237ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
avtor za vse ‘ivljenje zaznamovan s smrtjo-ubojem svojega brata Cirila, njegova knjiga ne kli~e po
ma{~evanju.
Knjiga je pisana v lepem literarnem slogu in vseskozi skrbno dokumentirana, kar zadovolji tako
preprostega bralca, ki si ‘eli »zgodbo«, kot tudi zgodovinarja, ki bi se rad bolj podrobno pou~il o med
in povojnem dogajanju v Sloveniji.
Mila~eva knjiga ni po naklju~ju iz{la v seriji »Studies in modern European History«, kajti to je
zgodovinska knjiga, ki je namenjena predvsem tujim bralcem in potomcem na{ih izseljencev v ZDA in
Kanadi, ki sloven{~ine ne znajo ve~ (oz. ne dovolj). Vsekakor pa bi bilo zelo koristno, ~e bi knjiga iz{la
tudi v slovenskem prevodu in tako dopolnila tisto nesorazmerje med partizansko in izseljensko-zdomsko
publicistiko.
R o z i n a  [ v e n t
J a n e z K r a m a r, Izola 1945–1991. Iz zgodovine ob~ine od osvoboditve izpod fa{izma do
ustanovitve samostojne Republike Slovenije. Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Znan-
stveno-raziskovalno sredi{~e, 2002. 407 strani. (Annales ; 31).
Pri~ujo~a knjiga je poslednje delo zgodovinarja Janeza Kramarja1, uveljavljenega raziskovalca in
pisca odmevnih knjig iz zgodovine Primorske in Istre 2. polovice 19. in 20. stoletja: Prvi tabor v Istri
(1971), Marezige – trdnjava slovenstva v Istri 1861–1930 (1982), Izola – mesto ribi~ev in delavcev (1987),
Narodna prebuja istrskih Slovencev (1991), Primorski in istrski ‘elezni~arji 1857–1947 (2002), idr.
»Povojno zgodovino Izole, sprva italijanskega mesta in njegovega zaledja, sem za~el preu~evati in
o njej pripravljati to knjigo ‘e leta 1972«, pi{e avtor v uvodu. »Ve~ let sem preu~eval samó arhivsko
gradivo v Centralnem dr‘avnem arhivu v Rimu (Archivio centrale dello Stato), De‘elnem in{titutu za
zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine v Trstu (Istituto regionale per la storia del
movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia), Vojnem zgodovinskem in{titutu v Beogradu, Po-
krajinskem arhivu na Reki, Arhivu Slovenije, In{titutu za novej{o zgodovino, In{titutu za narodnostna
vpra{anja, arhivih Slovenskih ‘eleznic, [olskem muzeju v Ljubljani, Pokrajinskem arhivu v Kopru in
Novi Gorici ter na Oddelku za novej{o zgodovino Pokrajinskega muzeja v Kopru«. Povedano potrjuje,
da je Kramar tudi tokrat napisal {e eno temeljno, na arhivskih dokumentih zasnovano delo.
Kramarjeva »najnovej{a zgodovina Izole« je nadaljevanje, tako reko~ 2. knjiga njegove obse‘ne
monografije o tej obalni slovenski ob~ini in hkrati edini, katere zgodovina je zdaj tehtno dokumentira-
na. V oceni 1. knjige, Izola – mesto ribi~ev in delavcev, je prof. Vasilij Melik laskavo zapisal, da je
»zgodovinska kontinuiteta, kakor jo pozna le malo na{ih mest, avtorju omogo~ila, da je v svoj oris zajel
tako mesto kot okolico v vsej njuni narodnostni in socialni dvojnosti in povezavi... Knjiga je pisana po
virih, ki jih je avtor dolga leta skrbno zbiral v doma~ih in tujih arhivih, to pa ji daje {e posebno vrednost,
saj je opremljena z vsem znanstvenim aparatom«. Ta monografija – ob{irni prikaz zgodovine ob~ine od
antike do osvoboditve 1. maja 1945 – je seveda terjala nadaljevanje, je zapisal Kramar v uvodu, ker je
Ob~ina Izola 20 let po Londonskem memorandumu in 30 let po koncu vojne {ele z meddr‘avno pogo-
dbo v Osimu pri Anconi (10. novembra 1975) do~akala potrjeno mejo med dr‘avama Jugoslavijo in
Italijo ter dobila temelje za svoj nadaljnji gospodarski, kulturni in politi~ni razvoj v samostojni mati~ni
dr‘avi. [ele s to pogodbo je dokon~no pri{la pod SFRJ oz. v Slovenijo in po plebiscitu 23. decembra
1990 in vojni 1991 postala del samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Knjiga Izola 1945–1991 je, potem ko jo je urednik Jo‘e Ho~evar po avtorjevih navodilih uredil in
opremil, iz{la postumno; razdeljena je na {tiri dele in na ve~ vsebinsko zaokro‘enih poglavij.
