Gorenjska^ Banka Banka * posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA Nova sezona v Prešernovem gledališču Kranj VEDER ZAČETEK, PA TUDI KONEC ;g®mHMcJJ©IEIIGLAS [2*1 - ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 5. avgusta 1997 ^renjski turistični biseri: Jezersko Oblegan predvsem ob koncih tedna ,l|jjodnevni gostje prihajajo največ iz Ljubljane, tujci na Jezerskem v glavnem le "tankajo" in f'Jjjo naprej. V prvi polovici avgusta tudi zadovoljiv obisk stalnih gostov, v povprečju pa bo l°snja poletna sezona bržčas nekoliko slabša od lanske. Zg. Jezersko, 5. avgusta • Za Jezerjane, ki se ukvarjajo s turizmom, bodisi penzion-skim, kmečkim, ali pa gostom ponujajo le sobe in gostinske storitve, so zagotovo najbolj dragoceni stalni gostje, to so taki, ki pridejo gostovat za teden dni ali celo več. Takih, ugotavlja Rihard Mulej, je na Jezerskem še premalo, zlasti manjkajo tujci. Vzrokov za to je po njegovem mnenju več, eden resnejših gotovo ta, da se Jezersko v tujini ne promovira, zelo pomembna za privabitev sodobnega (zahtevnega) gosta pa je tudi zunajpenzionska ponudba. STRAN 4 ^Vavj konec tedna na gorenjskih cestah V dveh dneh na Gorenjskem štirje mrtvi f[ Ateni ko julija v prometnih nesrečah na Gorenjskem ni bilo žrtev, pa se je avgust začel zelo krvavo. r&šh ' av*»usta " V soboto zjutraj so #1 pmkrtve£a voznika pod regionalko i ki c . vc,n> v nedeljo zjutraj sta na f °rntr Pri Kranju P° čelnem trčenju 8 Nrl ?m Poliske registracije v BMW ^sef pijanska zakonca, nekaj pred *fcSj]9 zvečer pa so kranjski poklicni ''^czar V ^P^a*1 iz škode favorit o ^dnj ^c mrtvo sopotnico iz Bašlja. Z fheviimi §tirimi žrtvami jjl^o mrtvih doseglo 22 i je letošnje , dva več kot lani v enakem času. Sicer pa se je minuli teden na gorenjskih cestah pripetilo dvanajst hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih tudi devetnajst ljudi, med njimi pet otrok in mladoletnik. Vzroki so še vedno standardni: hitrost, nepravilna stran vožnje, nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki z vozili, nepravilnost pešca, najmanj pn treh nesrečah pa naj bi bit prisoten tudi alkohol. V konici poletne turistične sezone, ko je na gorenjskih cestah tudi veliko tujcev, ki utrujeni prihajajo od daleč oziroma imajo pred seboj še dolge kilometre vožnje, zato ne bo odveč ponovno opozorilo k pametni, strpni, trezni vožnji. Bolje pet minut pozneje na cilj kot nikoli... • H, J. STRAN 32 A V radovljiškem bazenu najboljša domača dekleta Čeprav so mnogi ljubitelji plavanja pričakovali, da bodo ob močni udeležbi tujih tekmovalcev ti po rezultatih na prvih mestih, pa je najboljši rezultat 13. mednarodnega mitinga, ki je bil minulo soboto v Radovljici, priplavata naša Metka Sparavec Poleg Metke sta bili odlični tudi članici domačega plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled Nataša Kejiar in Tanja Blatnik Vsi naši potniki za bližnje EP pa so se izkazali z dobrimi nastopi. • V.Stanovnik STRAN 21 plh/Sto* **°ra praznuje - Občina Kranjska Gora praznuje svoj občinski praznik, 7. ^Važev V S^°m^n na dan, ko je dovški župnik Jakob Aljaž na vrh Triglava postavil ^°rtnih # Jl ^sa^° se v počastitev občinskega praznika zvrsti več kulturnih, f°botQ , "rugih prireditev in tako bo tudi letos. Praznovanje se je že začelo: minulo ^teškep nede'J° J* bilo nadvse praznično v Ratečah, kjer so praznovali 100-letnico f^Pravh f ^ zbrali preveč, agencija za ^ ^ vrednostnih papirjev pa ne ^ izdala dovoljenja za poveča"' ^ osnovnega kapitala. j t Že 5. marca 1993 so * t( Sloveniji v skladu z med^ e odnimi standardi za Pre^s.>fli 0 janje njenega imena dode'J kode SI, SVN in nun)^ f koda 705 in bo postopn0 S treba zamenjati sedanje I nake SLO in SL, tudi avtomobilih... • D.S. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVlCj 4« K- Pomladne stranke s skupnim kandidatom? Ljubljana, 4. avgusta - Slovenski krščanski demokrati so sestavili predlog sporazuma o določitvi skupnega kandidata za predsednika države in ga poslali v razmislek in v podpis Socialdemokratski stranki in Slovenski ljudski stranki. Pomladne stranke se že nekaj časa dogovarjajo, da bi izbrale skupnega kandidata za jesenske volitve predsednika države. Stranke pomladi predvidevajo, da imajo realno možnost z dobrim in neobremenjenim ter moralno neoporečnim kandidatom zbrati več kot petdeset odstotkov glasov, kolikor so jih tudi dobile na državnozborskih volitvah. Stranke slovenske pomladi naj bi po podpisu sporazuma, o katerem se tudi zaradi počitnic nekateri prvaki strank še niso izrekli, imenovale posebno delovno skupino za izbiro kandidata. Obenem s tem sporazumom o enotnem kandidatu pa naj bi se stranke dogovorile, da si v volilnih enotah pred volitvijo v držav ni svet ne bi konkurirale. V jeseni nas namreč ne čakajo le volitve predsednika države, ampak tudi volitve državnih svetnikov. • D.S. Kakšen je bil v resnici dogovor? Ljubljana, 4. avgusta - Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je poslal predsedniku Vlade RS poslansko vprašanje v zvezi z dogovorom, ki ga je dr. Janez Drnovšek imel z Rimskokatoliškim ško-fijstvom o denacionalizaciji. V poslanskem vprašanju predsednik stranke pravi, da je dr. Franc Rode javnosti sporočil, da gre pri dogovoru za obveznost države, da bo vrnila imetje Cerkvi, predsednik vlade pa je javnosti dejal, da gre za dogovor, da bo Cerkev zdaj pripravljena, da se ji v naravi vrne le del gozdov, del pa se ji izplača v odškodnini, del pa bo sama namenila višinskim kmetom. Ker mora tudi predsednik vlade spoštovati zakone, poslanec in predsednik stranke sprašuje dr. Janeza Drnovška, če je v imenu države sprejel obveznost, da se Rimskokatoliški cerkvi vrne vse premoženje kot ga zahteva v vlogah za denacionalizacijo; kakšna je resničen pomen tega dogovora in ali lahko od predsednika vlade pričakujejo, da se bodo denacio-nalizacijski postopki, v katerih je upravičenec Rimskokatoliška cerkev, vodili v skladu z zakonom, ne pa mimo njega in na podlagi nekih posebnih dogovorov? • D.S. Mostov se ne gradi le v vladi Ljubljana, 4. avgusta - Poslanska skupina SKD je kritično ocenila delo državnega zbora. Strinja se sicer z mnenjem predsednika državnega zbora dr. Janezom Podobnikom, da je državni zbor opravil količinsko veliko dela, vprašljiva pa je kvaliteta. Poslanska skupina SKD meni, da se je državni zbor od sestave nove vlade docela podredil zahtevam vladne koalicije. ludi število izrednih sej, ki jih je točno dvakrat več kot rednih ter pogoste kršitve poslovniških določil niso ravno odlika dela državnega zbora. Prihaja tudi do prestopkov v imenu "višjih interesov", kar pomeni, da se državni zbor podreja ciljem vladne koalicije in po hitrem postopku sprejema zakone, ki niso dodelani, zakonski predlogi pa niso premišljeni. Kot uspešno pa poslanska skupina ocenjuje, da je državni zbor ratificiral evropski sporazum in dosegel spremembo ustave. To pa je bilo možno le, ker je opozicija državnega zbora s svojimi kon- struktivnimi predlogi usp prepričati vladno koalicij0; £ Poslanska skupina mc^Sj bo državni zbor dvigal K teto dela in ugled parlan^ če bo vodstvo pripravil upoštevati mnenja opoz1^: Mostov se ne gradi le v . mostove je treba graditi jv dvsem med večino in rna no v parlamentu. • D*** Poslanska vprašanj* Ljubljana, 4. avgus' Poslanec Slovenske najf nalnc stranke Zmago linčič je poslal v ladi venije vprašanje, na podlagi podeljuje državu | vo tujcem, ki »®ftJ°j| priimke, ne dodeli pa sK> ^ kega državljanstva SK> m slovenske narodnosti. | venskih staršev. Obenem^« slanca in predsednika I zanima, če naši P°»?* I nadzirajo Skrile, Btf**e| Škodelin tako, kot so ]»» . i 1991; ne nazadnje pa j« 1 čigavim pooblastilom J J vogoriški župan menda F piltl določene dokume« j Strasbourgu in kakšni s° ti dokumenti? *j Poslanec Rafael prav tako iz Slovenske n< ,nins .Šiij1 okolje in prostor sPr<*jjl kako in kdaj misli m r problem črnih gradegjj Ljubljanskem barju'' 1 WM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Urednička politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik I poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega »veta: Ivan '^'J'1 sen"'*", Marko Valjavec / Odgovorna urodima: I eopoldina Bogataj / Novinari! in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kolnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka S^ej^viin Art, K/1^ Marija Volčjak, ("veto /aplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi Tlak: DELO ■ TCR, Tisk časopisov m revij, d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku, uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ud iukui ui .....u~i~ti obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DIM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 oo* Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), (F. NA IZVODA 110 SIT (10 MRK za prodajo na HrvaŠkem) nikn Helena I. lovčan. lo>e KoSmek, I ea Menangei, Stojan Sa)0. Datinka Seciej, v. ...» . irgi / Lektoriranje: Mai|eta Vo/lič Fotografija: (ioi a/d Sinik / Priprava r» tisk: Meilia /V,.',^ M, oglasno trženje: Zoisova I, K.nuj, telefop: 064/223-11 L telefa*: &64/222-°l7/ Mali cu, uradne ure: vsak dan od 7. do IV ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih. NaroCnin«- y (T Sočasna proizvodnja električne in toplotne energije V« Kogeneracija rešitev za naslednje generacije? DrinZa j5°generaciJ0 govorita vsaj dva argumenta: ekonomičnost in prijaznost do okolja - V Sloveniji trenutno "P^-jenih projektov s skupno električno močjo 75 megavatov - Na Gorenjskem projektov za 20 megavatov kogeneracijo se uspešno ukvarjajo v Švici in na Danskem Kr leta S* av8usta * ^e dolga j J* pri nas elektrogospo-oa ,.° na robu gospodarske-? a'i pa celo tehničnega M£aVugotav,Ja Prof- dr-Tomšič iz Centra za učinkovitost pri s^!'tutu Jožef Štefan. Na SDn° JC Pred ,et» ,e PriŠ,° d° ef ,?nai»ja, da je višja cena ne, ke manjse zlo kot pa juie T^iva oskrba' še nada|-Polit-i,-ako str<>kovnjaki in Ceh So8,ašajo, da bo po-jo n^ 28 dolgoročno sanaci- PoviLrktro8°sPodarstva trii Povprečno ceno elek-'*e Vsaj |e za 15 do 20 Sen ii ov nad raven, ki velja Horniadi leta 1997. Vendar '*iii"h po drugi strani ena hidi alternativnih rešitev vod UvaJanje sočasne proiz-.r^je toplotne in električne Cj|*r8'Je aH krajše kogenera- !?pi S?Proizvodnja elektrike in ote je primarne 30% energije 100% električna energije toplotna energija toplotna izguba Bozo Dukič, Inštitut za obnovljive vire energije, o nekaterih drugih aspektih kogeneracije: "Lokalna proizvodnja energije zbližuje ljudi, saj morajo sami poskrbeti za stalno oskrbo." "Decentralizirana oskrba rahlja tudi naraven monopol elektrogospodarstva in tako prispeva ko demistifikaciji proizvodnje električne energije. Dose-daj se je mislilo, da je elektriko sposoben proizvesti le ELES, danes pa vidimo, da lahko to počne vsakdo." Itlg "lc je pravzaprav ena H imh zamisli znanosti in *ačuH, ki,pa Je v Praksi Da ostala zapostavljena. ne bi zaplavali v preveč poskusimo z S?« v glav ° razlago predstaviti 2eme? ,deJ°- Pri ogrevanju z ^fttu Im Plinom kot pri-lUaJjjf^ energenta je maksi-Ozir„ l2^oristek 60-odstoten izgubma Pride do 40-odstotne bi |a.^ Z ustrezno opremo pa kov t proizvedli ^9 odstot-Ofjj, ^P'otne energije in 30 tako elcktričnc energije, ods..,0stane samo še 11 Si2f • toPlotne izgube, jo , "Proizvodnjo uporablja-I o r; Vrste tehnologije: mo-konJe z notranjim Parn»VanJern ter plinske in Na?" tUrb>ne. *a Jpornembnej5i argument 80SDOHParOlZVodmo Je mena vi [Taarnost in ugodni vpli- 0sl(r^ °kolje takega načina elejct z elektriko namesto '^unil"^ central. saj je okoh v tem primeru d°hneTu dstoten. 'e v najso-pa i7uJ h termoelektrarnah st°tkovnStek preseže 50 od' raSiiki°gCneraciJi so začeli SerJeml311 P° naftni krizi v da| poetih letih, je povelj,;;0*0 Dukič' direktor enerpj;8 28 obnovljive vire gajveči l 11 Kranja Daleč Svjej in H*611^2 m° imaJ° V Da;' "i na 1Jlh desetih letih po i Na anskem na po na cionalnem energetskem programu vgradili opreme za soproizvodnjo toplotne in električne energije v skupni kapaciteti 450 megavatov, kar skoraj dosega moč krške nuklearke. V Švici pa so skupno instalirali okoli 500 megavatov električne kapacitete, za naslednjih sedem let pa načrtujejo še dodatnih tisoč objektov s skupno močjo 500 megavatov. Na Gorenjskem dovoli potenciala V Sloveniji je stanje precej drugačno, saj je trenutno pripravljenih projektov za skupno instalicijsko moč 75 megavatov, od tega na Gorenjskem za 20 megavatov. "Po naših izračunih je na Gorenjskem potenciala za kogeneracijo v skupni električni moči 50 do 60 megavatov. Če se poslužim primerjave, je to približno skupna moč hidroelektrarn Moste in Mavčiče," pravi Božo Dukič. Po izračunih pa bi lahko v Sloveniji instalirali tovrstne agregate v skupni moči 140 do 300 megavatov Na Gorenjskem o Kogener-aciji resno razmišljajo v Savi Kranj, Elanu, Predilnici Škof-ja Loka, Energetiki Jesenice tn drugod, v Inštitutu za obnovljive vire energije pa domnevajo, da bi lahko o sočasni proizvodnji toplotne in električne energije vsaj pri ladnih organizacij, ki se ukvarjajo z energetiko, se bo tudi uporaba kogeneracije uvrstila v nacionalni program, razlaga Dukič. Tako se je tudi naša država s podpisom pogodbe o energetski listini in njenega Protokola. ELES je o vključevanju vgradnji opreme za soproiz- kogeneracijskih proizvodnih vodnjo je, da investitor svojo enot v elektroenergetski sis-mvesticijo odplača v štirih do tem že opravil številne razgo-sedmih letih, po odplačilu Vore in podal konkretne investicije pa na ta račun p0goje in predloge. Skladno poveča konkurenčnost svoje z zakonskimi določili tako proizvodnje ali pa poveča spadajpo kogeneracijski agre-prihodek. Na ta način pri- gati v domeno malih proizva-dobljeno električno energijo jalcev proizvodne enote do namreč lahko proizvajalec moči 10 megavatov. Po mnen-uporablja sam, višek pa pro- ju direktorja ELES-a dr. Iva daja v javno omrežje. Druga Baniča je meja 10 megavatov dobra stran kogeneracije pa relativno visoka, saj je le-ta v je, da je ta projekt okolju Avstriji dva megavata, na prijazen. Hrvaškem pa 5 megavatov. Za pogon tovrstnih agrega- Nad močjo deset megavatov tov lahko poleg primarne s0 proizvodne enote sistems-energije (zemeljski plin, osta- kega značaja in za njihovo la tekoča in trda goriva) vključevanje veljajo Tehnič-uporabimo celo bioplin, kar na navodila za obratovanje že uspešno izkoriščajo v čis- elektroenergetskega sistema tilnih napravah v Kranju, resno razmislili še v hotelih Deponija kot možni Creina in Bellveue na Smar- % T _ *__■ jetn. gori, Gorenjski mlekar- Proizvajalec toplote ni. Oljarici, Zdravstvenem Bistvenega pomena domu z bazenom, kotlovnici Planina, IBI-ju in Aquasavi. Ti objekti naj bi bili po njihovi oceni zelo primerni za kogeneracijo. Kogeneracijo je možno uporabiti povsod tam. kjer sta para in topla voda vključeni v tehnološki proces skozi celo leto: v tekstilni, živilski in Eapirni industriji, zdravstvu, otelirstvu in gostinstvu, pokritih bazenih in v stanovanjskih kotlovnicah, predvsem tistih, ki celo leto zagotavljajo toplo vodo. "Stanovanjske kotlovnice so še posebej zanimive, saj z nakupom stanovanja postaneš tudi lastnik adekvatne-dela toplotnega sistema. . lastniki lahko prisilijo tilnih napravah v Kranju, in enotni informacijski oskrbnika kotlovnice k dobri Domžalah in Skorji Loki. tem'. Slednji se tako priklju-m racionalni rabi," razmišlja "Pn uporabi biophna se da čujejo na elektroenergetski marsikaj narediti. Tako bi sistem, prvi pa praviloma v bilo povsem možno uporabljati toploto z deponije v Tenetišah za ogrevanje steklenih površin za pridelavo vrtnin v bližini deponije. Mesto Kranj na žalost te toplote ne more uporabiti, ker je razdalja prevelika in bi prišlo do prevelike izgube toplote. Sicer pa omenjeno idejo že s pridom izkoriščajo v Švici," zanimivo razmišlja Dukič. Dukič. Za projekte, ki so trenutno pripravljeni v Sloveniji s skupno močjo 75 megavatov, je predračunska vrednost okoli 9 milijard tolarjev. Za hidroelektrarno Vrhovo, ki je sedaj v poskusnem obratovanju, z instalirano močjo 34 megavatov pa je porabljenih ie več kot 18 milijard tolarjev. Gradbinec gradi na Zlatem polju Oktobra nova stanovanja v Kranju na za kv. meter garsonjere 2180, večjih stanovanj pa 1960 mark. Ce li^j' s- avgusta - Po obnovi nekdanjega ja pa 1960 mark. Garažne bokse Gradbinec S** S2T na Kidriči cesti v Kranju prodaja po 14.000 mark, prevedeno v tat? ani bi,° na voljo novih stanovanj. Od tolarje, seveda. rp BS .Je ,nini,<> *• nekaj let, letos oktobra pa Kot je povedal Lojze Kozar iSGP SS* Gradbinec na Zlatem polju, pod Gradbinec je povpraševanje ako po BJ*0 obvoznico /gradil nov stanovanjski stanovanjih kot pražah kar precejSnje. '°k. s kupci je sklenjenih že nekaj predpo- trisohloku bodo garsonjerc, dvosobna in godb, nekaj enot )t žej prodanih, nekaj pa gar .> stanovanja, tik pod cesto pa tudi trietr ?tanovanJa bodo velika od 30 kv na V°V i7° 84 kv metrov, ceni pa sta, glede tnetp °st slanovanjske enote, dve: kv. metel farsonJere bo stal 2180 mark. kv. uvosobnega ali trisobnega stanovan- jih je še na voljo. Gradnja je klasična, zato bodo stanovanja za bivanje - čeravno blizu prometne ceste - prijetna, vabljiva pa so zagotovo tudi lokacijsko, saj je blok umeščen v mesto, pa vendar na njegov rob. • H. Jelovčan distribucijska omrežja. ELES je podal svoje mnenje tudi glede sofinanciranja, ki je oprt na osnutek zakona o neodvisnih proizvajalcih elektroenergije. Za sofinanciranje oziroma stimulacijo za izgradnjo kapacitet neodvisnih proizvajalcev se ELES zavzema samo tam, kjer bi bila gradnja ekonomsko rentabilna. Svoje mnenje pa imajo v ELES-u tudi o odkupni ceni viška električne energije Elektro-Slovenije (ELES) neodvisnih proizvajalcev, ki se je do kogeneracije še pred sedaj v povprečju znaša oko ELES o kogene raci i i časom obnašalo precej ignorantsko. Šele na zahtevo nev- Inštitut za obnovljive vire energije ima sedel na Likozarjevi 3 v Kranju. Ukvarjajo se s promocijsko dejavnostjo, založništvom revije Modro Sonce in knjig (v bližnji prihodnosti bodo izdali knjigo o kogeneraciji) in izobraževanjem na raznih seminarjih, posvetovanjih, strokovnih ekskurzijah in podobno. V inštitutu prav tako svetujejo in izdelujejo študijo predprojektov za soproizvodnjo toplotne in električne energije. li enajst tolarjev na kilovatno uro, medtem ko je odkupna cena iz sistemskih elektrarn sedem tolarjev. "Dobava električne energije iz sistemskih elektrarn je veliko kakovostnejša, saj je dobava kontinuitirana in zanesljiva. Zato bi morala biti cena električne energije neodvisnih proizvajalcev bolj tržno naravnana," menijo v ELES-u. S. Šubic GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so ta konec tedna opravili kar 34 vlek poškodovanih vozil in nudili 8 pomoči na kraju nezgode. Večkrat pa se odpeljejo tudi po poškodovane avtomobile na morje. GASILCI Kranjski gasilci so bili ta konec tedna zelo zaposleni. V petek so odhiteli gasit osebni avto na cesti Kranj-zahod in reševat iz gorečega avtomobila. V Gobovcih so iz jarka izvlekli avto, ko je voznik zapeljal 10 m globoko. Voznik je poškodbam podlegel. Prejeli so opozorilo, da na Šoli na Zlatem polju na kurilnici uhaja dim. Ko so odšli tja, so ugotovili, da uhaja le para. Posredovali pa so tudi v nedeljo zjutraj na avtocesti pri Bnt-ofu, kjer so iz razbitin rešili 5 vkleščenih oseb. Odšli so tudi v Tupaliče, kjer so prav tako iz razbitega avtomobila rešili vkleščenega voznika. Škofjeloški gasilci so v Sv. Duhu zapirali ventil, ker je puščala voda. Ostali gorenjski gasilci pa na srečo niso imeli intervencij. NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo Gorenjci dobili 23 novih malih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 19 otrok. Rodilo se je 10 dečkov in 9 deklic. Najtežja je bila deklica s 4.000 grami, najlažji pa drobceni fantek, kateremu je tehtnica pokazala le 1.990 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili štirje otroci, kobila sta se dva dečka in dve deklici. Tudi mejni teži sta si bratsko razdelila. Najlažji je bil deček z 2.800 grami, deklica pa je tehtala 3.600 gramov. Srečnim staršem naše iskrene čestitke! URGENCA Veliko dela so imeli tudi v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Na kirurgiji so pregledali in oskrbeli kar 240 pacientov, na internem oddelku so nudili pomoč 37 pacientov, na pediatričnem oddelku so pomagali 21 malim bolnikom ter na gi-nekoioško-porodniškem oddelku so poleg porodnic poskrbeli še za 15 pacientk. TURIZEM Na Bledu je bilo ta konec tedna 2.506 gostov, od tega je bilo 2.321 tujih in le 185 domaČih gostov. Voda v Blejskem jezeru ima 22 stopinj in je veliko kopalcev. Posebno veliko jih je bilo v soboto in nedeljo. V hotelih in pri zasebnikih so še proste kapacitete. Na Šobcu je bilo v nedeljo 1.160 gostov, kar je 43 odstotkov več kot ta dan lani. Do danes so imeli 8.600 obiskovalcev ali 24 odstotkov več kot ta dan lani in ustvarili so 33.000 nočitev kar je 19 odstotkov več kot v tem obdobju lani. Voda ima 21 stopinj. V nedeljo pa je bilo skoraj 2.000 prehodnih obiskovalcev. V Bohinju ie ta čas 2.700 gostov, od tega je 1.700 tujcev. Okrog jezera je veliko kopalcev. V Bohinju so turistične kapacitete izkoriščene 75-odstotno. Povsod se še najde prosta soba. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 , SPODNJA BESNICA 61 Spominski dan na Obranci Jesenice, 4. avgusta Jeseniški svetniki se v treh letih še niso dogovorili, kdaj naj bi občina Jesenice praznovala svoj občinski praznik, kajti nekdanji 1. avgust nekaterim občinskih svetnikom ni všeč. Vendar pa so sklenili, da se 1. avgust, ko so v boju z okupatorjem padli prvi partizani na Me-žakli, na Obranci, odslej praznuje kot spominski dan. Občinska organizacija ZB NOV Jesenice pa vedno počasti spomin na padla prvoborca Viktorja Arzenš-ka in Ferda Korena, ki sta {>adla na Obranci. Tudi etos je za nekdanje borce jeseniške in kranjskogorske občine pripravila slovesnost, ki se jo je udeležilo okoli 200 nekdanjih udeležencev NOV in gostov. Na Obranco, kjer je bil ob spomeniku žrtvam vojne lep kulturni program, sta jeseniška in kranjskogorska občina poslali tudi predstavnika: predstavnik Jesenic je bil inž. Valentin Markež, predsednik občinskega sveta Jesenice, predstavnik občine Kranjska Gora pa sekretar občinskega sveta Jaša Jelinčič. • D.S. Cerkljani bodo uredili glasbeno šolo Cerkno, 1. avgusta - Tudi za cerkljanske učence glasbene šole in njihove učitelje se bližajo lepši časi. Vse je namreč nared za začetek naložbe, s katero bi prenovili del Muzeja v Cerknem, v katerem naj bi po novem domovala omenjena ustanova. Mestni muzej iz Idrije se je namreč odloČil, da bo odstopil del svojih prostorov v Cerknem in s tamkajšnjo občino dokončno rešil prostorske probleme glasbene Šole, ki trenutno gostuje v - za njihovo dejavnost - neprimernih prostorih nad pokri-tim bazenom Hotela Cerkno. Na podlagi idejne zasnove ureditve objekta bodo obenem z ureditvijo grostorov za potrebe glas-ene šole uredili tudi dvor-ano za 100 do 150 obiskovalcev, ki bo v prvi vrsti služila Glasbeni soli, raznim predstavitvam, okroglim mizam in drugim prireditvam v okviru dejavnosti cerkljanskega muzeja. Hkrati z omenjeno naložbo bodo namreč tudi v muzeju pridobili nove sanitarne prostore, prostore za postavitev novih zbirk in uredili ogrevanje. Skupaj bodo torej pridobili 11 učilnic glasbene šole, dvorano in okrog 200 kvadratnih metrov razstavnih prostorov za novo zbirko o arheoloških izkopavanjih v Divjih babah. Denar za prenovo bosta skušala idrijski Mestni muzej in občina Cerkno pridobiti iz namenskih sredstev kulturnega in šolskega ministrstva, nedvomno pa bo {Ravnino denarja primakni-a cerkljanska občina, ki bo tudi bedela nad naložbo in jo skupala v najkrajšem času uresničiti. • sef Sobotni sejmi domače obrti Skofja Loka • TAiristično društvo škofja Loka že od julija vsako soboto na Mestnem trgu pri kužnem znamenju pripravlja sejme domače obrti. Predstavilo se rezbarji, kovači in medi-čarii, kupite pa lahko tudi čipke, dražgoške kruhke, suho robo, pa okusne mesne izdelke, rezance, sir in sveža domaČa jaiČka. Prejšnjo soboto je Aktiv kmečkih žena poskrbel za sladkosti, saj so spekle veliko vrst peciva, da so se mimoidočim kar sline cedile. • M. K. Gorenjski turistični biseri: Jezersko Oblegan predvsem ob koncih tedni) Enodnevni gostje prihajajo največ iz Ljubljane, tujci na Jezerskem v glavnem le "tankajo" in peljejo naprej. V prvi polo^j avgusta tudi zadovoljiv obisk stalnih gostov, v povprečju pa bo letošnja poletna sezona bržčas nekoliko slabša od lanske. Zg. Jezersko, 5. avgusta - Za Jezerjane, ki se ukvarjajo s turizmom, bodisi penzions-kim, kmečkim, ali pa gostom ponujajo le sobe in gostinske storitve, so zagotovo najbolj dragoceni stalni gostje, to so taki, ki pridejo gostovat za teden dni ali celo več. Takih, ugotavlja Rihard Mulej, je na Jezerskem še premalo, zlasti manjkajo tujci. Vzrokov za to je po njegovem mnenju več, eden resnejših gotovo ta, da se Jezersko v tujini ne promovira, zelo pomembna za pri-vabitev sodobnega (zahtevnega) gosta pa je tudi zunajpenzionska ponudba. Tudi na tem področju bodo Jezerjani morali še marsikaj postoriti. Za kraj in njegov turizem bi bil vsekakor dragocena pridobitev plavalni bazen z ogrevano vodo, saj je Planšarsko jezero, kot smo opažali v nedeljo, dovolj toplo le za kakšnega pogumnega kuža. Morda bi Jezerjani po dolgih letih vendarle uspeli uresničiti zamisel o izkoriščanju termalnega izvira nad Ankovo domačijo. Slatina se zdaj izgublja v tleh... Sicer pa namen našega nedeljskega potepanja po Jezerskem ni bil karkoli kritizirati, iskati napake, pomanjkljivosti, pač pa uživati v lepem dnevu, lepi naravi in poskusiti vsaj nekaj ponudbe, ki jo Jezersko daje obiskovalcem. Že med vožnjo po dolini Kokre navkreber smo ob Ob koncu tedna je najbolj živahno ob Planšarskem jezeru. njeni "divji", naravni strugi, opažali izletnike, ki so se na belem kamenju prepuščali soncu ali namakali noge v bistro vodo. Prometa na cesti, po kateri je avtobusom zaradi premalo trdnih mostov prepovedano, je bilo kar precej; razen avtomobilov tudi številni motoristi in kolesarji. Ob prihodu na Jezersko sta nas pritegnila kažipota; prvi za partizansko bolnišnico Krtino, drugi za kamnolom lehnjaka, s katerim je Jezersko najbogatejše v Sloveniji. Pohiteli smo naprej, proti središču kraja, kjer nekdaj slovita Kazina po denacionalizaciji še vedno sameva. Odprt je le manjši del, gostišče Kazina z 24 ležišči. Že pred gostilno Kanonir na Sp Jezerskem, prav tako pa tudi pred hotelom Planinka in Danes praznik Občine Radovljica Radovljica, 5. avgusta - Kljub temu da je 5. avgust radovljiški občinski praznik, bo dan v občini minil brez Kosebnih slovesnosti. Prva prireditev, posvečena prazniku, o tradicionalno srečanje na Vodiški planini, sicer pa bodo Radovljičani letos praznovali v Lescah. "Občina Radovljica praznuje avgusta in decembra. Odločili smo se, da bomo 5. avgust, ki jep osvečen spominu na upor proti nacizmu, obeležili s praznovanji v Lescah od 15. do 17. avgusta. Razlog za to so obletnice, ki jih je letos v Lescah kar sedem: petinsedemdesetletnico ustanovitve praznujeta Veriga in tovarna čokolade Gorenjka, Gasilsko droštvo Lesce in igrišče za golf na Lipcah imata šestdesetletno tradicijo, Konjeniški klub Triglav in krajevna organizacije Rdečega križa sta bila ustanovljena pred petdesetimi leti, kinološko društvo Bled - Lesce pa pred tridesetimi leti," pojasnjuje radovljiški Župan Vladimir Černe. • M.A. Dva aduta cerkljanskega turizma Cerkno, 4. avgusta - Gradnja term in predstavitev arheološkega najdišča Divje babe sta glavna aduta nadaljnjega razvoja turizma na Cerkljanskem. Za prvim stoji cerkljanska Tovarna elektrotermičnih aparatov oziroma kapitalska družba Certa, za drugim pa občina Cerkno. Cerkljanska Eta je doslej v razvoj Smučarskega centra Cerkno vložila že 16 milijonov mark in pripravila idejni načrt o preureditvi Hotela Cerkno in spremljajočih objektov v zdravilišče. Podrobnosti zaenkrat še niso obdelali, toda ko bo Etino novo vodstvo ocenilo, da je čas za uresničitev načrta, bo to tudi nemudoma storilo. Kaj bo prej, se zaenkrat še ne ve, verjetno pa nova gondolska povezava črnovrškega smučišča s parkiriščem v Novakih, to je nekoliko nižje od sedanje enosedežnice, ki smučišče povezuje s primorske strani. Lep čas že čaka na uresničitev tudi gradnja apartmajskega naselja nad Davčo. Vprašanje je, ali ga bodo sploh zgradili, saj jih ni malo, ki Cerkljanom to odsvetujejo in namesto tega priporočajo ureditev kmečkih turizmov ob vznožju smučišča oziroma ob dovoznih poteh. Pomembno turistično nišo predstavljajo tudi Divje babe z neandertalčevo piščaljo in izjemno publiciteto po vsem svetu. Po končanih izkopavanjih naj bi jih preuredili v muzej v naravi. Doktor Ivan Turk, ki vseskozi vodi izkopavanja, poudarja, da bi bilo treba v jami kopati skupaj še kakih Šest mesecev, to pomeni največ šest in najmanj tri leta, odvisno seveda od denarja, ki ga bo v te namene primaknila država. Rokovno gledano naj bi bila oba projekta približno v istem času nared, z njima pa bo Cerkljanska naredila kvalitativen preskok v svoji turistični ponudbi. • šef penzionom Valerija na Zg. Jezerskem, je bilo polno avtomobilov. Pomeni, da gostje so. Na Petrolovem bencinskem servisu nam je prijazni uslužbenec povedal, da večina tujcev, žal, na Jezerskem ne počaka. V glavnem le "na-tankajo" in pohitijo naprej proti Jezerskemu vrhu in Čez mejo v Avstrijo. Da pa je središče družabnosti vsekakor Planšarsko jezero, je še dejal. Planšarsko jezero, ki ga napaja Jezernica, je idealen prostor za različne prireditve, ki jih prirejajo Jezerjani, za posedanje, poživitev v gostišču ob jezeru pa tudi za vse informacije, ki jih gostje potrebujejo in dobe v kiosku turističnega društva. Od tod zjutraj odhajajo planinci na zahtevne gorske ture, v osvajanje Grintovcev, Kočne in drugih očakov v Kamniško- Kulturni projekt "Ristanc 97" Most na Soči, 1. avgusta - Na sotočju Idrijce in Soče se je končal kulturni projekt Ristanc 97 - festival ljudeske glasbe in plesov, katerega osnovni namen je bil poiskati lastne korenine in zgraditi most med Rezijo, Soško dolino in Istro, tremi pokrajinami, ki so zemljepisno tesno druga ob drugi, a vendar živijo sebi lastnem način življenja, ki se kaže skozi govorico, glasbo, plese, občiaje... Glasbene večere so tako zapolnili zvoki citer in bunkul članov Folklorne skupine Val Resia, Istrianskih mu-žikantov, Kantador in Folklorne skupine Ma-dranč. V okviru Ristanca so pripravili tudi okroglo mizo, na katerije uvodničar dr. Jožko Savli spregovoril o našem izročilu v sodobnem svetu, razpravljala pa so ugotavljali, da je v Gornjem Posočju zaenkrat še zelo malo podjetij, ki združujejo umetnost in gospodarstvo ali se pri trženju opirajo na bogato ljudsko izročilo. Temu primerno se je k podpori projekta Ristanc 97 odzvalo tudi zelo malo podjetij. Kljub temu pa je po besedah organizatorke pravkar končanega kulturnega projekta Dee Volarič ta potekal brez sejemskega blišča a z vsebinom, ki je bogatila duha. • šef Med prireditvami, ki jih prirejajo Jezerjani, je zagoto^ ena najstarejših in najprivlaČnejših ovčarski bal- [ nedeljo, 10. avgusta, bo že 38. po vrsti Začel se bo * 11. uri na prireditvenem prostoru ob Planšarskem je&fi Letošnji prihod pastirjev in ovc v dolino bo še posffl zanimiv, obljubljajo. Gospodarja zanima, kako se r "rihtala" čreda, kako so kaj živeli in kaj jim ie na plafij* kuhala Zefa. Jezerske gospodinje bodo prikazale rotij predelavo ovčje volne. Ročno striženje ovc, krtačenje* preja s starim kolovratom ter nazadnje "štrikanje" «J zanimalo vse obiskovalce. Pastirji pa bodo pripravili stt^ jedi, od žgancev do masunjeka, domači prvošolčki stol izvirne plese, za glasbo pa bosta poskrbela ansarniv Planika Andreja Ažmana ter Igor in Zlati zvoki. Nekdaj slovita Kazina na Jezerskem je po denacionalil^ večji del zaprta. Savinjskih Alpah, ki prav tu R#»oi«tr«rii«» n» avtomobil mejijo na Karavanke, proti Ledeniku pod Skuto ali na ogled najvišjega slovenskega slapu, 130-metrske Čedce. Pot do Planšarskega jezera in parkirišče ob njem je bilo v nedeljo oblegano kot že dolgo ne. Enodnevnim izletnikom so se namreč pridružili tudi tekmovalci na dirki z gorskimi kolesi cross countrv, ki so v vseh starostnih skupinah, od cicibanov do veteranov, drveli čez drn in strn za slovenskim pokalom. Letošnja sedma prireditev, ki jo organizirata Športno društvo Jezersko in podjetje Proloco, je privabila več kot dvesto tekmovalcev, tudi iz tujine. Čeprav je bil ob Planšarskem jezeru vrvež, se tudi miren kotiček ob njem da najti. In uživati naravo. Na drugi strani, kjer je "zasilni" kamp, je bilo nekaj avtomobilov, osamljen šotor, po jezeru so čolnarili fantiči, kopalca pa v njem nismo opazili. Za kopanje v mrzli jezerski vodi se je sem in tja odločil le kakšen kuža. Registracije na avtomo ki smo jih opažali na Je^j. kem, so bile v glavnem ljf janske. Tudi Rihard Mm potrdil, da so enodnevni isti v njegovem kraju P dvsem Ljubljančani. Teh) ^ leta v leto več, zdi se, *H Bohinj postopno seli na zersko. jf, In kaj se tu še da p°^i Najeti kolo, loviti rlbjfl| divjad, se sprehoditi d*> flB slatine ali do dveh An** slapov, si ogledati ctnoW? muzejsko zbirko v obnoVjL Jenkovi kasarni, zavetišču popotnike iz 16. stoletja, Čudovati spomenike kme ga stavbarstva, kot ^ Senkova, Koprivnikova Roblekova domačija in >■ tere kašče, denimo, Make* in Ankova. Zanimive so cerkve, med njimi cerke. Ožbolta, ki je prvič ome# leta 1391... Skratka, Jezersko je 6 od gorenjskih turističnih 01 ov, ki ima vse pogoje, da jj turizmu odreže še deb kos kruha. . j4 H. Jelo*** Nova podoba mestnega parka J Domžale - V juliju je začel dobivati novo in lepšo P^jj mestni park ob stavbi Občine Domžale. Prenova n10^ I parka zajema postavitev paviljona, ureditev nove P^jjđ ponovna ozelenitev parka. Postal naj bi prijetno spi" ,^ liŠče, v načrtovanem paviljonu pa naj bi se prirejali r koncerti • M. K. Cerkev se je prenavljala 20 let Gorenja vas, 4. avgusta - V vasi Čabračc pri G°r^ vasi so v začetku julija končali z zunanjo prenovo cer* ^ ki je trajala približno dvajset let. Tako je bila 20. JuUJa | dan praznovanja goda svete Marjete maša. ~ - 0 prenovljeni cerkvi, prejšnjo nedeljo pa je Turisti društvo Hotavlje vaščanom za cerkev izročilo Prizna za prenovljeno in najlepšo stavbo v vasi. $ "Cerkev je bila v zelo slabem stanju, zato smo se_^ farani domenili za njeno polepšavo," se spominja ?up Oražem. Najprej so zamenjali streho, potem pa so se za nekaj časa ustavila. Sledila je nova fasada, vrata okna, notranjost pa še čaka na polepšavo. K<' > povedala vaščanka Danica Likar, je bilo vključene^, veliko prostovoljnega dela, sredstva pa so prispe vaščani Čabrač sami in nekaj malega občina Gorenja ^ Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v naklanski °Wj>i^ v ŽEJAH in med drugim je naša sodelavka Andreja Zevnikv Gasilskem domu v Žejah delila tudi oitevilčene reklamne čepice. Sobotno dopoldne prve Uv%ustovske sobote smo polepšali še z drugimi priložnost-nitni akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim s°8°vornikom smo v dveh urah razdelili 27 oštevilčenih klasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo že v soboto utrgali nagradni kuponček, vseh 27 včeraj v našem jj^ntfrvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona JV6741 in 024547 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v ^l991> ali v letu 1998, za eno osebo); kupona 006186 in ^^55(nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med ^nm/ izžrebanimi številkami katera takšna, kije tudi na *l:0609/626-959 Vse v vasi se vrti okrog gasilstva Na željo domačinov obisk prestavili iz Žiberne v Gasilski dom Žeje, 5. avgusta - Ekipa Gorenjskega glasa je v soboto obiskala Žeje v naklanski občini, razpotegnjeno obcestno vas sredi Dobrav, ki leži ob robu terase nad levim bregom Tržiške Bistrice in ob glavni gorenjski cesti. Žeje, ki jih danes sestavlja 22 hiš, ležijo na nadmorski višini 430 metrov in imajo 74 prebivalcev. V pisnih virih so bile prvič omenjene leta 1374, njeni prvotni prebivalci pa so bili kmetje, ki so v vasi Bistrica imeli svoje kajže, kjer so prebivali njihovi hlapci. Vas je obdana z rodovitnimi polji, zato je možnost njene širitve zelo majhna. V bližini je bil nekdaj tudi grad z vinogradi, na kar še danes spominja ime Gradišče, kakor se imenuje bližnji gozd. Polja so bila zelo razdrobljena in leta 1970 so jih združili, kar je bil prvi takšen primer v tedanji Jugoslaviji. Nekdaj so možnost naseljevanja imeli le potomci žejanskih kmetov, ki so imeli v lasti tudi okoliške gozdove. Včasih je bila vas kmečko močna, danes pa je v vasi samo Še pet čistih kmetov, ki se pretežno ukvarjajo s kolobarjem'em, živinorejo in mlekarstvom. V Sloveniji obstajajo štiri Žeje in sicer: Žeje pri Domžalah (prebivalci se imenujejo Žejani), Žeje pri Naklem (prebivalci so Žejani), Žeje pri Postojni (prebivalci so prav tako Žejanci) in Žeje pri Komendi (prebivalci so Zejci). Tri vasi z imenom Žeje se torej nahajajo na Gorenjskem. Nekdaj je skozi vas potekala tudi glavna cesta na Ljubelj, imeli so tudi mitnici in dve gostilni. Kasneje je bila zgrajena tudi železnica, ki pa je potekala mimo vasi in skozi Strahinj. Ko je bila pred približno 120 leti zgrajena Železnica Dunaj - Trst, so furmani začeli propadati, enako pa tudi gostilne v vasi. Počasi se je začela razvijati tudi obrtniška dejavnost in sicer čevljarstvo, kovaštvo, lesarstvo in podobne panoge. lončen vodovod, ki pa nikoli ni zaživel. Danes imajo Žeje dve vodi, javno in lastno vodo. Tako nekdaj kot danes se vse dogajanje v vasi vrti okrog gasilstva. Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Bistrica so ustanovili leta 1937. Letos so torej praznovali že 60-letnico delovanja, članstvo v društvu pa je danes že stvar tradicije. Ob tej priložnosti so izdali tudi kroniko delovanja društ- Dragica Jenko va, ki je nastala na podlagi ustnih pričevanj članov in njihovih sorodnikov in ohranjenega pisnega gradiva. Letos februarja pa so začeli tudi s prenovo gasilskega doma, pri čemer so veliko pomagali tudi vaščani s prostovoljnim delom, finančno pa jih je podprla tudi občina Naklo. S Kljub temu da smo spremenili lokacijo obiska in napovedali, da se bomo nahajali v gostišču Zlberna. tja do 9.30 ure ni bilo nikogar. Nato sta prišla predstavnika Žejancev, katerih imeni ne bomo izdali, in povedala, da v Žiberno ne bo nikogar, ker se ne razumejo ravno najbolje, pa tudi središče dogajanja naj bi bil gasilski dom. Tako smo se torej preselili v gasilski dom. Ime vasi ŽEJE izhaja iz velike potrebe po vodi, saj vas ni imela svoje vode, ampak so jo najprej s konji nosili iz Tržiške Bistrice. Kasneje so zgradili lesen vodovod iz Zgornjih Dupclj, ki je bil v sezoni 1979/80 v celoti obnovljen. Do vasi pa so zgradili še prenovo naj bi zaključili do konca leta, ostal pa jim je še zgornji prostor, kjer so načrtovali dvorano za razne družabne aktivnosti, ki jo v vasi nimajo. Kipec Florijana, zavetnika gasilcev, ki krasi prenovljen gasilski dom, je izdelal Matevž Balantič iz Dupelj. Ob tem jubileju so letos prvič pripravili veselico v vasi in sicer pri trgovini Mernik, kjer je tudi središče dogajanja. Najprej so nameravali veselico organizirati pri gasilskem domu, vendar pa je zaradi sanitarnih razlogov niso mogli. Kot zanimivost naj povemo, da so včasih, ko so bile Žeje še v fari Šmartno, umrle pokopavali v Kranju, tam, kjer je danes železniška postaja in to tako, da so jih vozili po Savi. Danes pa Žeje spadajo v faro Naklo, ki je lani praznovala 727-letnico. V okviru gasilskega društva so nekdaj organizirali tudi različne prireditve, npr. ljudske igre, in tako večkrat zbirali denar za potrebno opremo. Organizirali so tudi veselice in tombolo ter različne izlete v daljno in bližnjo okolico. Društvo ni zamrlo niti med vojno, čeprav je bilo delovanje včasih otežkočeno. Po osvoboditvi je bila glavna naloga obnova in čuvanje domovine, gasilci so tako pomagali pri obnovi požganih domačij na Bistrici. Društvo je od leta 1952 dalje imelo tudi močno žensko zastopstvo. Društvo je bilo v tistem času tudi zelo aktivno, tudi po družabni plati. Središče društva je bilo takrat v Primavževi drvarnici. Ker pa je ta leta 1951 pogorela, so začeli razmišljati o gradnji lastnega gasilskega doma. Z gradnjo so začeli leta 1952. Članstvo se je zelo spreminjalo, veliko članov se je tudi izselilo in svoje delo nadaljevalo v drugih društvih. Razpadla pa je tudi ženska operativa. Operativa je bila sprva priključena pod Duplje in je spadala pod Tržiški okraj. Od ustanovitve je društvo bolj ali manj samostojno delovalo 26 let. Leta 1963 je bilo priključeno Gasilskemu društvu Naklo, leta 1968 pa se je osamosvojilo. V tem času zasledimo oživljanje delovanja podmladka, ki uspešno deluje še danes, saj so ženske pionirke letos osvojile zmago na občinskem tekmovanju in bodo septembra sodelovale na regijskem tekmovanju v Bohinjski Bistrici. Po mnenju župana Ivana Štularja in domače organizatorke obiska, Dragice Jenko, so največji problemi Žej: izgradnja pokritega avtobusnega postajališča, ureditev peš poti Žeje - Bistrica, divja odlagališča odpadkov, divje kampiranje ob Savi (tudi 20 -30 avtomobilov naenkrat) in ureditev vasi, ki je sicer v pretežni meri urejena, vendar pa so še nekatere črne točke. Največje pridobitve vasi so: zbiralnica mleka v vasi (včasih so ga vozili v Naklo), šele leta 1985 so v vasi dobili telefon, saj so bili lokacijsko vedno predaleč, jarke zanj pa so kopali sami iz Podnarta. Leta 1996 so na pobudo župana ustanovili vaški odbor, ki spremlja probleme v vasi in jih posreduje v Naklo. Člani odbora so: Jože Babic, Tone Čebašek, Peter Jerala, Dragica Jenko, Franc Markovec in Andrej Svetic. Čeprav je občina pokazala mačehovski odnos, niso obupali in občina je začela upoštevati njihovo mnenje. V vasi so leta 1991 odprli privatno trgovino, ki pokriva potrebe Žej in Bistrice. Pred šestimi leti pa so odprli tudi kmečki turizem Ziberna. Hišo, kjer je gostišče, so kupili in jo temeljito prenovili, saj je bila podrta. Gostišče sprejme od 70 do 80 gostov, postrežejo pa z domačo hrano, ki jo pridelajo na domači kmetiji v Češnjici. V vasi delujejo samo gasilci in aktiv kmečkih žena, ki so zelo aktivne, druge aktivnosti pa vse padejo pod Naklo. Vendar pa je v vasi kljub temu še nekaj aktivnosti. Tako žejanske gospodinje vestno skrbijo za zunanjo urejenost hiš, predvsem rož, saj v naklanski občini poteka tekmovanje za izbor najlepših hiš. V Žejah živijo ljudje različnih poklicev, med njimi pa je tudi Franc Markovec, amaterski slikar. Slika predvsem v olju in akvarelu, imel pa je tudi že samostojno razstavo. Gre predvsem za pokrajinske slike. Obnovil je tudi freske v cerkvi v Spodnjih Dupljah, kapelice v Dupljah in Podbrezjah. Obnovil pa bo tudi vaško kapelico, ki jo v vasi nameravajo prenoviti čim prej, seveda s pomočjo občine in prostovoljnih prispevkov. Velik problem Žejancev je tudi hrup, ki ga povzroča mimoidoča avtocesta. To naj bi rešila dograditev še enega pasu avtoceste. Čeprav so Žeje majhna vas, so kljub temu zanimive in v centru nove občine, čeprav so se nekaj časa vaščani bali, da bodo tako kot prej tudi tokrat odrinjeni na rob. To pa se ni zgodilo, zato vedno najdejo dobro besedo za Naklance, predvsem pa za svojega župana, ki zarjuje, da Žeje nikoli niso predstavljale problemov. • P. Bahun, foto: Tina Doki KRANJSKA GORA P PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB PRAZNIKU Rateški gasilci so praznovali Sto let gasilskega društva Rateče Gasilsko društvo Rateče je s slavnostno sejo in parado po vasi praznovalo visok jubilej -100-letnico ustanovitve društva. Društvo je ob tej priložnosti dobilo nov avtomobil. Rateče, 4. avgusta - Rateški gasilci so minulo soboto in nedeljo praznovali visok jubilej društva - 100-letnico. Ob tej priložnosti so imeli tudi slavnostno sejo v gasilskem domu, kjer je spregovoril predsednik društva in višji gasilski častnik Jožef Lavtižar, ki je med drugim poudaril: "Rateče je aprila leta 1888 prizadel hud požar, ki je uničil 28 hiš in gospodarskih poslopij. To so bila leta, ko so se po kranjski deželi začela ustanavljati gasilska društva in tudi rateško, ki mu je leta 1887 Anton Kavalar namenil del svojega zemljišča, na katerem je zrasel tudi sedanji gasilski dom. Že prvo leto so člani zbrali nekaj gasilskega orodja, z nabiralno akcijo potrebna sredstva za nakup prve briz-galne, ki je še danes zelo dobro ohranjena in še vedno brezhibno deluje. Društvo ni delalo niti deset let, ko je vas Rateče ponovno doletela nesreča, ki je bila za gasilce velika {>reizkušnja. 29. septembra eta 1905 je v vasi zagorelo v še večjem obsegu kot prvič. Požar je upepelil 46 niš z gospodarskimi poslopji. V rateškem gasilskem društvu je bilo vedno okoli 50 Članov. Članstva je bilo po prvi svetovni vojni vedno več in leta 1927 je štelo 82 članov. Članstvo je v tem obdobju začelo razmišljati o posodobitvi opreme in tudi o novi motorni brizgalni. Nekateri člani Gasilskega društva Rateče so med drugo svetovno vojno padli v vrstah osvobodilnega boja, njim je posvečeno obeležje na gasilskem domu v Ratečah. Po vojni so rateški gasilci leta 1954 zgradili požarni bazen na vaškem trgu, istega leta so razvili gasilski prapor, ki mu je bila botra Antonija Kavalar. Naslednje leto so na Potokih zgradili požarni bazen in kupili motorno brizgalno. Leta 1982 so začeli obnavljati gasilski dom, kupili še eno motorno brizgalno in gasilsko vozilo -botri vozila sta bili Alojzija Šalej in Janja Dolhar." Rateški gasilci so pobrateni z gasilskim društvo Spuhlja pri Ptuju. Ob 100-letnici gasilskega društva so s ponosom predali namenu novo gasilsko vozilo VW Transporter. Pri nakupu vozila je pomagala tudi Republiška uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Na slavnostni seji ob 100-letnici so se rateški gasilci predvsem zahvalili, vaščanom za nesebično pomoč v vseh letih delovanja društva, zaslužnim gasilcem in gasilskim V slavnostni paradi po vasi so poleg domačih gasilcev in gasilcev sosednjih in pobratenega društva sodelovali še godba na pihala iz Gorij in vedno zanimive rateške narodne noše. Na čelu povorke je bil Jožko Kavalar. - Foto: J. Pelko društvom, s katerim sodelujejo, pa podelili priznanja. Zahvalili so se tudi društvom in organizacijam, ki delujejo v kraju ter občini Kranjska Gora, še posebej županu Jožetu Kotniku, velikemu prijatelju gasilcev. Na slavnostni paradi, kjer so sodelovala tudi sosednja gasilska društva, med drugim iz Italije in Podkloštra, so se ob zvokih gorjanske godbe na pihala predstavile vedno zanimive rateške narodne noše. Pred povorko je zastavo nosil znani rateški športnik - Jožko Kavalar. Njihovo novo vozilo so blagoslovili, slavnostni govorniki pa so poudarjali pomen gasilstva in gasilske tradicije ter človekoljubno poslanstvo prostovoljnih gasilcev, ki so vedno pripravljeni reševati ljudi in premoženje. Dva dni je bilo tudi nadvse zabavno v velikem šotoru na avtobusnem postajališču v Ratečah, kjer se je visoka obletnica praznovala z družabnim srečanjem domačinov in okoličanov. • D.Sedej Največja kranjskogorska investicija Kolektor, vreden 20 milijonov mark Sava je v Zgornjesavski dolini tako onesnažena, da se je kranjskogorska občina morala odločiti za največjo naložbo: kanalizacijsko omrežje in priključitev na jeseniško čistilno napravo. Gradnja je draga predvsem zaradi dolžine 25 kilometrov omrežja. Koncesijo najboljšemu ponudniku. Kranjska Gora, 4. avgusta -Občina Kranjska Gora se pripravlja na svojo največjo investicijo, na kanalizacijsko omrežje z izgradnjo primarnega kolektorja in sekundarne mreže, s prvim odsekom Mojstrana - Jesenice. Vsa investicija, ki bo potekala nekaj let, je predvidoma vredna 20 milijonov nemških mark. Razmeroma majhna kranjskogorska občina bo morala sama prispevati kar nekaj svojih letnih proračunov, da bo zgradila kanalizacijsko omrežje, za povrh vsega pa se bo še morala prijavljati na republiške razpise za finančno soudeležbo h gradnji omrežja, ki je življenjskega pomena ne le za Zgornjesavsko dolino, ampak za vso Slovenijo, saj navsezadnje Sava izvira prav v tej dolini! Nikjer v razvitem svetu, pravijo Kranjskogorci, se tako pomemben projekt ne gradi na tak način, Še najmanj tako, da bi ga gradila ena sama občina. Saj navsezadnje kanalizacijsko omrežje ni last posamezne firme, ampak države, ki bo vedno bolj dolžna upoštevati evropske ekološke norme in standarde. Za investicijo so že izdelani lokacijski načrt, tehnični del, predvideni so postopki za izgradnjo sistema, za prvo fazo pa projektna dokumentacija. Jeseni bodo objavili tudi razpis za koncesijo za izgradnjo sistema. Občina Kranjska Gora se za tako naložbo mora odločiti, saj je Sava vsebolj Inl Robert Bizjak onesnažena. Domačini pravijo: "Mimo Save sploh ne moreš več iti, ne da bi opazil, kako umazana je!" Komunala Kranjska Gora je že objavila razpis za izvajalca za prvo fazo, ki pomeni gradnjo omrežja od ploščadi karavanškega predora do Mojstrane. O tem, kaj pomeni izgradnja kolektorja in kako naj bi potekala največja investicija, smo se pogovarjali z direktorjem Komunale Kranjska Gora inž. Robertom Bizjakom.. "Projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja in kolektorja predvideva gradnjo od Rateč do llrušice. Polovico sredstev naj bi prispevala občino, polovico država. Prva faza je izgradnja v dolžini 5 kilometrov in pol s Hrušice do Mojstrane, pripravljalna dela naj bi opra- vili že letos, gradnja pa naj bi se začela spomladi. Dokumentacijo je pripravil jeseniški Dominvest, vrednost del pa je 242 milijonov tolarjev. Pripravlja se tudi pravna podlaga za dodelitev koncesije za ves projekt: zanimanja za podelitev koncesije med domačimi in tujimi podjetji je dosti, vsem bomo z enotno dokumentacijo nudili enake možnosti. Koncesija bo dodeljena v celoti, kar pomeni, da bo moral koncesionar tudi vzdrževati ves sistem. Trasa kanalizacijskega sistema od Rateč do Hrušice je dolga kar 23 kilometrov in prav dolžina omrežja precej podraži gradnjo. Drage so cevi s 500 mm premera, vmes je treba postaviti črpališče, draga je primarna mreža, zemeljska dela in vse napeljave po vaseh. Vsi tisti, ki jih bo zanimala podelitev koncesije za ta projekt, bodo lahko predlagali tudi cenejše variante. Do zdaj se je v izračunih izkazalo, da bi gradnja lastne čistilne naprave v Zgornjesavski dolini stala prav toliko kot priključitev na jeseniško čistilno napravo. Ali vsaj da ne bi bilo pomembnih razlik. Vendar pa so vse možnosti za tiste, ki bodo kandidirali za koncesijo, odprte - posel bo za najboljšo varianto dobil najboljši ponudnik. Kanalizacijskega omrežja na Dovjem ni, v Moistrani pa je en kanal. Tisti, ki bo dobil koncesijo in opravljal delo, bo dolžan speljati kanalizacijo do meje parcele vsakega posameznega občana, hišne priključke pa na svoje stroške vsak posamezni lastnik. V Evropi je za občana kritje takih in podobnih komunalnih stroškov bistveno ugodneje kot pri nas, saj, denimo, v Avstriji, komunalne banke nudijo občanom posebne in zelo ugodne ekološke ali komunalne kredite za hišne priključke: z daljšo odplačilno dobo in ugodnimi obrestmi na kredite." • D.S. Župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik Mladi se vračajo v dolino Kranjskogorska občina je v minulih treh letih, odkar bila ustanovljena, povsem upravičila svoj obstoj. Verjf0 no je Kranjska Gora ena redkih slovenskih občin, nemoteno rešujejo vse občinske težave na rednih sej&$ občinskega sveta in so po ustanovitvi občine imeti # rekordnih 35 sej občinskega sveta. O tem, kako so začeli in s čim se lahko pohvalijo svojem tretjem občinskem prazniku, ki ga praznujejo 'jP spomin na dan, ko je dovški župnik Jakob Aljaž posttfl*'^ na vrh Triglava Aljažev stolp, smo se pogovarjali 1 prireditev organizira Društvo ( gojencev Dovje - Mojstrana, ob 21. Pa bo gledališče Tone Čufar na 'IfetH6!?1 za,Srai° Županovo Micko. V 'IKrn! i ■ 7l av8usta> bo OD 20- uri v 1 ob?"" V soboto, 9. avgusta, bo ob 9. uri iz Mojstrane pohod v Vrata, prav tako bo ob 9. uri Teniški klub Mojstrana pripravil prvenstvo občine v tenisu. V soboto, 9. avgusta, bo ob 17. uri srečanje občanov pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni, kjer bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Tega dne bo tudi slavnostna seja občinskih svetnikov, ki bodo obiskali vse kraje v občini: v Ratečah muzej in vrtec, v Podkorenu obnovo vaškega jedra, na Srednjem Vrhu asfaltiranje ceste, na Dovjem bodo izročili ključe občinskega stanovanja, v Mojstrani pa si ogledali gradnjo bloka. Slavnostna seja bo vob 16. uri v gostilni kem prazniku, sledilo bo družabno srečanje. Zvečer pa bo ob 20. uri v kranjskogorski cerkvi orgelski koncert moškega pevskega zbora iz Kranjske Gore in profesor Ramovša, posvečen ponesrečenim gorskim reševalcem. V nedeljo, 10. avgusta, ob 1430 uri bo v Ratečah vaški dan v organizaciji Turističnega društva Rateče. Tako kot vsako leto bodo prikazali stare običaje s predelavo volne, domačo obrtjo in pestro ponudbo pristnih rateških jedi. V počastitev občinskega praznika bo danes, v torek, 5. avgusta, ob 20. uri v občinskih prostorih tudi predstavitev knjige Stanka Koširja iz Gozd Martljuka pod naslovom Pod pečkami, kjer sem odraščal. Obenem bo v občinskih prostorih tudi ?.nJski Gori nastop pevskih zborov Psnak v Zgornji Radovni, kjer bo tudi otvoritev razstave fotokluba Jesenice ine v petek, 8. avgusta, ob 20. uri podelitev priložnostnih daril ob občins- Kmečka arhitektura na Slovenskem. PO KRAJIN KRANJSKOGORSKE ORCMIVE V da opozorita na najpo-p J*»»ejSe probleme tako v \20rcriu kot v Gozd Mar- Vrsicu tudi •*00 avtomobilov ^bčina Kranjska Gora je že oh?0 let0> odkar izmenoma z Dno Bovec Poletl čisli 8orski M.eiaz Vršič in pobira tudi ploško takso, podelila to Grw?anom VarPa kluba Špik pr02a Martuljek, ki so se tudi En j let0 lzredno izkazali. in°8Jan Oman, ki vodi ta klub kon pa* s sedmimi elani 00 Vrt?tedna skrbi za čistočo na j^i u> redno poroča občini o 0ram ekološki taksi, o par- kirnih razmerah in Čistoči na Vršiču. Denar, ki ga dobijo člani kluba za opravljeno delo, porabijo za dejavnost svojega kluba. Če je ob sobotah na Vršiču lepo vreme, pripelje na vršiški prelaz tudi 1.200 avtomobilov... Letos sta jih na Vršiču obiskala inšpektorja za okolje in prostor, ki sta jih pohvalila zaradi izredne čistoče, ki je zaradi prisotnosti redarjev zdaj poleti na Vršiču. Zjutraj morajo najprej vse temeljito počistiti, nato pa prevzamejo redarstvo. Ob koncu tedna, ko je lepo vreme, je na vršiški cesti ne- Trgovski podjetji z Jesenic se priporočata za obisk v trgovinah od Kranjske Gore do Breznice prekinjena kolona vozil z obeh strani. Ob sobotah, če je lepo vreme, je na Vršiču tudi do 1.200 avtomobilov, kar je ogromno. Polovico meseca pobirajo Bovčani, polovico meseca pa Kranjskogorci - med tednom so na Vršiču trije redarji, ob koncu tedna, ko je promet bolj gost, jih je pa sedem. Parkirnina za tiste, ki se ustavijo na Vršiču, je 500 tolarjev za avtomobil, za avtobus pa 1.600 tolarjev. Tisti, ki prelaz samo prevozijo, ekološke takse ne plačajo. Takso pobirajo od 15. junija do konca septembra. Redarji pravijo, da problemov pri plačevanju ekološke takse ni, da morda le vsak stoti nasprotuje plačilo takse. Med tujimi je največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Angležev, letošnjo sezono pa zelo veliko Čehov. Lani so člani Varpa kluba Špik zbrali z ekološko takso milijon in 527 tisoč tolarjev. • D.S. Obvoznica mimo Martuljka Vaška skupnost Gozd Martuljek že nekaj časa opozarja na največji problem kraja: na gradnjo obvoznice mimo Gozd Martuljka. MartuljČani ugotavljajo, da je magistralna cesta, ki poteka skozi vas, zelo nevarna. Če pogledajo na zemljevid, potem vse do hrvaške meje ni slovenske vasi, kjer bi jim največja prometnica tekla prav skozi vas. MartuljČani ne bodo odnehali, še posebej, ker so si priskrbeli podatke, iz katerih je razvidno, da je promet na sedanji cesti največji onesnaževalec zraka. Iz recenzije poročila o vplivih na okolje zaradi postavitve in obratovanja bencinskega servisa in hotela v Podkorenu pa izhaja, da je povprečni dnevni promet skozi Gozd Martuljek 5832 vozil dnevno! Po podatkih Mejne policijske postaje Kranjska Gora je bilo v naselju Gozd Martuljek v letu 1995 kar 12 prometnih nesreč, naslednje leto 17 prometnih nesreč in samo do konca letošnjega prvega polletja 12 prometnih nesreč. Občina je o nujnosti izgradnje obvoznice mimo Mar tuljka že opozorila Ministrstvo za promet in zveze. • D.S. Relief občine Kranjskogorska občina skrbi tudi za kulturni videz in ga dopolnjuje. Tako bodo v petek, 22. avgusta, v okviru tradicionalnih Aljaževih dni postavili ob Aljažev spomenik na Dovjem tudi relief občine Kranjska Gora. To bo eden prvih reliefov kranjskogorske občine, drugega bodo postavili na tromejo. • D.S. Kapelica obnovljena Kapelico v Kranjski Gori, ki je posvečena sv. Bernardu iz Menthona, zavetniku alpskih prebivalcev in alpinistov, so obnovili. Znamenito zavetišče vrh prelaza Velikega sv. Bernarda, ki povezuje švicarski kanton VVallis z italijansko dolino Aoste, je ustanovil Bernard iz Aoste. Na tem območju so znameniti psi bernardinci znali poiskati ponesrečene gornike in jim nudili iz posebne posodice, privezane na vratu, prvo pomoč oziroma okrepčilo ter jih vodili nazaj v varno zavetje. To prikazuje tudi motiv kranjskogorske kapelice, ki stoji ob večstoletni romarski poti na Višarje • D.S. FRIZERSKI SALON • ROMANA Ulica Alojza Rabiča 48 Mojstrana, tel.: 064 891-355 JAVNO PODJETJE KOMUNALA LOG 14, KRANJSKA GORA Tel.: 881-156, fax: 881-421 Letos je bilo nanovo ustanovljeno planinsko društvo RATEČE - PLANICA. V oskrbi nimajo nobene planinske koče, zato pa organizirajo veliko pohodov v Julijce: na Triglav, na Tromejo, na Ponce, na Sleme. Tel: 876-201 Turistično društvo RATEČE PLANICA Vas vljudno VABI NA TRADICIONALNI VAŠKI DAN V RATEČE v nedeljo, 10. avgusta, ob 14.30 url PROGRAM: - Prornenadni sprevod gocfce na ptiala in nastopajoč* v narodnih nošah, pevcev, harmonikarjev, citrark in drugih udeležencev prireditve izpod vaške ipe, med gostilno šurc in Mojmir, do vaškega trga pred gostilno Žerjav. - Pozdrav gostov in otvoritev prireditve na vaškem trgu (gorici). • Nastop godbe na pihala in folklorne skupine. - Pnkaz starih običajev s predelavo volne, od striženja do končnih izdelkov; prikaz domače obrti (izdelava "žokov") in ročnih del (štikanje) s prodajno razstavo izdelkov in pestro ponudbo domačih - rateških jedi na vaškem trgu. -16.00: Veselica s plesom na vaškem trgu, IGRA ANSAMBEL "AS" PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RATEČE JE PREDALO NAMENU NOVO GASILSKO VOZILO OB POČASTITVI 100. OBLETNICE Ob tem se je zvrstilo rudi več prireditev: - v petek, 1.8„ je bito družabno srečanje gasilcev in obiskovalcev, igral je ansambel MOZAIK • v soboto, 2.8., je bila slavnostna seja PGD Rateče - Planica in gasilska veselica z bogatim srečelovom, igral je ansambel IGOR in ZLATI ZVOKI - v nedeljo, 3.8., pa je bila slavnostna parada ob počastitvi 100. obletnice društva in gasilska veselica z ansambom JEVŠEK. OB Jasna Turizem && KRANJSKA GORA Tel.:+386/64/881 591 SLOVENIJA V gostišču JASNA nudimo domače in divjačinske specialitete! gostilna mojmir I V^,^ 11 Kopavnik Janez » « Rateče 88, 4283 Rateče tel.:064 876-193 KRANJSKA OORA Ml (0M) M1-M4. r.i (0M| «81-1 Hotel KOTNIK - v samem središču turističnega centra Kranjska Gora 15 prijaznih in udobnih sob, tradicionalne in domače jedi, Pizzerija, po kateri je dobila ime tradicionalno odlična pizza Pino. V sklopu hotela je majhna, prijazna trgovinica za vse generacije. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVA 2.O.O. LESCE ROŽNA DOLINA 50 POSLOVALNICA KOROŠKA C. 141 A KRANJSKA GORA TEL: 064/881-345 V naši trgovini dobite vse za kmetijstvo, vrtičkarstvo, male živali, različne premaze za les in kovine, elektromaterial, vijake, žičnike, posodo in še veliko drugih stvari. 0 pestrosti ponudbe se prepričajte sami! Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Ob prazniku občine Kranjska Qora iskreno čestitamo vsem soobčankam in soobčanom! KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V Galeriji Pungert razstavlja slike Lea Dežman. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. POKLJUKA - Razstava slik nastalih na 5. triglavskem slikarsko kiparskem taboru je zaradi velikega zanimanja v Šport hotelu podaljšana do 15. avgusta.V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno grafično podobo Festivala radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob SO-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Kržišnik Razstava je podaljšana do 31. avgusta, odprta pa je vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. uro in od 15. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava Brizinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov ŠL Loka. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja slikar in grafik Berko iz Škofje Loke grafiko inmešano tehniko z naslovom Sence in odsevi pisanega cvetja. 1. festival Brežice '97 VEČERI STARE GLASBE Brežice, 2. avgusta - Prvi brežiški festival, ki bo trajal od 2. do 16. avgusta v Posavskem muzeju Brežice so uvedle Aronove viteške igre. V Viteški dvorani, eni naših najlepše poslikanih in najbolj akustičnih dvoran, se bo zvrstilo devet koncertov stare glasbe svetovno znanih glasbenikov. V večernih urah sobote so z Akademie Daniel Israel že predstavili Bachove kantate, v nedeljo pa smo lahko uživali ob glasbi iz Zlate dobe Španije in Portugalske ob izvedbi skupine Modus Vivendi iz Izraela. Po štirinajstih letih gostovanja festivala v Radovljici ga je organizator Klemen Ramovš zaradi prostorskih in finančnih težav preselil v brežiško Viteško dvorano, katero je pred tremi stoletji poslikal Radovljičan Franc Karel Remb. Obiskovalci prireditev bodo imeli priložnost prisluhniti melodijam iz Benetk in Neaplja, spremljali Monteverdijeve skladbe in prisluhnili kompoziciji iz Avstrije in Nemčije ter Bachove družine v južnonemškem kontekstu. Sledil bo glasbeni posladek francoskega sončnega kralja, melodije z angleškega dvora in zvočno popotovanje od Španije do grških golcrajin. Na sliki: na otvoritveni dan festivala so bile na irežiškem gradu Aronove viteške igre s predstavitvijo srednjeveškega načina živlenja. M. K uhelj Nova sezona v Prešernovem gledališču Kranj VEDER ZAČETEK, PA TUDI KONEC V bistvu se podobi nove kranjske gledališke sezone niti niste kaj posebno prilagajali, saj se je pod večino zamisli podpisal že prejšnji umetniški vodja Matija Logar. S kakšno predstavo ste dopolnili manjkajoči del programa? "Izbrala sem Mrožkovo komedijo Policija, ki jo bo režiral Jaša Jamnik in jo bomo pre-mierno predstavili kot četrto zaključno predstavo te sezone in sicer v marcu 1998. Mislim, da ima besedilo, ki je bilo sicer zaradi disidentstva aktualni pred časom, tudi za sedanji čas celo vrsto aktualnosti. Komedijo sem izbrala tudi zato, ker doslej še ni bila igrana na profesionalnem odru. Sezona se bo prav tako začela s komedijo in sicer prvo slovensko izvedbo Takšni in drugačni avtorja Jimmiea Chi-na v režiji Zvoneta Šedlbauer-ja. Gre za družinsko komedijo, v kateri je vlogo mame prevzela igralka Štefanija Drolc, drugi gost v predstavi pa je Jožef Ropoša." Po vearem začetku in prav tako vedrem zaključku sezone, je najbrž "sredica" toliko bolj Na odru PG Kranj bodo v novi sezoni poleg štirih novih predstav ponavljali tudi štiri iz prejšnih sezon; med njimi Služkinji Jeana Geneta. Na sliki: Darja Reichman in Bernarda Oman. Kranj - Čeprav nova (za sedaj še pogodbeni) umetniška vodja Prešernovega gledališča Ira Ratej, sicer ^ dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, ni v celoti sestavila gledališkega repertoarja nove sezon* K Prešernovem gledališču, pač pa le del, bo seveda v celoti potek tega dela odvisen od njenih prizadevanj1 j« Sezona 1998/ 99 pa se bo seveda oblikovala povsem po njeni zamisli. JJ jS igralski ansambel ne bo J .m več oviral pri vašem vio^M gledališkega repertoarja? M "Te omejitve so sevej znane, težave trajajo Že * nekaj let. Graditi gledanj repertoar s petimi igrale1. težavna zadeva, ne da se igjjV vzporednih predstav. M1 sJ gledališki ansambel poveča ' enim ali dvema redne zaP°dfs[ nima igralcema. S tem pr°" ,§| mom se bom seveda rcJ ukvarjala, upam, da m'.^ uspelo financerje gleda'1 | tudi prepričati." u^ Pozoren obiskovalec pjM lišča bo seveda opažih programu ni nobenega gKj venskega teksta, kar ie dolga leta sicer običaj. W sprememba? . Js "Res je, v novi sezon'J slovenskega teksta, kar ni P^ zaprav nič narobe. Končno tudi ni bila podeljena Grutf a nagrada za najboljše slovefl J dramsko besedilo. Menim f bi bilo glede uprizarjanji venskih dramskih tekstov sprejeti nekaj novosti, rm do uprizoritve nagrajenega sta naj bi najprej imelo P^Jh novo gledališče, če tega zarjp organizacijskih ali drugih nosti ne more, ga pač °ai\ drugemu gledališču. N* ffl,-^5 čin bi Prešernovo gledal ^ ^ postalo promocijsko (se"(t I tudi produkcijsko) gledali^ i slovenske tekste. Zdi se n^t i bi bilo za promocijo slovC £ I dramatike pomembno kaj ^ i narediti, da bi se o tem tudi čez meje. Zdaj vse P/ ^ l nastopamo razdrobljeno 111 (\ samic. Seveda pa je to <*°K\\ očna naloga, vsekak°r \ uresničljiva." Lea Mencal zanimiva. Kaj bodo še igrali v Prešernovem gledališču: "Na oder bomo postavili prvo slovensko izvedbo igre za mlade O tem se ne govori, režiral jo bo Samo Strelec. Besedilo je nastalo po Švedski predlogi, govori pa duhovito o svetu Človeške intime, predvsem o ljubezni, o čemer se že tako ali tako premalo govori. Ne bo manjkalo tudi Eesmi, plesa in smeha. Igrali odo sami mladi igralci, med njimi tudi taki, ki še študirajo Letos bo Prešernovo gledališče razpisalo enajst abonmajev. V abonmajski ponudbi so poleg treh premierskih predstav nove sezone še štiri gostujoče predstave: Edvard Albee Tri visoke ženske v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, predstava Primorskega dramskega gledališča Dva avtorja Jima Carthwrighta, uleana Davida Mameta v izvedbi SnG Drame Ljubljana in Shakespearova Ukročena trmoglavka v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V sezoni 1997/98 pa bodo igrali še Suhadolčanove Norčije v gledališču, Flisarjevo tragikomedijo Jutri bo lepše, Genetovi služkinji in Oskcarja Wildea Važno je imenovati se Ernest, opereto Bellin Antona Feliksa Deva - o. Janeza DamaŠčana in monodramo Trubar dr. Matjaža Kmecla. Abonmaje bodo začeli vpisovati 4. septembra (dosedanji abonenti) do 9. septembra, nove abonente pa od 11. do 15. septembra. na igralski akademiji. Osrednji gledališki dogodek sezone bo vsekakor decembrska premiera drame Antona Pavlovi-ča Čehova Striček Vanja v režiji Mileta Koruna. Ob igralcih kranjskega gledališča bo tudi več gostujočih kot na primer Jernej Šugman, Alenka Vipotnik, Ivanka Mežan in Boris Ostan." Bo ostali program v Prešernovem gledališču potekal tako kot doslej? "Ne, spremembe bodo že pri Tednu slovenske drame, Ki ne bo tako pozno kot letos maja, pač pa že v aprilu. Menim namreč, da je za gledališče bolje, če je oder dovolj zgodaj prost za študij novih predstav v novi sezoni. To pa pomeni, da bomo v jeseni lahko že prej imeli premiere." Prihajate v razmeroma majhen gledališki kolektiv, v katerem je že vrsto let le pet zaposlenih igralcev. Problem so doslej skušali omiliti projekti, v katere so povabili gostujoče igralce iz drugih gledališč? Vas tako majhen 15. festival Radovljica 1997 ODLIČNA GLASBENA PREDSTAVA Radovljica, 31. julija in 1. avgusta - Na dveh koncertih, prvi z izvajalci violistoma (da gamba) RICHARDOM j BOOTHBYJEM in KUKO ICH1SE ter čembalistom SHALEOV AD-ELOM je bil v radovljiški baročni Graščini, JJj slovitim britanskim pevskim asom, kontratenoristom NIGELOM ROGERSOM in ansamblom I. .VI K A SOAVE P ^ radovljiški župnijski cerkvi sv. Petra, je bila spet v ospredju tuja glabsena produkcija in reprodukcija. Zato pa *' » /»porednih odličnih izvedbah in po letošnji tradiciji radovljiških koncertov - spet pred polnoštevilno publiko Soigro dveh viol da gamba sta v najodličnejši luči prikazala tako Richard Boothbv, osrednja Četrtek, 07. avgusta oh 20: }0 SUZIE LE BLANC FRETWORK (viole »I.« bmmm) Petek, OS. avgusta o!> 20: 10 BARBARA SCHLICK r n VAUGHAN KNUPP (cVmbalo, klavii »kladivci) Organizacija: DLSGR, 4240 Radovljica, Linhartov trg I, tel 064/715-228, iax: 064/712-41 2 Prodaja vstopnic turistična drust\o Radovljica, tel.: 064/7 I 5- 500 Vsi koncerti v Graščini. osebnost prvega od obeh omenjenih radovljiških glasbenih odrov kot oba njegova spremljevalca, čembalist S. Ad-El in (druga) violistka, Japonka R Ichise. Bila je odlična predstava glasbe za dve violi (a cappella), kjer smo slišali dvoje koncertov za dve violi skladatelja M De Sainte - Colombeja in kjer sta se oba omenjena umetnika izkazala za enakovredna partnerja. Šele v solističnih delih za violo in (obvezni) basso con ti nuo sta bila oba Boothbvjeva "spremljevalca" čembalist in fdruga) violistka v malce podrejenem položaju. V tem delu je bila na sporedu glasba A. Forquerayja in M. Maraisa. Čisto brez potrebe pa se je čembalist A. Ad-El solistično Izkazal s Suito v d-molu L. Marchanda. Predvsem sta pri čakovano in ugodno presenetila oba gambista, saj je bila njuna posamična in skupna (sojigra tehnično, intonančno in muzi-kalno brezhibna. Radovljiški glasbeni oder se ie za nastop slovitega britanskega pevskega solista, kontra- tenorista NIGELA ROGERSA in instrumentalnega tria, specializiranega consorta za izvajanje zgodnje glasbe, glasbe, ki je v nizki intonaciji 415 Hertzov in netempirana L'AURA SOAVE in za izvedbo glasbe 17. stoletja iz njihove tradicionalne baročne Graščine preselil v župnijsko cerkev Sv. Petra. Tam so umetniki v predstavi pOfVetnc in cerkvene baročne flasbe najrazličnejših avtorjev B. Marini, Chr. Simpson, G. Caccini, P. Ouagliati, M. Cazza-ti, L. Rossi, B. Storace, H. Purcell, J. Blow, H.I.F. v. Bi-ber, 0, F Handcl in za edini dodatek še V. Calestani) prika zali celoten razvoj vokalno-instrumentalne (baročne "da capo arije") in instrumentalne miniature. Pevski glas enega najstarejših še pojočih angleških kootntenoriitov N Rog gersa je še vedno bogat in poln mu/.ikalnega naboja, tako da lahko v najrazličnejših izvirnih jezikih še vedno posega po najbolj zahtevnih pevskih paroli Tukaj mu tudi kolorature ne delajo težav. Seveda pa je bil internacionalno sestav^ specializirani ansambel e ^ reden partner in *a* lahko v odličnih tchn» ^ intonančnih in muzikal'1 u sežkih slišali res pravi cvep baročne glasbe za naj raz« zasedbe, ki so jih °*\*\m kombinacije dopuščale ■ Hallman Russell/čenibal°< J -Mana Roell/baročna vio« £ Marcy Jean Boelli/v'0' ^ gamba. Pri tem pa * najrazličnejše vokain* 0l capou arije še največji $ bolj spoštljiv priklon ve^, N. Rogersa glasbeni zal 17. stol. Pri tem je sC^n0v saj &0 najbolj uspel V 1*1 nem "angleškem" tukaj pomagala edinst". gleška dikcija in v .