
Kar je kakoška cepjena ankrat nje vič nagobamo za tri mjesce, de bi šafala boljezen. Potlé je trjeba cepit še ankrat usake tri mjesce (štjer krat na ljeto). Vacin za cepit nje tkaj drag; za 100 lir lahko oepite deset kakošk. Kakšna gospodinja bo mislila, de za cepit je trjeba klicat žvinozdraunika, kaj še! Kar vi u-zemita siringo an naučite se cepit, sa se djela takuo ku punture, ki jih zna dje-lat donàs skoraj isaka ženska.
prahom. Za dižinfetat no kilo sjemena dit pa muorate, de je trjeba vič dižinfe-je trjeba dva do pet gramu suhega dižinfetanta »ceresan« al’ »ceretan«. Vje-tanta za drobno sjeme ku za debelo. Za dižinfetat no kilo sedana, peteršila, korenja ai’ kapusovega sjemena je trjeba nucat 5 gramu, za grah al fižou pa je dost samo 2 grama dižinfetanta.
Dižinfetant u prahu stresemo u no bo-tilko u katjero smo dal tud’ sjeme an to tresemo, dok se ne bo lepuo oprašilo use sjeme. Ce nam dižinfetano sjeme ostane, ku fižou al’ grah, ga na smijemo nucat za kuhat, niti žvini ga ne smijemo dat’ zak’ je strupeno.
Zemjo lahko dižinfetamo na tole vižo. Za an kubični meter zemje je trjeba 75 do 100 gramu dižinfetanta. Tuo zmješa-mo z malo zemje an potlé tole dobro premješamo z drugo. Po 10 al’ 14 dni premješamo še ankrat zemjo an potlé je zemja rjes dižinfetana an lahko sadimo.
Provajmo ljetos napravit takuole u našim vartu, zak’ ne košta use tuo tkaj, sa bomo mjel usé stroške dostkrat poplačane, zak’ pardjelak bo dobar an zdrau.
DELO
Sedam zapovedi za žvinorejce
1) Hljeu muora bit nimar čist an mjet zadost luči;
2) hljeu muora bit suh an ankul vlažen (umid);
3) u hljevu je trjeba zlo skarbjet za dcbar ajar, na smije pa bit prepiha;
4) temperatura hljeva muora bit srednja, ne previč gorkuo an ne previč marzio;
5) gnuoj an gnuojnica na smijeta stat dougo cajta u hljevu;
6) žvina naj ima zadost prastora za ležat ;
7) htjeuska tla ne smijejo bit drseča an preveč nagnjena. Samo zadnja tretjina tam, ki krava stoji naj bo do tri centimetre buj nizko, de se odteka gnojnica.
Našim kmetom, ki
Parvi dan telega mjesca so dal premie našim kmetam, ki so štale an gnojne jame runal. U naši dažel je blo premjanih 26 kmetu, ki so pru lepuo nardil tiste djela okuol njih hljeva an gnojnih jam. Na parvo mjestu so paršli s premjan an kmet iz Prosnida an an kmet iz št. Lenarta, ki so pru na modern način nar-dil njih hljeu. Premjani kmeti od usjeh vasi naše dažele so teli:
Premio po 60 taužent lir: Miscoria Rudolf iz Prosnida; Klinac Valentin pok. Andreja iz št. Lenarta; Florjančič Peter sin Valentina iz garmiškega kamuna; Birtič Ivan sin pok. Jožefa iz pcdbone-ške občine.
Premio po 40 taužent lir: Podorješčak Jožef sin pok. Alojza iz Sovodenj ; Jurs-tič Mario sin Antona iz Podbonesca; Kualica Ivan sin Alojza iz št. Lenarta; Simič Benvenuta udova Sedola iz taj-panske občine; Lendaro Severino sin pok. Jožefa iz bardskega kamuna; Kualica Ivan pok. Antona iz Sovodenj; Goš-njak Anton pok. Antona iz sovodenjske-ga kamuna; Bukcvac Jožef sin Antona iz garmiškega kamuna; Skubla Anton sin Valentina iz Maline u ahtenskem ka-munu; Franc Ferdinand sin Ivana iz Matajurja u scvodenjskim kamunu; Gošnjak Jožef sin Jožefa iz Sovodenj ; Markič Valentin pok. Andreja iz sovo-denjskega kamuna; Bobera Letizia iz
Sadno drevje po saditvi
Potlé ku smo posadil mlade sadne drevesa je trjeba znat še dost reči o pravem runanju z drevjam. Potlé ki smo sadil mlado drevo je trjeba ga vičkrat zalivat, posebno če smo sadil pozno u pomladi. U cajtah se godi, de drevo usa-jeno ne požene, čerauno je blo pravilno usajeno. Takemu drevju je manjkalo vode, Ce se tuo godi, je trjeba drevo izruii iz zemje an no malo prerezat koreninice an ga položit’ za 24 ur u vodo, de se napije. Potlé drevo lahko spet usadimo an bomo vidli, de bo hitro pognalo.
Mlado sadno drevje nuca ajarja, mokrote an hranilnih sostane u zemji. Ajar an mokrota dajemo koraninam, če par-kopavamo zemjo okuol drevesa, hranilne sestance pa z gnojenjem.