V 1. delu knjige Od osvoboditve maja 1945 do Londonskega memoranduma 1954 je najprej opisan
diplomatski boj za priklju~itev Primorske in Istre Jugoslaviji, razvoj izolskih slovenskih in italijanskih
1 Glej: Salvator @itko, Prof. Janez Kramar (1911–2002). In memoriam, v: Zgodovinski ~asopis 56 (2002),
str. 223–224.
238 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
politi~nih organizacij ter vzpostavitev t.i. ljudske oblasti. Avtor faktografsko natan~no raz~lenjuje
ideolo{ke, deloma pa tudi nacionalne antagonizme v tem nemirnem povojnem obdobju (informbiro,
razkoli v delavskem gibanju, dru‘bena in gospodarska prenova, agrarna reforma, zadru‘ni{tvo, ekso-
dus itn.), v katerem sta Izola in njena okolica za~eli dobivati povsem novo socialno, etni~no in politi~no
podobo. V pregledu gospodarskega razvoja je posebne pozornosti seveda dele‘no ribi{tvo in ribja indu-
strija v Izoli, ki sta do‘ivela te‘ak udarec, kot zapi{e Kramar, zaradi odvoza strojev iz izolskih tovarn
(1947). V nadaljevanju opozori na nekatere specifi~nosti, povezane z zakonom o agrarni reformi (od-
prava kolonata in spolovinarstva) in zadru‘ni{tvom, ter opi{e zate~eno stanje in razvoj na podro~ju
prosvete, kulture in zdravstva. Posebno te‘o in vrednost pa ima poglavje o emigraciji. Kramarjev pri-
stop k razvozlanju te izjemno ob~utljive, najve~krat spolitizirane tematike, ki je {e danes predmet zgo-
dovinskih raziskav na obeh straneh meje, je nedvomno verodostojen, kajti t.i. veliko selitev je rekon-
struiral na podlagi arhivskih dokumentov. Pisec poudarja, da je – po izselitvi pripadnikov italijanske
narodnosti, ki so odhajali ‘e med vojno (po kapitulaciji fa{isti~ne Italije), po osvoboditvi (zaradi nove-
ga re‘ima) in med sporom zaradi Informbiroja ter po organiziranem odhodu italijanskih u~iteljev in
profesorjev leta 1952, ki ga je mo~no podpiral Rim – pri{lo do na~rtnega mno‘i~nega izseljevanja
Izolanov zaradi tr‘a{ke krize jeseni 1953. Ta emigrantski val, v katerem se je odselilo ve~ kot tiso~
Izolanov (v knjigi je objavljen abecedni seznam le-teh!), je trajal do konca leta 1954.
V 2. delu je prikazan razvoj Ob~ine Izola od Londonskega memoranduma 1954 do podpisa Osimske-
ga sporazuma 1975. Za~etek ve~ kot 20-letnega drugega izolskega povojnega obdobja je bil zaznamovan
z zadnjim, hkrati pa najmo~nej{im izselitvenim tokom prebivalstva po drugi svetovni vojni, ki je bil
spodbujen s podpisom Londonskega memoranduma; tedaj je postalo vsakomur tudi jasno, da je Istra za
Italijo izgubljena. Kramar nam tudi tokrat postre‘e z dragocenim dokumentarnim seznamom premo‘enja
in imen ob~anov iz Izole in okolice, z Malije in iz Kort, odseljenih v Italijo. Pisec opozarja, da se je z
dodelitvijo cone B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja Jugoslaviji in zadnjim izselitvenim tokom Izolanov v
Italijo, pri~el nov proces, tj. priseljevanje novih prebivalcev. »V prazne hi{e so se naselili Slovenci in
Hrvati; pravi invaziji tudi Neslovencev pa slovenska politika ni bila kos. Doseljevanje je bilo premalo
sistemati~no«, poudarja Kramar. V nadaljevanju najprej obravnava razvoj dru‘benopoliti~nih organizacij
ter ljudske oblasti, zatem pa se usmeri na prikaz razvoja industrije, ribi{tva in obrti ter o‘ivljanja kmetij-
stva. Poudarja, da je Izola v tem obdobju do‘ivela velik razmah, saj je 20-kratno pove~ala svoj mestni
teritorij ali pomerij ter se razrasla v nove zazidalne cone za industrijo, obrt, stanovanja itd. Z izgradnjo
Belvederja in Simonovega zaliva je oblast poskrbela tudi za razvoj turizma, ter namenila investicijska
sredstva za razvoj slovenskega in italijanskega {olstva ter kulture, pa tudi za spomeni{ko obnovo Besen-
ghijeve pala~e. V zaklju~ku tega poglavja je avtorjeva pozornost namenjena obravnavi Osimskega spo-
razuma, v katerem sta Jugoslavija in Italija potrdili medsebojne dr‘avne meje in uredili probleme dr‘avljan-
stva ter vpra{anje od{kodnine za italijansko imetje na obmo~ju cone B STO. Osimske meje so, po mnenju
Kramarja, odstranile nezaupanje na meji in {e bolj pospe{ile pretok ljudi, idej in blaga med dr‘avama.