„ poetična besedila in pa f vsaj poPuf dveh najbolj p-r ^ "otočanov" Purcclla m .y| dla edinstveno zlijeta v m (do)končne doae»e visokega oziroma tudi \ ^ baroka icverne veje L itogovne podameri. Dvodnevna Kranjska noč letos mirnejša kot prejšnja leta Kranjska noč le ni blejska Tradicionalno dober obisk letos nekoliko slabši - Brez večjih incidentov Jj? % 2. avgusta - Tradicio-^Kh* ^vo<*nevna prireditev tajska noč je minila brez pretresov. Nazadnje se J%*'° kazalo, da je" bila dogajanja na Slo-■ Usu ""8 ln okoliške ulice «1U?2na, saj je bilo letos ovalcev manj kot pre-leta. i^vuon^petk<ŽV- raja5je 'm Pod vprašaj, vendar r^oliV Vreme še pravočasno l^iudl0 ,poPravil0. da so se .sfllJ. »e odpravili v mesto. itjjVej; nJimi je bila tokrat fe-Mi, M,ojebi.o [i^ instalaterjem, kjer je igral e klopi pred Merkurje-Mtalaterjem, kjer je igral :|fp0 ,mbel Jevšek, kar žalostno IfSliko ;_alV ..Precej drugačno Sodobni Martini Krpani se spopadajo tudi z utezmi. lati. venjsekebnil0, moVidav «dal ' t 1 H t Iti Predsedmk PUD Za'bmca Peter Skerjanc. • S. S. Zapora tudi za invalide Bled, 4. avgusta - Z Bleda nas je poklical bralec, ki je invalid in zato uporablja invalidski voziček. Našega bralca je namreč zmotna venga, ki pred hotelom Park na Bledu preprečuje, da bi se mimo Kazine vozili z osebnimi vozili. Na žalost pa ta zapora dostop preprečuje tudi invalidom, ki so vezani na voziček. Veriga je sicer snemljiva, a je slednji sami ne morejo, zato bi postavitelj zapore lahko razmislil o kakšni drugi rešitvi. Dovolj bi že bilo, če bi verigo vsaj toliko prestavili, da bi se lahko mimo prišlo tudi z vozičkom, je dejal naš bralec. • S. š. KKIMIVIL Belgijec okraden Bled - Jutro prejšnjega torka je Belgijcu prineslo veliko razočaranje. Ponoči je namreč neznanec vlomil v njegov avto peugeot expert, parkiran pred mladinskim prenočiščem Bledeč na Grajski 17. Neznanec je na avtu razbil steklo in ga odprl. Odnesel je več vrednih stvari: videokamero sonny, fotoaparat canon ter 5000 belgijskih frankov v različnih bankovcih. Belgijca je prikrajšal za skupaj 268.500 tolarjev, policisti neznanega nepridiprava še iščejo, tujec pa si bo obisk v Sloveniji verjetno za vselej zapomnil. Ljubitelja golfov Kranj - V torek, 29. julija, dopoldne sta 21-letni A. K. iz Ljubljane in njegov prijatelj, ki ga policisti še niso identificirali, na parkirišču pred tovarno Sava na Škofjeloški cesti vlomila v golf. Sredi belega dne sta se mladeniča z izvijačem spravila nad ključavnico. Iz golfa sta odmontirala avtoradio sonny, nato pa sedla v avto in se z njim odpeljala do tovarne Iskra v Savski loki. Na enak način sta tam odprla še en golf, nameravala vzeti avtoradio pioneer, potni list, žepni računalnik in fotoaparat, vendar ju je lastnik zalotil. A. K. je pridržal do prihoda policistov, drugi tatic pa je zbežal. Proti A. K. in neznanemu storilcu so kranjski kriminalisti napisali kazensko ovadbo. K Žigi po cigarete Kranj - Žiga ni moški, pač pa se tako imenuje trgovina na Planini, ki jo je s ponedeljka na torek ponoči prejšnji teden obiskal neznanec. V trgovino je prišel tako, da je odstranil kovinska rešeta. Iz skladišča je pobral za 82.000 tolarjev cigaret marlboro in west. Gojitelja konoplje Jesenice - Gre seveda za indijsko konopljo, iz katere se dobi marihuana, ki je pri nas prepovedano mamilo. Jeseniški policisti so v torek prijeli dva Jeseničana, 26-letnega V. L. in leto mlajšega I. M., ki naj bi v gozdu pri vodni elektrarni Moste gojila konopljo. V njunem nasadu so našteli 80 sadik, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenje proizvodnje in prometa z mamili pa ju čaka kazenska ovadba. Ko so stanovalci na dopustu... Jesenice - Poleti, ko si pošteni ljudje privoščijo kakšen teden dopusta od doma, imajo nepridipravi zelo natrpan delavnik. Jeseniški policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v času od 22. do 31. julija vlomil v stanovanje na Tavčarjevi c. 1 b. Na vratih v sedmem nadstropju stolpnice ie zlomil zunanji vložek cilindrične ključavnice in vstopil. Odnesel je 200.000 tolarjev v različnih bankovcih ter dva zlata prstana. Čuden vasovalec Dovje - V dobrih starih časih so ponoči hodili z lestvami po vaseh vasovalci. Neznanec, ki je v noči s četrtka na petek prislonil lestev k stanovanjski hiši na Dovjem, pa ni prišel k dekletu. V hiši je namreč tudi delikatesna trgovina. Neznanec je splezal do okna, razbil steklo, vstopil in se napotil v skladišče trgovine. Pobral je za 55 tisočakov cigaret boss, marlboro in west. Marke in zlatnina Kranj - Med 29. in 31. julijem je neznanec obiskal vrstno stanovanjsko hišo v Grintovški ulici v Drulovki. Vlomilec je pregledal vse prostore ter našel 2000 nemških mark ter za približno 6000 mark zlatih uhanov, zapestnic, ogrlic, prstanov in zlato uro. Policisti za njim še poizvedujejo. Kraja na Rudnem polju Pokljuka - V dneh od 30. julija do 1. avgusta je neznanec odprl trikotno okno na avtu Z lada niva, parkiranem na Rudnem polju na Pokljuki. Iz vozila je vzel avtoradio, CD plaver ter torbo z oblačili in orodjem, vse skupaj vredno okrog 360.000 tolarjev. • H. J. Julijska prometna slika Nesreč veliko, mrtev nihče Kranj, 5. avgusta - Julija se je na gorenjskih cestah zgodilo 45 hudih prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih kar 50 ljudi. Hkrati pa je bil julij edini letošnji mesec, ko nesreče niso terjale smrtnih žrtev. Največ nesreč (20) se ie tudi prejšnji mesec zgodilo na območju kranjske policijske postaje, po osem na območju jeseniške m škofjeloške, pet na območju tržiške in Štiri na območju radovljiške postaje. Vzroki za nesreče: neprilagojena hitrost v šestnajstih primerih, stran vožnje v desetih, izsiljevanje prednosti v devetih, nepravilni premiki v osmih, v osmin nesrečah pa naj bi bil "sopotnik" tudi alkohol. Zaradi izjemno gostega prometa ob koncih tednov prometni policisti tudi za naslednji konec tedna načrtujejo poostrene nadzore s pomočjo helikopterske posadke, v noči s sobote na nedeljo pa bodo spet preverjali treznost voznikov. • H. J. MM Meda Tesno oprijeto -a vseeno čudovito udobno Novi materiali prihajajo na trg, med njimi najnovejši z elastanom, materialom, ki daje blagu elastičnost, prožnost in udobje hkrati. Modeli so krojeni tesno ob telesu, da poudarijo figuro, a nič nas nikjer ne veže. Posebej za mlade so izdelali vzorčasti jeans, ki bo vsestransko uporaben. Za dvodelno obleko, jakno in hlače, dolge ali kratke, za ozko obleko, ki se zapira z dolgo Ta mesec na vrtu Avgust - Veliki srpan Če na Veliki Šmaren (15.) sonce sije, vino samo v sode lije. Če je o Jerneju (24.) zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti. Avgusta moramo misliti že na vrt prihodnjega leta. Ta mesec namreč že spet sadimo zimski česen, presajamo in na novo nasajamo vrtne jagode in okrasne rastline. V vsako prosto vrsto sejemo motovileč, pozno endivijo, špinačo, redkvice in okrasne rastline. Pobiramo polže, odstranjujemo jajčeca, ličinke in gosenice na zelnih rastlinah. Kopljemo zgodnji krompir, populimo čebulo in česen. Pobiramo pridelek in spravljamo za zimo in za seme. Porežemo dišavnice (meliso, kamilice, baziliko, poprovo meto) in jih pravilno posušimo. Rahljamo prst, plevemo, uničujemo škodljivce. če je suho, izdatno zalivamo. Gnojimo sadno drevje. Cepimo vrtnice in sadno drevje. Obrežemo maline. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline - borovnice, brinovc jagode, gospino travo, hmelj, lapuh, navadni slez, pelin, rman, robido, slezenovec, timijan, trpotec In še nasvet: Če želimo imeti Vrtne jagode dlje kot dve leti na istem mestu, jih v poznem poletju postrižemo in obenem odstranimo vse mladike Potem zrahljamo prst in jo zastremo s kompostom. Rastline se popolnoma pomladijo. Poskusimo še mi Ste bili že na morju? No, če ste bili, ste si zagotovo privoščili morskih rib, vsaj porcijo, toliko, da se "pika udere", kot pravijo, da človek dobi pravi okus po morju. In zdaj, ko smo doma, si jih zaželimo ponovno, da malo podaljšamo ta dopust-niški čas. Le pripravite si jih, čeprav se po stanovanju vonja, da so bile ribe v ponvi. Če pa imate priložnost prižgati žar, specite ribe na žaru, zavijte jih v alu folijo in zabrskajte v žerjavico. Odlične bodo. Ali pa jih skuhajte. Z obilico zelenjave bodo slastne tudi mrzle. Seveda pa naj ne manjka tudi pravo domače olivno olje in dobra solata, kozarec ravno prav ohlajenega vina... Škarpina v pečici 1600 g škarpine (4 srednje velike ribe), 1,5 dl olja, 10 g moke, 2 dl belega vina, 2 lovorjeva lista, poper, sol. Škarpino očistimo, vendar pri tem zelo pazimo, ker so njene bodice ostre in strupene. (V ribarnici dobite že očiščene.) Škarpini odstranimo luske, škrge, drob in plavuti, operemo jo, posušimo s krpo, posolimo notranjost ribe in položimo v pekač. Moko, poper in sol razmešamo v vinu in s tem prelijemo ribo. Dodamo lovor in ribe porinemo v pečico, kjer jih med stalnim polivanjem z omako pečemo 30 do 40 minut. Čim večje so ribe (ali ena sama), dlje se mora peči. Ko so pečene, jih iz pekača previdno prenesemo na ploščo, prelijemo s sokom in ponudimo s kuhanim krompirjem. Škarpina velja za eno najbolj okusnih rib, tudi draga ni, le pri čiščenju morate paziti, da se ne obodete. Lahko pa krompir pečete tudi skupaj z ribo. Olupljen in na večje kose narezan krompir vržemo v pekač, ga malce prelijemo z oljem in posujemo z drobno narezanim česnom. Ko je na pol pečen, pa položimo v pekač še škarpine in pečemo do konca. Tako pečen krompir je najslajši! Morski listi na žaru 4 fileji morskega lista, vsak naj ima po 200 g, kvasa: 4 žlice zeliščnega kisa, 4 žlice sojine omake, ščepec soli, 1/2 žličke čebule v prahu, 1/4 Žlike ko-privnih vršičkov (posušenih), ali nekaj več svežih); olje za premaz. Ribje fileje položimo za 15 minut v dobro premešano kvašo. Nato jih obrišemo do suhega in z obeh strani naolji-mo. Na vroči, dobro naoljeni rešetki ali v žičnati košari za pečenje rib jih pečemo z vsake strani približno 6 minut. Kvasa s kisom da ribi odličen okus, hkrati pa kis napravi ribo boli čvrsto, da med pečenjem ne bo razpadla. Lososovi zrezki na žaru Pripravimo jih enako kot zrezke morskega lista. Če ne dobimo enakomerno debelih, globoko zamrznjenih kosov te plemenite ribe, pripravimo lososa na nabodalu. Lososova nabodala 600 do 750 g lososa, kvasa: 3 žlice olja, 3 žlice zeliščnega ali vinskega kisa, ščepec soli, ščepec curryja, 1 žlička čebule v prahu ali tanko narezane 1/2 čebule, 4 do 6 kock kandirane-ga ingverja, nekaj vlolemh srebrnih čebulic. Ribo narežemo na 3 do 4 cm debele kocke. V plitvi skledi zmešamo sestavine za kvašo. Ribo damo v kvašo, kjer naj ostane vsaj 2 uri. Če ic zunaj vroče, damo ribo s kvašo v hladilnik. Narezano ribo nato odcedimo in natikamo na bod Ribe, ribe, ribice v moki in hitro ocvremo I obeh straneh. Sardelne zrez* lahko pripravimo tudi na p* iški ali na dunajski način. Ribja marinada Če dobimo večjo kolj^ svežih sardelic, skuš, plaV'^l podobnih manjših rib, jih °^ remo, prelijemo z mannado spravimo v hladilnik, kjer ? tanpin turli rin 14 Hni ala menjaje koščke ribe in tanke rezine ingverja. Na začetek in konec vsakega nabodala nataknemo srebrno čebulico, da utrdimo nabodeno meso. nabodala pečemo pod grilom ali na vroči rešetki 10 minut, vmes jih nekajkrat premažemo z ostankom kvase. K pečenim ribjim nabodalom ponudimo svež bel kruh in zeliščno maslo, lahko pa tudi dušen riž, ki smo mu primešali malo praženih mandljev in mu pred kuhanjem dodali nekaj rozin. Pečene skuše Skuše, olje, sol. Skuše očistimo, operem in osušimo s čisto krpo. Namažemo jih z oljem in spečemo v teflonski ponvi ali na žaru. Med pečenjem jih večkrat obrnemo, pečene zložimo na krožnik, rahlo osolimo s fino soljo in polijemo z vročim oljem. Ocvrte sardelice ali girice Za 4 osebe približno 1/2 kg sardelic, bela moka za pomo-kanje, olje za cvrenje, sol. Sardelice ali girice stresemo na cedilo in jih rahlo in urno operemo pod tekočo, hladno vodo. Dobro jih odcedimo. Ko je olje dovolj vroče, jih povaljamo v moki, dobro otresemo in ocvremo. Ko lepo zarumene, so ocvrte, s penovko jih poberemo iz olja in osolimo. Postrežemo takoj, še vroče. Na ta način pripravljamo vse manjše ribice, ki niso daljše od 8 cm. Pojemo cele ribe. Podobno ocvremo tudi večje sardelice, ki jih pripravimo kot zrezke. Sardele očistimo, jim odstranimo drobovje in podaljšamo trebušno odprtino do repa. Previdno odstranimo hrbtenično kost, odtrgamo glavo, rahlo posolimo, povaljamo tanejo tudi do 14 dni okusne in sočne. Potrebujemo: ocvrte ribe, olja, v katerem so se pekle w\ 1 čebula, 4 stroki česna, žlica celega popra, 2 lo\'Or0 lista, vejica rožmarina, lft premočnega dobrega dorno™ kisa, žlica soli. d Na olju zarumenimo se# jano čebulo, dodamo strtf sen, poper, lovor in rožrn^ malo popražimo, nato zalije?j s kisom, posolimo in prek^ mo ter ohladimo. Pečene J? zložimo v kozarec in jih mo z mrzlo marinado. ribe morajo biti mrzle. Ko2* ec zapremo in postavimo hladno. Ta marinada zados™ za 20 do 30 manjših rib. Kuhane lignjice Mladi lignji, kis za kuhrt sol, poper, olje, limonin * vinski kis. ^ Očiščene mlade lignje5* harno v okisani, slani vodi zavro, jih takoj odmakne^ grelne plošče, pustimo še 2 3 minute v vreli vodi, odcedimo, stresemo v p no porcelanasto skledico, lijemo z oljem in ohla^L Hladne po okusu popop^ in okisamo z limoninim * in z vinskim kisom, pripravljeni lignji so zelo P jetnega okusa. Sladica za danes Skutna krema s sadjem 1/2 kg skute, 1/2 l mleka, 3 dag vanilijenega pudinga, 4 lM sladkorja, poljubno vloženo sadje ali sveže jagodičje (r»e jagode, maline, borovnice, tudi zrele in na drobno zret^ breskve ali marelice). Q Skuto pretlačimo. V malo mrzlega mleka razmešam puding in ga nato zakuhamo v sladkano vrelo mJ. $tf Kuhamo eno do dve minuti. Odstavimo in še mešamo, da I ohladi, nato puding zmešamo s skuto in damo kremo stekleno posodo ter jo obložimo s sadjem. Pripravimo se na zimo Marelična marmelada z malo kuhanja 1 kg marelic, I kg sladkorja. Marelice operemo, jim odstranimo koščice in jih polagamo v kozico, izmenjaje s plastmi sladkorja. Iako pustimo, da stoje 20 ur in medtem jih večkrat premešamo. Nato jih postavimo na vročo štedilnikovo ploščo, in ko zavrejo, kuhamo 15 minut, nato jih odstavimo. Postavimo na hladno, pustimo 1 uro in večkrat premešamo. Marmelado damo v pripravljene kozarce. Ko se na marmeladi naredi kožica, položimo nanjo v alkoholu namočen celofan in kozarce zavežemo. Sadje v sladkorju Enaka količina sadja in sladkorja. Jagode, maline, češnje, višnje, slive in drugo sadje operemo in osušimo. V pripravljene kozarce damo plast sladkorja, nato plast sadja. Koščice in peške sproti odstranjujemo. Na vrhu naj bo plast sladkorja. Kozarec /avežemo in ga postavimo v shrambo. Čez i ii mesec je sadje gotovo. Naravno konzervirane borovnice / fcf borovnic, 50 dag sladkorja. Borovnice očistimo, operemo in osušimo. V popravljene ko/arce s Širokim dnom damo plast borovnic, Jih potresemo s sladkorjem in tako nadaljujemo, dokler vsega ne porabimo. Kozarec pokrijemo s celofanom, ga zavežemo In poti avimo /a rt dni na sonce. Sladkor se raztopi m borovnice jemljemo po žličkah pred spanjem. Borovnice v žganju / kg borov na, 1/2 l iganja. Očiščene, oprane in oeuien« damo v pripravljene kozarce, žganje in ko/aicc zavežemo. Ze tednih jih lahko uporabljamo. borov^ po Za novim Golfom Pol« Variant Pod pregrinjalom je nova astra Nemški Opel bo na bližnjem avtomobilskem salonu odkril pregrinjalo z novega modela astra, ki bo nasledil dosedaj najuspešnejši Oplov hišni avtomobil, ki so ga od leta 1991 izdelali kar v 3,8 milijona primerkih. Uradnih fotografij tovarna še ni prikazala in nova astra je zaenkrat (vsaj delno) še skrita pod pregrinjalom. Kljub temu pa je že razvidno, da bo zadnji del novega avtomobila podoben večji vectri, medtem ko se bo nos zgledoval po prototipu signum, ki ga je Opel prikazal na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi in s tem tudi nakazal podobo svojih bodočih avtomobilov. Vex °'J' k° se bliža mednarodni avtomobilski salon v Frankfurtu, D novosti, ki jih bodo avtomobilske tovarne predstavile na tej y^ernbni avtomobilski razstavi, prihaja v javnost. Nemški ^'ksvvagen, ki je že pokazal prve fotografije novega golfa trte generacije, bo v kratkem začel prodajati tudi četrto J«oserijsko različico trenutno najmanjšega hišnega avtomobila Hw, Tri-, štiri- in petvratna različica bodo pridobile novega ana in sicer petvratni kombi, ki se po hišni tradiciji imenuje Dru-ant' variant se 00 seveda ponašal s prostornejšim jjj%žnikom in kar simpatičnim zadkom, tako kot pri štirivratni £?uzini pa bodo na voljo trije bencinski motorji (1,4 litra 60 p- f.6 litra 75 KM in 1,6 litra 100 KM) in oba 1,9-litrska dizla n ^posrednim vbrizgom goriva. Variantova cena bo seveda F**] višja kot za ostale karoserijske različice, ni pa še znano ali ta avtomobil pri nas na voljo že letos. • M.G. Kot je znano, bodo pri Oplu astro ponudili v vseh karoserijskih različicah in z motorji, ki so bili na voljo že pri sedanjem modelu, pridružila pa se jim bo tudi enoprostorska različica z imenom zafira. • M.G. Opel na svetovnem nogometnem prvenstvu .Opel bo kot del koncema General i^otors ekskluzivni dobavitelj sponzors- kih avtomobilov za svetovno nogomet- £° prvenstvo, ki bo prihodnje leto v nunciji. Pri dogovarjanjih za tovrstno ptivnost je Oplu pomagal 51-letni gSendarni nemški nogometaš Franz °eckenbauer, ki je tudi sicer nekakšen ambasador pri Oplovem prodoru na južnoameriške in azijske trge. Opel je svoje avtomobile prispeval Že za svetovno prvenstvo v Mehiki, leta 1986, kot glavni sponzor pa so nastopali tudi na prvenstvu v Združenih državah Amerike, leta 1994 in na zadnjih treh evropskih prvenstvih. S to avtomobilsko znamko so povezana tudi tri znana nogometna moštva AC Milan, muench-enski Bavern, Pariš St. Germain in Sparta iz Prage. Na prvenstvu , ki bo od 10. junija do 12. julija prihodnje leto, bo na voljo kar 700 Oplovih avtomobilov. • M.G, ^ST: AUDI A3 1.8 T ^ EKSKLUZIVNA SPORTNOST •narsikateri ?^bi tekmovalni '- n,k bi bil vesel avtomobi- lu. ~" P00* motornim pokro iskrih pri"""." ,noc,» ki bi se mu UiiPr'RaiVanJu s,i§a,° P'5" turbinskega polnilnika, Pod .uPai pa b» bilo skrito obli mis'častimi karoserijskimi klad?™1, In če so na maski . «Unika še štirje povezani kotitiS€ s*loraJ m mo8wce hij^' A3 je sicer najmanjši man avtomobil, a zato nič PraševP°membcni saJ Je Pov" ve{je anJe po njem krepko Usdpj' 1 Jih v Ingolstadtu Zofiji narediti- Audijeva filo- avtnlJe. Pač takšna, da mora ^lekL.1 obdr*ati določen Pod ZlVnosti' naJbrž ekskluzivnost gre naravn razunieti tudi športno nik v"ani 1,8-litrski štirivalj-konjS 'z scbe iztisne kar 150 o0 mo^i in temu primer- [n Povsem3 hilra P°speševanja hitros itm zadovoljivo končno delo , Motor je filigransko avto'm 3 P" VŽ'8U Pa pravim «2?"*» sladokuscem, lina Ž? V,krvi dovolj adrena-Sc zavr f i*k°m,nc Stirivaljnik ano br lahkotno 'n kultiviraj *£ Pret,ranega rohnenja t«** Pn višjih vrtljajih in Audi A3 1.81: Športno nastrojeni najmanjši Audijev avtomobil. 5*«. Sc razume s hitrim in nu>či: mišičasto napihnjen penjskim menjalnikom. Če se vozniku zahoče lenobne vožnje, mu ne bo potrebno prepogosto segati po prestavni ročici, ker je najvišji navor na voljo že pri 1.750 vrtljajih. Od tu do rdečega polja na merilniku vrtljajev svoje delo učinkovito opravlja turbinski polnilnik, ki ga je v potniški kabini slišati kot pritajeno hropenje. Motor lepo sovpada s celotno podobo avtomobila. Čeprav na njej ni nič izrazito Športnega, je audi A3 že sam po sebi dovolj dinamičen avtomobil, z nizko spiščenim nosom, zajetnimi odbijači, napihnjenimi boki in mišičastim zadkom. Pod prtljažnimi vrati je 350 litrov (po-večljivega) prostora, kar je dovolj tudi za malce večji poslovni kovček. Je pa seveda audi A3 name njen predvsem dvema potnikoma in če je pod motornim pokrovom takšen motor, kot je bil v testnem avtomobilu, je priporočljivo, da sta mlada vsaj po srcu. Notranjost namreč ni izrazito razkošna, vendar potniki na zadnji klopi seveda ne bodo protestirali, če vožnja ne bo predolga. Voznik ima pred seboj pregledno armaturno ploščo z vsem, kar potrebuje, tudi s stikalno ploščo za uravnavanje samodejne klimatske naprave. Sedeži in notranje obloge so obloženi v alkan-taro, plastika na armaturni plošči je rahlo hrapava in vse skupaj še enkrat dokazuje, da audi A3 res sodi med ekskluzivne avtomobile, čeprav samo v tako imenovanem kompaktnem razredu. Seveda ni vse zlato, kar je ekskluzivno in tudi pri audiju A3 se najde kakšna drobna zamera. Na primer desno bočno ogledalo, ki je kdo ve čemu še vedno manjše od levega, preglednost nazaj in pre hrupen motor pri višjih vrtljajih. CENA do registracije: 41.175 DEM (Porsche Slovenija) +++motorne zmogljivosti ++oblika ^zanesljivo podvozje I —desno bočno ogledalo -preglednost nazal -prehrupen motor pri višjih vrtljajih A skoraj na vse nerodnosti ima ta avtomobil vsaj tri dobre argumente: privlačno obliko, zmogljiv motor in izjemno zanesljivo podvozje skupaj z zavorami. Ekskluzivnost pa seveda tudi nekaj stane. Za vse je kriv 1,8-litrski motor s 15U konjskimi močmi. Izdelava: Filigransko TEHNIČNI PODATKI: kupe, 3 vrata, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štiri-taktni, vrstni, nameščen spredaj prečno poganja prednji kolesi, 1796 cem, 110 kW/150 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4150 mm, š. 1735mm, v. 1420 mm, me-dosna razdalja 2510 mm, prostornina prtljažnika 350 I. Najvišja hitrost: 217 km/h (tovarna), 214 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 8,1 s. Poraba goriva po EU normativih: 6,2/10,3 I, poraba na testu: 10,5 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. V Kopru kar 8.442 Daewoojev V koprski luki so konec minulega tedna začeli razto-varjati Kar 8.442 Daewoojevih avtomobilov, ki jih je pripeljala južnokorejska ladja Auto Atlas. Na 200 metrov dolgi m več kot 32 metrov Široki ladji je 13 palub za prevoz avtomobilov, rekordno število avtomobilov, ki je prispelo v koprsko luko, pa je rekordno tudi v svetovnem merilu. Avtomobili so večinoma namenjeni vzhodnoevropskim trgom. • M.G. ZIBERT Servis in prodaja vozil HONDA s^te&c& CMC 5 VRAT "HONDA CRV-JEEP 0H!ESWNW'H.C.3V ( že za 21.990 PEM mi BRIT0F 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 HYuriDni SALON JAVORNIK Do konca julija priznamo 3% popust za vozila LANTRA in 3% popust tudi za vozila ACCENT. Gotovinski popust 500 DEM Ugodni kreditni pogoji + leasing DIA-G, d o o Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE teUfax:064/863-430 KREDITI že od T+5% SUZUKI UJŠINA ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8 TEL.-.064 632 286 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE VGODMMEHO. Ugodni kreditni pogoji do 5 let-T+6% UETUCftniftCIU oi.100.000 rUlliEMIIl NISSAN AVTO MOČNIK Britofl62, Kranj, tel.:064 242 277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL NISSAN MICRA 1,0 16V....1 5.990,00 DEM serijska oprema: motor 161, 55 PS, airbag, zaščita proti krxy'i, metalna lxirva, garancija 3 leta ali 100.000 km. PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) • M. Gregorič d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT OPOMBA OPEL ASC0NA RUMENA 1976 1245 obvezna oprema ZASTAVA 101 MODRA 1989 1.430 obvezna oprema PEUGEOT 305 GL MODRA 1984 2.110 5 % popusta JUG0 FLORIDA 1,4 BELA 1990 2.725 3% popusta CIM0S AX1,1 M. SIVA 1989 4.845 237 dem na 2 leti ŠKODA F0RMAN MODRA 1993 6.560 173 dem na 4 leta RENAULT 5 CAMPUS/5V RDEČA 1993 6.710 150 dem na 5 tet RENAULT 5CAMPUSD5 RDEČA 1992 7.010 157 dem na 5 tet RENAULT CAMPUSD M. SIVA 1991 7.825 175 dem na 5 tet FIAT PANDA RDEČA 1995 8.310 185 dem na 5 tet ALFA 751,8 IE RDEČA 1991 8.320 185 dem na 5 let FIAT TIT01.6 M. MODRA 1991 8.820 2% popusta MAZDA 626 1,8 LX SREBRNA 1990 10.130 T + 6,5% RENAULT 19 GTS BELA 1990 10.175 obvezna oprema RENAULT SFIVEflV M.ZELENA 1996 10.680 2% popusta MAZDA 323 1,61 RDEČA 1991 12.170 270 dem na 5 tet CITROEN ZX 1,9 D M.ZELENA 1993 12.730 T + 6,5% OPEL 0MEGA 2,0 RDEČA 1992 14.035 313 dem na 5 tet RENAULT CLIO RT 1,4 BELA 1996 16.520 T + 6.5% AUDI 100 2,3 E M. MODRA 1992 19.810 T + 6,5% PEUGEOT 605 3,0 M. MODRA 1993 22.880 T + 6,5% LAGUNA BREAKRT1.8 SREBRNA 1996 30.430 2% popusta FIAT UNO 45 RDEČA 1993 6.585 T + 6,5% RENAULT 5CAMPUS/5V RDEČA 1993 6.710 177 dem na 4 teta HYUNDAI P0NY 1.31 SREBRNA 1990 6.750 178 dem na 4 teta RENAULT 5CAMP.PLUS BELA 1993 7.450 2% popusta KREDITI ŽE OD T+6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://VVWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 4. 8 1997 Pol Ferrarijevega stoletja med avtomobili in v Formuli 1 Poskočni konji! je največja legenda Pol stoletja vztrajanja v Formuli 1 in prav toliko let športnih, za večino tudi sanjskih avtomobilov sta pomnika imena Ferrari, simbola in največje legende športnega avtomobilizma in dirkanja z najhitrejšimi avtomobili. V tekmovalni zgodovini Formule 1 se je v rdeče obarvanih dirkalnikih zvrstila kopica znanih imen, med njimi John Surtees, Mario Andretti, Niki Lauda, Gilles Villeneuve in nenazadnje Michael Schumacher, ki zastopa Ferrarijeve barve že drugo sezono. Niki Lauda je zaslovel s Ferrarijevimi dirkalniki, toda v italijanskem moštvu se zaradi samodržnosti Enza Ferrarija ni vselej počutil prav dobro. svetovnega prvaka, ki ju je osvojil s Ferrarijevim dirkal-nikom, ni vedno godilo do-bro, saj je Enzo konstruktorskemu uspehu dajal prednost pred dirkaš-kim. Tako je že takoj po skoraj usodni Laudovi nesreči leta 1976, začel razmišljati, kdo bo nadomestil hitrega Avstrijca, vse pa se je končalo tako, da je Lauda za nekaj let zapustil dirkaški cirkus. Po nekaj neuspešnih sezonah v Formuli 1 je Ferrari pod krmilom Luca Di Mon-tezemolla in Francoza Jeana Todta, zabredel v drugačne vode in podpis dvoletne pogodbe z Michaleom Schu-macherjem, svetovnim prvakom v Formuli 1 leta 1995, naj bi poskočnemu konjiču na rdečem dirkalniku povrnil nekdanji sloves. V pol-stoletni zgodovini so namreč pri Ferrariju zabeležili več kot 100 zmag na dirkah Formule 1 od prve, ki jo je leta 1951 prispeval Jose Froilan Gonzales do 109., morda najbolj veličastne, ki jo je v Monacu prispeval Michael Schumacher. Ljubiteljem hitrih avtomobilov je ime Ferrari seveda znano bolj kot karkoli drugega kar stane 200 ali več tisočakov nemških mark. Za večino navadnih smrtnikov so takšni avtomobili nedosegljivi in jih lahko opazuje-jo samo ob redkih priložnostih, ko se pojavijo na slovenskih cestah, kjer jih sicer nekaj je, ne pa toliko kot v bogataških četrtih nekaterih držav, kjer v sme-tanski družbi ferrari predstavlja tudi statusni simbol. Pa čeprav za volanom sedijo takšni, ki ne bodo nikoli sprostili vvseh več kot 500 konjskih moči in pognali cestnega dirkalnika do 300 kilometrov na uro. M.G. Enzo Ferrari je umrl leta 1988, dolga leta nekatere njegove odločitve niso bile vsec ostalim članom moštva, konstruktorski uspeh mu je pomenil več od dirkaškega Enzo Ferrari duhovni in vsestranski krivec za vse, kar se je do leta 1988, ko je preminil, dogajalo v zvezi s Ferrarijem, je živel za hitrost in športne avtomobile. Prvi, povsem njegove konstrukcije je na dirkalno stezo zapeljal že leta 1947 in po začetnem neuspehu že dva tedna zatem zmagal na dirki okoli Rima. Tako se je začela dolgoletna Ferrarije-va dirkaška pot, z vzponi in padci v Formuli 1 in z vrsto zdaj že legendarnih dirkaš-kih imen. Ne glede na vse, kar se je dogajalo v Formuli 1, je bilo znano, da je z Enzom Ferrarijem težko delati, saj je pogosto sprejemal odločitve, s katerimi se njegova ekipa ni strinjala, in v moštvo zvabil dirkače, ki so pritegnili njegovo pozornost, nato pa z iii|iiiu delal, kakor se mu je zahotelo, tudi tako, da je leta 1962 po neuspešni sezoni, ko je se je s pismom zahvalil vsem trem dirkačem in jih odpustil. Tudi Nikiju Laudi, se navkljub dvem naslovom Ferrari 550 Maranello med športnimi avtomobili potrjuje sloves tovarne iz italijanske Modene. Skrb za kakovost v Daimler-Benzovi tovarni tovornjakov Kupci tovornjakov so poslali zahtevni Nemški koncern Daimler- Benz in njegov tovornjakarski del sta že vrsto let eden najpomembnejših proizvajalcev tovornih vozil v svetu. To med drugim dokazujeta z vodilnim mestom med težkimi tovornjaki na nemškem trgu in petnejstletnim primatom med vozili nad 6 tonami nosilnosti na večini evropskih trgov. Njihova tovarna v Woerthu dobrih 150 kilometrov od Frankfurta ima trenutno najsodobnejšo in skoraj popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, na kateri nastajajo tovornjaki s trikrako zvezdo. Armaturna plošča je najbolj kompleksen del vozila. Pred vgradno temeljito preizkusijo delovanje vseh instrumentov in stikal. Vsak dan s proizvodnih dvoran zapelje od 310 do 330 vozil, letošnji načrt predvideva, da bodo do konca leta izdelali skupno 68.000 tovornjakov. Med njimi bo tudi 28.000 actrosov, zadnje Mercedesove uspešnice v kategoriji težkih tovornjakov. V tovarni v Woerthu nastajajo tovornjaki, ki so namenjeni večini evropskih trgov, za ostala področja ima Daimler Benz še nekaj drugih manjših tovarn, med njimi tudi v ZDA, kjer izdel-zujejo tovornjake z nosom pod blagovno znamko Freightlincr. V zadnjih letih so v posodobitev tovarne skupno vložili več kot 265 milijonov mark in s tem pridobili popolnoma avtomatizirano linijo za izdelavo šasij in končno montažo kabin. Kljub avtomatizaciji, Volvojev R za šport Švedski Volvo po prenovi celotne palete modelov nadaljuje s športno naravnanimi različicami modelov serije 70. Zadnje kar prihaja iz goetteborške avtopmobilske tovarne so nove izvedbe z oznako R, ki so pri Volvu simbol za športnost. Tako prestižno nastrojeni kupci Volvovih avtomobilov odslej lahko izbirajo tudi med modeli S70R (limuizna), V70R (kombi) in V70R AWD (kombi s štirikolesnim pogonom. Vsem je skupni 2,3 litrski petvaljnik ki s pomočjo turbinskega polnilnika zmore 250 konjskih moči in avtomobil požene do že skoraj dirkaških 250 kilometrov na uro, do 100 kilomtrov na uro pa porabi vsega 6,7 oziroma 7,3 sekunde, če ima avtomobil štirikolesni pogon. Nič kaj dosti mirnejše niso različice s samodejnim menjalnikom, ki ob nekoliko manjši moči dosežejo hitrost 235 kilometrov na uro, seveda ob krepkem pritisku potnikov ob sedežna naslonjala. Športni duh v športnem telesu predstavlja v notranjosti dodani aluminij, alkantara in usnje, med bogato opremo pa sta tudi radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk, in navigacijski sistem, ki hkrati posreduje tudi prometne informacije, medtem ko so posamezni zemljevidi na voljo na CD ROM diskih. Volvo se tako zanesljivo otresa oglatih in škatlastih avtomobilov, ki so bili dolga leta zaščitni znak te švedske avtomobilske tovarne. Novi modeli R so seveda namenjeni tistim, ki imajo v žepu zajetnejše število bankovcev. Pri firejšnji generciji mode ov 15 R, ki so bili različice serije 850, so bili med boljšimi kupci tudi nekateri Slovem i, saj so omejeno količino teh avtomobilov razgrabili kot sveže žemljice. • M.G. Popolnoma avtomatizirana linija za varjenje kabin. Račun* niška inteligenca nadzoruje tudi premikanje kabin od ene druge operacije. r-tomobi"* skupaj z odgovornimi dela analizirajo in pri nadalje; proizvodnji odpravijo VVoerthu vsak dan izločijo'j podrobno pregledajo oko'1.: odstotke naključno iz^L vozil. Ne glede na pose " preizkuse pa morajo na ^. Čen test delovanja zavor, ® torja in krmilnega mehani^, vsa Mercedes-Benzova toVc na vozila, šele nato lan zapustijo tovarniške dvora«6. Podobno ie tudi pri POJJ jih delih kabine. Najpom^ nejši del je seveda armat^!, plošča, ki se povsem razli^' od tistih, ki so jih imeli tov*j jaki pred desetimi ali več 1* Takrat so bile tovornjak armaturne plošče zgolj K plastike z merilnikom vrt«!! hitrosti. V veliki ve $0 in nurosu. v ven*« sodobnih tovornjakov jc ar £ turna plošča najbolj kornp . sen del vozila, elektron*«', je v tovornjakih več osebnih avtomobilih Natančnost izdelave je takšna kot pri osebnih av nadzirajo jo s posebnimi laserskimi tipali. veliko pozornosti namenjajo vrnejo v popravilo, napakePj kakovosti, kajti kupci tovornjakov so postali najmanj tako zahtevni kot kupci avtomobilov, kljub temu cia večino dela opravijo roboti, pa še vseeno lahko pride do človeške napake. Izdelava šasij je torej popolnoma prepuščena vnaprej pro-gramiranim možganom robotov, ki z inteligentno vodljivimi "rokami" sestavo in varjenje posameznih delov, ki jih na določeno mesto prepeljejo računalniško vodene samodejno gibljive palete, nekakšna samohodna vozila. Računalniški sistem seveda bdi tudi nad zaporedjem izdelave posameznih modelov, tako, da je robotu pravzaprav vseeno, kako so razvrščene posamezne šamije. Da bi v določenem času izdelovali samo en model tovornjaka, si je praktično nemogoče zamisliti, saj je za razliko od osebnih avtomobilov vsak tovornjak naročen že vnaprej, z opremo, barvami in dodatki, ki si jih zeželi kupec. Gre torej za tako imenovani modularni sistem, ki gta večina tovarn osebnih avtomobilov šele uvaja. In prav kupci tovornjakov postajajo vse bolj zahtevni, kajti ponudba tovornih vozil in zmogljivost tovarna sta večji od povpraševanja, ki je v zadnjih nekaj letih znatno upadlo, to pa po ocenah nekaterih poznavalcev vodi k temu, da bo v Evropi obstalo samo nekaj najmočnejših proizvajal ccv.Prav zato se v VVoerthu nenehno prizadevajo za kako vost, ki je bila še pred nekaj leti skoraj nepojmljiva. Časov, ko je bilo vseeno, kako natančni so karoserijski spoji pri kabinah, ali če so na nih manjše mehanske poškodbe ali morda površno polakiran del, so namreč mimo. Kupci zahtevajo kakovost, kakršne so vajeni pri osebnih avtomobilih, zato je potrebno poskrbeti tudi za takšne malenkosti, kot so komaj vidne napake pri lakiranju, neustrezna pritrditev ne katerih delov ali Eapiranje vrat, ki od karoserije ne smejo odstopati več kot poldrugi milimeter (\ strokovnjaki za dolženi /a kakovost pn vo/ilu odkrijejo pomanjkljivosti, ga Mercedes Benzovi strokov ki pred vgradnjo podr°f" preizkusijo delovanje mentov na armaturnih pl°:?c m šele nato jih pojejo ^ samodejno dostavno l«n,J0' y posamezno armaturno P,o5t ,j. natančno določenem času P1 pelje do ustreznega vozila Mercedes Benz v celo* P"tek proizvodnje lov°T» vozil vključuje tudi svoje « baviteljc. Ob stalni skrb« kakovost, so leta l"4,;/;-jeli cef kat ISO 9001, letos šc nek^ kakovost, so leta doseženo raven P™)C\\0\P strožji VDA 6, ^XS°' dvidoma do leta 20WJ V , ki biti še priznanje za k:l^°V(^up' ga podeljuje l-vropska nost Sicer pa pn Mercedes-^ b, šc utrjujejo ambicije n3j-trikraka zvezda P°slalvetoV močnejša evropska in na znamka pri tovornin r^ težke in srednje kalc^vCg» Predvsem na računi g tovornjaka actros, ki ) m razglašen tudi za „ mV tovSrnjak leta 199/. io g , »voriuak leta ivv/, — , "vt čali evropski iržni delt kategoriji htkih U)Vom)^\ na 19 odstotkov, pomenil"1, vlogo pa naj bi igrali t«J-novinci srednje kategorije^ r Jih bodo predstavili letoM jesen. • M.G. 5*ek, S. avgusla 1997 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Vblčjak 13. STRAN • GORENJSKI GLAS državni zbor je prejšnji teden odločal o podaljšani sanaciji Slovenskih železarn Samo potešitev najnujnejših potreb ® najpomembnejšem - dokapitalizaciji in delni privatizaciji - pa naj bi odločili po počitnicah -^nacija doslej slabša od pričakovanj, tudi v gorenjskih družbah še nadaljnje "čiščenje" |^J> 4. avgusta - Državni zbor je prejšnji teden obravnaval zenj železarskih zakonov in od štirih predlaganih zakonov IjjjJnitrent postopku sprejel le dva. Tako bo država povečala Oatna poroštva za kredite z že odobrenih 72 milijonov iS* na največ 100 milijonov mark (predlog je bil sicer 140 j j°n<>v), potrjena pa je bila tudi kapitalizacija obveznosti Slo a: s čimer ta postaja okoli sedemodstotni solastnik g venskih železarn. O dokapitalizaciji in delni privatizaciji ezarn pa naj bi dokončno odločali šele i Kot jeseni. obrate, med drugim tudi jek-larno 1 in žično valjamo na Jesenicah. Tudi v predelovalnih družbah so se odločili za nekatere strukturne spremembe, med drugim likvidaci-jo družbe SEIKO na Jesenicah, združitev vija-karske proizvodnje s selitvijo programa lesnih vijakov iz Verige v Plamen, programsko in prostorsko koncentracijo družbe Veriga z izločitvijo vseh stranskih in servisnih dejavnosti ter prostorsko koncentracijo Fiproma na Jesenicah. Kot izhaja iz poročila o poteku dosedanje