Mlado drevo muoramo parvezat par postavjenmu kolu, de giih rase. Mlade poganjka je trjeba nimar gledat, de na šafajo listne uši. Za pred tele se branit je trjeba škropit s tobačnim estratom ali s patakanom u prahu. Mlade poganjke na deblu muoramo cdrezat z ostrim nuo-žam, poganjki, ki rastejo iz korenin, ne smijemo odrjezat nad zemjo, ampa jih muoramo odkopat ar, odrezat na mjestu kjer so nastali.
so štale postrojil
bardskega kamuna v Terski dolini.
Premio po 20 taužent lir:	Giarovello
David sin Petra iz Ahtna; Durjavič Anton sin pok. Antona iz Sredenj; Medveš Anton pok. Antona iz Sovodenj ; Kvali-ca Ernest sin Ernesta iz Sredenj ; Buko-vac Jožef pok. Ivana iz podboneškega kamuna; Spehonja Ivan pok. Antona iz podboneškega kamuna; Spehonja Teodor pok. Antona iz špjeterskega kamuna; Strazzolini Ivan pok. Antona iz špjetar-skega kamuna; Petričič Bruno pok. Andreja iz podboneškega kamuna.
Use kupe ie blo razdeljeno po naših vaseh za lir 940.000 premije.
Menjava denarja
Zlata Sterlina	3350
Napoleon	6450
Dolar	680
švicarski frank	467
Francoski frank (100 fr.)	152
Sterlina karta	1660
Dinar (100 din)	122
Belgijski frank	12,60
Avstrijski šiling	22
Zlato po gramu	865
Srebro po gramu	19
Kup na debelo
SENUO
na kuintal Gorsko senu o	L.	900	do	950
Rauninsko senuo	»	990	»	1100
ZVINA
na kg
Krave	L.	180 do	215
Junci	»	270 »	300
Jenice	»	300 »	320
Teleta	»	470 »	495
Krave za rejo	od 160.000	do 210.000	lir
usako.
PRASETA ZA REJO Od 10 do	20	kg	usako	L.	8000 do	10000
Od 20 do	50	kg	usako	»	15000 »	17000
OUCE AN KOZE’
na kg
Jarčki	L.	330	do	360
Kozé	»	160	»	180
Ouee	»	170	»	190
ŽITARICE (ušenica - sjerak - otrobi - moka)
		na kuintal
Ušenica	L.	6700 do 6800
Sjerak	»	5500 » 5600
Ušenična moka	»	7650 » 8900
Sjerkova moka	»	6150 » 6200
Otrobi	»	3800 » 3900
PERUTNINA —	ZAJCI	— JAJCA na kg
Kakoške	L.	550 do 600
Zajci	»	265 » 290
Jajca za usako	»	20 » 23
SER AN	MASLO	
		na kg
Ser	L.	485 do 510
Mlekarniško maslo	»	950 » 1000
Domače maslo	»	800 » 850
SADJE AN ZELENJAVA
na kg L.	30 do	35
»	40	»	50
»	40	»	50
FIŽOU AN GRAH
na kg
Fižou	L.	160	do	170
Grah	»	120	»	135
SEMENA ZA SENOŽETI AN TRAUNIKE
na kg
Furlanska djetelja	L.	280 do		300
Cerfoj	»	200	»	210
Trava »altissima«	»	280	»	300
GRADBENI	LES			
kup na kubični		meter		
Smrekovi hlodi	L.	16400	do	17500
Carješnjovi hlodi	»	18000	»	18500
Bukovi hlodi	»	13500	»	14000
Jasenovi hlodi	»	18000	»	20000
Orjehovi hlodi	»	28000	»	30000
Topolovi, hlodi	»	9000	»	10000
Odgovorni urednik: Tedoldi V oj mir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 4T z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Dizinfetajmo sjeme an zemjo
GOSPODARSTVO
Krompir
Jaboka
Hruške
beneška ljudsko praoca : ZlJOtlbfl 0 llVfill {jrbtlVCill
$
kit
m)
r
06
Grbavi Tona gre v mesto, a med potjo	drevesu sredi gozda. Iz spanja ga prebu-	bro plesat. Tona hitro skoči iz svojega	dolgo v noč. Čarovnice so se lepo zabava-	bo. Ves vesel gre sedaj Iona proti domu
ga zaloti noč in zato prenoči v votlem	de čarovnice in ga vprašajo, če zna do-	brloga in prav lepo pleše s čarovnicami	le in zato Tonu za plačilo odžagajo gr-	Med potjo sreča grbavega Tinaca, ki ga
sprašuje kako se je iznebil nadležne grbe.	ločeno n.esto. Tudi sedaj so prišle čarov-	Tinac je bil pa neroden in je pri plesu	razsrdijo in mu nasade na prsi grbo, ti-	Tinacu ni ostalo drugega	kot oditi d v
Tona mu vse razloži in Tinac gre na do-	nice in vprašale Tinaca, če zna plesat.	močno pohodil čarovnico. Čarovnice se	sto, ki so jo prejšnji večer odžagale Tonu.	rnov z dvema grbama.