3. del knjige zajema tretje obdobje izolske povojne zgodovine, ~as od podpisa sporazuma v Osimu
(1975) do razglasitve samostojne Republike Slovenije (1991). Tudi v tem delu najprej opi{e aktivnosti
izolskih dru‘benopoliti~nih organizacij, nato pa delovanje vseh vej gospodarstva (industrija, drobno
gospodarstvo, ribja industrija, sanacija ribi{tva, razvoj kmetijstva) in dru‘benih dejavnosti (slovensko
in italijansko {olstvo, kulturna dejavnost, zdravstvo, urbanizem, stanovanjska izgradnja, prenova
histori~nega mestnega jedra /npr. Manziolijeva bene{kogotska hi{a, cerkev Marije Alietske/, turizem).
Ta »del je v primerjavi s 1. in 2. delom izdelan zgolj bolj zaradi pregleda in brez podrobnej{ih analiti~nih
prikazov, ker bi bili le-ti zaradi ~asovne bli‘ine le pribli‘ni in ker me je pri delu ovirala bolezen«, je
samokriti~no zapisal Kramar.
V zadnjem, 4. delu knjige avtor objavlja izjemno dragocene dokumentarne sezname imen izolskih
ob~anov, odseljenih v Italijo, pomembne tako za razumevanje kot za nadaljnje raziskovanje problema-
tike mno‘i~nega povojnega izseljevanja (odseljeni iz izolske ob~ine od oktobra 1953 do decembra
1954; emigranti s pode‘elja /Slovenci/ 1953–1954; emigranti Izolani, ki so pustili svoje nepremi~nine;
oskrbniki emigrantskih nepremi~nin; ‘esodo’ Izolanov /op. po italijanskih virih!/; izseljenci s pode‘elja;
izseljenci z Malije in iz Kort; kupoprodajne pogodbe; nepremi~nine optantov; pro{nje za prenos
lastni{tva). Oseb – ki so med letoma 1945 in 1956 iz raznoterih razlogov zapustili mesto (ve~inoma
Italijani) in okolico (ve~inoma Slovenci) – je bilo skoraj 7300.
239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Knjigo zaklju~uje obse‘no poglavje Viri in literatura, povzetek v italijanskem jeziku ter dalj{i zapis
o avtorjevem ‘ivljenju in delu (Salvator @itko).
Ocena prof. Ferda Gestrina, zapisana ob izidu 1. knjige, da »pomen tega obse‘nega dela o Izoli je
‘e zgolj v tem, da je z njim to zanimivo in lepo obalno mesto pravzaprav prvi~ dobilo celostni opis svoje
zgodovine, ki zaobjema vse bistvene sestavine njegovega razvoja ter ‘ivljenja njegovega prebivalstva
od daljnih anti~nih in srednjeve{kih ~asov vse do osvoboditve Slovenske Istre izpod fa{izma leta 1945«,
zahteva ob izidu 2. knjige zgolj dopolnilo: »[…] in osamosvojitve Republike Slovenije«. Ni veliko
slovenskih mest, ki se lahko pohvalijo s podobnim monografsko zgodovinskim delom, kot ga je z
nemalo truda in vztrajnostjo napisal zdaj ‘e pokojni zgodovinar Janez Kramar.