sanacije, ki je bilo objavljeno v eni zadnjih številk Poročevalca, pa so rezultati sanacije doslej slabši, kot je bilo previđeno. Realizacija je bila bistveno slabša od načrtovane, zlasti v štorskcm Jeklu in v jeseniškem Acroni-ju; namesto 187 tisoč ton prodaje je Acroni lani ustvaril le 143, 6 ton (že letos naj bi po načrtih prodali kar 197 ton). Tudi predelovalne družbe so lani poslovale precej slabše kot leto prej. Po podatkih je jeseniški Fiprom lani ustvaril za deset odstotkov manj količinske prodaje kot leto prej (skupaj nekaj manj kot 29 ton), leska Veriga je lani realizirala 98 odstotkov količinske prodaje iz leta 1995, edino Plamen je lani realiziral za pet odstotkov več prodaje kot v letu 1995. Tudi vrednostna prodaja je bila lani v večini družb manjša od tiste, zapi- v—* nam je povedal dr. Vas»lij Prešern s koncema ^'ovenske železarne, sta prav Se nesprejeta zakona najbolj P°membna za nadaljnjo usodo Zelezarn. Dokapitalizacija v *aN 7,2 milijarde tolarjev bo Ornogočila pokrivanje zapadlih °°veznosti in izboljšala likvid-nost ter zagotovila obratna Jcdstva za nadaljevanja proiz-v°Qnje. Drug, še pomembnejši Za*on pa bo zakon o delni Privatizaciji (zaposleni v žele-Zarnah bodo lahko uporabili Certifikate in zadolžnice za Vplačane plače). "Če hoče-^Q pridobiti svež kapital in Slrateške partnerje, tako do-?»Ce kot tuje, je potrebna P^dhodna privatizacija," pou-JarJa dr. Prešern, ki tudi pravi, Qa se morebitni veliki strateški Partnerji že zanimajo za sode- Racija doslej s»abša od pričakovanj vlada se je za sanacijo 0Q»očila v devetdesetih, ko so Se Slovenske železarne zaradi l2&ube trgov in zaostajanja v valVoJu znašle v hudih teža-c **ed sanacijo je bil kon-0r:n °rganiziran kot družba z ,,meJeno odgovornostjo v tJ°odstotni lasti države, zno- al koncerna pa je bilo sedem Lr.avnih oseb, in sicer tri n Žična. Decembra 1994 dr S5Lreorganizirale v delniško južbo, večinski, 99,6-odstotnt p.a Je Postala država, ko Jav'JcnJe je bilo le prvi rak sanacije; sledili naj bi ji nacija in privatizacija. V Poteklih letih so zaprli neka- ^^etalurške proizvodne____ ^nacionalizacijskim upravičencem vrnjeni vsi hoteli sane v sanacijskem načrtu. Acroni je denimo namesto 206,7 milijona mark realiziral 195,6 milijona (plan za letos je celo 272 milijonov mark). Fiprom je lani ustvaril za 44,9 milijona mark prodaje, kar je za šest odstotkov manj kot leto prej (plan za letos je 53,1 milijona), leska Veriga kar za 21 odstotkov manj kot leta 1995 (skupaj dobrih 17 milijonov mark, plan za letos pa je 18,8 milijona). Vrednostno je realizacijo iz leta 1995 lani presegel le Plamen, kjer so lani ustvarili za skoraj 14 milijonov mark vrednostne prodaje, kar je za enajst odstotkov več kot leto prej. Načrt za letos pa se približuje 15 milijonom mark. Letos Ie še 47 milijonov izgube? Čeprav je sanacijski načrt prvotno predvideval pozitivno poslovanje železarn že v letu 1994, so ga kasneje spremenili. Leta 1992 je bil izid katastrofalen, saj je izguba celotnega sistema znašala kar 18,9 milijarde tolarjev (64 odstotkov celotnega prihodka), leta 1993 8,8 milijarde, leta 1994 6,7 milijarde, leta 1995 4,7 ter lani 7,3 milijarde tolarjev. Načrt za letos predvideva le še 47,3 milijona tolarjev izgube v celotnem koncernu, vprašanje pa je, ali se bo ta načrt tudi uresničil. V Verigi več kot polovično zmanjšanje zaposlenih V zadnjih letih se je v kocernu strahovito zmanjšalo tudi število zaposlenih. Od skupaj 13.643 zaposlenih v celotnem koncernu leta 1992 jih je bilo konec lanskega leta zaposlenih še 7.697, kar pomeni 43-odstotno zmanjšanje. V Tabela: Gibanje števila zaposlenih v letih 1992-96 1.1.92 31.12.96 Lokacija Jesenice 4.183 2.535 Verlga+TIO 892 422 Plamen 434 221 zmanjšanje plan 31.12.97 39,4% 2.388 52,7% 339 49,1% 193 teh petih letih je torej delo izgubilo skoraj šest tisoč delavcev. V gorenjskih družbah koncema je bilo na lokaciji Jesenice v začetku leta 1992 zaposlenih 4.183 delavcev, konec lanskega leta pa še 2.535, kar pomeni skoraj 40-odstotno zmanjšanje. V Verigi se je število doslej zmanjšalo za skoraj 53 odstotkov, z 892 v letu 1992 na 422 konec leta 1996. V Plamenu je število padlo s 434 na 221, zmanjšanje je bilo 49-odstotno. Zmanjševanje števila zaposlenih pa naj bi se nadaljevalo tudi v letošnjem letu in do konca leta naj bi po načrtih na lokaciji Jesenice ostalo še 2.388 zaposlenih. V Verigi (skupaj s TlO-m) naj bi bilo konec leta zaposlenih še 339 delavcev, v Plamenu pa 193. Brez rdečih številk leta 2000? Kako naprej? Zaradi zelo zaostrenih razmer je koncem spremenil zastavljeno strategijo tako, da bo ob podaljšani sanaciji tekla vzporedna privatizacija. Proces sanacije naj bi se uspešno zaključil leta 2002, ko naj bi sistem normalno tekoče posloval in pokrival stare obveznosti. Da bi to dosegli, bodo družbe v okviru koncema morale doseči 4,4-odstotno povprečno letno rast prodaje, optimizirati stroške, še za dva odstotka zmanjšati število zaposlenih, njihove plače pa bodo morale zaostajati za predvideno stopnjo realne rasti plač v državi. Kot poudarjajo, bo doseganje teh zahtev ena ključnih nalog vodstev posameznih družb. Ob izpolnitvi teh predpostavk ter predvideni pomoči države naj bi po načrtu Slovenske železarne z izgubo poslovale še do leta 1999, leta 2000 pa naj bi se že izvile iz rdečih številk in ustvarile za 568,7 milijona tolarjev dobička. Dobiček naj bi leta 2001 znašal že 2,2 milijarde tolarjev, leta 2002, ko naj bi se sanacija končala, pa 4,2 milijarde tolarjev. • U. Peternel Gorenjka Kraniska Gora se lastnini fct.bko in .ulično podjelje Gorenjka Klffj*» ™*2!X£gS!2£ £ Starinsko preoblikuje z notranjim odkupom in dokapitalizacijo. Premoženje oo j j *»fadi denacionalizacije prepolovilo. fe> - Hotelsko Gora je bilo Podju?^}1" ('orai 4. avgusta en0 tiiru orcnJka Kranjska Cw«a ^ u> ki „ jlIn Podjetij v Zgornjesavski dolini, cija 'Jc najbolj prizadela denacionaliza-^oicio i- PodJc,Jc je bilo ob uvedbi brej; xt0nal,zacnskcga zakona naenkrat loV)' ki ""'n. hotelov in gostinskih loka-lekdani" ^c mora'° vrniti v naravi Ha J! Jlm lastnikom ali prodati, kupni-delc^ sc J.e bodisi uporabila v obliki SecJan- namenila za odškodnino Hi «'/d Pr (,orcnjke Stanislav Pcm pra-•evlii, ki S". vsi dcnacionalizacijski zah-r«Šen: ; s,u)lh P" I,as vložili upravičenci, i njemu in vrnjeni Jina. j:Je b,,a *anjc izplačana odškod-SoteL„CJ, smw InatH na premoženje £Hš|0 J° Gorenjske banke in Oniksa, je i Pa lih . J ttkasnjtcv in problemov, ni več: vse hipoteke zdaj vici'Sane ,n vs' denacionalizaeijski upra-poih s<> dobili i/pisna dovoljenja - kar ith.p"1' da ■« lastnina brez. ovir lahko T^Bko vknjiži. p0 naravi so sc sedanjim upravičencem ria.i^nacionalizacijskem zakonu vrnili Ha'cdnJ» hoteli: Vitranc v Podkorenu, ffi5vn Slayc v Kraniiki Gori, hotel v P°a Gohco, hotel Korotan Jesenicah, restavracija Majolka na Jesenicah, vrnitev hotela Pošte je v teku, prav tako gostišča Kepa na Belci. Vrnjen je bil tudi lokal Tancar na Jesenicah, v Mojstrani gostišče Krma, vrnjeno je bilo zemljišče okoli hotela Larix v Kranjski Gori. Hotelskemu podjetju Gorenjka so tako ostali hoteli Larix, Gami hotel in apartmaji Razor v Kranjski Gori, gostišče Bor in restavracija Gorenjka, hotel Erika, ki je v Triglavskem narodnem parku in se bo lastninil ločeno. Na Jesenicah pa: Pikova dama, Ciklama, gostilna Herman, skladišče brezalkoholnih pijač in restavracija Turist, ki se bo vrnila občini. Prav tako, kot se bo restavracija Turist na Javorniku vrnila občini Jesenice, se bo tudi gostišče v športni hali Podmežaklo vrnilo Športnemu društvu Jesenice. Podjetje Gorenjka se je tako nenadoma po vrednosti in po premoženju zmanjšala za polovico - zmanjšalo se ie tudi število /aposk inli. ki so se reševali po različnih v,mantah, žal so bili tudi tehnološki presežki Gorenjka tako že od začetka denacionalizacije sploh več ne zaposluje -morda samo v sezoni, če kje nastopijo potrebe po dodatnih delavcih. Zdaj je redno zaposlenih 140 delavcev, v času sezone nekaj več, plače se izplačujejo redno in po kolektivni pogodbi, vsem delavcem je bil tudi že izplačan regres. Gorenj ki je v preteklosti pri investicijskem vlaganju in pri izboljšanju gostinske in turistične ponudbe izdatno pomagal ONIKS, ki bo svoj vložek preoblikoval v solastniški delež. Lastninsko preoblikovanje Gorenjke je v zaključni fazi - bilo bi končano prej, če ne bi bilo toliko denacionalizacijskih zahtevkov. Lastninimo se po klasični metodi notranjega odkupa in dokapitalizacije. Poleg ONIKS a bodo skozi dokapitalizaeijo imeli svoj delež še HIT Nova Gorica, Živila Naklo, Mir Gornja Radgona, zaželeni pa so tudi vsi ostali poslovni partnerji in drugi s svežim kapitalom. Pri Gorenj k i investiramo, kolikor le moremo, v turizmu pa so problematični predvsem meseci, ko je "mrtva" sezona. Prav zato je bila Gorenjka ena prvih podjetij v Kranjski Gori, ki se je takoj odločila za soinvestiranjc v vrtino termalne vode. Trdno verjamemo, da je samo s termalno vodo in kopališčem zagotovljena turistična prihodnost Kranjske Gore in s tem tudi nadaljnje dobro poslovanje naše firme. • D.Sedcj Leska Gorenjka pred novo naložbo Kmalu novo biskvitno pecivo iz Gorenjke Za vpeljavo novih izdelkov in celostne podobe bodo namenih' kar milijon nemških mark - Ob polletju manjša prodaja kruha, večja čokolade Lesce, 4. avgusta • V leski Gorenjki se lotevajo nove naložbe, podobne, kot so jo uresničili lani z novo podobo čokolade. Kot nam je povedala direktorica Gorenjke Mojca Budkovič, se že pripravljajo na nakup novih strojev, s pomočjo katerih bodo uvedli nove izdelke iz biskvitnega testa. Novi sladki izdelki bodo "oblečeni" tudi v povsem novo celostno podobo. Za kakšno biskvitno pecivo bo šlo, je zaenkrat še poslovna skrivnost, saj je, kot pravi Budkovičeva, konkurenca na tem področju zelo huda. "Lahko povem le to, da bodo izdelki taki, kakršne si želijo naši kupci," je dejala direktorica Gorenjke. Novo pecivo bo na police trgovin prišlo prihodnjo pomlad, zaenkrat pa pripravljajo potrebno opremo, ki bo omogočila tudi racionalizacijo poslovanja ter znižanje stroškov proizvodnje. Posodobili pa bodo tudi zunanjo podobo in izdelke predstavili v povsem novi celostni podobi. Po besedah Budkovičeve je celotna naložba vredna milijon nemških mark, financirali pa jo bodo v celoti z lastnimi sredstvi, brez posojil. Sicer pa je celotna prodaja Gorenjke v prvih šestih mesecih nekoliko manjša od načrtov. Zaradi slabšega obiska turistov na Bledu in v Bohinju namreč prodajo manj kruha, kot so načrtovali. K slabšemu rezultatu delno prispeva tudi manjša prodaja sladolednih prelivov, s katerimi preskrbujejo sladoledarje. Dobra stran manj vročega poletja pa je v tem, da prodajo več čokolade. Tako je prodaja čokolade v prvih šestih mesecih boljša, kot je bila v enakem lanskem obdobju, a še vedno nižja od načrtov. Gorenjka je drugo soglasje k lastninjenju dobila že konec lanskega leta, zaradi nekaterih težav pa še vedno ni registrirana kot delniška družba. Po pričakovanjih naj bi se v sodni register vpisala jesenu Največji lastnik Gorenjke je z 48 odstotki Žito, ostali delež pa imajo zaposleni ter družba KBM Infond, In poslovni rezultat ob polletju? "Poslovni rezultat je v skladu s planom in je pozitiven ter celo nekoliko boljši kot lani. Sicer pa je prvo polletje vedno i nekoliko slabše, saj se prodaja naših izdelkov poveča v drugi polovici leta, od septembra naprej," je povedala Mojca Budkovič. • U. Peternel Poslovanje Alpine Žiri ob polletju Večja proizvodnja, manjša prodaja Ker v nižjih cenovnih razredih nimajo možnosti, se bodo usmerili na srednji in višji cenovni razred - Ob polletju še brez dobička Žiri, 4. avgusta • V prvem polletju so v žirovski Alpini izdelali več kot 900 tisoč parov obutve, kar je za desetino več kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja nekoliko zaostaja, saj so prodali 800 tisoč parov obutve, od tega so 70 odstotkov izvozili. Dobička v prvem polletju še ni, so sporočili iz Alpine. Kljub nekaterim težavam je proizvodnja tekla kar uspešno, ocenjujejo, saj so izdelali kar 20 odstotkov več planinske obutve, za 10 odstotkov več kot v polletju lani pa so izdelali tudi inline rolerjev. Količina izdelane modne obutve je ostala enaka kot lani, prodali pa so za petino več sandal. Kljub večji proizvodnji pa je bila prodaja tako modnih kot športnih izdelkov v prvih šestih mesecih za šest odstotkov manjša kot lani. Zatika se tudi pri izvozu, saj je nepričakovano prišlo do izpada nekaterih naročil. Tako so letos izvozili za 13 odstotkov manj modne obutve in kar za 19 odstotkov manj športne obutve. Čeprav so ta dejstva zaskrbljujoča, v Alpini računajo, da bo drugo polletje uspešnejše. Prav v jesensko-zimskem obdobju je prodaja običajno večja. Obenem v Alpini nameravajo pospešiti prodajo z reklamnimi akcijami tako doma kot v tujini. Ker je konkurenca huda, si prizadevajo zmanjševati stroške na enoto proizvoda, obenem pa si načrtno prizadevajo za uveljavitev standardov kakovosti; upajo, da bodo certifikat kakovosti uspeli pridobiti že po novem letu. V Alpini pravijo, da si že vsa leta prizadevajo ohraniti tržni delež doma in v tujini. Ker ocenjujejo, da v nižjih cenovnih razredih nimajo možnosti, so se preusmerili predvsem na izdelavo obutve srednjega in višjega cenovnega razreda ter v oblikovanje kolekcij. Alpina ima sicer razvejano prodajno mrežo, saj prodajajo kar v 36 držav, največ pa izvozijo v Nemčijo in Francijo. Zlasti športne izdelke pa izvažajo tudi v Skandinavijo in Ameriko. V Alpini upajo tudi, da bo tečajna politika spodbudna za izvoznike, saj si le tako ob koncu leta lahko obetajo tudi nekaj dobička. • U. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votejak Vlagatelji, ki so certifikate vložili zadnje dni Bosta NFD in KBM Infond vračala certifikate? Vlada izdala uredbo, po kateri naj bi preveč vpisane certifikate vračali Kranj, 4. avgusta - Okrog 40 tisoč Slovencev je z vpisom certifikata oziroma certifikat-nega ostanka čakalo do zadnjega. Tako so certifikat vložili v edini še odprti družbi -Nacionalno finančno družbo in KBM Infond zadnje dni veljavnosti certifikatov konec junija, izkazalo pa se je, da je vpis presegel razpisani kapital omenjenih družb. Zato sta obe omenjeni družbi zaprosili za povečanje kapitala. Kot vse kaže, pa bodo svoje certifikate dobili vrnjene. Vlada je namreč prejšnji teden izdala posebno uredbo, s katero dovoljuje vračanje certifikatov tem 40 tisoč vlagateljem. Vlada svojo odločitev pojasnjuje s tem, da agencija za trg vrednostnih papirjev najverjetneje ne bo dovolila povečanja razpisanega kapitala obeh omenjenih skladov. Stane Valant, direktor naše največje družbe za upravljanje, Nacionalne finančne družbe, nam je povedal, da v obeh prizadetih družbah uredbe vlade še niso prejeli. Zato še ni jasno, ali uredba dopušča manevrski prostor agenciji za trg vrednostnih papirjev, da bi še odločila o zahtevanem povečanju kapitala skladov. "Če bo ljudem onemogočen vpis, to po mojem mnenju ne bo najbolj korektno, saj smo vpis opravili v soglasju oziroma v sodelovanju z ministrstvom za ekonomske odnose," je dejal Valant. Kot dodaja, je očitek, da sta bila sklada zadnja pri zbiranju certifikatov, slab, saj so prav vsi skladi imeli enake možnosti in bi lahko certifikate zbirali povsem do konca veljavnosti. Poleg tega bi bila zavrnitev prošnje za povečanje kapitala družb nenavadna zato, je menil Valant, saj je agencija za trg vrednostnih papirjev doslej vedno dovolila povečanje kapitala oziroma realizacijo prevpisa. Naslednji argument, ki ga Valant navaja Stane Valant: Storili bomo vse, da bi certifikatov ne vračali. v prid povečanja kapitala, pa je, da je država lani jeseni predvidela, da bodo vse naše družbe za upravljanje skupaj zbrale za 335 milijard certifikatov, doslej realiziran znesek pa je dosegel šele 320 milijard. Ker se prevpisani znesek v NFD in KBM Infondu giblje med 6,5 in 7 milijardami tolarjev, tudi to ne bo preseglo prvotno predvidene vsote. Kakorkoli, v obeh družbah zdaj čakajo na vladno uredbo, iz katere bo razvidno, ali bo agencija za trg vrednostnih papirjev o povečanju kapitala še odločala. Če bo prošnjo po prevpisu zavrnila, bosta oba sklada certifikate prisiljena vračati, je dejal Valant ter dodal, da se bodo vsekakor trudili v dobro vpisnikov, da bi njihove certifikate vendarle lahko vpisali. Če bi jih morali vrniti, bodo možnosti za njihov vpis drugam karseda pičle, saj jih bodo imetniki lahko uporabili le še v tistih v internih razdelitvah in notranjih odkupih podjetij, ki že imajo prvo soglasje agencije za privatizacijo, ter pri lastninjenju podjetij z območja Triglavskega narodnega parka v okviru Sklada za spodbujanje razvoja TNP • U. P. Koncesije za GSM do konca leta Kranj, 4. avgusta - Vlada je sprejela odredbo o podelitvi koncesij za uporabo radiofrekvenčnega območja za storitve mobilne telefonije GSM. V naslednjih dneh bodo pripravili razpis za izbiro ponudnikov, celoten postopek z izbiro koncesionarjev pa naj bi bil končan do konca leta. Kot je povedal minister za promet in zveze Anton Bergauer, bodo glede na velikost Slovenije koncesijo najverjetneje dodelili dvema ali trem operaterjem digitalne mobilne telefonije. Za koncesijo pa bo moral zaprositi tudi Mobitel kot že obstoječi izvajalec mobilne telefonije. LJUBITELJI ASTERIXA, POZOR! Skupaj z drobnim, bistrim in zvitim bojevnikom, ki mu brez pomislekov zaupajo najbolj nevarne naloge, se lahko podate novim dogodivščinam naproti. V novi zgodbi z naslovom ASTERIX IN BRITI, ga kot vedno spremlja najboljši prijatelj - Obelix, ljubitelj merjascev in poštenega tepeža. Cena knjige ASTERIX IN BRITI je 2.835 SIT. Stroške poštnine krije založba! Naročila sprejema: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. e-mail:zalozba@didakta. si Prepričani smo, da vam bo Asterix popestril poletne dni! DIDAKTO Vodstvo škofjeloške Name ostaja Škofja Loka, 4. avgusta - Konec prejšnjega tedna je nadzorni svet ljubljanske Name zamenjal začasno upravo s predsednikom Edvinom Makucem na čelu. Novi prvi mož Name je postal Tevž Tavčar, prej direktor podjetja Interspar. Ob zamenjavi uprave pa naj bi odstop ponudila tudi večina direktorjev Naminih veleblagovnic. Zato smo povprašali v Namini veleblagovnici v Škofji Loki, če je tudi njen direktor Milan Vukašinovič storil podobno. Kot smo izvedeli v tajništvu, je Vukašinovič prejšnji ponedeljek odšel na dopust in se bo vrnil šele sredi avgusta, s kakšnimi morebitnimi spremembami na čelu škofjeloške Name pa niso seznanjeni. • U. P. Telekomovo uspešno polletje Že v pol leta polčetrto milijardo dobička - Za 47 odstotkov manj pritožb Ljubljana, 4. avgusta - Podjetje Telekom je v prvem polletju poslovalo uspešno, saj so dosegli zastavljene cilje tako na področju prodaje storitev kot na ekonomskem in naložbenem področju. V prvih šestih mesecih so prodali dobrih 30 tisoč telefonskih priključkov in skoraj 4 tisoč osnovnih ISDN priključkov. Ob polletju je telefon - dvojček še vedno imelo 23,4 odstotka naročnikov, stopnja digitalizacije pa je bila skoraj 63-odstotna. V Telekomu pa se lahko pohvalijo tudi z višjo kakovostjo storitev, saj je bilo pritožb kar za 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (v prvem šestmesečju jih je bilo 3239). V prvem polletju je Telekom ustvaril 23,7 milijarde tolarjev prihodka od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, neto dobiček pa je znašal 3,5 milijarde tolarjev. Za naložbe so v prvem polletju namenili skoraj 9 milijard tolarjev sredstev. Letos že 6,7-odstotna inflacija Kranj, 4. avgusta - Cene na drobno so se julija povečale za en odstotek, toliko pa je znašala tudi julijska inflacija, je sporočil državni statistični urad. V sedmih mesecih letos se je "nabralo" že za 6,7 odstotka inflacije, cilj do konca leta pa naj bi bila, kot je znano, enoštevilčna inflacija. V prihodnjih petih mesecih torej cene na drobno ne bi smele poskočiti za več kot 3,3 odstotka oziroma v povprečju za dobrih 0,6 odstotka na mesec. K julijski inflaciji je največ prispevala podražitev blaga, ki je bilo v povprečju dražje za 1,2 odstotka, storitve pa so se podražile za 0,4 odstotka. Med blagom je k inflaciji največ prispevala podražitev naftnih derivatov - v povprečju za 5,9 odstotka, ter kurjave (v povprečju za 4,4 odstotka). Med storitvami pa so se najbolj podražile telefonske storitve (v povprečju za 2,1 odstotka). Cene življenjskih potrebščin so bile julija v primerjavi z mesecem prej v povprečju višje za 0,6 odstotka, v primerjavi z decembrom lani pa za 6 odstotkov. Vavgustu je temeljna obrestna mera (TOM) spet višja, in sicer znaša 0,8 odstotka mesečno oziroma 9,84 odstotka na letni ravni. • U. P. Rožca lani 24 milijonov dobička Prva skupščina delničarjev bo septembra Jesenice, 4. avgusta - Trgovinsko podjetje Rožca z Jesenic je lani poslovalo uspešno, saj je ustvarilo 24 milijonov tolarjev čistega dobička. To je precej več kot prejšnja leta, saj te bilo v letih 1993, 94 in 95 dobička le za tri milijone. Skupščina delničarjev, na kateri bodo odločali o razdelitvi skupno 27 milijard tolarjev dobička iz preteklih štirih let, bo predvidoma septembra. Lani je v Rožci, ki se ukvarja s trgovino na drobno, zlasti z živili in s tekstilom, cestnim tovornim prometom, ima pa tudi nekaj okrepčevalnic, prodaja znašala 1,4 milijarde tolarjev, je povedala vodja računovodstva v Rožci Vlasta Kos. To je za 12 odstotkov več kot leto prej oziroma - upoštevajoč inflacijo - za 2,1 odstotka. Največ prihodkov so ustvarili s prodajo na drobno, manj s prodajo na debelo, nekaj malega pa so prispevali tudi prihodki od najemnin, prenočitev in drugih storitev. Stroški blaga, materiala in storitev so znašali milijardo tolarjev. Stroški materiala so se povečali za sedem odstotkov, stroški storitev pa za 16 odstotkov. Podjetje je bilo letos aprila vpisano v sodni register kot delniška družba. Njeni lastniki so kapitalski in odškodninski sklad s po desetimi odstotki, skoraj 22 odstotkov ima sklad za razvoj, notranji lastniki 25 odstotkov, mali delničarji iz javne prodaje slabih 19 ter Nacionalna finančna družba 14 odstotkov delnic. Kot je povedala Kosova, se je zaradi pozne revizije celoten postopek lastninjenja tako zavlekel, da bo prva skupščina sklicala šele jeseni, najverjetneje septembra. • U. P. : VEDEŽEVANJE; 090 44 69 1'KI/SV«! VIDI M'AIM TANIA IN MARK A DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ I 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - mummk 090 75 17 I VEDEŽEVANJE'TAROT mSKt-SVETTjVAHJE BK)I NtHGt TIK JASMOV»eC IMIIHI M (». ERIK LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR RURIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 MEŠETAR Cene osemenjevanja in drugih posegov Od prvega junija se rejci lahko odločajo med dvema načinom* plačevanja osemenjevanja. Prva možnost je plačevanj osemenjevanja v paketu, druga možnost pa je plačevanje P° vsaki osemenitvi. Prva možnost poleg samega osemenjevanja vključuje tudi pregled za brejost, glede na povprečno Pora]\ Časa ter prevoženih kilometrov za posamezno žival Pa *\ Slovenijo razdelili na tri (cenovna) območja. Gorenjski kon# sodi v drugo območje, paket, ki obsega delo s prevozom 1 semenom, pa kmeta stane 5.000 tolarjev. . Druga možnost, ki jo lahko izberejo rejci pa je zaračunavanj* po vsaki osemenitvi. Tudi tu so Slovenijo razdelili na1 območja, razvrstitev pa je odvisna od povprečne Pora~! časa za osemenitev ter od oddaljenosti. Predlogi cen pa ^ sledeči: 1. območje (20 minut za eno osemenitev in do 10 prevoženih kilometrov) 2.200 tolarjev , 2. območje (30 minut za osemenitev in do prevoženih kilometrov) 2.500 tolarjev ^ 3. območje (40 minut za osemenitev ter do * prevoženih kilometrov) 2.800 tolarjev. Veterinarska zbornica pa predlaga še naslednje cene: - pregled plemenice pred osemenitvijo (izreden pregled) 2.740 tolarjev - pregled plemenice brez osemenitve (običajni pregled) 1.220 tolarjev - zdravljenje v času paketa oziroma med posameznimi osemenitvami 1.220 tolarjev ter stroški zdravil ^ - pregled za brejost brez ustrezne dokumentacije: za prvo W v hlevu 2.740 tolarjev, za vsako naslednjo v istem hlevu 1<#| - za osemenjevanje izven rednega delovnega časa po 15. un : na dneve, ko se po koledarju ne osemenjujejo, stane *9 poseg 3.100 tolarjev, rejec pa mora povrniti tudi stro* prevoza. Cene na kranjski tržnici „ Trenutna ponudba in povpraševanje sta na kranjs tržnici narekovala naslednje cene kmetijskih pridelkoj solata 180 korenje 200 čebula 200 krompir 70 cvetača 400 paprika 400 paradižnik 200 česen 400 jajca 22 jabolka 120 fižol 300 zelje 120 pesa 200 -^1 ruxn OKAINVES ŠKOFJA LOKA LOKAINVEST PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING, d.0« ŠKOFJA LOKA 4220 ŠKOFJA LOKA, KAPUCINSKI TRG J TELEFON: 064/624-070, FAX: 064/624-11' razpisuje na podlagi 246. in 449. člena Zakona o gosp0' darskih družbah in sklepa začasnega Nadzornega sveta delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE (ni reelekcija) Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ustrezne družboslovne ali tehnične smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj v enaki ali sorodnih dejavnostih - aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika - vodstvene, organizacijske in komercialne sposobnosti Mandat imenovanja za opravljanje razpisanih del in na'0^ traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v Pe tn)nS|1* I«MIIJ>1HI ŽELITA VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM PRUETNE POLETNE POČITNIŠKE DNI. V5E TISTE, KI BOSTE OSTALI KAR DOMA, PA VABIMO K OGLEDU 3B KABELSKIH PROGRAMOV IN PROGRAMA GORENJSKE TELEVIZIJE. TRUDILI SE BOMO ZA VASI SREDA, 6. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.35 Špiclji, ameriški barvni film 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.30 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Utonilo je sonce, slovenska nadaljevanka 17.45 Pod klobukom 18.15 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.20 Made in Slovenia 22.00 Odmevi 22.40 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.05 Sestre, ameriška nanizanka 23.50 Made in Slovenia, ponovitev 0.20 videoring Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Sedma nebesa 14.30 Zlatolaski 15.00 Računalniški guruji, ponovitev 15.30 V družinskem krogu, ameirška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Za večno, ameriški barvni film 22.00 Pn nas doma, angleška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Večeri zlatih kipcev: Kako zelena je bila moja dolina, ameriški film 2.00 24 ur 2.30 Videostrani TV 3 8.15 TV shop 13.00 TV prodaja 15.00 Živali, ponovitev 15.30 Utrinek 15.55 Vera in čas 16.55 TV prodaja 17.05 Zaliv duhov, ponovitev 17.30 Guliver-jeva potovanja, risani film 18.50 TV' prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zaliv duhov, otroška serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, 12. del nadaljevanke 22.00 Življenje rastlin 23.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 TVS 2 9.00 Euronews13.30 Svet poroča, ponovitev 14.00 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 14.20 Poletna noč, ponovitev 14.20 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 14.50 Sestre, ameriška nanizanka 15.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 16.30 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 16.55 Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos iz Aten 20.40 VVestervvald, nemška poljudnoznanstvena oddaja 21.40 Omizje 23.10 Koncert Big Banda RTVS TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.40 čvekalo, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna zanost 12.00 Korak za korakom 12.25 Oprah Show 13.10 TV prodaja 13.30 AJo, alo 14.00 Bergerac, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Rdeče morje, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Prezaposlene matere 17.50 Drzni In lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humorostična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Kje je Michael, posebna oddaja 20.50 Kung Fu, ameriški barvni film 22.05 Mantis, ameriška nanizanka 22.50 AJo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.25 Oprahin gost: Prince 0.10 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 1.00 Živeti danes: Razpotovanja 2.00 TV prodaja 2.20 Videostrani 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.35 Kdo je šef? humoristična serija 11.00 Neskončno potovanje, dokumentarna oddaja 12.00 Dnevnik 12.25 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Poročila 14.00 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 14.30 Otroški program 17.35 Poročila 17.50 Obalna straža, 111/160 del nanizanke 18.35 Kolo sreče 19.10 Loto 19.15 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Turistični magazin 21.05 Hiro-šima 22.20 Opazovalnica 22.45 Dolina zlata, dokumentarna oddaja 23.35 Nezakonski sin, madžarski barvni film 1.20 Poročila HTV 2 12.45 TV koledar 12.50 Zračne sile, ponovitev madžarskega filma 15.55 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.40 Pot do zvezd, ponovitev ameriške nanizanke 17.30 Acapulco -telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Občudovanje vzbujajoče dirke 19-00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Sestre, ameriška nadaljevanka 21.15 Filmi Gingers Rogers: Pot trobentic, ameriški film 22.50 Zakladnica 23.35 Varuhi časa POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.55 Califomia High School 9.20 A-Team 10.05 Samo ne milijonar, ameriška glasbena komedija 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 A-Team 16.25 Airvvolf, Vlak smrti 17.15 Alarmni znak 112, Nevarnost strmoglavljenja 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Clavtonovi, ameriška humoristična serija 19.25 Monev Maker 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Monev Maker 20.02 Šport 20.15 Ponižana!... In nihče ji ne bo verjel, ameriška drama 21.55 Šport: nogomet 22.50 Kraj zločina: Goli strah, nemška kriminalistična serija 0.25 šef si je nekaj izmisli, francosko- Italijansko-angleško-nemš ka kriminalka 1.55 Stvori doktorja Tvphona 4.55 Airvvolf TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu - in v reviji Otrok in družina Pokrovitelj oddaje 31. 7. 1997 je CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK "LILIJA", UL. 11. NOVEMBRA 2, LESKOVEC PRI KRŠKEM, tel.: 0608/21-269, fax: 21-165. Odprto imajo vsak dan od 7. do 19. ure, nedelja od 7. do 12. ure, poslovalnica v Krškem NON STOP. Cvetličarna na 150 m2 Rrodajne površine ter prijeten 11 -članski kolektiv vas vabi, da jih obiščete udijo vam: CVETJE, REZANO CVETJE, RAZLIČNE LONČNICE. DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE, POROČNE IN ŽALNE ARANŽMAJE, OPRAVIJO VAM DEKORACIJO RAZLIČNIH POSLOVNIH PROSTOROV Da Imajo veliko možnosti za ugoden nakup, kaže tudi DARILNI BUTIK v istem kompleksu, kot cvetličarna. Tudi tu lahko najdete različna darila za vsako priložnost, ki vam ga tudi aranžirajo. Novost njihovega poslovanja pa je vzdrževanje in urejanje zelenic. CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK LILIJA, LESKOVEC PRI KRŠKEM, TEL.. 0608/21-269 Dane« m bomo odpravili v Leskovec pri Krškem In predstavili razlikovalno nalogo Os Laakovac. leskovec |e ena najstarejših slovanskih naselbin na Krškem polju. Območje te bilo jelo nasel)eno že pred prihodom Slovencev. To dokazuje arheološka karta. Je nekakšen dedič antičnega NEVIODUNUMA - Drnovega. Po pomembni rimski poti Emona Nevlodunum • Siscla so prihajala različna ljudstva, ki so postopoma uničila temetie rimske države. Najprej so poselila hriboviti svet, kasneje tudi nižinski. Nad Leskovcem je AJDOVSKA ali KARTUSEVA JAMA. Nedaleč od vasi. na severovzhodni strani, pa stoji GRAD TURN, Imenovan "SRAJBARSKI TURN". V bližini je GROBNICA nekdanjih lastnikov gradu grofov AUERSPERGOV. v grobnici je pokopan nemški pesnik Anastazij Grunn sodobnik Franceta Prešerna In prevajalec njegovih pesmi. Nasproti gradu nas prijetno opozarja pano "na STOVICKOVO GALERIJO , ki |e biia včasih tudi umetnostna delavnica Vladimiri« štovlčka, naSega akademskega kiparja In modelarja Sedanjo cerkev so sezidali kranjski deželni stanovi okoli leta 1500 kot spomin na zmago nad Turki. SODI MED PRAVE BISERE V CERKVENI ARHITEKTURI. Na trgu prod cerkvijo pa |e spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Na drugi strani trga ob vogalu RIEDLOVE htie je stari rimski MIUNIK z Drnovega. V srednjem veku so ga uporabili kot sramotilni kamen Na bližnjem griču pa stoji podružnična cerkev sv. Ana. V l eskovcu ps so blH rojeni številni znani Slovenci: slovenski slikar Janez Wolf, botanik Alfonz Pavlin, prof. France vardjan, kmetijski Inženir, pisec strokovnih in poljudnoz nanatvanin nnHg. pisatel|lca in prevajalka Gltlca Jakopin Domačini pa dobro po/naio pesnico Ado Salmic. Na pristavi gradu Srajbarskl turn pa je preživel svoje otroštvo tudi .„,,',< ..-.'..k cioiemškl (iimm, M m stevtnsM Merama nodovlna rn.....lanjato Na Bregah pri Leakovcu se je rod« dr Mihajlo Rostohar, psiholog. Pred vojno je bila zelo razvita domača obrt: pekarstvo, kovaetvo, mizarstvo, čevHaretvo. krojastvo, kolarstvo sodarstvo, šiviljstvo, gostllničarstvo. Danes v kraju naldemo poleg zgodovinske In kulturne dediščine aktivna društva: gasilsko, strelsko, pevsko, aktiv kmečkih lena. Poiasl se ozMlaJo tudi obrtne delavnosti. . S. VpralSnje: KOLIKO JE ZAPOSLENIH V KOLEKTIVU CVETLIČARNE -DARILNEGA BUTIKA LIUJA? ODGOVORE POŠLJITE DO 14. 8 194*7 NA RADIO TRŽIČ, Batos 4, TUDI DRUGJE JE LEPO, 4290 TRŽIČ. Pozdrav Iz Leskovca Janja Rudič in iz studia Branka, Tomaž (n Dušan AVSTRIJA 2 R TRŽIČ 12.10 Poročiio, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Anna Maria -Ženska gre svojo pot, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Monev maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Monev maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Izmenično učinkovanje ljubezni, nemška romanca 21.45 Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Po dolgem in počez 1.10 Slava mojega očeta, francoski biografski film 2.55 Pogledi od strani 3.05 Čas v sliki 3.30 Dobrodošli v Avstriji 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni TOP spot19.10 Poročila Gorenjske 538. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videos-traneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.10 Razstava pasemskih mačk 20.30 5. avgust - občinski praznik občine Radovljica (ponovitev) -Župan: Vladimir Černe 20.55 Triatlonci pred odhodom na avropsko turnejo 21.10 Poročila Gorenjske 538 21.25 EPP blok - 3 21.30 Poletni slapovi 21.55 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (ponovitev) 23.00 Glasbeni top spot 22.05 Poročila Gorenjske 538 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje ... Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, precej počitniško okleščena. Poročila radia Deutsche Welle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 18:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili ob 18:25, gostje bodo, tokrat brez heca 2 for You. R TRIGLAV LOKA TV 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6,00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 6.00 Kronika - OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Vpliv računalnika na zaposlovanje 10.00 Aktualno: Spremembe zakona o zaposlovanju in brezposelnosti 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragojevič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno: oporečnost sladoleda (Suzana Adžič) 18.00 Tednik -občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa ... Videostrani RSORA TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Dan oddiha 19.55 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paDerki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora TV ŠIŠKA R RGL ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 6.