Av g u s t  L e { n i k
M i h a  T i { l e r, Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Ljubljana : Slovenska aka-
demija znanosti in umetnosti, Razred za matemati~ne, fizikalne, kemijske in tehni{ke vede, Dela 13,
2003, 170 strani.
Prikaz te knjige bi bolj sodil v Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike kakor pa v Z^. @al ta
zbornik ‘e od leta 1998 ni ve~ iz{el. Menim pa, da tudi ni napa~no, ~e prikaz objavi Z^, saj ta ne
objavlja le sestavke iz o‘jega zgodovinskega podro~ja, temve~ v~asih tudi kaj iz zgodovinsko bolj
obrobnih disciplin. Razlog za objavo prikaza pa je tudi dejstvo, da pri nas izide zelo malo knjig takega
‘anra, kakor je pri~ujo~a in predvsem, da je v njej v bistvu prikazan zgodovinski razvoj kemije in
kemijske tehnologije.
Pisec knjige, akademik Miha Ti{ler je bil dolgoletni profesor kemije na ljubljanski univerzi, bil je
njen rektor in je njen zaslu‘ni profesor. Ko je izpregel iz aktivnega raziskovalnega in pedago{kega dela
se je za~el ukvarjati z bolj splo{nimi vpra{anji svoje znanstvene discipline in je o tem napisal {tiri
knjige. Narava, ~lovek in kemija (1985), Sporo~ilnost molekul (1998), Reminiscence in razmi{ljanja
(2001), ~etrta knjiga je v naslovu imenovana. Na splo{no velja, da je najpomembnej{a naravoslovna
veda fizika, ki se ji zdaj pribli‘uje biologija. Po pomenu za ~loveka in okolje pa ju gotovo preka{a
kemija, ~eprav si ne lasti prvenstva. Zato je posebej dragoceno, ~e kemijo kot znanstveno in tehnolo{ko
disciplino predstavi ~lovek, ki je ves delovni vek stal v njenem ospredju. Knjiga ima poleg uvoda {est
poglavij in epilog. V njem pisec povzema misel nem{kega fizika, Nobelovega nagrajenca, Wernerja
Karla Heisenberga, da novodobno naravoslovje ne opisuje narave na enostaven na~in tako, kot se sama
prikazuje, ampak opisuje bolj naravo, ki je izpostavljena na{im vpra{anjem in na{im metodam, torej
vzajemni igri med naravo in nami. Pot od enostavnega pogleda na naravo, do sedanjega skrajno sofisti-
ciranega je prikazana v obravnavani knjigi. Ve~ kakor dolgo na{tevanje o obsegu kemijskih raziskav in
dose‘kov povesta dva podatka. Od leta 1800 se je {tevilo na novo odkritih kemi~nih spojin, od
izhodi{~nega majhnega {tevila pove~evalo letno za 5,5 odstotkov, v zadnjem ~asu pa presega njihovo
{tevilo milijon na leto.
V poglavju Prva spoznanja o sestavi in spremembah pojavnega sveta. Kemija filozofov (str. 15–22) so
obravnavani tisti elementi s katerimi je ~lovek pri{el v stik ‘e v prazgodovinskem obdobju in so bili zanj
tako pomembni, da so po njih poimenovali zgodovinska obdobja. Seveda so posebej pomembni kemi~ni
procesi, ki so jih tedanji »tehni~ni« zagnanci zmogli uravnavati in voditi tako, da so pridobili za ljudi
koristne spojine. Seveda so bila vsa dognanja empiri~na. Opisani so dose‘ki na podro~ju anorganske
kemije, s~asoma pa so {e ve~ dosegli na podro~ju organskih snovi, zlasti s pomo~jo snovi, ki so vsebovale
encime. Tako so zelo raz{irili spekter hrane (kruh, sir, vino, pivo). Zelo zgodaj so za~eli uporabljati ke-
mikalije rudninskega izvora in izvle~ke rastlinskega ter ‘ivalskega izvora v zdravilstvu. Opisan je pogled
anti~nih filozofov na tvarni svet, saj o poskusih tedaj pravzaprav {e ni mogo~e govoriti.
V poglavju Evropska alkimija (23–44) je predstavljena ‘elja tedanjih alkimistov, da bi razpolo‘lji-
ve, bolj malo vredne snovi predelali v bolj plemenite, svinec in baker npr. v srebro in zlato, hkrati pa so
iskali nesnovno vrednoto eliksir, ki naj omogo~i te transmutacije. Eliksir pa so prenesli tudi na ~love{ko