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 0.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski pnspevek 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski pnspevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, Jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota v Metko Centnh Vogelnik 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj KRIM: 100.2 MHz - SAMCE 99,5 MHz - LJUBLJANA 106.1 MHz 6.00 Jutranji servisni porgram 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 vaše mnenje o... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.06 Kam danes v gubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovino-tehna 12.00 BBC 12.30 Akcija naj zdravnik 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. -17.009 D J Dekkv 17.16 Novice 17.25 črna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovanje za naj pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutrania tem« 6.30 Dop. Inf oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena ko mercialnim predstavitvam 10.16 Mali oglasi -radijska trgovina, kjer poslušalci kupujeio, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanj« • področja KULINARIKE IN PIJAČ. 2. ln 4. teden svetovanje t področja VRTIČK AHSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvon lenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 18.00 Popoldanska informativna oddaja 16.06 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.16 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 16.30 Večerna inf oddaja 18.00 Radio Ola* Amerike 20.16 Radio Vatikan 20.36 1. teden v mesecu: Luč v temi. 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijaki roman 22 00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... brez poletnega predaha ... le vedno na frekvencah 88,9 in 95 MHz ... vsako soboto ob pol treh ... bodimo skupaj ob najboljši slovenski zabavni lestvici po vasem Izboru... POKROVITELJ ODDAJE: TRGOVINA ROMI IZ TRŽIČA (kjer poteka do konca meseca posezonsko znižanje obutve - cene poletnih obuval so znižali na minimum NAGRAJENKI ODDAJE: Helena Juvan iz škofje Loke In Blanka Noč iz Tržiča. Bravo, čestitamo! SEDEŽ ODDAJE: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič - tu pričakujemo Vašo pošto do 9. 8. t.l. VODITELJI ODDAJE: Vedno Vam na rapolago - Dušan, Tomaž In Nataša PA LEP POČITNIŠKI POZDRAV VSEH SKUPAJI Lestvica Ta dobrh 10 Radia Triič 1. VILI RESNIK - Ko vrbe jokajo (2) 2. JANKO ROPRET - Ti si moja (3) 3. ALEKSANDER JEŽ - Tebe ljubil bom vedno (3) 4. FARAONI - Kar je res, je res (2) 5. BABILON - Moja riba (3) 6. ČUKI - Maca in Feliks (novost) 7. ANDREJA ČAMERNIK - Ne reci zbogom mi (novost) 8. KINGSTON - Mene luna nosi (novost) 9. MILAN RUDAN - Poletja ne bo (novost) 10. ADI SMOLAR - Gospa natakarica (novost) KUPON TA DOBR'H 10 radia Tržič Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO KINO CENTER ameriški SF spektakol ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE Ob 17., 19 in 21. uri STORŽIČ Do 7. avgusta zaprtol ŽELEZAH JESENICE Danes nI klnopredatavl LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški akcijski NEVARNO TVEGANJE ob 20.30 url KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška romant. melodrama ŽIVLJENJE S PICASSOM ob 20.30 uri ČETRTEK, 7. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.15 Včeraj, danes, jutri 10.20 Videoring 10.50 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.15 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.20 Made in Slovenia, ponovitev 15.50 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-an-gleška risana serija 17.35 Tom in Jerry, risanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 šport 20.05 Tednik 21.00 V ogenj, 2/3 del angleške drame 22.00 Odmevi 22.35 Poletna noč: Pacific Drive. avstralska nadaljevanka 23.00 Sestre, ameriška nadaljevanka 23.50 Tednik, ponovitev 0.40 Videoring 1.10 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 14.50 Poletna noč: Pacific Drive, ponovitev 15.15 Sestre, ponovitev 16.05 Filmski triki 16.30 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 18.35 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 19.00 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 16.55 Svetovno prvenstvo v atietiki, prenos iz Aten 20.30 Ptic radosti, španski barvni film 22.25 Podoba podobe 22.50 Alica 23.20 Solo, balet 23.30 Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov KANALA 8.00 Video strani 10.20 čvekalo, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Kje je Michael, ponovitev 12.25 Oprah Show 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo, ponovitev 14.00 Mantis, ponovitev 14.50 Tv prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shov: Izključno za otroke 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humroistična nanizanka 20.30 Nasloni se name, ameriški drama 22.20 Remington Steele, angleška nadaljevanka 23.10 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.35 Tihotapci, angleška nadaljevanka 0.25 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 1.20 Dannvjeve zvezde, ponovitev 2.20 TV prodaja/Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Dangerfield. an gleška nanizanka 14.30 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 15.00 Računalniški guruji, serija 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Družinski hlevček, ameriška nadaljevan ka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Zova, 1. del ameriške nadaljevanke 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Playboy: Skrivne Izpovedi In sanjarije, 25 del erotične serije 0.30 Večeri zlatih kipcev: Polnočni kavboj, ameriški film 2.30 24 ur 3.00 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 15.00 Utrinek 15.30 Kako deluje tržna ekonomija, 5. del japonske serije 16.15 Zakladi kralja Salamona, ponovitev risanega filma 17.15 IV prodaja 17.30 Živali govor Ijo, ponovitev 18.00 To trapasto KINO življenje, ameriška nanizanka i TV prodaja 19.00 Utrinek JP Videostrani 20.00 Živali g""1 otroška serija 20.30 V priporu, n*| jevanka 21.20 Nizki udarci, ponj« filma 22.50 Utrinek 23.15 TV pf°°T 23.40 TV shop - Komercialne ", dstavitve 7.45 TV koledar 7.55 PoročilaM Dobro jutro 10.00 Poročila Otroški program 10.35 Simps^, 11.00 Vesoljski vek, dokumenta oddaja 12.00 Poročila 12.25 rW ameriško-mehiška nadalje^8., J 13.10 Santa Barbara, am**! nadaljevanka 13.55 Poročila **| Jeleni z zahoda, ameriška naO*! vanka 14.45 Otroški program **| Poročila 17.50 Obalna straža, m zanka 18.40 Kolo sreče '»jj Hrvaška spominska knjiga J*jj Dnevnik 20.15 Gradovi na rP5 kem 21.35 Reševalna služba VM Opazovalnica 22.45 Senifeld, $U iška humoristična nanizanka *S Filmska noč s F. Forsythom^ vzetnost in izjemna pristra angleški vohunski triler 1.00 P° 13.50 TV koledar 14.00 Butterfijjj] ponovitev ameriškega filma 1 *| Potovanja, dokumentarna JM 16.40 Pot do zvezd, P°S^L ameriške nadaljevanke 17.30 JJ pulco - telo in duša, nadalje^ 17.55 Risanka 18.05 Hugo ^ Občudovanje vzbujajoče S9 19.00 Županijska panorama raj Dnevnik 20.10 Kviz 20.20 Dos)«^ ameriška nanizanka 21.20 VVaterloo, ameriška drama ** Vivien Leigh: Scarlet in dokumentarni film AVSTRIJA 1 povr I.45 Otroški program 8.45 C«*H 9m flilSf 5. High nikova pesem, ameriška t"'', ji melodrama 11.40 Vreme J' Otroški program 14.50 HlflH 15.40 A-Team 16.25 *m prenjl io.iv «-ieain io.*" irM 17.15 Alarmni znak 112, SKjJjg 18.05 Alf 18.30 Strašno Pr>>y družina 19.00 Hope & O^Ujjt ima novo službo 19.25 MoneV ^ 19.30 čas v sliki 19.55 MoneV ^ 20.02 Šport 20.15 Komisar^/ avstrljsko-nemška kriminai"s> serija 21.05 Hoppala, zabavna"^ i a 21.55 Dosje Jessica - V^M Teddvja Hoffmana, ameriška KJJjjp listjlčna serija 23.30 Akcija v YmA - črna komedija, ameriška 8* komedija 1.10 Vonj po ženski, vltev ameriške drame 3.55 psi AVSTRIJA 2 8.00 Videostrani 7.00 Vreme čas v sliki 9.05 Grad ob vm p Jezeru: Pustolovščina v goran^,! Bogati in lepi, ponovitev jy| Zvezna dežela danes 12.00 -i sliki 12.05 Milijonsko kolo tHM prizorišču, ponovitev 13.00 g& sliki 13.10 Ljuba družina Maria - Ženska gre svojo p°l Lipova ulica 15.15 Bogat" "j^ 17.00 Čas v sliki 17.05 OOVgd v Avstriji 18.50 Kuharski "Oj 18.59 Zvezna dežela danes jj Money maker 19.30 čas \ufk kultura 19.53 Vreme I*55.*jo.1' nemška serija 22.00 ća» jM 22.30 Šiling 23.00 Gamb"|a ga dvema svetovoma, portre .a Čas v sliki 23.50 V kraljestvu (i|if ga medveda, dokument«' ^ 5.35 O rastlinah in ljudeh, O^Sal tarni film 1.05 Šport 1.20 PotfJJ strani, ponovitev 1.56 Oi* đ deželi, ponovitev 2.45 AirwuAvJtffl novitev 3.30 Dobrodošli v 5.20 Čas kulture 064/2* 11 3' HLOVADBA H0SEČNICE #| S0VNfl# KINO CENTER ameriški SE spektakel ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČAJ ^ ejjj 18. url, premiera imar. spektakla BATMAN IN HOBIN ob 21 url 8TORZKŽ lam filmske predstave s premlero akcij srhljlvke RELIKVIJA ŽELEZAR Dan«- jo u-LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA krim. film UMOR V BELI HlSI oo_g^JK KINO SORA ŠKOFJA LOKA amer romant. melodrama ŽIVLJENJE S r^^n&tV^ 20.30 url KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška ljubezenska drama /ELU ob 20 30 urt ČETRTEK, 7. AVGUSTA 1997 TELE-TV KRANJ g Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP Wok - 1 19.07 Glasbeni top spot '9.10 Poročila Gorenjske 539. 19.25 '* tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 M'ha Pavliha - otroška oddaja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Zaključna Predstava baletne šole Saše StadSer v kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani 21.10 Poročila Gorenjske 539 21.25 EPP blok - 3 21.30 Dnevi gorenjske televizije TELE-TV Kranj: Kfonika dogodkov junij 1997 22.10 I* bo fletn 97 na sv. Andreju nad ^Tiincem 22.55 Iz tiska: Gorenjski 9|as jutri 23.00 Poročila Gorenjske |>39 23.05 Z vami smo bili... nasvi-aenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani »ODELUJTE V KONTAKTNIH OD-gAJAH TELE-TV KRANJ - POKLI-SJE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Napovednik 20.01 Spot tedna ««•05 EPP blok 20.10 Iz produkcije £!ydio Signal 20.40 EPP blok 20.45 barski festival 21.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI JCP.EOSTRANI TV Železniki preko ^OMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VI-H^DSTRANI TV Železniki preko ;.c"ob 18., 19.15 in 21. uri. iH.50 utrip občine Železniki 19.00 *>eniski film 20.00 Darja in Tatjana v 5. "BUM" ATM TV KR. GORA ••• Videostrani 18.08 Test 18.15 spovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz vrtiva 18.55 Risanka 19.15 Videos-2^20-00 Dan oddiha, ponovitev «'.00 Satelitski program Deutsche vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ■"^deostrani 19.50 Napoved sporna 20.00 Telemarket ... Telemarket ••• zapoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK I9n2 eo strani 19 00 ^ Prodaia 19-»n O^05*' program, Svet živali s '7) Kronika, ponovitev 20.00 Top "Pot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Od-»• B arhiva 21.30 Glasbeni mix «^•00 Top spot 22.05 Nočne videos- RA KRANJ rw? ^a*e'8k programa, uvodna ^apoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 fj ~ druga jutranja kronika 7.20 dr,« P^senećenja 7.40 Pregled arn0 693 tiska 750 EPP 820 Ozir' 8 4n o0 ^ov- ne znam domov 85n c 9led ,l3ka 8 45 Radio CaPris d«" Epp 9.00 Gorenjska včeraj, 9 9.20 Tema dneva 9.50 EPP fiSj Pnspevek 13.50 EPP 14.00 Oska danes 14-30 Planinsko ggnnt kotiček 14.50 EPP 15.25 1«00 pd° Doaodkl in odmevi RS Vel, i« 18.20 Novinarski prispe-18 on A50 bpp 17-°0 Napovednik Mu*T Gorenlska danes, jutri 18.20 WS machine 18.50 EPP 19.30 lg0r;miprogram Glasba po izboru ProoV Rozmana 24.00 Zaključek °9farna Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Lahko bi rekli, da imamo tudi na Gorenjskem veliko zanimivih krajev, ki v teh dneh utripajo predvsem turistično. Mednje sodi Kranjska Gora, od koder smo pripravili splet javljanj za danes. Ob 14.40 bomo povedali, da je tudi čisto druge lepo. Ob 15:30 bomo spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Vvelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili splet pogovorov o počitniških kapacitetah. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Janezom Sievcem 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.15 Novice z Radia Sraka 10.00 Gibljive slike (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 11.15 Aktualno: S tabora v Trenti 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "šport za vse" 13.00 Tečaj angleščine "Victor's ven-ture" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Info morje 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica: Ime mi je Brač (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik - občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Klepet ob glasbi 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - SAMCE: 90,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 0.00 - 10.00 Jutranji servisni program 0.15 Novice 7.15 Novice 0.00 Skriti mikrofon 0.30 Jutro je lahko 0.45 Vic dneva 9.30 Vase mnenje o ...? 10.00 RGL v Medijskih toplicah - terenska oddaja z nagradnimi igrami za poslušalce (vodijo: Jelena In Karmen) 17.25 Crna kronika 10.35 Skriti mikrofon 10.46 Današnji 19.00 Radi|ski dnevnik 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 0.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 800 Jutranja tema -mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino In svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 16.00 Popoldanska informativna oddaja 16.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH - v!t*L° n'deU° •»» Radiu Tržič p 7* ,orek v < ...r.-njsk. ,„ Klu,u ŠFDM«telJ nedeljske oddaie ZLATARNA RANOUS-ŽEROVEC, PRE-Nud 13' KRANJ> TEL: 0M/222-337. verjJ° vam: poročne prstane, damske prstane, moške prstane, zlate draainv'i,zaPestnice. kravatne priponke, unikatne prstane okrašene z Pri r! KarT>nl - uvoz. Popravilo vseh, pri njih, kupljenih Izdelkov. Popust q aru9«m in pri nadaljnjih nakupih. «8ff {g 8132°001? 00 'n 1500 ' 18•00• ■SSST5 J,H v ČASU GORENJSKO* C<£J*t*WS -$U*sto HAnA\1 ZLATOM IZ ZLATARNE ^NGUS - ŽEROVEC- BSSS^? vP"»*«nJe: *P>slte 2 preaovora < pregovora o zlatu!: ^aovor M°l naslov; Od t^KoffrWte ™ na8l°v Radio Tržič. Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom MUS'nlSkl pozdravi voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 8. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.45 Videoring 10.15 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 11.05 Ptič radosti, španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.30 Omizje 15.00 Mladi virtuozi: Boštjan Lipov-šek - rog, Klemen Golner - klavir, 2. oddaja 15.30 Razgaljeni Hollywood, angleš- kadokumentarna nanizanka 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Čebelica Maja, risanka 17.35 Pravljic ao cesarju Saltanu lutkovna nanizanka 17.50 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 18.45 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja - Briše 21.40 Tako je... v Nemčiji 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Poletna noč 22.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 23.00 Sestre, ameriška nanizanka 23.50 Brane Rončel izza odra: Bili Evans and Push 1.20 Videoring 1.50 Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 10.40 Tedenski izbor: Mostovi 11.10 Alica, evropski kulturni magazin 11.40 Otok zakladov, angleški film 13.40 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 14.25 Zgodbe iz školjke 15.00 Poletna noč, ponovitev 15.00 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.25 Sestre, ameriška nanizanka 16.15 Dvakrat rojen, angleška dokumentarna oddaja 17.05 T Marchant: V ogenj, angleška drama 18.00 Atene: SP v atletiki, prenos 20.30 10 000 obratov 21.20 Debeluh in deček, ameriški film 23.30 Sedem čudes sveta, ameriška dokumentarna serija TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Video strani 10.40 čvekalo, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna znanost, nanizanka 11.55 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Show, ponovitev 13.10 Tv prodaja 13.30 Charles je glavni, ponovitev 14.00 Remington Steele, ponovitev 15.10 Kje je Michael, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Da bi preživela, je postala moški 17.50 Drzni In lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Billove in Tedove dogodivščine 22.30 Hladna sodba, film 0.06 Ulica ljubezni, nanizanka 0.30 Karma: Tantra 1.25 TV prodaja 1.45 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Partnerja, ponovitev nemške nanizanke 13.00 Taksi, ponovitev 13.30 Newyorška policija, ponovitev 14.30 Zlatolaski, ponovitev 15.00 Računalniški guruji, ameriška humoristična nanizanka 15.30 V družinskem krogu, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ponovitev 18.30 Družinski hlevček, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 19. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Odštevanje, ameriški znanstveno fantastici film 0.00 Seks s... 0.30 Plavbov: Skrivne izpovedi in sanjarije 1.00 Poškropljena, erotični film 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani TV 3 9.00 Komercialne predstavitve 9.15 TV shop 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 18.15 Risanka 16.45 Živali, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Zaliv duhov, ponovitev 18.00 Tropska vročica, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videostrani 20.00 Zaliv duhov, otroška serija 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Spominček, film 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.50 Komercialne predstavitve Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Srce zahoda 14.45 Program za otroke in mladino 15.45 Raziskovalec 16.40 Mladostniške izpovedi 17.10 Alpe - Jadran - Donava 17.40Poroči!a 17.55 Zvezne steze -Vovager, serija 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Azijski potopis: Šrilanka, dokumentarna oddaja 20.55 M. Ca-balle v areni, prenos 22.05 Opazovalnice 22.25 Kronika dubrovniškega in splitskega festivala 23.05 Potovanja: Bali 23.50 Resnični divji zahod 0.45 Poročila HTV 2 12.30 TV koledar 12.40 Seinfeld, serija 13.05 Cain, španski film 14.45 Hišice v cvetju, serija 15.35 Triler 16.35 Prek zvezd, serija 17.30 Aca-pulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Začudujoče tekme 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v L.A. 21.15 Popolna tujca 21.45 Sumljiv met, ameriški film 23.20 2,4 otroka, serija 23.50 Dvakratna težava, ameriški film HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke In mlade 12.00 Dnevnik 12.25 Krivda, serija 13.10 Santa AVSTRIJA 1 9.00 Kalifornijska gimnazija 9.25 A-Team 10.05 Srečno dekle, ameriški film 11.55 Nils Holgersson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrkci 13.00 Tom in Jerry 14.05 Otroci za otroke 14.30 Peter Detel 14.50 Naša mala kmetija 15.40 A-Team 16.25 Airvvolf 17.15 Pogrešan na Tajskem 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Družinski posel, ameriška kriminalka 22.05 Obesite ga višjel, ameriški vestem 0.00 Čas v sliki 1.30 Primer Jessica, ponovitev 2.55 Jeza v Harlemu, ponovitev 4.40 Airvvolf 5.30 Prijatelji AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepi 11.35 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 1210 Vrtiljak popevk 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ana-Marija - Ženska gre svojo pot 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.25 Monev maker 19.30 čas v sliki in kultura 19.55 Monev Maker 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Naš svet 22.10 Čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Talkbox 23.50 Iz fantazijskega sveta živali 23.45 Talk-box 0.15 Alabama koncert TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV, TV kažipot 19.02 EPP blok - 119.07 Glasbeni TOP spot 19.10 Poročilo Gorenjske 540. 19.25 iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Godba Gorje na Gorenjskem sejmu, ponovitev 20.25 Kamera presenečenja - 89 oddaja: Balon za Ivanko Frjan 20.45 Žegenj na Okroglem 21.10 Poročila Gorenjske 520 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Miha Sušnik 22.05 Boksarska revija 22.32 Vili Resnik v živo 23.52 Glasbeni spot 23.55 Poročila Gorenjske 520 0.10 Z varni smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Nočni zabavni erotični program ... Vi-doostrsni SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kasetl ob 18., 19.15 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda 18.56 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Iz arhiva 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX F M do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri rta frekvencah Kadia Ognjišče. Za Vaše pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Kadio Ognjišče, Štula 23, p.p, 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 11.8.1997 Popevke: 1- DOLIN SMRTI - MILAN KAMNIK * TO NISI TI - KATJA MIHELČIČ 3- 3REZ SONCA IN CVETJA-BLUEGRASS H0PERS 2. ŽIVA - Mladinski pihalni orkester glasbene šole Zagorje VrVA POLKA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Dolgo je tega - NECA FALK Nz - viie: 1. ONSTRAN BISTRE SOČE - ans. BENEŠKI FANTJE 2. LUČ LJUBEZNI - ans. BORISA KOVAČICA 3. SINKU ZA LAHKO NOČ - ans. HENČEK VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Oddaje iz arhiva 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gost v studiu tržiški župan Pavel Rupar 10.00 Poletni utrip - Radovljica 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski Erispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjs-a danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj niča 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 20.00 Igre na žaru 21.00 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.0C Nočni glasbeni program RA Sora R RGL R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Victor's Venture ob 13:40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pridete z odgovori na vprašanja in točnim "zadevanjem" polj. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko In jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, nato pa bo prvi krog glasovanja za Tržičana leta. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:46. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro in Petrja Kogovšek 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.10 Na obisku od Podnarta do Lancovega 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 10.00 Aktualno 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki In odmevi 18.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stav- KINO KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 vlcdcneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 Vic dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljana in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planinsekga sveta 14.00 -15.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča ln komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 - 17.00 DJ Dekky 17.25 Skriti mikrofon 17.30 Zmajčkov mozaik 18.30 Črna kronika 18.45 Vic dneva 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska Informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriški spektakel BATMAN IN ROBIN ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIĆ amer. SF spektakel ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE ob 19. uri; premiera amer. akcij, srtiljivke RELIKVIJA ob 21. in 23. uri ŽELEZAR premiera amer. romant. komedije NA VRAT NA NOS (Matthevv Perrv) ob 18.30 In 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA akcijski film NEVARNO TVEGANJE ob 20.30 uri KINO BLED krlm. film UMOR V BELI HIŠI ob 20.30 url KINO SORA ŠKOFJA LOKA amer. romant. melodrama ŽIVLJENJE S PICASSOM ob 20.30 uri POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA POČITNICE - NAJLEPŠI Slovenski maturantje iz Argentine, Kanade in ZDA na obisku v Sloveniji Počitnice na 2 tisoč metrih Nagrada za uspešno opravljeno maturo DruSčina 29 maturantov ee je ustavila tudi v Kranju. Bolj razburljivo kot na morju Kranj - Že sedmo leto zapored so na štirinajstdnevni obisk v Slovenijo prišli maturantje šole slovenskega jezika iz Argentine, letos pa so se jim pridružili tudi slovenski potomci iz Kanade in Združenih držav Amerike. Mladi maturantje, ki predstavljajo tretjo generacijo izseljenskih Slovencev, so v času obiska Slovenije nastanjeni v škofijskih zavodih sv. Stanislava v Ljubljani. Tu ima sedež tudi izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki je pripravilo omenjeni obisk. Štirinajstdnevno bivanje v Sloveniji pa je nekakšne vrsta nagrada za uspešno opravljeno maturo. Letos je v Slovenijo prišlo največ maturantov dosedaj, zato so morali obisk organizirati v dveh skupinah. Prva skupina je bila pri nas že julija, druga skupina pa Slovenijo spoznava te dni. Najprej so teden dni preživeli v naravi v Davči, drugi teden pa se spoznavajo s Primorsko, Dolenjsko, Kočevjem, praktično bodo v tem tednu spoznali vso Slovenijo. Seveda so obiskali tudi Gorenjsko in se pri tem minulo sredo ustavili v Kranju, kjer so za domačine pripravili krajši program. Na žalost maloštevilni opazovalci so lahko videli argentinske narodne plese, poslušali recitacije pesmi pesnika Franceta Papeža, ki je živel v Argentini in pisal predvsem domoljubne pesmi, in se na koncu zabavali ob razvedrilnem programu v desetih točkah, ki so ga pripravili maturantje s Severne Amerike. Vesela druščina osemnajstih Slovencev iz Bue- nos Airesa v Argentini, treh iz Hamiltona v Kanadi in osmih iz Clevelanda v ZDA bo Slovenijo organizirano spoznavala do 6. avgusta, nato pa bodo nekateri obiskali še svoje sorodnike, preden se vrnejo čez lužo. Mogoče pa bo kateri od njih ostal kar v domovini svojih prednikov, saj se jih je nekaj zelo zanima za študij v Sloveniji, nekateri pa bi se bili pripravljeni v Sloveniji celo za vedno nastaniti. Pred odhodom iz Kranja so še dejali: "Prisrčno se zahvaljujemo kranjski občini za sprejem in gostitev," in se ob tem prepričali, da bomo besedo prisrčno tudi zares zapisali, saj se jim zdi še posebno lepa. • S. Šubic, foto: T. Doki Lesce, 5. avgusta - Skupina dvaintridesetih mladih planincev je del letošnjih počitnic preživela malce drugače, kot je običajno. Za teden dni so se odpravili na 2.052 m visoke Kriške pode in pravijo, da so se imeli "the best". "Kljub temu da je bil naš planinski tabor vse prej kot poletni sprehod, se lahko pohvalimo, da smo ga preživeli brez ene same poškodbe. Otroci so bili pridni, tovariški med seboj. Veliko smo se naučili, še več smo se zabavali in vsi skupaj upamo, da se prihodnje poletje spet odpravimo tja," je povedala prof. Neda Golma-jer, ki je vodila planinski tabor. Počitnice v gorah so bile pravzaprav nagrada za tiste učence OŠ F. S. Finžgarja, Lesce, ki so vse leto pridno nabirali izkušnje in kondicijo na odpravah šolskega planinskega krožka. Tokratni tabor so skupaj z osnovno šolo pomagali pripraviti tudi člani planinskega društva Radovljica, ki so poskrbeli za varnost in pestrost odprave. Kar osem odraslih je spremljalo skupini- 300 otrok na Debelem rtiču in Krku Na morju ni nikoli dolgčas Domžale, 4. avgusta - V organizaciji Zveze prijateljev mladine in Območne organizacije Rdečega križa Domžale bo letos približno 300 otrok iz štirih nekdanjih domžalskih občin letovalo na Debelem rtiču in Krku. "V treh izmenah bo na Debelem triču letovalo 150 otrok, približno enako Število pa bo letos desetdnevne vodene počitnice preživelo v domžalskem domu na Krku," je povedala predsednica ZPiM Marika Haller. Prvo izmeno je že obiskala domžalska županja Cveta Zalokar Oražem in z otroki preživela lep dan. Prijavljenih je bilo še več otrok, vendar so imeli prednost otroci z zdravstvenimi težavami in iz socialno šibkih družin. Da cena letovanja ne bi bila pretirana, je velik del sredstev prispeval Zavod za zdravstveno varstvo. Program letovanja obsega pester urnik različnih aktivnosti, ki jih vodijo pedagoški delavci. • M. K. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Nagrajeni spis Moja bodoča... Sedim v svoji sobi in zamišljeno zrem skozi okno. Razmišljam o prihodnosti. Ob misli nanjo me kar spreleti, saj ne vem, kaj me čaka. Pa tako rad bi vedel! Velikokrat se zalotim, kako se zamišljam v vlogi moža in očeta. Mislim, da se do takrat ne bom veliko spremenil. Morda bom malo resnejši, morda bom imel brke in brado. Ne vem, vem le, da bom po srcu še vedno isti. Pa moja žena? Jo bom sploh imel? Mi bo usoda namenila tolikšno srečo, da bom v svojem življenju našel takšno dekle, s katero se bom z veseljem poročil? Ž,elim si da, čeprav vem, da želje niso zadosti... Marsikaj bom moral narediti sam in prav to bo najtežje. Mlad sem še, pa vendar čas neusmiljeno teče. Nikogar ne čaka, žal tudi mene ne bo. Rad bi ga izkoristil in našel vse tisto, kar si sedaj samo zamišljam: da bi ustvaril družino, se pravi: imel ženo in otroke. Imel bi nekoga, na kogar bi lahko računal kadarkoli, ko bi mi bilo lepo ali hudo, ponoči ali podnevi. Nekoga, ki bi ga imel rad... Bila bi moja žena in najboljša prijateljica obenem. Iz razmišljanja me zmoti mamin glas, ki kliče očeta k večerji. Ponovno se zamislim. "To je to," si ečem. Srečna sta, vsi smo srečni. Upam, da bom take sreče tudi sam nekoč deležen, da bom skupaj s svojo bodočo ženo to srečo prenašal na svoje otroke, tako kot so jo moji starši prenašali name. Stari ljudje pravijo: "Kdor upa, ta vztraja. Kdor vztraja, ta zmaga." Morda bom tudi jaz zmagovalec... • Edis Solakovič, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Uganka Pozimi te greje, ko pa jo obrneš, iz soda se smeje. S kolesom v mesto Nekega dne sem šel s kolesom v Kranj. Počutil sem se čisto drugače kot v vasi. V Kranju je veliko več prometa, zato sem moral voziti previde-neje. Ko sem prišel do semaforja, sem se ustavil, ker je svetila rdeča luč. Ko je posvetila zelena, sem se odpeljal naprej. V mestu sem srečal tudi veliko policistov. Pripeljal sem se do prehoda za pešce in ustavil, ker so prehod prečkali pešci. Ustavil sem se tudi pri mami v službi. Ta izlet mi je bil zelo všeč. • Mitja Rozman, 4. a r. OŠ Šenčur Pri Ljubici Pot se je začela v Kranju. Peljali smo se čez Sorsko polje do škofje Loke. Ko smo prišli do starega mesta, se je lepo videl del škofjeloškega gradu in obzidje. Potem smo se peljali skozi Zminec, Log, Visoko pri Poljanah, kjer se na levi strani lepo vidi dvorec Ivana Tavčarja. Naslednja vas je bila Poljane. V Poljanah smo na levi strani zavili čez majhen most in prišli v vas Hotovlja. Nato smo se začeli vzpenjati proti turistični kmetiji Ljubica. Pišejo se Stanonik in so v vasi Vinharje. Kmetija leži na nadmorski višini 650 metrov. Pred hišo je kozolec, ki se imenuje toplar. Tam nam je gospodar pokazal, kako so včasih s sejalnico sejali različna semena. Ko je pšenica zrasla, so jo ženske s srpom požele in jo povezale v snope. Nato so prišli moški in snope z loj t mikom odpeljali domov. Doma so snope razvezah in pšenico s podajalnikom dali v štante. Ko se je že dovolj posušila, so jo iz štantov pobrali in jo s cepcem omlatili, da se je žito ločilo od plev. Nato so to dali v rejto in presejali, da je žito popadalo ven, pleve pa so ostale v rejti. Ko je bilo žito presejano, so ga odnesli v mlin in ga zmleli v moko. Iz moke so nato spekli kruh. Pozneje so pšenico dali v mlatilnico in ni jim bilo treba več delati's cepcem in rejto. Najprej nas je gospodar odpeljal v hlev. Tam so imeli štiri krave, da so dajale mleko, deset telic, ki so bile breje, petnajst bikov za osemenjevanje in meso, morskega prašička, ki je bil zelo plah, mačke, da lovijo miši in psa za čuvaja. Imeli so tudi dve kobili za delo. Prva je bila Gabi. Stara je bila dvanajst let. Druga je bila Prida, stara dve leti. Iz hleva nas je gospodar peljal v kuhinjo. Tam nam je gospodinja pekla kruh. Potreoovala je mlačno vodo, moko... Povedala je tudi, da je kvas dober za dekleta z mozolji. Po veki kruha smo šli na malico. Dobili smo domač kruh, marmelado, maslo in vroč čaj. Po malici smo šli še na vožnjo s konjem. Bilo je super. Imajo tudi ratrak za pozimi in bazen za poleti. Imajo pa tudi sobe in delo za goste. • Anže Gregorc, OS Simona Jenka, Kranj Pod oknom Temna noč z zvezdami posuta se je prikazala m znani stari trg. Vsak dan pod istim oknom čaka in zaman strmi, da se mu prikaže in pogleda ga v oči Ni se prikazala iti nikoli se ne bom ker ne ve, da on jo čaka in da pogreša jo močno. • Suzana Kopač, OŠ Žiri co dvaintridesetih osnovnošolcev - gorski reševalci, planinski in mladinski vodniki so skupaj z njimi odrinili prvega dne iz Trente. Teden na Kriških podih je bil vse prej kot dolgočasen. Mladi planinci so se učili preživetja v gorah, povzpeli so se na Križ, Stenar in vanju - na vsakem nevarnem mestu so napeli varovalno Vf* Eno popoldne so planinci preživeli celo ob plezalnih vajah in se naučili pravilneg3 privezovanja, vzpenjanja |jj spuščanja po steni, zelo pa P je zanimalo tudi predavanje Jožeta Miheliča, strokovnjaka s TNP. V prostem času - prav veliko ga ni bilo - so izpolnjeval' delovni zvezek, ki ga je pose; bej za gorski kamp Kriški po"1 Pohodi, plezanje, celo zabava na snegu, ki na tej višini vztraja tu* poleti. Posebno veselje pa je bilo spanje na skupnih ležiščih - vsi I prinesli s seboj ekološke spalne vreče.... In sladkarije. Ker 1 planinci v gorah odvisni drug od drugega, so se učili tudi tovariš^ Ena prvih tovrstnih 2est je bilo zbiranje sladkarij, ki so jih prinesli* seboj. Uganete, koliko se jih je nabralo? Za največjo črno vrečo I smeti. O tem, koliko jih je ostalo na koncu, ni podatkov. Bovški Gamsovec. Nekaj tur '97 pripravila prof. Golmajc*' je bilo zelo zahtevnih, zato so jeva. Tako bodo imeli spominjj se gorski reševalci in vodniki na razburljiv košček letošnji*1 še posebej potrudili pri varo- počitnic tudi zapisane. • M*B v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Batman & Robin V četrtek prihaja na veliko platno nova zgodba iz serU^ filmov o Batmanu. Nad mesto Gotham se namreč spet zgrnejo temni oblaki zločina in na nočnem nebu M zasvetlika znani signal. Edino upanje meščanov je, ko vedno doslej, njihov samotni nočni varuh Batmn0, (tokrat mu je obraz posodil George Cloonev). Opravit1 bo moral s srhljivim, hladnokrvnim gospodom Freezom (Arnold Schvvarzenegger) in nevarno lepotico Poison Vfj (Uma Thruman), ki ubija s poljubom. Batman drvi po obleganem mestu z novim mode 0 batmobila, pri plemenitem poslanstvu pa mu P01*1'^ njegov drzni partner Robin (Chris 0'Donnell/ . batmotorju. Dvojica si pomaga z novimi izumi, no vozili in novimi orožji, predstavi pa se tudi n zaveznica, neustrašna, gibčna in pogumna "a » (Alicia Silverstone), brez katere bi bilo Batinano Robinu veliko težje opraviti nalogo... ^ Nagradno vprašanje: povejte, katera batmanov^ zgodba po vrsti je film Batman & Robin. Odgoy . pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kr Zoisova 1 - za Filmsko uganko. . ^ Rešitev prejšnje uganke: John Cusack je igral v ln ^ City Hali, Krogle nad Broadwayem, Igralec, Razglednic^ roba, Con Air... Izžrebani reševalci: Jernej Oman, "la"xe 64, 4000 Kranj, Veronika Glavač, Jama 19, 4211 Mavčič < Simona Seliškar, Detehica 5, 4291 Bistrica pri Tržl*"'fi3 Dominik Brdnik, Gorenja vas-Rcteče 41, 4220 Skou Loka. Brezplačne kino vstopnice pošljemo po poŠti POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Votčjak__ Borzni komentar tedna Kljub poletju živahno na borzi Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se čas počitnic ne pozna, saj se vsak dan zelo Živahno trguje. Zelo veliko se Huje zlasti med 12.30. in 13. Ufo, ko se tudi tečaji delnic n^nehno dvigujejo. V prejšnjem tednu je bilo na boni sklenjeno za dobri dve milijardi poslov, največ pa se je triovalo v petek, in sicer je bilo deksa optimistične, saj do konca leta pričakujejo dvig indeksa do vrednosti dva tisoč točk. V prejšnjem tednu se je največ trgovalo z delnicami Leka, Krke, Petrola in Mercatorja. Z delnicami Leka se je začelo trgovati šele v sredo, ko je uprava podjetja sporočila razloge za 30-odstotni dvig tečaja njihove delnice. Predpretekli petek so °Pravljeno za 555 milijonov posle z omenjeno delnico skle- tQlarjev poslov. V celotnem pali po tečaju 36 tisoč tolarjev, °°segu prometa prejšnjega ted- zaradi česar so prekinili trgo- ";Ve/e kar 89 odstotkov poslov vanje, dokler ni uprava podjetja sklenilo z delnicami, 10 odstot *°v z obveznicami in le en °dstotek s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Tako velik delei poslov z delnicami lahko Pripišemo večji donosnosti del-nic v primerjavi z ostalimi vrednostnimi papirji. V pretek-lem mesecu so bili donosi Posameznih delnic tudi 50-od pojasnila dviga cene. Od prejšnje srede do petka je tečaj delnice Leka spet začel padati, vendar kaže, da ima močno podporo vlagateljev, in sicer do vrednosti 35 tisoč tolarjev. Posli z delnico Krke so se v preteklem tednu sklepali nad tečajem 25 tisoč tolarjev, pri tej ceni pa je bilo tudi mesto Motni, kar je bistveno več, kot podpore zlasti tujih investitor-r^nutno prinašajo obveznice jev. V petek proti koncu trgovi kratkoročni vrednostni pa- vanja so tuji vlagatelji za kratke pirH- Zaradi velikega obsega rgovanja z delnicami so tudi spovedi gibanja borznega in- tnmiaa OBKUPIOEMO DELNICE; jj^CmB^RMOŠKIjOia, **CERrjA HLED, CODDR MEDVODE, «>RENJB VELENJE, LOKA & LOKA B in C EBCASKVNKAB, mCBMEOTARNATRB(W WARNA UNION IN LAŠKO- dodajamo delnice na borzi -^upravljamo portfelje ^SENICE Tel 064/861 511 A Tel 061/125 80 74 čas prenehali kupovati Krkine delnice, zaradi česar so tečaji padli in posli so se začeli sklepati pod vrednostjo 25 tisoč tolarjev. Podobno se je zgodilo tudi z delnico Petrola, s katero so se ves prejšnji teden sklepali posli po tečaju okrog 25 tisoč tolarjev. V petek je tečaj padel do vrednosti 24 tisoč tolarjev, torej za dobre 2,5 odstotka. Pri delnici Mercatorja so se posli sklepali med tečajem 5.200 in 5.500 tolarjev, borzni posredniki pa so z nestrpnostjo pričakovali informacije o novi kadrovski zasedbi uprave tega poslovnega sistema. Ugodne informacije so tečaj delnic dvignile do vrednosti 5.800 tolarjev. Med obveznicami se je največ trgovalo z obveznicami Republike Slovenije druge izdaje, BTC-ja, Factor Banke in z obveznico Banke Celje. Borzni indeks je v preteklem tednu padel od vrednosti 1582 na 1552 točk. • Urban Belič, Ilirika Letošnji Celovški sejem od 9. do 17. avgusta Znižane vstopnice tudi v Kranju Ljubljana, 4. avgusta - Predstavniki celovškega sejma na čelu z glavnim direktorjem sejma dr. Hans Joergom Pavvlikom so prejšnji teden v Ljubljani predstavili letošnji Celovški sejem 97, ki bo potekal v Celovcu od sobote, 9., do nedelje, 17. avgusta. Na tej največji koroški gospodarski prireditvi bo sodelovalo 620 razsta vijake v iz 18 evropskih držav, med njimi tudi pet iz Slovenije. Celovški sejem vsako leto obišče okrog 160 tisoč ljudi, od tega približno dva tisoč iz Slovenije. Na sejmu, ki se letos razprostira na več kot 60 tisoč kvadratnih metrih površin, bodo med drugim predstavili najnovejše kolekcije za jesen in zimo, potekala bo razstava pohištva in notranje opreme ter bio pohištva, predstavih bodo novosti v gradnji, kmetijstvu, gospodinjstvu ter najnovejše ' dosežke tehnike. Vsak dan bodo pripravili štiri modne revije, potekale pa bodo tudi številne obsejemske prireditve. Organizatorji bodo poskrbeli za zadostno število parkirnih mest na južnem delu mesta v bližini Minimundusa, od koder bodo vsakih deset minut vozili posebni avtobusi do sejma. Obiskovalci iz Slovenije bodo vstopnice po znižani ceni 45 šilingov lahko kupili na Gorenjskem sejmu v Kranju • J. Kuhar Dogovor o tovornem prometu med Avstrijo in Slovenijo Ljubljana, 4. avgusta • Z ministrstva za promet in zveze so sporočili, da so bila dogovarjanja slovenske in avstrijske strani o nekaterih perečih medsedbojnih vprašanjih, zlasti o dvostranskih kontingentih, ekotočkah, omejitvah tonaže tovornjakov, maloobmejnega območja, kombiniranega prometa in izvenlinijskega potniškega prometa, doslej uspešna. Ta vprašanja naj bi reševali v paketu, del dogovora naj bi realizirali takoj, del pa na naslednjem srečanju v septembru. Obe strani sta se dogovorili, da bosta dvostranski kontingent za leto 1997 uskladili po naslednjem sistemu: 16 tisoč maloobmejnih dovolilnic, 19.500 dvostranskih dovolnilnic (dovolilnic za tretje države) za Slovenijo ter 19.200 dvostranskih dovolilnic (dovolilnic za tretje države) za Avstrijo. V zvezi z nagradnim sistemom ekotočk so se dogovorili, da bodo v že obstoječi sistem vključili tudi dvostranski nagradni sistem za uporabo oprtnega vlaka, osnova za izračun pa bodo tako kot doslej vožnje slovenskih prevoznikov na avstrijskem oprtnem vlaku. Za dve vožnji tja in nazaj na oprtnem vlaku pripada slovenski strani po izbiri ena dovolilnica, ki se lahko uporabi za dvostransko vožnjo ali vožnjo v tretjo državo, ali pa ekotočke za dve tranzitni vožnji preko Avstrije po cesti. V okviru tega režima lahko slovenska stran zahteva največ 10.400 tranzitnih voženj v obliki ekotočk, presežek pa lahko koristi le v obliki dovolilnic za dvostranske vožnje ali vožnje v tretje države. Avstrijska stran bo prejela enako število dvostranskih dovolilnic in dovolilnic za tretje države kot slovenska stran oziroma eno dvostransko dovolilnico ali dovolilnico za tretje države za dve tranzitni vožnji, ki ju slovenska stran koristi v obliki ekotočk. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR h KRANJ. 4, 8.1997 HAKUftflffiODAINI lNAKUWMTODAINI|NAKUFW/ntODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITL ABANKA(Tfl6, Kranj, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj EROS(StarfMayr}, Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, d.d.Kranj HKS VSgred Medvode HlftUđnka Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš URIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj LJUDSKA BANKA d.d.,Lj MIKELStražiŠce NEPOS(Sk. Loka, Trata) 92,45 33,45 92,80 93,60 93,05 9m 92,40 92,90 92,60 93,10 92,90 92,80 93,00 93,40 9330 93,50 $3,30 93,30 93,30 93,34 13,10 1327 741-220 881-039 13,10 13,40 13,016 13,25 12,87 1327 9,44 9,61 13,16 13,00 13,18 13,10 13,12 13,12 1322 13,30 1322 13,20 1322 13,20 NI PODATKOV NI PODATKOV 93,00 mo 92,60 NOVA LB Kamnik, Medvode, šk. Lote 90,50 93,40 9320 93,30 13,17 13,16 11,50 13,16 13,15 13,10 13,04 12,87 13,10 13,00 13,21 13,41 1325 13,25 1327 13,22 1325 13,21 1328 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 93,05 PRIMUS Medvode 92,95 $3,55 ROBSON Mengeš 92,50 93,30 SHP-SJov. hran. in pos. Kranj $2,00 9320 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,40 - SLOVENUATURJSl Boh. Btstnca 92,70 9320 SLOVENUATURIST Jesenice 92,60 93,45 SZKB Blag. mesto Žtri ŠUM Kranj 93,00 93,39 Ujtt-ttl* TALONŽat^Tnt&feZiBkii 92,70 93,70 13,10 13,25 TENTOURS Domžale 93,10 93,35 13,16 13,23 TRORCALKoroik-Batovi* 92,50 93,50 13,10 1328 UBKŠkLoka 92,60 93,60 13,14 13,36 WILFAN JESENICE aomrtrt UNION 86 2-6 U WILFAN Kranj 360-260 WiLFAN Radovljica, Grajski dvor 714413 WILFAN Tržič 53-816 POVmtUl JtiAJ 92,64 9329 13,03 13,26 9,30 9,40 9,09 9,50 9,40 9,50 9,50 9.45 9.42 9,50 9,48 9,65 9,40 9,4$ 9,45 9,32 9,09 9,45 9,30 9,50 9,50 9,53 9,40 9,37 9,80 9,56 9,95 9,60 9,70 9,55 9,61 9,60 9,65 9,60 9,81 9,56 9,56 9,59 9,60 9,56 9,59 9,97 9,59 9,80 9,59 9,55 9,64 9,38 9,65 92,64 9329 Pri špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Gospodarska zbornica Slovenije - Območna enota za Gorenjsko obvešča, da skupaj z Območnimi obrtnimi zbornicami Gorenjskem prireja GORENJSKI OBRTNI SEJEM, ki bo na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju od 9. do 12. septembra 1997. Namen sejma je prikazati dosežke gorenjskih obrtnikov in podjetnikov, domačo obrt in inovacije. Vse dni bodo potekali posveti in okrogle mize s področja razvoja malega gospodarstva. Cena za kvadratni meter neopremljenoga prostora je 35 DEM, opremljenega pa do 100 DEM. GZS - Združenje podjetnikov bo sofinancirala do 50 odstotkov stroškov najema prostora. Prijave zbirajo na GZS - Območni zbornici za Gorenjsko, Blehveisova 16. Kranj. 47. mednarodni Gorenjski sejem Vedno po žetvi in ob prazniku velike maše Gorenjski sejem avgusta je bil vedno vezan na kmečko poljedelski praznik - veliki šmaren, ki je hkrati tudi lradicionalni sejemski praznik. Ta sejem v Kranju pa je bil vedno tudi eden največjih slovenskih dogodkov, poznan po dobri prodaji in zabavi. Kranj, 4. avgusta - Od 8. do 17. vgusta bo tradicionalni mednarod-U^'orenjski sejem, prireditev poz- privabijo na tisoče zabave in razvedrila željnih obiskovalcev. Da so sejemski dnevi še bolj mikavni, pa j'ana PO najbolj trdni in zanesljivi za sejemske večere ni vstopnine," v *J|jc,Jj v središču Gorenjske. In poudarja direktor Franc Ekar. Prav gotovo ni naključje, da tudi Avstrijska gospodarska zbornica že 25 let neprekinjeno razstavlja in promovira visoko kakovostno avstrijsko nacionalno ustvarjalnost na avgustovskem sejmu v Kranju. To nenazadnje potrjuje, da je kranjska lokacija tržno in promocijsko zanimiva in da opravičuje avstrijsko razstavljanje na najvišji kakovostni v*dno"jc bil to tudi poslovno kot Prireditev in na predstavitvenem te«" zabavnem področju najbolj Uspešcn sejemski dogodek na Gorenjskem in v Sloveniji. Tako bo »udi letos, ugotavlja direktor uprave PPC Gorenjski sejem Kranj, Franc Ekar. .Ena od značilnosti letošnjega ?eJma, že 47. po vrsti v avgustu, je jave \ venko zammanjc razstavi- ravni, kranjsko razstavišče pa je »n u°V » •Jc P"čakovan) velikih razpoznavno tudi po tistih statistič-tudi CSn-h.ProdaJ To kaže ,n nkrat* mn Podatk»h (razstavljala, obisko-t„_P°trJuJ<-' številčnost novih zas- valci), ki so potrebni in pomembni za članstvo v mednarodni organizaciji sejemskih hiš. Postopek za to članstvo za kranjski sejem še ni končan. Kaj pa slovenska izvirnost? Sejemska izvirnost je zanesljiv temelj sedanjosti in prihodnosti sodobnega in času naravnega trgovanja. To se še posebej kaže v živahnem trženju, ki smo ga v Sloveniji hitro osvojili in prevzeli. Sejem pa, žal, opozarja tudi na upadanje slovenske izvirnosti, še milijonov posebej pa na upadanje slovenskih t , ~vjuj temtCV m tr?ovin. ki botl° Prav na Cen SC)mu iskali motnost za množi-y stlk s tržiščem oziroma kupci, od v T' naPovetluJeJ°. se 00 totOl sni/ ° V okviru možnosti in re-cnosti tako pri razstavljalcih in Or8anizatorjih. Pjjet milijonov dolarjev enia-10^1 47' mednarodni Gor-sejem ni le avtomatizirano imenovanem mirovanju. Je pa investicijski program natačno razdelan za začetek, ko bo to mogoče. Sicer pa so letos na sejmu obnovili otvoritveno dvorano, pripravili poseben prostor za simultano prevajanje in prenovili sanitarije. sprejemljive. Vse bolj ugotavljamo, da je proces lastninskih postopkov, novih institucij in sistemov s tem v zvezi nesprejemljivo drag sistem brez ekonomskih opravičil. Pri tem pa dobijo veliko več vsi ostali udeleženci kot pa tisti, ki je kapital Letošnje nadaljevanje sejemskega in sredstva ustvaril, sa| mora 15 programa na razstavišču Gorenjske- članski kolektiv samo državi odvesti ga sejma v Kranju pa bo po več kot 55 milijonov tolarjev davkov avgustovskem sejmu nekoliko prila- in prispevkov. Vseeno pa se v tem gajano. Tako bodo septembra kar položaju danes počutimo varno, saj nadaljevanje tradicije "velikoš- tatoSP"« seJ",a • lo J> seJma ob t: *n,ku žetve, ampak le prireditev, *' Pomeni več kot friških sle Franc Ekar nosti. Sejmi pa so danes pri nas preplavljeni s tujimi izdelki. "Slovenija bi potrebovala promocijsko združenje za razstavljanje slovenskih izdelkov, storitev. Tudi za slovenska ministrstva je to izvedbeno področje preveč razdrobljeno (proizvajalci, oblikovalci, propagan trije sejmi v istem času: Gorenjski obrtni sejem, prodajni sejem Stanovanje in tradicionalna razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Precej priprav bo tudi za letošnji jubilejni sejem Zaščita, ki bo že petindvajsetič zapored. Opazovalci in izvajalci "Predpisan proces lastninskega preoblikovanja, pri katerem smo izvajalci le opazovalci, se je prevesil v drugo polovico. Z več kot 4.000 smo solidno uspešni, strokovni, prizadevni. Če smo naredili kdaj kaj narobe, smo to za svoja sredstva in ne na račun tretjih." Dragoceno spoznanje Direktor uprave PPC Gorenjski sejem Franc Ekar pa takole komentira organiziranje samostojnega združenja za sejemsko promocojsko funkcijo: "Gospodarski zbornici, kot zaščitnici ustvarjalnega proizvodnega gospodarstva in vsega nacionalnega vpliva, bi morali dati večjo 10 •skih dolarjev prometa. Ob izdelkov. J*JJ| 600 razstavljavcih na 60.000 Akcija kranjskega sejma za pndo-v poratnih metrih razstavnih povr- bitev znaka SQ, začeta 1991. leta, vn una pomembno vlogo tudi iz leta prav zaradi upadanja slovenske NK't<> mikavnejši večerni program, proizvodnje komaj še ohranja svojo »njem se med sejmom zvrsti deset identiteto. Sejem in projekt SQ sta zanesljivo opozorilni signal domači surovinski predelavi, kakovostnim storitvam in slovenski razpoznav- »»'»Polarnih glasbenikov ozir - JxUsbcmn "k"P«n, ki vedno, in can st>m, da bo tudi letos tako, delničarji nekako z negotovostjo vplivnost. Kot nevtralna institucija zremo v prihodnost. Nesprejemlji- Di morala biti pobudnica za organi-va konkurenčnost z dvakrat odkupi- riranje samostojnega združenja za jeno vrednostjo je za tovrstne sejemsko promocijsko funkcijo. Da disti,...). Zato postajajo te storitve prireditvene dejavnosti prehudo Sloveniji ni uspelo organizirati tega samostojnega, nevtralnega združen- t'a, je vzrok, ker se ga je vedno totelo "prilepiti" nekemu tretjemu združenju. Ta "Damokleiev" meč visi nad slovensko sejemsko neraz-rešenostjo in neorganiziranostjo že desetletja. Z ustanovitvijo GIZ (Gospodarsko interesno združenje) pa smo slovenski sejmarji spoznali, da je vsak na različnem imenovalcu, da smo nezaupljivi, kar je posledica različnih lokalnih in drugih vplivov." bolj nekonkurenčne. Rezultat breme, Vendar kljub temu upamo, te^a je, da v Sloveniji tudi samo ena da bomo, tako kot zadnji dve sejemska hiša uvaja sistem ISO desetletji, tudi v prihodnje, poslova- 9000. Vse preveč so prisotni vplivi li pozitivno in kot nekateri poudar- posameznikov, politikov... Sejemska jajo, "relativno" uspešno, dejavnost bi morala biti kar se da Ohranili smo vsa delovna mesta, nevtralna, za vsakega odprta in ne V programu so celo širitve zaposlo- razdeljena na vaše in naše.1 Posodabljanje in prilagajanje Investicijski program na kranjskem sejmu je še vedno v tako vanja na tržnih podlagah seveda. Tudi pri programu bo, v posvetovanju z delničarji, prišlo do sprememb, ker finančno negativne in rizične dejavnosti ne bodo več KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Bohinjci bodo imeli svoj ribiški okoliš Bohinjska Bistrica, 1. avgusta • Potem ko je ustavno sodišče pred kratkim razsodilo, da je kar dvajset let veljavna odredba o izločitvi posameznih voda in ribiških okolišev, po katerimi je z vsemi bohinjskimi vodami upravljal ljubljanski Zavod za ribištvo, nezakonita, so Bohinjci takoj vložili pobudo za ustanovitev Bohinjskega ribiškega okoliša. Z ustanovitvijo bohinjskeg ribiškega okoliša bi bil izpolnjen eden od pogojev za ustanovitev ribiške družine Bohinj. V Bohinju ocenjujejo tudi, da sedanja določitev ribiških okolišev ne upošteva stanja po reformi lokalne samouprave in se jim zdi nelogično, da so vsi vodotoki na območju občine Bohinj uvrščeni v blejski ribiški okoliš. Ribiško društvo Bohinji je bilo ustanovljeno lani, trenutno pa je vanj vključenih več kot 70 članov. Društvo se pripravlja na to, da bo ob ustanovitvi Bohinjskega ribiškega okoliša izplnjevalo pogoje za varstvo in gojitev ter za pospeševanje ribištva na tem območju, obenem pa tudi pogoje za preregistracijov ribiško družino Bohinj, kar je tudi pogoj, da se lahko ribiški okoliš dodeli v upravljanje. • M.A. Kmečka ohcet v Bohinju Da, kakor so ga rekli včasih V Stari Fužini sta se v nedeljo vzela Aleš Rozman z Jereke in Milena Repe iz Zg. Gorij. Bohinj, 5. avgusta - Komajda bi se še kdo spomnil, kako so se mladi poročali včasih, ce ne bi v vaških okoljih malo za turiste, predvsem pa tudi za domačine ohranjali kmečke ohceti, poročanja po starem. Na tradicionalen način sta tako pretekli konec tedna v Bohinju dahnila svoj da Aleš Rozman in Milena Repe. "Da" v cerkvi Sv. Janeza v Srednji vasi. Prihaja nevesta. Vse skupaj se je začelo že v soboto, ko je bilo Pod skalco vasovanje, najpomembnejše pa se je zgodilo v nedeljo popoldne. "Odhod od doma" se je začel ob 16. uri z domačije v Stari Fužini. Potem je bila na kopališču ob Bohinjskem jezeru še šranga. Mlada dva sta se poročila v cerkvi Sv. Janeza v Srednji vasi, na poroki pa je bilo še kako veselo tudi zaradi folklornih skupin iz Srednje vasi in Bohinjske Bistrice ter Gorenjskih muzikantov. • M.A., foto: Tina Doki Repo na strnišče Kranj, 5. avgusta - Strokovnjaki kmetijske svetovalne službe na kmetijah, kjer ne primanjkuje delovne sile in ne potrebujejo krme za živali, priporočajo setev strniščne repe za kisanje. Repo priporočajo zato, ker je za pridelavo nezahtevna poljščina, pri kateri se lahko zadovoljivi pridelki dosežejo brez posebnih delovnih ukrepov. Dobro uspeva na lažjih tleh, ki imajo dovolj humusa, vlage in hranil. Zaradi pogostega pojava golšavosti kapusnic na njivah, ki so zakisane, pa priporočajo apnenje takšnih tal pred setvijo. Po priporočilih naj bi se setev opravila s pnevmatsko sejalnico na medvrstno razdaljo med 30 in 40 cm. Razdalja v vrsti naj bi bila ob setvi 15 cm. Za setev je potrebnih 2,5 do 3 kg semena. Če so ugodni pogoji, repa hitro kali in se razvija. Ko doseže velikost treh listov, se opravi redčenje v vrsti na razdaljo 25 cm. Tako bo razvila dovolj velike korene, da bodo primerni za kisanje. Kmetovanje na vodovarstvenih območjih Koliko so za onesnaževanje jpitnc vode krivi knictjc? Če bodo v Radovni prepovedali gnojenje, tudi kmetijstva ne bo več. poskrbela za to, da se kmetije ohranijo. Občina bo Radovna, 5. avgusta - Potem ko je kranjskogorski občinski svet v obravnavo in sprejem dobil odlok, s katerim naj bi zavarovali vodno zajetje v Zgornji Radovni, so se odločili, da pripravijo temeljito analizo o tem, kaj bi ukrep prepovedi gnojenja pomenil za življenje tamkajšnjih kmetij. "Radovna je za nas izjemno pomembna in posvečamo ji veliko pozornosti. Želimo, da bi se kmetijstvo na tem področju ohranilo, skupaj z njim pa tudi tako imenovani mehki turizem. Zato smo se tudi odločili, da predlaganega odloka o zaščiti vodnih virov v Zgornji Radovni ne podpremo brez predhodne analize njegovih posledic," je povedala predstojnica oddelka za gospodarstvo pri Občini Kranjska Gora Neda Kovačic. "Zavedamo se pomena pitne vode in prav je, da se področja vodnega zajetja še posebej varujejo. Vendar pa je kmetom, ki so zaradi tega prizadeti, potrebno priznati poseben status. Občina bo svoje občane zaščitila, stroškov za to pa prav gotovo ne bo mogla nostiti sama. Ljudje pač morajo imeti možnost razvoja in videti svojo prihodnost," je še poudarila KovačiČeva. V tleh, ki so dobro preskrbljena z rastlinskimi hranili, se da suši uspešno postaviti po robu. Če je zemlja siromašna, je v talni raztopini manj hranil in je zato potrebno za določen pridelek več vode. Ca pa so tal dobro preskrbljena s hranili, je za isto količino prirasta potrebno manj vode. Gnojilni poskusi kaiejo, da suša relativno močneje vpliva na negnojenem travniku kakor na gnojenem. Povprečni pridelek prve košnje v letu s količino padavin pod dolgoletnim povprečjem je bil na negnojenem za 56 odstotka nitji, na gnojenem s PK pa za 34,8 odstotka. Domačini odloku nasprotujejo Trenutno je kmetijstvo v Zgornji Radovni glavna in osnovna panoga, ki je še v razvoju, tako da vsaka kmetija še nima dokončno razvite živinoreje -staleža živine. Za vsako povečanje živinoreje pa je pogoj več krme in s tem ustrezno gnojenje. Domačini so zato odločno nasprotovali predlogu odloka. Zavzemajo se za nemoteno delo in razvoj. Raziskovalno nalogo, ki opredeljuje posledice prepovedi gnojenja, je pripravila agronomka Vesna Kunšič. "Dolina Zgornje Radovne obsega sedem kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo, kmetijska zemljišča pa imajo v lasti tudi kmetje iz Mojstrane in Dovjega. Večina kmetijske zemlje je absolutno travinje, njiv je malo. Prav njivske površine pa so najbolj kritične zaradi izpiranja hranilnih snovi v podtalnico, tako da je prav tu najbolj nujno prirediti tehnologijo obdelovanja in gnojenja. Travniki so pred izpiranjem zaščiteni s travno rušo, zato je izpiranje hranil v podtalnico skoraj nemogoče. Po številnih tovrstnih raziskavah, ki so jih opravili predvsem na Nizozemskem in v Avstriji, izpiranja pod trajno travno rušo praktično ni. Izpiranje se poveča šele pri letnih odmerkih čez 300 kilogramov natrija na hektar," je povedala Vesna Kunšič. Pomanjkanje vlage je mogoče nadomestiti le z gnojenjem Sama kmetijska dejavnost se začne že višje v dolini Krme, tako imenovani Zasipški planini, kjer se ta čas pase 70 glav govedi in 230 ovac. Planina ima izvire in je preskrbljena z vodo. Zadnja tri leta tam ne gnojijo več z mineralnimi gnojili, 70 glav živine pa v sedemdesetih dneh pašne sezone porizvede 87.500 kilogramov organskih gnojil. Sicer pa je v dolini Zgornje Radovne skoraj 96 ha obdelovalnih površin. Kmetje redijo 90 glav živine. Od vseh površin je bilo leta 1988 melioriranih 62 ha površin, ki so izredno slabo preskrbljene s hranili in je pridelek zelo odvisen od gnojenja in padavin. Zgornja Radovna leži na zelo propustni podlagi. Ta so plitva, večinoma zelo večinoma seže globina le do desetih centimetrov, na melioriranih površinah, ki jih je v Radovni največ, pa travna ruša pokriva le matični substrat, pro-dišče, tako da taka tle šele nastajajo z organskim gnojenjem in odmiranjem ruše. Za rastlinstvo nudijo primerno rastišče le zato, ker so dokaj humusna in ker velika količina letnih padavin daje neprestano vlago za potrebno rast oziroma raztapljanje potrebnih hranil. Plitvost tal, velika propustnost za vodo in skeletnost matičnega substrata so vzroki, da ob daljšem lepem vremenu nastopi pomanjkanje vlage, ki na kmetijskih zemljiščih zmanjšuje pridelek." Samo z nuđenjem drugih optimalnih pogojev, zlasti z gnojenjem, je možno do neke mere oblažiti pomanjkanje vlage, ki je tem občutnejša, čim plitvejša so tla in čim manj humusa vsebujejo," poudarja Vesna Kunšič. Najboljši pokazatelj količine pridelka na nagnojenem travniku je travnik Triglavskega narodnega parka; takšni bodo postali v Radovni vsi, če se ne bo gnojilo. Če bo obveljala prepoved gnojenja, bo potrebno vso krmo za zimski Čas kupiti. Nakup krme ali plačilo izpada pridelka pa kljub temu ne bo rešilo obstoječih kmetij in preprečilo zaraščanja. Ostrejša klima Klimatske razlike in značilnosti podnebja nastajajo zaradi razlik nadmorske višine dna dolin in kotlin ter vmesnih grebenov, vrhov in slemen. Podnebje je poleg reliefa in tal najpomembnejši dejavnik, ki ga moramo upoštevati pn usmerjanju in načrtovanju kmetijstva. Prav na območju občine Kranjska gora so najbolj zaprte doline, na ketere imajo poleg nadmorske višine, s katero se znižuje temperatura zraka, še poseben vpliv triglavski in drugi ledeniki, ki so vzrok za kasnejše pomladne otoplitve in s tem začetek rasne dobe, nastopajo poznejše spomladanske slane, vsota poletnih temperatur in osončenja pa zelo omejujeta izbor kmetijskih poljščin ali kultur, navaja v raziskovalni nalogi Kunšičeva. Potrebovali bi več analiz tal Vesna Kunšič je v raziskovali nalog* podrobno analizirala posamezne kme; tije v Radovni. "Kmetije v Zgornji Radovni nimajo urejenih gnojiščnin jam, ali pa so njihove prostornine premajhne, da bi lahko celo leto shranjevali organska gnojila in jih na trebvnike vozili spomladi. Isto velja za jame, v katerih se skladišči gnojevka. Kmetje pa se premalo odločajo za analize tal, na podlagi katerih se doloČJ količina porebnih rastlinskih hranil, poudarja. Trenutno vse kmetije v Zgornji Radovni pridelajo 208 ton sena, živina proizvede 305 ton hlevskega gnoja in 625 kubičnih metrov gnojevke. "Če b° obveljala prepoved gnojenja, bo potrebno vso krmo za zimski čas kupiti. Nakup krme ali plačilo izpada pridelka pa klju° temu ne bo rešilo obstoječih kmetij j» preprečilo zaraščanja. Ljudje hočejo imeti plačano delo, ki pa se na negn?: jenih travnikih ne izplača. • M. Ahaci Z Dneva oglarjev na Grebljici pod Starim vrhom Oglarstvo le postranski zaslužek Stari vrh, 3. avgusta - Oglarstvo je bilo nekdaj glavni vir zaslužka v krajih pod Starim vrhom. Danes je tu malo drugače, saj na tem področju deluje le še pet oglarjev, pa še ti se samo z opravljanjem te dejavnosti ne morejo preživeti. To je bilo moč slišati tudi na Dnevu oglarjev na Starem vrhu, ki ga je pripravilo Turistično društvo Stari vrh. Eden izmed njih je tudi Anton Kokelj z Mlake nad Poljanami. Na Starem vrhu so seveda kuhali tudi kopo, ob njej pa je stal Anton Kokalj z Mlake nad Poljanami, ki je oglar že vse življenje. Obrti se je naučil od brata, ta pa od očeta. Preden se oglje uporabi na piknikih, je potrebno storiti marsikaj. Ze sama priprava kope je opravilo, za katerega porabiš cel dan. Najprej oglar pripravi teren, nato na sredo postavi štiri kole (strženico), ki jih v krog preplete z nekakšno trto. Nanjo nato naslanja meterska drva in to imenujemo kopa. Vse skupaj pokreji s smrekovimi vejami in zasuje z ztemljo. Na vrh trateč pusti odprtino, skozi *° t0 vsuje žerjavico. Kopa se ^ 'zaboka' (zapre). Nato ^ kuha sedem do deset dn1, f3 vsaki dve uri pa t&.Zgffr odpreti. Kar je najbolj « j mivo; kopa sc kuha oo z& navzdol. ~tffl Iz ene kope dobimo oo * do 2500 kilogramov Wh Tega je potem treba Pr0 'ev In kot je na Dnevu °/aL na Starem vrhu povedaMJJ ton Kokalj, se samo z op* j vom ne da živeti. Sam -njim okvarja le Postra"L? letno skuha dve do tri K rjj V prodaji na debelo st oglje dobi okoli 70 tolarjjj Sicer pa je Anton na Pr,re%< pokazal tradicionalno °f\o vo, ko so si postavili oglar -kočo, si kuhali črno Wj° koruzne žgance. • S. Su » KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN " Popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d, ^ soboto so v radovljiškem bazenu pripravili 13. mednarodni plavalni miting NAŠI ŠAMPIONI NIČ SLABŠI OD UGLEDNIH TUJCEV letošnji mednarodni plavalni miting v Radovljici je zbral več kot sto domačih in tujih Plavalcev, med njimi tudi beloruske reprezentante na čelu z evropskim prvakom Gukovom -B*esteli Metka Sparavec in Nataša Kejžar RadovIjica, 2. avgsuta - Tradicionalni ■ ,valnl miting v radovljiškem bazenu **°s morda ni bil tako množičen kot v JJJjnuIih letih, vendar pa je bil do kvaliteti "peleiencev eden najmočnejših doslej. *radicionalno pa si ga je ogledalo veliko domačinov, odprl pa ga je radovljiški *JPan Vladimir Černe, ki je v pozdravu Bralcem in gledalcem poudaril, da so v Radovljici ponosni na uspehe domačega P avalnega kluba ter na svoje vrhunske P'avalce in trenerje. J^av'alni miting se je v soboto začel s P e*0 let. . .klavna pokrovitelja tekmovanja sta .i 11 »estna Občina Kram in SKB banka, a°b°- Ljubljana. SQ*e'«iltati: 1. Primož Delavec 211.9 t Z*T m,2. Urpl Peterka 199156.5 si55 m, 3. Marko Sanic l()5,4 t 56,5 in S?"1. 4. Luka Mohonč 1W,8 t 55,5 in g} ni, 5. Primož Zupan Urh 184 t 54 in Kom' °- Krištof Oašpirc (vsi Triglav) (TrV 1 54-5 in 54 Koman Pcrko (>;Ulx TržiC), 8. Miha Kelpert, l>. Igor (oba Iriglav), 10 Matej IIrihai r>fix Tržič) • J. Bešter 41.5 metra, naš Matic Zelnik (Triglav Kranj) pa je s skokoma 40.5 in 40 metrov zasedel 4. mesto. Kar so "zamudili" ostali, pa je nadomestil Gašper Cavlovič (Triglav Kranj), ki je z daljavo 43 metrov skočil najdlje od vseh tekmovalcev (drugi skok 41.5 metra) in zmagal tako v kategoriji do 15 let kot v absolutnem točkovanju. Po sobotni tekmi posameznikov so naši (Cavlovič, Zelnik, Oblak, Mlinar) nastopili še v nedeljo na ekipni tekmi in osvojili odlično drugo mesto za Francozi in pred Avstrijci, Čehi, Nemci, Švicarji in ostalimi. "Z nastopom naših fantov sem res zadovoljen, prav tako pa sem zadovoljen s testiranji, ki so jih naši fantje opravili ob tekmovanju. Trenerji smo se udeležili strokovnega posvetovanja, fantje in vsi Slovenci pa smo bili ponosni, ker je priznanja najboljšim izročil naš Primož Pctcka," je po prihodu domov v Kranj povedal vodja naše odprave, prof. Andrej lomin. • V.Stanovnik Gašper Cavlovič je z zmago nadaljeval tradicijo uspehov naših skakalcev v Garmisch-Partenkirchnu. pa je / novim skokom 38 metrov pristal na četrtem mestu. Zmagal je Avstrijec Chris-toi Huter s skokoma 38 in 39 metrov. V kategoriji do 13 let je zmagal Francoz Maxime Lahcurte s skokoma 40.4 in 41 metrov. Podobno kot Jaka je bil drugi po prvi seriji naš Gašper Mlinar (Alpina), ki pa je bil ob koncu s skokoma 39 in 38 5 metrov četrti. V kategoriji do 14 let je zmagal eden velikih talentov francoskega skakanja Maximc Rcmy, ki je skočil dvakrat po MLADI TRIGLAVANI USPEŠNI Reit im VVinki, L avgusta - Na drugem letošnjem mednarodnem tekmovanju smučarjev skakalcev se je predstavilo 70 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Skakali so tudi člani kranjskega Triglava in dosegli lepe rezultate. Posebej se je izkazal Marko Šimic, ki je med 16-letniki zmagal pred klubskim kolegom Andrejem Jezerskom. V absolutni kategoriji je bil najbolje uvrščen Kranjčan Aljoša Zelnik na Četrtem mestu. Triglavani so nastopili še v dveh kategorijah in sicer: dečki do 14. leta, kjer je bil Rok lpavec drugi, Luka Koritnik pa tretji, dečki do 15. leta: Gregor Bernik drugi in Primož Zupan Urh četrti. • N.A. GORSKO KOLESARSTVO Peta tekma slovenskega pokala v krosu PISTOR PRESENETIL JAUKA Jezersko, 2. avgusta - Na peti tekmi slovenskega pokala v krosu za 6. Pokal Jezerskega se je zbralo 200 gorskih kolesarjev. Veliki zmagovalec je Mariborčan Matej Pistor, zmagovalec mlajše članske kategorije do 23 let, ki je po času za 48 sekund prehitel zmagovalca elite Marjana Janka. Kamničanka Andreja Mali, tokrat druga za Minko Logon-der, in Rok Drašlar med mladinci sta že zmagovalca v skupni razvrstitvi slovenskega pokala. Zelo blizu slavju pa sta tudi Jauk in Pristor, ki z absolutnim izkupičkom vodita, a s tekmo manj. Na ostalih dveh tekmah, 17. avgusta v Vnanjih Goricah in v Brežicah jima zadostuje že en povprečen nastop. "V prihodnjem letu naša tekma ne bo več štela za slovenski pokal, ker so s časomerilci same težave. Sami, z našo ekipo bi to storili bolje in hitreje. Bo pač le 7. Pokal Jezerskega," je dejal eden od organizatorjev. Časomerilstvo pa je bila tudi edina temna stran vzorno organiziranega tekmovanja ob Planšarskem jezeru. V nedeljo pa so v klimatsko zdravilišče vabljeni drugi "backi" in ovčice (na Ovčarski bal). Vrstni red, člani elite: 1. Jauk (Le Cougan) 1.51,36, 2. Strancar (Merkur Črni Vrh) + 43, 3. RovšČek (Hit Casino) + 1.13, 4. Taran (Ukrajina) + 2.36, 5. Krebs (RT Gider) +4.24, 8. Robič (MTB Kranj) + 12.16; člani do 23 let: 1. Pistor (GT Rider) 1.50,48, 2. Verdnik (Uni Giant) + 7.33, 3. Onuk (GT Rider) +7.42, 5. Noč (Proloco Scott) +9.35, 6. Trobevšek (Uni) +10.27, 9. Karadža (Calcit Ročk Shox) +15.31, 10. Lamovšek (Proloco Scott) +16,48; ženske: 1. Logonder (Proloco Scott) 1.07,05, 2. Mali (Calcit Ročk Shox) +2.03, 3. Komljenovič (Šišmiš ZG) +3.10,4. Klemečič (Bukovščica) +3.31, 5. Cvenkelj (MTB Kranj), 9. Kozjek (proloco Scott); mladinci: 1. Drašler (Uni) 1.04,03, 2. Visočnik (GT Rider) +55, 3. Bevc (Uni) +4.05, 4. Vidmar (Završnica) +4.37, 7. Šolar (Red Buli) +5.56, 8. Grilc (Završnica) +6-22; rekreativen 1. Sirnik (Uni) 1.14,20, 2. T. Zupan (Proloco Scott) +54, 3. Curk (Merkur Črni Vrh) +1.54; veterani: 1. Rogelj (BTC Bauer) 55,51, 2. Šenk (Jezersko) +3.19, 3. Mistrafovič (Autor Pulzar Komenda) +4.33. • M. Močnik ATLETIKA Slovenski atleti so se vrnili z veteranskega SP DEVET KOLAJN JE USPEH Radovljica, 4. avgusta • Prejšnji teden se je v Durbanu v Južni Afriki končalo dvanajsto veteransko svetovno prvenstvo v atletiki. Na njem so slovenski atleti osvojili štiri zlate in pet srebrnih kolajn. Med dobitniki kolajn je bil tudi 47-Ietni Radovljičan Milan Kotnik, ki je bil v teku na 3000 metrov z ovirami drugi. Nastopil je tudi v teku na 5000 metrov, kjer pa je zasedel 5. mesto. Na letošnje svetovno prvenstvo niste odpotovali brez izkušenj, saj za vas ni bilo prvo? "Ja, res sem tokrat na tovrstnem tekmovanju nastopil že tretjič, vendar pa sem prvič šel nanj res pripravljen: dvakrat sem namreč imel smolo s poškodbami. Letos pa sem bil v dobri formi, odlično razpoložen, k dobremu počutju pa je prispevalo tudi izjemno vzdušnje. V Južni Afiki je namreč sedaj pomlad, je malo nad 20 stopinj Celzija in res je bilo užitek tekmovati." Zato tudi odličen rezultat in kolajna? "Uspelo mi je nastopiti, kot sem načrtoval, čeprav je bilo zbrane precej konkurence. Kljub temu da je to res nekakšno srečanje nekdanjih atletov, pa se mi ne zdi prav, da na njem nastopajo tekmovalci tako različnih sposobnosti. Tako sem se jaz naprimer po nastopu že stuširal in preoblekel, ko / J/M jjjjl %■ so nekateri šele prihajali v cilj... I HjpjJP*. Ravno zato se je urnik tekmovanja velikokrat spreminjal, čeprav so se organizatorji pri vsem ostalem res dobro izkazali." Slovenija je imela na tem tekmovanju tako številčno kot po uspehih zelo močno zastopstvo? "V Južno Afriko nas je odpotovalo dvajset atletov, poleg mene z Gorenjskega še Ana Jerman, ki je bila v teku na 800 metrov peta in Bojan Klančnik, ki je bil v metu kopja 7., v metu diska 8. in v metu krogle 12. Vsi Slovenci skupaj pa smo osvojili devet medalj. To je res lep uspeh. Moram pa povedati, da smo si pot in bivanje plačali sami, oziroma s pomočjo sponzorjev. Ker je bilo tekmovanje daleč, so bili ti stroški kar visoki, okoli 4 tisoč mark za vsakega. Jaz imam k sreči sponzorja, Bakro Kranj, pomagala pa mi je tudi Občina Radovljica in nekaj manjšin sponzorjev. Brez njih seveda udeležba zame ne bi bila mogoča." Koliko treninga pa je potrebnega, da se lahko kosate z najboljšimi veterani sveta? "Redno treniram po dve uri dnevno in to ob vsakem vremenu. Poleg tega se udeležujemo uličnih tekov in maratonov doma in v tujini." V.S. BRIGITA REKORDNO V TRSTU Kranj, 1. avgusta - Minulo sredo sta atletinji Triglava nastopili na mednarodnem mitingu v Trstu. Brigita Langerholc je bila v teku na 400 m druga, dosegla pa je tudi osebni rekord 53.26. Tina Čarman je bila 3. v skoku v daljavo z rezultatom 5.56. • V.S. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Torek, 5. avgusta 1997 NOGOMET PRVOLIGAŠI SO STARTALI Kranj, 3. avgusta • Konec tedna so 1. krog odigrali nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi. Ekipa SET Vevče je 1:0 premagala Rudar, v Beltincih so 1:2 zmagali igralci Primorja, Korotan je ugnal Maribor Teatanic 1:0, Hit Gorica je doma 2:2 premagala Muro, Protonavto Publikum pa je bil z 2:0 boljši od SCT Olimpije. Prvoligaši s prvenstvom nadaljujejo že jutri, drugoligaši, kjer imamo dva predstavnika tudi Gorenjci, pa začenjajo tekmovanje 17. avgusta. Ekipa Triglava TELE TV bo doma gostila Esotech Šmartno, BS Tehnik iz Domžal pa bo gostoval pri Zagorju. • V.S. VATERPOLO NAŠI ZACELI S PORAZOMA Maribor, 4. avgusta - Konec tedna se je v Mariboru začelo kadetsko prvenstvo v vaterpolu. Na njem nastopa 16 reprezentanc stare celine, med njimi tudi naši mladi vaterpolisti, ki so že odigrali dve srečanji in pričakovano izgubili. Najprej jih je premagala ekipa Madžarske 2:12, nato pa še Rusije 11:9. Naši bodo novo priložnost za zmago iskali na tekmi z Ukrajino. • J.M. ŽEPIČ ČETRTI V ITALIJI Benetke, 2. avgusta - V Benetkah je bilo veliko mednarodno tekmovanje v triatlonu, ki je štelo tudi za italijanski pokal. V elitni konkurenci več kot štiristotih tekmovalcev so nastopili slovenski triatlonci Damjan Žepič (Emona Merkur), Jože Tanko in Stane Kogovšek. Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo, kjer je bil najhitrejši Italijan Favotto, Damjan Žepič si je z odličnim plavanjem priplaval tretje mesto s petnajstsekundnim zaostankom za vodečim, Tanko in Kogovšek pa sta priplavala v glavnini. Na krožni 43-kilometrski kolesarski progi je skupina, v kateri je bil tudi Damjan Žepič ujela ubežnika, Žepič pa si je v zaključku kolesarskega dela privozil 10-sekundno prednost pred tekmeci. Na 10-kilometrski tekaški progi se naš najboljši slovenski triatlonec zaradi dehidracije (iz menjalnega prostora so mu ukradli plastenki z vodo) ni mogel kosati z najboljšimi in si je tako z minuto zaostanka za zmagovalcem pritekel "le" četrto mesto. Jože Tanko je bil na koncu uvrščen na 134. mesto, bil pa je drugi v veteranski kategoriji, Stane Kogovšek pa je bil skupno 139., med veterani pa 8. Končni vrstni red: 1. D. Palmucci 2:03,09; 2. V. Lardinelli 2:03,23; 3. M. Guadagni 2:03,42 (vsi Ita), 4. D. Žepič 2:04,06 (Slo); 5. V. Favotto 2:06,01 (Ita); 134. J. Tanko 2:28,35; 139. S. Kogovšek 2:29,10. • N. Podvr&ek HITROSTNO ROLANJE GROS SOLIDEN V ITALIJI V Italiji je od 25. julija do 3. avgusta 1997 potekalo evropsko prvenstvo v hitrostnem rolanju. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del prvenstva je potekalo na pisti v mestu Rosetu degli Abruzzi. Prvenstvo na cesti pa je potekalo v mestu Solmona. Evropskega prvenstva smo se prvič udeležili tudi Slovenci. Barve Slovenije je uspešno zastopal Aleksander Gros iz Kranja. Že na pisti je pokazal dobre rezultate, saj je v disciplini 300 m kronometer zasedel 17. mesto, v disciplini 500 m pa 16. mesto. Veliko uspešneje pa ie nastopal na cesti, saj je na 300 m kronometer s časom 26,88 sekunde zasedel 11. mesto. Hkrati je s tem tudi za 1,11 sekunde izboljšal državni rekord na tej razdalji. Dan kasneje pa se je v disciplini 500 m in line uvrstil v Četrtfinale. Do polfinala pa mu je v četrtfinalu zmanjkalo 36 stotink sekunde. Skupno se je na 500 m uvrstil na 14. mesto, S tem pa je tudi presegel pričakovanja slovenskega tabora, saj je bil cilj ena uvrstitev do 15. mesta. • A.G. GOLF TEDEN GOLFA V AVGUSTU Bled, 3. avgusta - Na blejskem igrišču za golf se bo v četrtek, 7. avgusta, začelo najbolj množično amatersko tekmovanje v golfu pri nas. Teden golfa v avgustu je že tradicionalna prireditev, za katero je vsako leto večje zanimanje med vse številnejšimi domaČimi in tujimi amaterskimi igralci golfa. Tudi letos bo potrebno mnoge zavrniti, čeprav igrišče samo lahko sprejme večje število igralcev, je šibkejši gostinski del, ki lahko zadovoljivo oskrbi le 90 ljudi. Teden golfa zajema 4 samostojne turnirje, od katerih ima vsak svojega pokrovitelja. Prva dva turnirja pod pokroviteljstvom Teatanic laško pivo in DHL Ljubljana, ki bosta na sporedu 7. in 8. avgusta, spadata tudi med 10 turnirjev, ki štejejo za rang lestvico najboljših amaterskih igralcev golfa pri nas. • Darja Kiirner ŠPORTNI VIKEND V BOHINJU Bohinjska Bistrica, 5. avgusta • Športna unija Slovenije že več let zapored v kampu Danica in okolici Bohinjske Bistrice prireja športnoturistično srečanje posameznikov, družin in društev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Pri organizaciji ji pomagata italijanska organizacija športa za vse (UISP) in Športno društvo Srednja vas. Tudi letos bo srečanje novih in starih znancev in sicer od 22. do 24. avgusta. Udeleženci se bodo lahko pomerili v športnih tekmovanjih v odbojki na travi, košarki (turnir trojk), tenisu, streljanju z lokom, orientaciji s kanuji po Bohinjskem jezeru... Organizirani bodo pohodi na okoliške hribe, izposoditi pa si bo mogoče tudi kolesa, kajake in kanuje Za mednarodni športni vikend se je moč prijaviti na Športni uniji Slovenije, Tabor 14, Ljubljana, prijave pa zbirajo do 20. avgusta. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonih 061-31-17-28 ali 13-19-277. • V.S. Naša mladinska veslaška reprezentanca je odpotovala na svetovno prvenstvo v Belgijo LUKA ŠPIK "NAJBLIŽJI" KOLAJNI Naši veslači so iz svetovnih mladinskih prvenstev prinesli že trinajst kolajn, letošnja odprava šestih čolnov, pa bi rada ta izkupiček še povečala Bled, 5. avgusta - Ta četrtek se v Hazevvinklu v Belgiji začenja letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju, na katerega so včeraj odpotovali tudi člani naše reprezentance. Podobno kot na večini dosedanjih prvenstev si naši želijo dobrih nastopov in kot krono le-teh morda tudi novo medaljo. Največ možnosti za njo ima prav gotovo član blejskega veslaškega kluba, Luka Spik. V veslaškem centru v Zaki so minuli petek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so razkrili načrte naše ekipe, ki bo te dni nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Belgiji. Hkrati je bilo srečanje vodstva Veslaške zveze Slovenije, trenerjev, reprezentantov in novinarjev tudi priložnost za oceno dosedanjih nastopov naših ve-slačev na največjih letošnjih tekmovanjih. 'izkušeni mački" in novinci Selektor naših reprezentanc Miloš Janša je za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu izbral šest ekip: v enojcu bo nastopil Luka Spik (VK. Bled), v dvojnem dvojcu Igor Žolgar in Zoran Jovičič (VK Argo Izola), v dvojcu brez krmarja Boštjan Jarkovič in Jure Poljanec (VK Bled), v dvojnem četvercu Iztok Sulčič, Mitja Pavšič, Samo Volčič, Gregor Novak (VK Nautilus Koper), v četvercu brez krmarja Marko Iršič, Edo Žibrat, Matej Prelog, Sebastijan Toplak (VK Dravske Elektrarne Luka Špik je naš najbolj izkušen mladinec Branik Maribor) in v dvojnem dvojcu edini naši ženski predstavnici Mojca Adrinek in Petja Rogelj (RC Ljubljanica). "Nekateri veslači so že nastopali na enem ali dveh svetovnih mladinskih prvenstev in od njihovih letošnjih nastopov tudi največ pričakujemo. Tako je najbolj izkušen Luka Špik, ki je nastopil že dvakrat in iz Poznana pred dvema letoma Erinesel tudi srebrno medaljo, ani se zaradi nastopa na olimpiadi prvenstva ni udeležil. Prav tako imajo izkušnje veslači v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu, drugi pa bodo na svetovnem prvenstvu novinci, vendar so na dosedanjih tekmovanjih izpolnili naša pričakovanja. Načrt naše odprave pa je, da vsak čoln na prvenstvu doseže svoj najboljši rezultat," je povedal Milan Janša. Dve kolajni nista dovolj! Pri veslaški zvezi Slovenije so ogorčeni, saj so pred dnevi iz Olimpijskega komiteja Slovenije dobili "račun" za nastop na sredozemskih igrah v Bariju - in to kar 584 tisoč tolarjev. Račun naj bi po dogovoru pred odhodom v Bari plačale tiste zvezd katerih športniki se na tekmovanju ne bi uvrstili med prvih p& "Gleda na to, da so tako Iztok Čop kot fantje v četvercu brel krmarja osvojili medalji, ostala čolna pa sta se uvrstila na četrto, oziroma peto mesto, smo nad spremnim dopisom, da naše ekipe niso dosegle pričakovanega, zelo začudeni," je povedal sekretar Veslaške zveze Stanko Slivnik. Trener Milan Janša pa pravu "Kljub temu da je bil nastop najboljših na tem tekmovanju nas "tveganje", saj smo imeli teiave pri nastopih na ostalih tekmovanjih (k sreči je Iztok zdrlal tudi v svetovnem pokaluh poleg tega pa so tudi proge na sredozemskih igrah drugačne kot na ostalih tekmovanjih, smo nastopili z najbotjšimi in izpolni}* dolžnost. Zato tega računa preprosto ne razumemo & pričakujemo dodatno pojasnilo!" Seveda je pred tako velikim tekmovanjem, ko se prvič "resno" pomerijo bodoči nasprotniki na vseh velikih tekmovanjih, težko načrtovati, za koliko in za kakšne medalje se bo naša ekipa lahko borila. "Pričakujem, da se bom direktno uvrstil v polfinale in nato finale. Seveda imam možnost za kolajno, vendar pa konkurentov ne poznam dobro in zato je to ztežko napovedovati," je pred odhodom povedal naš prvi adut Luka Špik. Sicer pa naj bi na prvenstvu nastopili veslači iz kar 43 držav. Zmagovalca svetovnega pokala nima vsak Tiskovna konferenca na Bledu pa je bila tudi priložnost za oceno dosedanjih nastopov naših veslačev na letošnjih največjih tekmovanjih. "V Veslaški zvezi smo izredno ponosni, imamo po nekaj letih trdegjj dela dobre reprezentance vsep generacij. Seveda pa smo naJ' bolj ponosni na izjemen uspeD Iztoka Čopa, ki mu je uspe*0 zmagati v svetovnem pokw? Prav tako smo zadovoljni * dvema medaljama s sredozem5' kih iger, pa tudi z medaljarria svetovnega prvenstva veslače do 23 let (Nations Cup) | Milana," je povedal predse?' nik Veslaške zveze Slovenij" Slobodan Raduljko. Veslači pa seveda ne počivaj0 na doseženih rezultatih, saj je v dni članska reprezentanca srel' s padali. Nadih na Bohinjski Beli, najbolj •talni S( na "tlettk«sm Itadionu v Kranju, kjer bodo Mlek |°v^e u N'« *-11Wi osmerica repre/.entantov: Kobi ' N1lklui Košir, < Irubelnik, Jovan, Vrhovnik In Vane Oman si v novi sezoni zaželi uspešnih klubskih, predvsem pa reprezentančnih nastopov. ALPINIZEM SLOVENSKI ALPINIZEM '96 Kranj, 1. avgusta - Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije se je odločila, da bo odslej objavljala poročila in plane svoje dejavnosti v tudi na pogled kvalitetnih publikacijah. Zato je zbornik Slovenski alpinizem '96 izdala pri založbi Sidarta, katere glavni in odgovorni urednik Janez Skok je tudi sam alpinist. Levji delež pri tej publikaciji pa sta prevzela Franci Savenc in Matjaž VViegele, predsednik komisije za alpinizem pri PZS. Knjiga, ki obsega 132 strani, prinaša oceno lanskoletne alpinistične sezone, ki je pokazala določen napredek z oziroma prejšnja leta. Sledi pregled preplezanih prvenstvenih smeri in pomembnejših prvih ponovitev v Kamniških in Julijskih Alpah, Karavankah in drugod. Veliko je število preplezanih zaledenelih slapov in smučarskih spustov z zasneženih vrhov in grebenov. Obsežni so opisi alpinističnih uspehov Slovencev v evropskih gorah in gorah drugih celin, kjer se lahko ponašamo z izrednimi uspehi. Med drugimi naj omenimo le sestavke o slovenskih uspehih na Ama Dablam v nepalski Himalaji (Tomaž Humer), Slovenski himalajski odpravi treh vrhov (Toman Robas), o alpinizmu v južnem delu Grenlandije (Miha Kajzelj) in uspehu na Bugabooju (Urban Golob), ki so v zborniku še posebej opisani Tem poročilom so dodani tudi najbolj odmevni alpinistični podvigi drugih alpinistov po svetu ter poročilo z razglasitve najuspešnejših slovenskih alpinistov in alpinističnih smučarjev v letu 1996. Sledijo še kratki življenjepisi sedmih naših alpinistov, ki so se v lanskem letu ponesrečili v gorah. Ob koncu zbornika lahko preberemo še krajši seznam slovenske alpinistične literature ter statistični pregledi alpinističnih kolektivov in njihovih načrtov za letošnje leto. Snovalce zbornika in založnika lahko le pohvalimo za njihov trud, saj je zbornik vzorno urejen z jasnimi fotografijami različnih avtorjev ter najkvalitetnejšimi skicami posameznih smeri doslej, ki jih je pripravila Monika Kambič. Posebno, tudi mednarodno vrednost pa daje zborniku kratek pregled slovenske alpinistične dejavnosti, ki je objavljen na koncu zbornika v angleškem jeziku. • Ciril Vclkovrh K Mariji Snežni na Veliko planino ali v Terme Zreče ali na morje V počitniškem avgustu na izlet! Vsako leto v avgustu na Veliki planini pripravijo dvojno prireditev: romanje k cerkvici Marije Snežne in Planšarski dan. Letos bo prireditev to nedeljo, 10. avgusta, ko bosta ob kapelici Marije Snežne na Veliki planini dve maši; turistično podjetje Velika planina zakladi narave, d.o.o., bo pripravilo prikaz planšarskih običajev, seveda bo poskrbljeno tudi za super planinski praznik s planinskimi jedrni, plesom, itd. Gorenjski glas Vas tudi letos vabi na poldnevni nedeljski izlet 10. avgusta na Veliko planino, prevoz bo z avtobusom + gondolo. Ker z Jesenic ni nobene prijave za ta izlet, bo v nedeljo avtobus zjutraj peljal le na relaciji Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Vodice-Kamniška Bistrica in z gondolo na Veliko planino. Povratek pozno popoldne. Ker je ob praznovanju Marije Snežne na Veliki planini vsako leto vsaj nekaj tisoč obiskovalcev, Vam predlagamo, da se odločite za Glasov avtobusni izlet, saj bo na praznično nedeljo dostop z osebnimi avtomobili do Kamniške Bistrice otežen zaradi parkiranja. Prispevek k stroškom: 2.750 SIT (samo za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!); za nenaročnike tisočaka več. Seveda velja tudi družinski paket "4 + 1" - podrobnosti smo večkrat pojasnili prejšnji mesec v razpisu popularnega Glasovega izleta v Celovec, Resda za letošnje poletje velja oguljena fraza "A je to sploh kakšno poletje ?!" - kljub temu Vas vabimo na lep enodnevni kopalni izlet v Pineto prihodnji - praznični - petek, 15. avgusta. Glasov avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode-Pineta (če bo več kot pet prijavljenih, bo odhod avtobusa z Jesenic skozi Ćirovnico in Lesce!). Poleg kopanja bo organizirano tudi dobro istrsko kosilo in za lepši zaključek dneva nekaj razvedrila. Prihod avtobusa na Gorenjsko okrog enajste ure zvečer. Prispevek k stroškom: 3.000 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in za družinske člane); za nenaročnike 4.000 SIT. V petek, 15. avgusta, bomo organizirali samo en avtobus - če bo interesentov za avgustovski izlet na morje več, bomo zadnjo avgustovsko soboto (30. avgusta) izlet ponovili. V soboto, 23. avgusta, Vas prvič vabimo na Glasov izlet v Rimske Toplice. To slovensko naravno zdravilišče, ki ima izjemno bogato tradicijo, že sedmo leto v dobršnem delu sicer "spi" - termalno kopališče v Rimskih pa je odprto, zelo lepo urejeno in vredno Vašega obiska. Do teh toplic je z Gorenjske nekaj dlje kot do Term Laško, vendar rajža sploh ni naporna. Glasov avtobus bo peljal na relaciji Jesenice-Žirovnica-Radovljica-Kranj-Mengeš-Rimske Toplice, povratek proti večeru v obratni smeri. Po kopanju v bazenu s termalno vodo bo kosilo. Prispevek k stroškom tega izleta: 3.100 tolarjev za naročnike in družinske člane (za otroke le 2.500 tolarjev). Vremenoslovci za september napovedujejo lepo poletno vreme, zato bomo Glasov izlet v Rimske Toplice pripravili tudi v soboto, 6. septembra, rajža t. j. vozni red avtobusa, bo podobna kot 23. avgusta. "Že dolgo časa nas niste povabili v Terme Zreče ali pa na Roglo", nam je poočitala naša bralka, ki ji - kot še marsikomu - zlasti bogata ponudba termalnih vod različnih temperatur v več bazenih v Zrečah posebej ugaja. Glasov izlet v Terme Zreče bo zadnji avgustovski petek, 29. avgusta. Rajžo bomo dopoldan ob 9. uri začeli v Tržiču, z ovinkom skozi Radovljico, s postanki v Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Opoldanska malica bo na Rogli, kjer nam bodo pripravili odličen pohorski lonec. Rogla je priznano klimatsko zdravilišče v osrčju Zreškega pohorja. Zatem povratek z Rogle v dolino in kopanje v bazenih Term Zreče -terme so v sklopu podjetja Unior Turizem. Po večerji bo zabavav hotelski restavraciji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri vožnje kot dopoldan. Prispevek k stroškom tega izleta za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane znaša zgolj 3.500 SIT, za nenaročnike tisočaka več. Ker bomo Glasov izlet v Terme Zreče pripravili čisto zadnji počitniški petek, nanj prisrčno vabimo tudi vse, ki boste tri dni zatem spet v šolskih klopeh, smo za osnovnošolce, dijake in študente pripravili posebno ugodnost: samo 2.500 SIT prispevka za celoten izlet (avtobusni prevoz z Gorenjske na Roglo in nazaj, "pohorski lonec", vstopnina za bazenski kompleks v Termah Zreče, večerja, zabava ob živi glasbi, nagradni kviz med izletom ...). Izlet bo vodila Mir jam Pavlic. Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/223 -111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih Izletih v letu 1997 skrbita: PIVOVARNA UNION ^Ici prijah I je! PREJEU SMO Čipkarska šola v Železnikih -pogled z druge strani (Gorenjski glas, 15. julija 1997) V Gorenjskem glasu, 15. julija 1997, je bilo nanizanih nekaj obtolb o slabem odnosu Osnovne šole Železniki do čipkarske šole. Vsaka medalja ima dve plati. Omenjene izjave so bile blago rečeno enostranske. Bralcem telim problem osvetliti še z druge plati. Kot ravnatelj cenim in podpiram vsako dejavnost naše šole. Prizadevam si za enakovreden položaj podobnih dejavnosti. Čipkarsko šolo bi lahko uvrstili v prvo vrsto interesnih dejavnosti. Ni mogoče zanikati, da je redni pouk pomembnejši. Konec koncev je odnos do čipkarske šole precej izmerljiv z denarnim prispevkom zanjo. Občino Železniki je do sedaj čipkarska šola stala približno 900.000 SIT letno, Osnovno šolo Železniki pa približno 300.000 SIT letno. To niso več majhni zneski. Vedeti je treba, da smo omenjeni prispevek Osnovne šole Železniki črpali iz sredstev za redno dejavnost šole, zato bi se z mnogo večjo pravico lahko pritoževali učitelji, ki vodijo redne dejavnosti. Ni pričakovati, da bi šola svoj obseg sredstev lahko v ta namen še bolj obremenila. Učiteljica bi želela poučevati klekljanje v enem samem prostoru. To željo povsem razumem, ne morem pa razumeti, da pri tem ne upošteva dejstev. - Shranjevanje 100 klekljars-kih blazin v enem prostoru bi zasedlo toliko omar, da bi v veliki meri oviralo normalen pouk. - Prvošolčki ie zaradi same velikosti ne morejo delati v istih klopeh kot osmošolci. -Ta dva pogoja bi praktično zahtevala tako ureditev učilnice, da v njej redni pouk ne bi bil moten. - Ni smiselno, da bi otroci iz večjih podruinic (predvsem iz Selc) tudi hodili na pouk klekljanja v šolo v Železnike. - Vse od 7. do 13. ure so prostori na šoli zelo zasedeni. Precej učiteljev niti rednega pouka ne more izvajati samo v enem prostoru. Demografski podatki sicer kaiejo, da se bo stanje v naslednjih desetih letih bistveno spremenilo, a ti časi so še relativno daleč. Dejstvo, da so učenci in učiteljica nekajkrat ostali pred zaprtimi vrati šole, je morda resnično. - Vedeti je treba, da zaklepanje šolskih vrat ni "kaprica", temveč nuja. Železniki so pač precej gosto naseljeno naselje, ki s tem prinaša tudi slabe plati. • Vsak učitelj - vodja katerekoli dejavnosti lahko dobi svoj izvod ključa vhodnih vrat. Seveda pa ni pričakovati, da bomo ključ ponujali, nismo pa ielje še nikomur zavrnili.Položaj vsake dejavnosti je prav gotovo močno odvisen od učiteljevega zavzemanja zanjo. Ni možno, da bi nekaj ljudi suvereno skrbelo za vso množico dejavnosti šole. Ne trdim, da se položaj čipkarske šole ne bi dal še izboljšati, vendar je za to potrebna pripravljenost vseh -tako občine kot vodstva šole, učiteljice in še koga. V letošnjem letu je Občina Železniki na prošnjo Osnovne Šole Železniki pristala na financiranje delovnega mesta učiteljice klekljanja za polni delovni čas, S tem so občinski svetniki pokazali precejšnjo mero pripadnosti kraju in njegovim tradicijam. Zahvaljujemo se jim v imenu Osnovne šole Železniki in Čipkarkse šole. Ta opredelitev Občine Železniki je tudi garancija, da Čipkarska šola v Železnikih ima prihodnost. Naloga Osnovne šole Železniki pa je čimbolje izkoristiti dano motnost. Zagotavljam, da te pri-loinosti ne bomo izpustili. Železniki, 28. julija 1997 Franc Rant, ravnatelj podarju športnih objektov Mestne občine Kranj M. Ra-kušu, ki je bil ob dogodkih prisoten. Tako bi mu lahko pokazal pravnomočno odločbo o postavitvi in foto dokumentacijo, da je ograja res obstajala. Takšno videnje kot ga je videl poročevalec je tal pri nas kar praksa. Tako telijo ljudje obnoviti kapelice, ki jih je prejšnji reiim podrl in ker jih pristojni uradnik ni videl, pravi, da jih za njih ni in da jih ni bilo. Ta zgodba na ialost spominja tudi na učenje zgodovine v naših šolah v prejšnjem reiimu, da se je zgodovina začela šele leta 1945. Inšpektorju Kočevarju smo predložili dne 25. 7. 1997 dokaze iz katerih je razvidno, da odločba očitno ni bila izdana iz pisarne, ampak na podlagi dejstev. Ravno tako je inšpektor ugotovil, da je odločba pravnomočna. Trditve KS, da je pravna naslednica vaške skupnosti pa ne more driati. Vendar, če res teli KS preiti v vaško skupnost ji to današnja zakonodaja omogoča, vendar to pomeni, da bodo izgubili ustrezne dotacije. Čudi pa me, da KS ne iivi z ljudmi in ne čuti vseh, ki iivijo na območju k.o. Primskovo za svoje krajane. Tu je potrebno še veliko urediti v glavah predstavnikov in glav v KS Primskovo. Človek nehote pomisli, da bi Želeli tudi krajani Primskove-ga, tako kot krajani Britofa svojo vaško-mestno občino. Inšpektorji ie vedo kako je treba, morda je bilo bolje, da zadeva dobi potrditev še pri inšpekciji. Skupaj bomo zmagali! Gospodar športnih objektov Mestne občine Kranj Mirko Raku* Pismo sorodnikov v zvezi s smrtjo Osnovne šole'Železniki PođgOrŠka Vroča kri v Kokrškem logu na Primskovem (Gorenjski glas, 25. julija 1997) Dopisnik H. J. je bil dne 24. 7. 1997 na kraju samem in je o dogodkih pisal samo tako, kot je izvedel s strani g. dr. Pičmana, ki naj bi predstavljal krajane. Ni pa skušal ugotoviti resnice, tudi pri Gos- Oglašamo se v zvezi s prispevki, ki so bili objavljeni v nekaterih slovenskih časopisih in revijah o tragični smrti Janeza Podgorška in ob odločitvi Zdravniške zbornice Slovenije o trajnem odvzemu licence za opravljanje zdravniškega poklica dr. Darji Er-ten. Odločitev je bila večinoma komentirana senzacionalistič-no in skoraj vsi časopisi so se postavljali v bran "irtvovani" zdravnici. Edina irtev je v primeru dr. Darje Erien pravzaprav njen nesrečni "primer", pokojni Janez, ki mu je bila zdravnica celo druiinska prijateljica. Nekateri njegovi sorodniki smo kasno jeseni leta 1996 z ialostjo in bolečino sprejeleli novico, da Janeza ni več med nami. V nas vseh se je porajalo vprašanje: zakaj? Na to vprašanje nikoli nismo dobili odgovora in to še veliko bolj kot nas muči njegovo strto in uialoščeno mater. V nas, ki jo obiskujemo, išče pojasnilo, zakaj je umrl njen sin. Z vsakim obiskom pri njej čutimo tiho prošnjo po odgovoru, ki postaja vedno bolj kričeča. Janezovo mamo poleg izgube sina tudi skrbi, ali se bosta njegova še majhna sinova, na katera je bil tako ponosen, in ju imel tako rad, čez kakšno leto sploh še spominjala očeta? Ali bosta kdaj izvedela, zakaj sta ga izgubila? Kakšna bo ta "resnica" takrat? Edina, ki jo poznata, molčita. To sta Janez in njegova zdravnica homeo-patinja dr. Darja Erien. Slednja molči. O molku imamo Slovenci kar nekaj zgovornih pregovorov, med njimi tudi tistega: Kdor molči, se boji resnici pogledati v oči. V prispevkih smo prebrali, da se je naš Janez sam odločil za homeopatski način zdravljenja. Verjamemo, vedno je bil nekako drugačen od nas. Pa vendar, svoja sinova je vodil na preglede k zdravniku pe-diatru uradne medicine. Nekako edino logična in sprejemljiva nam je bila razlaga, objavljena v sobotni prilogi Dela, z dne 28. junija 1997, ki sta jo napisala vodja odprave mag. Milan Sinko in dr. Brina Malnar, dipl. soc, zdravnica na odpravi, ki sta takoj ob prihodu v Afriko opazila, da je Z Janezom nekaj hudo narobe. Nasvet zdravnice na odpravi je upošteval in jemal predpisani antibiotik. Zakaj, če pa naj bi slepo verjel v homeopatijo? Zdravnik (uradne medicine in homeopat) ima neverjetno, skoraj zastrašujočo moč. Po njegovem mnenju je pacient lahko zdrav, lahko pa bolan. Pacientu postavi diagnozo in v tem je pravzaprav neodvisen, saj se odloča glede na verjetnost posamezne bolezni, glede na okoliščine, glede na poznavanje bolnika in bolj ali manj številne izkušnje z diagnostiko. Tudi pri terapiji ima dokaj proste roke, kljub temu da ga nekoliko omejuje doktrina. Zdravnik odloča o delazmoi-nosti in delanezmoinosti (bolniški stalei), lahko bolniku predlaga postopek za oceno invalidnosti. Zdravnik ima tudi zakonsko podlago, da prijavi nalezljivo bolezen, ki jo ima bolnik. Poleg tega ima še obilo pristojnosti in tudi dolinosti, vendar razpravljanje o njih ni namen našega pisanja. Menimo, da je Janez imel pravico do pravilnega zdravljenja, da bi se morala zdravnica (tudi, če ni njegova izbrana) zavzeti za njegovo zdravje. Dr. Darja Erien pa je med obiskom pri Janezu odklonila reševalno vozilo, ki je bilo na poti k Janezu, ker po njenem mnenju ni bilo potrebno. Koliko je bila uspešna homeo-patska preventiva malarije, bi se lahko prepričala na "primeru" svojega pacienta, ki ji je še naprej neomajno zaupal. In ni prav, da je zlorabila njegovo zaupanje za dokazovanje uspešnosti homeopatskih metod zdravljenja, ko pa se ie preventiva, ki mu jo je svetovala, ni izkazala za uspešno. Z močjo, kakršno ima zdravnik po nekajletni zdravniški praksi, bi ga lahko brez pretiranega argumentiranja napotila na pravi naslov za njegovo bolezensko stanje (izrazita zlatenica, huda splošna oslabelost, visoka vročina vsakih nekaj dni). In prav v tem je po našem mnenju njena krivda. Ob vsem tem se sorodniki nismo nameravali oglašati, ker čas briše rane. Ni pa nam vseeno, zato smo dvome in vprašanja prelili na papir. In to ne toliko zaradi odgovorov kot v premislek vsem, ki so doslej brali ali slišali o "primeru" Janeza Podgorška. Že samo obravnavanje v časopisih, kot da ne gre za človeško bitje, ni pošteno; kako je bil obravnavan, pa je ie druga, še bolj ialostna zgodba. Sorodniki (podatki o avtorstvu so v uredništvu) P.S.: Prosim, da vsebine ne krajšate, ker se mi zdi, da mora biti toliko napisano, kot je, drugače lahko napisana vsebina ne bi prišla do izraza, kaj občutimo v tem trenutku. V prihodnje se tudi ne nameravamo več oglašati na kakršnekoli prispevke v zvezi s tem. 174 MM« Kako je Drago po krivici izgubil službo "Ko spoznate svojo grešnost, ne čakajte, da se boste sami poboljšali. Koliko jih je, ki mislijo, da niso dovolj dobri, da bi prišli h Kristusu. Mar pričakujete, da boste postali boljši s svojimi napori?" More Črnec spremeniti svojo polt? (odlomek iz knjiiice Pot h Kristusu) Priznam, vsega ostalega, kar je pisalo, še nisem utegnila prebrati, bom pa, morda, kdaj drugič. Odlomek pa sem prepisala zato, ker se mi je zdel kot nalašč za vse, kar se bo v današnji zgodbi zapletalo in razpletalo. Knjiiica pa mi je ostala v spomin. Glavna oseba: Drago Kovač kraj rojstva: Slavonija, pred pribliino 47 leti kraj bivanja: Slovenija - več kot 30 let poklic: pek, specialist za drobno pecivo stan: ločen konjički: fotografija, duhovnost S prijateljico sta me obiskala nekega sončnega popoldneva, nedavno tega. Z njima je prišla tudi starejša gospa, ki se je nekoč, pred davnimi časi, rodila nekje v Zirovskem Vrhu, pa ji je bilo všeč, če se je malo zapeljala v nekdaj ljube kraje. Ko mi je Drago segel v roko, me je za trenutek prešinila misel: mar ima lahko tako prijeten moški kakšne probleme?! Pa jih je imel. Tiste najbolj občutljive, USODE Piše: Milena Miklavči Homeopatija in "primer Podgoršek" (Gorenjski glas, 17. junija, 1. julija) V vašem časopisu ste TI-, junija in 1. julija objavili obširnejša članka o primeru Janeza Podgorška, ki ga je po mnenju Zdravniške zbornici Slovenije neustrezno zdravil* dr. Darja Erien in ji zato odvzela zdravniško licenco-Prvi članek (intervju z direktorjem ZD Kranj) naj bl prikazal "celoten potek dogodkov", vendar je pri tem zelo pomanjkljiv, konča pa se na načelni ravni, čeprav imamo pred očmi točno določen primer. Drugi članek (mnenje dr. A. Perdan) prav tako poskuša s splošnim pristopom o homeopatiji zamegli*1 dogajanje okoli primera Jane; za Podgorška, kar pa je neposrednih navedb o njegovem primeru, pa so netočne Ker se vse obtoibe dr. Erženove nanašajo na konkreten primer Janeza Podgorška, mi dovolite, da spomnim m nekatera dejstva, ki bodo omogočila bolj usmerjeno razpravo o vprašanju: Zakaj je moral umreti Janez P°^' goršek. Podgoršek je bil udeleženec strokovne gozdarske ekskurzije v zahodno Afriko (Slo' nokoščena obala in Malih katere vodja sem bil. Motnost različnih obolenj v tistem delu Afrike je še posebej velika, zato so bili vsi udele-ienci seznanjeni s pisemnim1 navodili, kako se zaščititi pred obolenji in kako ravnati J primeru pojava kakega bole' ženskega znaka po prihodu domov. Navodila so bila prl' pravljena na podlagi prip0^ oči l in zahtev W^u (Svetovne zdravstvene organl' zacije) in nasvetov infektolO' gov v Ljubljani. Prejel jih\ tudi Podgoršek. Nekolik0, strašljive so bile takrat vide' besede v omenjenih navodil1':. "...Na falciparum malarijo, " je lahko tudi smrtna, se P0', misli vedno, če se P°]a.Vi. vročina z ali brez ostali znakov, v obdobju od prvejv tedna po prvem stiku do dv meseca ali več po zadnjem stiku s plasmodijem. V take*1, primeru je potreben preg'* razmaza krvi na ta parazit Zapleti z njegovim zdr<^ jem so se pričeli te dva tedfi pred odhodom v Afriko (*D:. okt. 1996), saj je imel Z Nadaljevanje na 29. stran' najhujše, ki spravijo na kolena domala vsakogar. Drago je trenutno brez sluibe. In to ga tre bolj, kot mogoče pokate. Vse ostalo, o čemer sem ga med najinim pogovorom spraševala, se mu ni zdelo vredno besede. To, da je izgubil sluibo in še na tak način... to pa je pripomoglo, da mu je zavrela kri. "Pravzaprav sem imel s slutbami ie nekaj časa tetave," je začel svoje pripovedovanje v lepi slovenščini, ob kateri bi le pozornejšemu ušesu padlo na pamet, da se besede kdaj pa kdaj prepletajo z mehkejšimi odtenki. Gledala sem ga, kako si je pomagal z rokami, ko je poudarjal posamezne dogodke iz svojega tivljenja. "Dober pek sem. In zanesljiv. Ko je potrebno delati, delam, to vedo vsi. Toda Zgleda, da se me drti smola. Začelo se je te pri Legiši v Ljubljani. Pri njem sem delal okoli pol leta, ko me je zaradi bolniške postavil pred vrata. Saj veste, kako je to! Nisi prijavljen in potem frčiš, ko je kaj narobe. Neki prijatelj mi je sporočil o prostem delovnem mestu v Kamniku. Tudi plača bi bila zelo dobra. Okoli 120.000 tolarjev. Ne bi bilo slabo, sem si rekel. Potem sem o tem znesku spregovoril naokoli in marsikdo se je potrkal po čelu, si pa res naiven, če misliš, da ti bo kdo toliko aal. šel sem v Kamnik, da vsaj vidim, če povedano drti..." Drago je zdrtal le kratek čas. Zraven nemogoče, pa še preglasne glasbe se res ni dalo pošteno pljuniti v roke. Njegov šef pa mu je še danes dolžan okoli 90.000 tolarjev... Vedel je, da brez dela ni denarja, zato je povprašal naokoli za kakšno sluibo. Tako, kjer se bo dalo zdržati. Da ne bi slučajno kdo mislil, da se ie otepal dela. še zdaleč ne! Je pa res, da je veliko drugih stvari, ki Človeka prisilijo, da reče: ne, tako se pa ne gremo več... Spet so bili prijatelji tisti, ki so ga opozorili, da se na Gorenjskem odpira nova pekarija in da šef išče dobre peke. "Ni me bilo potrebno dolgo časa pregovarjati. Zagrabil sem ponujeno priložnost in šel. Pravili so, da bo zaslužek dober, 800 tolarjev na uro. To pa je že nekaj! In da ne bo nobenega pritiska. Ko sem spoznal "gazdo", mi je ta vse govorice samo potrdil. Rečeno pa mi je tudi bilo, da bo na začetku, mogoče, bolj slabo Pa sem si rekel, nič hudega, bo, kar bo. šef me ni niti prijavil. Delali smo kot živina. Cel kup nadur se mi je nabralo. Kaj si jih zapisuješ, so mi govorili. Mj^ smo pošteni, pri nas velja že dana beseda... Le verjameš ah ne, garali smo tudi po U ur na dan. Plače pa ni in ni hotelo biti. Sem in tja mi je stistil kakšnih sto mark v žep. Navadno takrat, ko sem moral plačati položnice. Začel sem sitnariti. Želel sem plačo, kaj mi bodo taki "obroki"...!" Kaj hitro je Drago okusil, da vsi novinarski članki o izkoriščanju delavcev še kako drli)0-. Takole je nadaljeval svojo pripoved: "Av se sekiraš, saj boš dobil svoj denar, sem poslušal iz dneva v dan. Prišlo je celo tako daleč, da mi je šef rekel, da me niti ne pozna, da naj grem, od koder sem prišel." Te besede so Draga zelo prizadele. Zmeraj se je trudil, da bi delal pošteno, da bi bil dober delavec. Rekel mi je, da se zaveda, da je Pai pekov veliko in aa na izpraznjeno delovno mesto čakajo mnogi, ki upajo, aa jim, morda, ne bo potrebno pretivljati take kalvarije kot Dragu. "Nobenih pravic nimamo delavci. Nihče se ne postavi za nas. Tega se Šefi zavedajo. Slisa sem enega, ki je rekel, da če jih bo potrebno zamenjati sto, jih bo pač sto. Pa kaj potemj) Pri vsem tem, kar se mu dogaja, občut Drago eno samo ialost. Ve, da je izkoriščan, zlorabljen. Sem in tja si izposodi denar, d preiivi. Nekoč bo ie dobil sluibo in bo lahko vrnil. Pred kratkim je prodal celo televizor, da je imel za hrano. , še dobro, pravi, da si lahko malo utehe najde v duhovnosti. Prebira sveto pismo in pr tem mu nehote pade v oči stavek, ki je bil pre tisočletji, vse tako kate, napisan prav njem na kolo: ... ali pa veste, da krivičniki n podedujejo kraljestva boljega?! j Dragova usoda je le ena tistih, ki jih ft me nami vedno več. Nekako se bojim, da je me vami, dragi bralci, še veliko podobnih, če Z ne celo hujših, kot je bila ta, ki ste jo pravna prebrali. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČile za objavo »pregomame po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dlan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 1 1 .AVGUSTA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 1 8.00 • RADOVLJICA - gasilski dom - tel. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tel. 86-33-00 £RED 7 LETI PRVI -OANES PONUJAMO NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Lenti -8.8., Palmanova 13.8., nočni Gardaland - Aquland , 15.8. - možnost.plačila IZLETI na dva teka' Madžar8ke toplice 4 dni od 11.9. do 14.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Vl[JF\4 TURIST Cenjene potnike obveščamo, da bomo vozili v Gardaland vsak ponedeljek in -p i nsinrmiii sredo.Do 9.8. vozimo v Munchen - nakupovanje. Naročila sprejemamo vsak dan od 064/451-542 18. do 23. ure. METEOR ±o.o. 422-781 Cilka tel: 411-510 Gardaland 11., 15.8., Italija - nakupi 14.8., Madžarska 16.8. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VlUp\4 tj fjjV7' Nova relacija za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in 451 £ry PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do23.ure, Ji -542 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GARDALAND - AQUALAND NOČNI GARDALAND, možen obisk AOUALANDA 9. 8., 16. 8., 23. 8., •e'. 54-151,53-287 M & CO. d. 30. 8. 97 - vsako soboto; cena izleta je 4.000,00 SIT + vstopnine NA BLEDU DRSANJE REKREACIJSKO DRSANJE Vsak flnwt °d 29 7- do 31. 8., vsak dan od 18 30 -20. ure, cene vstopnic: odrasli uun 600, otroci 300 sit vroče cf\f vo'/il RENAiriTVATPPTnnpRF Twir>9<> - 14280 DEM, Clio 14740 DEM, Megane 21560 DEM, Classic MONTVtet 223-276 211-225 24800 DEM' Laguna 32000 DEM " D0BAVATAK0J- KREDITI OD T + 0 % POLETNI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC GASSER MA 697 058 Kranj: pon. - petek 9. - 15., torek 9. - 17.. sobota zaprto (velja za študijski, pionirski in splošni oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po telefonu! Bled - Knjižnica B. Kumerdeja: pon., tor., čet. 8. -14., sreda 8.-19, petek 14. -19., sobota zaprto, na Ljubljansko 10 (nad pošto) Jesenice: vsak dan od 8. - 14., sreda 8. -19., sobota 8. -12. Lesce: pon., sreda 15. -19., petek 11. - 14. Radovljica • Knjižnica A T. Linharta: pon. 8. ■ 19., tor., K, pet. 8. • 14., četrtek 10. -14.. sobota 8. -12. Boh. Bistrica: torek 9. -12. in 16. -19., petek 16. -19. škofja Loka - Knjižnica I. Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. -14.30, četr 12 -19. Mladinski vsak delavnik 8. - 14., četr. 12. - 19. Izposojevalnice - Trata: pon., sre. 15. -19., Železniki: torek 15. -19., Žiri: pon. 14. - 19., Gor. vas: četr. 14. - 18., Poljane: sreda 16. -19. Tržič: pon. 9. - 15., tor., sreda 9. -17., četr., petek 9. - 15. Kamnik: pon., tor. 13. • 19., sr., čet., pet. 9. -15., sobota 2aprto, "Medioteka": pon. 13. • 19., K, pet. 9. • 15. Medvode - od 14. 7. do 14. 8.: pon., sr„ pet. 13.30 - 19., tor., čet. 8. -13.30 Vodice - 14.7. do 14.8.: tor, četr. 12. - 17.30 DVODNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO 30. In 31. avgtuita - odlično vodstvo, informacije in rezervacije 697 058 SINGER GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, &A JIH °BIŠČETE NA 47. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. AVGUSTA Gospodinjski in obrtniški šivalni in overlok stroji, likalne preše in parni likalniki.Ugodni plačilni pogoji, brezplačna dostava, staro za novo.ZASTOPNIK FIRME SINGER, PRINT, d.o.o., KRANJ, telefon: 064 311 959 TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19 ure, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20 do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15. ure dalje 300,00 SIT -šotoobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60,00 SIT-mesečna karta upokoiencl 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. RADOVLJICA: petek. 1. avgusta, ob 20. uri koncert pihalnega orkestra: sobota, 2. avgusta, mednarodni plavalni miting Radovljica 97, predtekmovanja ob 9. uri, finale ob 17. un, za kopalce bo bazen odprt med 12. in 17. uro. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT, ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI, OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 400 SIT, OTROCI 200 SIT. Otroci do 3 let, študentje, upokojenci imajo prost vstop. JESENICE: Na letnem kopališču Ukova se po novem popoldansko kopanje začne ob 14. uri. Vsak dan bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih prispevata uprava kopališča In slaščičarna City bar. Žrebanje bo ob 16. uri, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. TURISTIČNI PREVOZI Gardaland - Aqualand, konec septembra gradovi Ludvika Bavars-AtoBROtlC JANEZ kega 29 Qorje 15, tel: 725-427 brinovec 731-050 7. 8. Lenti, 9. 8. Gardaland - Aqualand ^HJEM TURIST Zaradi velikega povpraševanja na vseh relacijah naj se potniki prijavijo vsaj 2 WLi O64/451.542 ' dni Pred iz,etom! Halo - halo gorenjski glas e tel.: 064/223 111 Glavni trg 6, 4000 Kranj te«.: 064/222-681 V gledališki sezoni 1997/98 bomo uprizorili: v abonmaju: Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija Anton Pavlovič Čehov: STRIĆEK VANJA, drama Slawomir Mrožek: POLICIJA, komedija za otroke: skupina avtorjev: O TEM SE NE GOVORI Slavvomir Mrožek POLICIJA Režiser: Jaša Jamnik Premiera v marcu 1998 "Red in disciplina -to naša je vrlina!" Glif GLAS Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Ivanka Hvalica Tržič, 4. avgusta - Ko smo obiskali našo zvesto naročnico Ivanko Hvalica iz Tržiča, smo ugotovili, da je bila Ivanka dolga desetletja aktivna pri Rdečem križu, pri AMD Tržič in pri tržiški Svobodi. Naša dolgoletna naročnica Ivanka Hvalica iz Tržiča še hrani star odrezek plačevanja naročnine na Gorenjski glas, saj nam je zvesta že desetletja. Kot redna bralka, zelo rada pa rešuje tudi križanke, ki jih bolj ali manj vestno pošilja v žrebanje. Včasih je izžrebana in kaj malega dobi za nagrado -vendar ji več kot samo sodelovanje v žrebanju in nagrade pomeni to, da je z reševanjem zaposlena. Kot rada rešuje križanke, zelo veliko tudi bere, saj ima doma bogato knjižnico. A Ivanko Hvalico starejši Trži-čani poznajo po njenem aktiv-nem in dolgoletnem sodelovanju pri občinskem Rdečem križu in pri nekdanjem AMD Tržič. Imeli smo tudi 900 krvodajalcev Ivanka je zdaj v rednem pokoju - upokojila se je po 35 letih dela v tržiškem Peku. Vse življenje je bila zvesta enemu samemu podjetju in 35 let je bila tudi zvesta Rdečemu križu in AMD. Bila je predsednica komisije za krvodajalstvo pri Rdečem križu, pri AMD pa aktivna članica v upravnem odboru. Takole se Ivanka spominja humanitarne dejavnosti v Tržiču: "Zdi se mi, da je bilo včasih dosti lažje kot danes delati pri krvodajalstvu na terenu, saj so se ljudje radi in množično odzvali na krvodajalske akcije. V Kranju, kjer je več prebivalstva, so krvodajalske akcije nekdaj organizirali po krajevnih skupnostih, v Tržiču pa so se po tovarnah vključili sindikati. Triičani nikoli nismo bili zadnji po udeležbi v teh akcijah - v treh dneh je darovalo kri povprečno 750 krvodajalcev, vsak dan je bila "norma" približno 250 krvodajalcev. Bila pa so tudi leta, ko je Slovenija potrebovala več krvi in tedaj so se Triičani še posebej dobro odrezali, saj smo pri Rdečem križu imeli tudi do 900 krvodajalcev. Spominjam se tudi, da smo pred dolgimi leti vozili tržiške darovalce krvi na Golnik -redno vsak teden po 17 krvodajalcev iz Tržiča, potem pa v Ljubljano. Zdaj pa so akcije redno v gasilskem domu v Tržiču in mislim, da tudi zdaj odziv ni slab. Ljudje se še vedno zavedajo, da kri rešuje Ivanka Hvalica življenja in osebno mislim, da |e to ena izmed najbolj humanih dejanj v življenju - da daruješ in rešiš življenje drugemu. Kljub temu da so se včasih pojavljale težave in problemi, ko se je govorilo, da se kri prodaja - res pa so bila obdobja, ko so nekateri naši krvodajalci hodili v sosednjo Avstrijo in kri prodajali." Ivanka, ki se je kot predsednica komisije za krvodajalstvo leta in leta trudila, da so ljudje darovali kri, jih spodbujala in prepričevala, da je v tako humanem dejanju vredno sodelovati, je za svoje 35-letno prejela najvišja priznanja Rdečega križa Slovenije: dva zlata znaka, Slovenije in nekdanje Jugoslavije, orden dela, plaketo občine Tržič in veliko drugih priznanj. Visoka priznanja AMD šele tedaj, ko nam je Ivanka pokazala vitrino s priznanji Rdečega križa, smo opazili, da ima tudi najvišja priznanja, vsa zlata odličja AMZ Slovenije in AMD Tržiča in ne nazadnje tudi - Kurnikovo nagrado. Za kaj? Ivanka se je kar malo obotavljala. Če ne bi sami želeli videti njenih priznanj Rdečega križa, nam sama niti ne bi povedala, da je bila tudi nadvse aktivna članica upravnega odbora AMD Tržič v času, ko je to društvo prirejalo avtomobilis-tične dirke mednarodnega in svetovnega merila. Ljubeljsko cestno-hitrostne dirke so bile v šestdesetih letih svetovno znane, motokrosi tudi in tisti, ki se kdaj poloti take organizacije, ve, koliko dela in truda je potrebno, da vse poteka tako kot je treba. Ivanka Hvalica je aktivno so- delovala v vseh pripravljalnih odborih - a ti časi so minili, ostal je le spomin, kajti društvo je nenadoma kar zaspalo. Za kaj pa Kurnikova nagrada? Ivanka je bila dolga desetletja v dramski sekciji tržiške Svobode, ki je včasih prirejala razne igre. Veliko so igrali, veliko so ob hvaležnem odzivu občinstva nastopali doma in drugje. Ko smo obiskali našo zvesto bralko Ivanko Hvalica, ki je na naš časopis naročena že desetletja, smo torej naleteli tudi na Tržičanko, ki je v dobro humanosti in ostale društvene aktivnosti Tržiča minulih let vložila veliko svojega neumornega truda, svojih sposobnosti in svojega prostega časa. D.Sedej Vaša pošta Bralci nam pišejo Ta teden se nam je spet oglasilo precej naših bralcev, ki so nam zvesti že dolga dolga desetletja. Tako nam je pisala Kranj-Čanka Justina Rakovec, ki pravi, da je dolga leta naša naročnica in redno plačuje celoletno naročnino. Dopisnico pa nam je iz kranjskega doma upokojencev napisal naš bralec Jernej. Minka Zupan iz Kranja nam je čestitala in sporočila, da so doma naročniki že skoraj 50 let. Gorenjski glas prihaja na ime pokojnega očeta, rada pa ga prebira njena mama Marija Mohar, ki je stara 85 let. Mama se spominja, da se je oče naročil na Glas kar takoj, ko je začel izhajati. Mama je bila prisotna tudi na praznovanju Glasove 25-letnice kot ena najstarejših naročnic. A tudi Minka je naša zvesta bralka. A tudi Cilka Kos z Bleda je naša redna bralka pa Jarca Šolar z Bukovščice pa Marija Zmrziikar - Potočnik in številni drugI. Nekatere naše zveste naročnike bomo obiskali, vseh pa zanesljivo ne bomo mogli. Velja pa še kar naprej: ob našem in vašem jubileju bomo veseli vsake vase pošte ali telefonskega klica. Deset številk za deset nagrad po deset dni počitnic V tretjem krogu naročniških irebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa, smo iz naročniške evidence Izlrebali novo deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad: desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. Izžrebane naročniške številke v tretjem krogu so: 10206; 14551; 18212; 33506; 36105; 38824; 51423; 53093; 61002 in 63382. Pojasnilo k načinu in rezultatom naročniškega Irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena vb Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Ce številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni, pa je petmestna naročniška številka izpisana na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada osebno naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za prvi dve letošnji trimesečji (oziroma plačano celoletno naročnino). Rok za plačilo naročnine za tretje trimesečje bo šele do konca tega meseca - zato bo za naročniška Irebanja od začetka septembra dalje vključen v koriščenje nagrade tudi ta predpogoj. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški sluibi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - ///, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure. Rezultati prvega kroga irebanja so bili objavljeni v 56. in 57. številki Gorenjskega glasa, deset srečnih naročniških številk drugega kroga pa v 59. in 60. številki. GLASOV KAŽIPOT GLASOV KAŽIPOT M I Razstave Izleti Prireditve Srečanje z odseljenci Javorje - TD Javorje prireja tradicionalno srečanje z odseljenci iz tega kraja in okolice, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, v Javorjah. Vabljeni! Pokaži, kaj znaš Kranj - DU Kranj organizira prireditev "Pokaži, kaj znaš", ki bo v sredo, 13. avgusta, ob 16. uri na sedežu društva. Prijave sprejemajo do 11. avgusta. Pod Psnakovo lipo Zg. Radovna - V soboto, 9. avgusta, ob 17. uri bo družabno srečanje ob praznovanju občine Kranjska Gora. V kulturnem pro- ?ramu bodo nastopili tudi doma-ini. Vabijo domačinke iz Društva podeželskih žena. Družabno srečanje Šenčur - DU Šenčur prireja v soboto, 9. avgusta, ob 14. uri družabno srečanje pred Gasilskim domom v Šenčurju. Zabaval vas bo Duo Sonja in Jože. Vabljeni vsi člani društva, ostali upokojenci in prijatelji upokojencev. Praznik Marijinega vnebovzetja Hodiše - Slovensko prosvetno društvo Zvezda v Hodišah vabi v petek, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja. Ob 10. uri bo romarska sv. maša v slovenskem jeziku pri Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru. Sv. mašo daruje hodiščki župnik Lovro Kašelj. S petjem pa jo olepšata Cerkveni zbor iz Hodiš in oktet Hodiše. To je edina maša v celem letu pri Mariji na Otoku, ki se daruje v slovenskem jeziku! Tovariško srečanje Radovljica - Letos že sedmič organizirajo tovariško srečanje pri Partizanskem domu na Vodiški planini - Jelovica. Srečanje bo v soboto, 9. avgusta, ob 11. uri. Kulturni program bodo izvajali bohinjski kulturniki. Veselimo se srečanja z vami! Teden Marije Snežne Velika planina • Vsi akterji turističnega utripa na Veliki planini pripravljajo od 5. do 10. avgusta kulturno-zabavno prireditev Teden Marije Snedžne na Veliki planini. Na vseh prireditvenih mestih boste od petka do nedelje uživali ob živi glasbi. Pred gostiščem Šimnovec bodo v soboto zanimive pastirske igre. Poleg tega bo danes, 5. avgusta, ob 11. uri maša v kapelici v pastirskem naselju. V nedeljo ob 11. uri bo maša v pastirskem naselju, kulturni program s TD Planšar in zabavni program z ansamblom Viharnik. Za vse dni prireditve bo vozni red za nihalko in sedežnico prilagojen programu. Ovčarski bal Jezersko - V sožitju lepote in miru, v naročju čudovitih gora in gozdov smo tudi letos pripravili že 28. tradicionalni OVČARSKI BAL, ki bo v nedeljo, 10. avgusta, ob 11. jri na prireditvenem prostoru ob Planšarskem jezeru. Za zabavo je poskrbljeno. Pridite na Jezersko! Razstava na Pungertu Kranj - Do 20. avgusta v galeriji na Pungertu razstavlja slikarka Lea Dežman. Razstava ima naslov: Kamniti mavrični mehurčki. Vabljeni! Skulpture Begunje - V Galeriji Avsenik v Begunjah si lahko vsak dan, razen ponedeljka, ogledate razstavo skulptur Manolisa Thomakakisa iz Grčije. Slikarski razstavi Kranj - V mesecu avgustu si lahko v recepciji hotela Creina ogledate razstavo akademskega slika Vinka Tuška. V restavraciji na Šmarjetni gori pa je na ogled slikarska razstava Mira Stariča. Lončarska razstava Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji je na ogled razstava Lončarstvo iz Šentjerneja. Domačija je odprta od torka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 16. ure. Koncerti Koncert pevskega zbora Brezje - V soboto, 9. avgusta, bo ob 20. uri v cerkvi na Brezjah koncert Mešanega pevskega zbora LAUDESI UMBRI iz Spoleta - Italija. Vstop prost! Vljudno vabljeni! TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA jft> piomeo* 0Sherwvod POLETNA PONUDBA OD 1.7. - 31.8. 97 HI-FI KOMPONENTE IN APARATI MODEU '96 NA PONUDBA VEUA DO RAZPRODAJE ZALOG It! PRI MAS JE DENAR VREDEN] VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV Vt06O KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 ( ^$K^ RESTAVRACIJA L GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' vsak petek ansambel GORENJSKI MVZIKANTJE Vsako sredo amambel Gašperji 'Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064i733-402^ Planinski odmev Višinska bolezen Pri hoji v gore se človekov organizem odziva zelo različno. V višjih legah lahko pride do višinske bolezni. Dogaja se zlasti nad višino 2500 m. Pojavi se kot glavobol, utrujenost, srce utripa hitreje, slabost, negotova hoja, izčrpanost, suh kašelj, v prsih začne hropsti. Pomaga sestop. Svetujemo, da se ne lotevate težjih tur, če na napor niste pripravljeni. Velika napaka v takih okoliščinah je, da se povzpnete z žičnico, da s tem pridobite čas ter začnete vzpon. Vaše telo se tako ni imelo časa prilagoditi - aklimatizirati! Priporočamo vzpon s hojo, sestopamo pa lahko z žičnico. Zaradi izčrpanosti lahko nastopi smrt, če telo porabi vse energetske rezerve. Zato prilagodite težavnost ture svojim sposobnostim. Na turi vedno jejte, privoščite si zadosti osvežilne in energetsko bogate pijače, počitek. Alkohol pospešuje izčrpanost. Peter Leban *A BLEJSKO POLETJE i* BLED ^ Jutri, sreda, 6. 8. 1997 Občina Bled Trgovski center Bled: 20.00 VESELO PO DOMAČE - večer narodnozabavne glasbe. FRANC MIHELIČ. 22.00 Predstavitev aktiva kmečkih žena Nastop folklorne skupne KUD TRIGLAV SREDNJA VAS V primeru slabega vremena se prireditev seli v Bistro Grand hotela Toplice! Petek, 8. 8. 1997 Zdraviliški park: 20.00 OKARINA FOLK FEST BLED '97: Die Interpreten (Nemčija) Sobota, 9. 8. 1997 Trgovski center: 20.00 LATINO PARTY - temperamenten večer s plesnim spektaklom V primeru slabega vremena se prireditev seli v plesno dvorano Kazina. Zdraviliški park: 20.00 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED '97: Mzetamze (Gruzija) Nedelja. 10. 8.1997 Zdraviliški park: 14.00 Sejem domače in umetne obrti: gostinska ponudba slovenske kulinarike 17 00 Otroški program: Lutkovno gledališče ZOOM: "9 IN 2" - LUTKOVNA IGRICA Svetlane Makarovič v okviru projekta "Policija za otroke" 18.00 Prikaz gašenja po starem - GZ Radovljica 20.00 Promenadni koncert Pihalne godbe Gorje 20.00 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED '97: Matching ties (ZDA, VB) & Beppe Gambetta (Italija) V primeru slabega vremena se otroški program seli v plesno dvorano Kazina. Kupljenik - pred cerkvijo: 16.00 "PA JO ZAPOJMO": koncert moškega pevskega zbora Podnart in mešanega pevskega zbora Koledva. Dirigent: Egi Gašperšič Z Naklanci na pot Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na izlete: 4. avgusta -Čateške Toplice, 11. avgusta -Avstrija (Ziljska dolina, Belo jezero) in 28. avgusta - Javorniški rovt: srečanje gorenjskih upokojencev. Pokličite svoje poverjenike! Na Notranjsko Kranj - DU Kranj vabi v torek, 12. avgusta, na zanimiv izlet na Notranjsko. Ogledali si boste Novo Štifto, grad Snežnik, Velike Bloke, Cerkniško jezero in Slivnico. Odhod iz Kranja je ob 7. uri izpred kina Center, povratek pa v večer-"riih urah. S planinci v Italijo Žabnica - DU Žabnica organizira planinski izlet na planino Pecol in preval Forca dei Disteis, ki bo v sredo, 13. avgusta, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Dorfarij do Kranja. Prijave z vplačilom sprejema ga. Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a. tel.: 312-288. Po Koroški Preddvor - DU vabi svoje člane na lep in zanimiv izlet po Koroški. Izlet bo v sredo, 13. avgusta, z odhodom avtobusa z Bele ob 6.15, iz Preddvora pa ob 6.30. Prijave z vplačili sprejemajo v Domu krajanov jutri, v sredo, 6. avgusta, od 10. do 11. ure ter od 18. do 19. ure. Vabljeni! V Savinjsko dolino Kranj - DU Kranj, sekcija za pohodništvo organizira zanimiv izlet v Savinjsko dolino. Na pot se bomo odpravili v četrtek, 7. avgusta, ob 7. uri izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni DU Kranj. Vabljeni! Obvestila 3 Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v Kranju potekala 13. in 14. avgusta. Postanite tudi vi krvodajalka -krvodajalec! Darovana kri rešuje življenja! DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. SALON POHIŠTVA NOVA OPREMA, Volaričeva 5, POSTOJNA, telefax: 067/25-127 Vprašanje: Salon pohištva Nova oprema ima dva pohištvena salona. Napišite, v katerem mestu se nahajata! Nagrada: pisarniški stol! 2. GOSTINSKO PODJETJE TROJANE, tel.: 061/73-30-31 Vprašanje: Ime prenočitvenega objekta, ki spada v kompleks gostinskega podjetja Trojane. Nagrada: dva penziona za dve osebi! Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 8. avgusta 1997, na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148, 1370 Logatec, za oddajo "99" za obešanje, 81" za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 27. 7. 1997: Cvetličarna in trgovina Špelca & Hortikulturni marketing, Rakek: JOŽA LUKANČIČ, KALCE 19/r, LOGATEC Atrija - Kiropraktika Kranj: CVETKA PREVODNIK, TEMNIŠKA 36, NAKLO Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome -Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška I48 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 doživimo Janeza ^amascena Vem z lutkovno opereto BELLIN Tržiški muzej, 8. avgusta 1997 ob 20.30 uri vstopnice po 1.000 SIT so v prodaji na sedežu ZKO Trik, Balos 4 in na Občini Trži« DOBER IZLET Gardaland z Meteorjem: 5.500 tolarjev V redni rubriki GLASOV DOBER IZLET v zabaviščne parke skupaj z g0' renjskimi prevozniki, ki redno organizirajo tovrstne enodnevne izlete, nadaljujemo l izletniškimi presenečenji: tokrat v sodelovanju s ME-TEORJEM oz. Markom Remicem iz Cerkelj vabimo na neponovljivo zabavo f GARDALAND po izjemno ugodni ceni 5.500 tolarjev na osebo za prevoz s klimatiziranim Manovim avtobusom in vstopnino. Če se boste udeleženci teleti zabavati tudi v C ANE VI, bo vstopnico za to zabavišče potrebno doplačati, za prevoz do Caneve pa nič. V rubriki DOBER IZLET Vas podjetje METEOR Cerklje in Gorenjski gm vabita v ponedeljek, lE avgusta, (ko je manj gneče), in na praznični petek, E$-avgusta na celodnevni izletv Gardaland. Prihod na Gorenjsko naslednji dan (torek oz. sobota) v jutranjih urah-Cena: samo 5.500 tolarjev za prevoz + vstopnino! Odhod: ponedeljek, U. in petek, J| avgusta, iz Cerkelj ob 3.00 uri, s postanki v Kranju, Medvodah in Ljubljani. Vm dodatne informacije, prijavi in vplačila: METEOR CERKIJE, telefoni /064/ 422 - 781 in 064/ 422 048; GSM 041 - 660 - 658. Lahko jih tudi obiščete na Stari cesti 1 v Cerkljah i" se osebno prijavite. DOBER IZLET VAqualand+Gardalaid za 8.000 tolarjev Ker so sredi prejšnjega ml' seca, enako je bilo prejš"!1 teden, skoraj pregoreli na& telefoni zaradi mnolice klici* za prijavo na GLASOV DOBER IZLET v zabavišči park Gardaland in ker ni" slučajno nismo mogli ugodi" vsem, ki bi ieleli rajiati na W izlet, skupaj z gorenjskim' prevozniki, ki redno organih' ajo enodnevne izlete italijanski zabaviščne parke, nadaljujemo Z akcijo izletniških presenečenj: tokrat v sodelovanju J Pavletom Drinovcem iz tW-brtzij vabimo na neponovljiv0 zabavo v AQUALANDV + * GARDALANDU po izjem"0 ugodni ceni 8.000 tolarjev"'' osebo za prevoz s klima"^' ranim Mercedesovim avto" ^ som in dvojno vstop""10 (Aqualand, Gardaland). ^j. V rubriki DOBER Vas Pavel Brinovec 01 renjski glas vabita prihodnja soboto, 9. avgusta na podnevni izlet v Aqualond * Gardaland Ogled Gardolo*' da bo v večernih urah, « pripravijo odličen laser sho* Prihod na Gorenjsko v nedelj0 v jutranjih urah. Cena: samo 8000 tolarjev za prevoz * vw* vstopnini! Odhod: sobota, 9. avgusta, iz Radovljice (A? » 330), s postanki v Kranju, Medvodah in Ljubljani. Vm dodatne informacije, prijavi in vplačila: DRI NOVEC Podbrezje, telefon /064/ 731' 050 vsak dan med 19. in 22. uro (lahko jih tudi obiščete i* se osebno prijavite). Nadaljevanje s 24. strani težave, ki so mu jih zdravili n« homeopatski način. O Meležbi na ekskurziji je okleval, zato sem zahteval, naj se 0 tem posvetuje z zdravnikom. Za pot se je odločil po Posvetu z zdravnico, ki mu nai bi izjavila, da mu bo sprememba zraka koristila, "aj omenim, da je bila v Ivinem delu naše poti vlain-s°t zraka 80 - 90 odstotkov pri ternperaturi okoli trideset sto-Pini, v severnejšem oz. podsa-hJ*rskem območju pa okoli dvajset odstotkov vlažnosti in temperature okoli 35 stopinj Ceizija. Skratka razmere, ki Zelo obremenijo tudi zdravega človeka! Že prvi dan potovanja sem v Abidjanu ugotovil, da ni Jemal zaščitnih zdravil proti Mariji, ki bi jih sicer moral Vzeti te pred prihodom na °kuženo območje. Pojasnil J" je, da je zavarovan na ^meopatski način, zaščita da je stoodstotna in traja šest Mesecev. Navedeno je podkupil še z navajanjem, da mu a fa^° SV€tovala rijegova Z(*ravnica - homeopatinja, ki "a ima ustrezne izkušnje, saj x'eliko potuje (navedel je npr. nJeno potovanje v Ande), ^nravstveno stanje Janeza Podgorška se je te tretji dan Potovanja zelo poslabšalo, saj H-tmel v 'ropskih razmerah z "tnali veliko teiav. Po nasve-^ Zdravnice, ki je bila z nami, ln kolegov je pričel z jeman-If-m ustreznih zdravil (anti-^otikov). Kmalu se je Pokazalo izboljšanje, zato je Celotno predpisano kuro °Pravil do konca. Omenjena skušnja dokazuje, da Janez ^odgoršek ni bil fanatičen privrženec homeopatije, kot Y bitjo sedaj mnogi prikazuj1 in na čemer temelji c*'°tna obramba dr. Erie-J°v* in njene metode. Na-Yotno. Celo po prihodu v Qomovino, ko so se pokazali prv[ znaki bolezni, je po *k»terih navedbah od Ravnice Darje Erien zahte-?11 zdravila, ki jih je dobil "*ed potovanjem in so mu l°nm°Sala, da se je vrnil v f'Jšem zdravstvenem stanju, *J« odpotoval. ju prvih znakih bolezni pri *r*ZU Podgoršku sem bil dueSČ€n teden dm P° Pnno~ v Slovenijo. Zaradi var- sem VSeh članov ekskurzije „ Se Pozanimal o zdravstve-m stanju udeletencev in bil Jadi obvestila o visoki tem-J;ra'wrj Janeza Podgorška \dz°ren. Vendar je bil v ravstveni oskrbi njegove PariaTice' iz česar sem skle' Qfe> da bo ustrezno strokovno (eravnavun, mi pa obveščeni, gre za bolezen, ki bi ČnLVala <"di druge. Pridni01 sem' da bo obravna-^ kot nekdo, ki se je vrnil iz 0Lavstveno zelo tveganega °m°čja. Ali pa vsaj po n. udeleženci. Nič od tega se ^o*n°dl''?' Samo predstavlja- "*° Pa si lahko, kakšne bi bile Posledice nepravilnega oz. lQnemarjania diagnostičnega P°«opka dr. Ertenove, če ne V slo za malarijo, ampak K(*kšno nalezljivejšo in nevarno tropsko bolezen. Pod-Zoršek naj bi v tem času °°iskul tudi druge zdravnike, endar mi je znano same tO, Qa so sorodniki enkrat pokli \Qh det urnega zdravnika, ki /e P" telefonu posredoval Jedila, do osebnega pregle-°^»'nifca pa ni prišlo. °ovo/; nazorno opisujejo ,anos dr. Darje Erienove do v°lr"ka Podgorška dogaja dnevu neposredno pred :jeR«vo smrtjo. Naš kolega i P°k/i«iJ Janeza Podgorška u *e iz njegovega glasu s?°'»vi/ skrajno oslabelost. v„ P°/ Z zdravnico s DOtO nui sta ga tako) obiskala in ugotovila ogrotujoče stanje. "Janeza voha Matilda," mi je kolega zaskrbljen in vznemirjen sporočil. Slikovitost njegove izjave dokazuje, da je celo kot laik ocenil stanje bolnika kot skrajno resno. Prepričala sta Pogorška in njegovo soprogo, sicer sestrično dr. Ertenove, da je nujen prevoz v bolnišnico. Oba sta na to pristala in obljubila, da bosta za to poskrbela. Janez Podgoršek je celo prosil zdravnico z ekskurzije, naj ga obišče v bolnišnici. Zakaj sta z odhodom v bolnišnico odlašala, lahko zdaj samo ugibamo. Vendar je nekaj ur kasneje obiskala Podgorška tudi dr. Erienova. Do prevoza v bolnišnico ni prišlo, ker se je po mnenju dr. Ertenove stanje Podgoršku izboljšalo. Popoldne so kolegi še enkrat preverili, ali je bil prepeljan v bolnišnico. Ker se to ni zgodilo, so obvestili tudi deiurno zdravstveno sluibo ZD Kranj, katere zdravnica se je odpravila proti hiši Podgorška. Zaradi posredovanja poklicne kolegice in sodelavke iz ZD Kranj dr. Erienove, se je deiurna zdravnica takorekoč pred hišo obrnila in do obiska ni prišlo. Naslednjega dne dopoldne je Podgoršek umrl. Institutu za sodno medicino so osnovne podatke, med katere sodi gotovo tudi informacija, da obstaja motnost tropskega obolenja, sporočili šele udeleženci ekskurzije sami. Rezultate obdukcije sem sprejel s presenečenjem, ogorčenjem in osuplostjo, ker nisem mogel razumeti, da se lahko kaj takega pripeti. Umreti zaradi malarije v Evropi pod zdravniškim nadzorom dva tedna po vrnitvi iz oku-tenega območja. Mag. Milan Sinko, Radomlje Spoštovani! Oglašam se vam v zvezi s primerom Janeza Podgorška oziroma primerom dr. Darje Erien (kot pač telimo gledati na stvar), o katerem ste pisali tudi v vašem časopisu. Kot je javnosti te znano, je bil Podgoršek pacient dr. Erienove in je lanskega novembra umrl za malarijo, potem ko se je vrnil s potovanja po Afriki. Ker sem bila tudi sama članica omenjene odprave, čutim doltnost izraziti svoje mnenje o načinu, kako je bil primer pokojnega Podgorška predstavljen javnosti, ker menim, da se v medijih obravnava zelo enostransko, oziroma samo z določenega vidika. Primer Podgoršek je postal odmeven potem, ko so ga v javnost posredovali predstavniki uradne medicine kot primer neustreznega zdravljenja. Slabost tega posredovanja je bila, kot se zdi, da je uradna medicina primer nekoliko preveč "oblastniško" skušala uporabiti za "razčiščevanje" svojih splošni odnosov z alternativno medicino oziroma s homeopatijo, ki jo zdravnica Erienova (tudi) uporablja v svoji zdravniški praksi. To dejstvo so novinarji upravičeno in z dokajšno lahkoto "razkrinkali". Problematično pri tem pa je, da se je ob ukvarjanju z nasprotji med uradno in alternativno medicino vprašanje presoje strokovnosti in odgovornosti ravnanja dr. Erienove v primeru pacienta Podgorški v javnosti povsem umaknilo v ozadje. Zame je ob tem predvsem močno moteče to, da avtorji novinarskih prispevkov po pravilu bistvo svojega sočustvovanja namenjajo zdravnici in ne njenemu pat umu, praktično vso svojo kritičnost ali o gor enje po odzivu uradne medu me, nič pa postopkom dr. Ertenove, ki bi prav tako lahko vzbujali tovrstna čustva. Osebno trdno vztrajam pri stališču, da je v tej zadevi resnično tragična žrtev pokojni Podgoršek in prav zagotovo ne dr. Erženova. Moje osebno prepričanje, izhajajoče in neformalnega spremljanja Podgorškovega primera je, da bi se stvari lahko razpletle drugače, če bi bila zdravnica Erženova v procesu zdravljenja nekoliko bolj kritična do sebe, svojega diagnostičnega dometa in predvsem bolj odgovorna do svojega pacienta Podgorška glede izbire homeopatske metode v njegovem (akutnem) primeru. Ali je šlo tudi za res zaskrbljujoče pomanjkanje sposobnosti poklicnega sklepanja na njeni strani ali pa preprosto za slepo vero v svoja zdravila in svojo metodo, niti ni toliko pomembno. Oboje je za pacienta lahko usodna lastnost zdravnika, tako uradnega kot alternativnega. Zato se mi ne zdi niti pošteno do pokojnega Podgorška, predvsem pa ne odgovorno do morebitnih bodočih pacientov dr. Erženove, da bi njena podoba "alternativne mučenice", ki si jo v zadnjem času dokaj uspešno pridobiva, preprosto prikrila njene povsem profesionalne pomanjkljivosti, ki jih izkazuje ta konkretni primer. Upam, da bo navsezadnje izrečena nepristranska strokovna sodba o ravnanju dr. Erženove v primeru Podgorška, tako s strani uradne medicine kot s strani homeopatije. Razumljivoga z vsemi posledicami, ki jih to pač lahko ima za nadaljnjo (uradno in alternativ-nojzdravniško kariero dr. Erženove. Na koncu samo še opomba v zvezi Z burnimi odzivi, ki jih je primer izzval v kraju Jezersko, od koder je doma dr. Erženova. Njihovo reakcijo lahko razumem kot zelo čustveno pogojeno podporo nekomu, ki je del kraja in ga krajani nadvse cenijo. Menim pa, da prav zaradi tega ne vidijo vseh plati teh (togod-kov. Zdi se mi, da jim ne gre toliko za ugotavljanje resnice tega konkretnega primera, pač pa predvsem za izkazovanje pripadnosti svojemu kraju, svoji sokrajanki, oziroma za izkazovanje medsebojne solidarnosti, morda tudi zaradi nedavnih tragičnih dogodkov, ki so prizadeli ta kraj in vso Slovenijo. Toda vse to žal s primerom Podgoršek preprosto nima nikakršne zveze in verjetno bi bilo za vse lažje, če bi skušali to razumeti. S spoštovanjem, dr. Brina Malnar, dipl. soc. DOVZANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfax:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSI JA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA v četrtek, 7. 8. 1997 ob 17. uri odpiramo novo mesarijo, GLASBILA SINTESAJZER CASIO CTK 500, skoraj nov, cena po dogovoru, prodam. S 330-314 18299 Prodam FRAJTONARICO. Cena po dogovoru. S 731-167 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. ©64-103 16656 STREŠNO OPEKO Kikinda, rabljeno, prodam za simbolično ceno. Q 312- 532 18289 Novo ŽELEZNI ZAPORNICO za dvorišča ali parkirni prostor, poceni prodam. « 061/578-670 ali 061/ 5 75-64 9 18350 IZOBRAŽEVANJE Profesorica instruira FIZIKO in MATEMATIKO za srednje šole. «632-796, Šk. Loka 17944 Originalni UGANKARSKI SLOVAR, 50.000 gesel, podam. Potočnik, Frankovo nas. 12, Škofja Loka. 18307 INSTRUIRAM MATEMATIKO na vašem domu, ura 500 SIT. Dipl. strojni ing. Q 226-532 18331 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 Rabljene TRAKTORSKE pogonjske GUME 20x7.50, kupim. « 51-014 18296 Kupim BOROVNICE. «806-357 LOKALI ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 ioiae PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti. 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo. 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14303 POSLOVNE PROSTORE prodamo -KRANJ 100 m2 v pritličju poslovne hiše, ob cesti s parkiriščem. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17195 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj - manjši trgovski lokal za specializirano trgovino, 400 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/650-123 17196 ODDAMO na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr, v Kranju - oddamo TRGOVINO 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja, oddamo 40 m2 v 1. nadstr., dva prostora, cena 14 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221 -785 17481 Prodamo ah oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR v centru Kranja. « 324-330 ali 0609/647-838 MALI OGLASI kolesa g 223-444 APARATI STROJI TRAKTOR FIA7 šl ORE 404, prodam. « 622-639 18304 Prodam CISTERNO ZA OLJE 3000 I. po ugodni ceni Sp. Gorje 98 ie3is Prodam komplet MOLZNI STROJ Mile na 6 enot za molzišče ali za mlekovod. «061/724-098 18323 PRALNI STROJ, El Niš, brezhiben, prodam «332-350, 325-917 ibjbi PUHALNIK GRIČ / elektro motorjem in kombajn za krompir Anna prodam. •401-532 16382 MOPED Tomos APN 7, prodam. O 733-241 18296 KAVASAKI KX , letnik 1994, ugodno prodam. «54-079 18361 OBVESTILA PREVOZ Z BARKO, KOPANJE NA MORJU VES DAN! «491-442 1612S NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 18129 OBLAČILA OTR. OPREMA Dva OTROŠKA VOZIČKA Marela, prodam. « 331-051 18302 OTROŠKO POSTELJICO, rjave barve, prodam. « 311-877 18308 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, cena 5000 SIT, prodam. Q 736-777 OSTALO Prodam VIDEOIGRE Megadrive in več KASET Z IGRICAMI. «226-595 17801 Suha HRASTOVA DRVA, prodam. 8 421-451 18291 Nov BUKOV MIZARSKI PONK, prodam. Q 686-013 18293 VRTNI KOZOLEC, prodam. Q 64- 137 18329 Suhe hrastove DRVA in suhe smrekove DESKE, prodam. « 64-007 zvečer 18330 Suhe bukove DESKE in BANKINE, prodam. « 403-089 18344 Poceni prodam PRIKOLICO za osebni avto. « 67-294 18349 TLAKOVANA in ASFALTIRANJE PREVOZI IZKOPI in DRUQA CRADBENADOA QARANC0A ZA KVALITETO. KONRAD Kranj, tel £42-356 *ii 0609/626-834 PRIDELKI VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej, Luže 22 a-pri cerkvi O 431-016 17372 KUMARICE, prodam. « 421-669 18288 KRMILNI KROMPIR, prodam. Žabnica 53. « 310-768 18290 Kupim BOROVNICE «806-357 18313 KUMARICE za vlaganje, RDEČO PESO in KORENJCEK, prodam. Sušnikova 15, Šenčur. O 411-552 18333 Prodamo KUMARICE za vlaganje, JEDILNO RDEČO PESO. «422-598 popoldan 15341 Poceni prodam SENO iz kozolca. «721-117 18373 POSESTI Izposoja POROČNIH OBLEK in dodatkov v Naklem IZPOSOJEVALNICA RIJA. O 472-737, od 16. do 19 ure. 18292 Prodamo NAKLO - HIŠO Z DELAVNICO, parcela 700 m2, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m. parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353,221.785 11254 Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopritlično HIŠO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2, v PREDOSLJAH hišo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, fax 221 -785 134«4 GORICE: nadstropje nedokončane HIŠE + garažo + vrt, cena po dogovoru, BLED enonadstropno HIŠO z vrtom, primerno zqa poslovno dejavnost ali večjo družino, KRANJSKA GORA vis. pritlično HIŠO z manjšim vrtom, garažo, lepim razgledom prodamo, KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2 , 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjs-ko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22 33-00, 0609/650-123 14297 Prodamo DVORJE pri Cerkljah hišo z bistrojem, cena 420 000 DEM, DVORJE pri Cerkljah enonadstropno HIŠO, lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotema-žah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13465 Verjemite ali ne... vTiim RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.5 91.2 t0f,9 91,2 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 255.000 DEM. KRANJ Struže-vo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14298 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 90 DEM/m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 959 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 NEPREMIČNINE edomplan kranj, p.o. kranj,bleweisova 14 o.p.139, tel.064/268-700, ■■■ fax:064/211-864 upravljanje in vzdfževonje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. • Menjamo dvosobno lastniško stanovanje v Kranju, v izmeri 50 m2, IV. nadstropje, za manjše, garsonjero ali enosobno v nižjem nadstropju; • zamenjamo dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini v Kranju, v izmeri 80 m2, za manjšo vseljivo hišo v okolici Kranja; • v Zrečah prodajamo dvosobno stanovanje s kabinetom, v I. nadstropju, v izmeri 64 m2 za 90.000 DEM; • prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor v Kranju, man-sarda, v izmeri cca 150 m2, od tega 90 m2 izdelanega; • v središču mesta Kranja oddamo v najem garsonjero, v II. nadstropju, v izmeri 22 m2; • lastniško trisobno stanovanje na Planini v Kranju, v izmeri 77 m2, zamenjamo za dve manjši stanovanji; • prodamo enosobno stanovanje v Kranju, Planina II, 11. nadstropje, v izmeri 44 m2, za 72.000 DEM; • prodamo dvosobno stanovanje v Kranju, Planina II, v pritličju, izmere 64 m2 za 96.000 DEM; • v Tržiču prodajamo dvosobno adaptirano stanovanje v izmen 47 m2 za 75 000 DEM; • na Planini II v Kranju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 79 m2, za 120.000 DEM mm WmJKwvSm NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PIA ŠKOFJA LOKA a 623-117,622-318 1. Prodamo v centru Žirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 8. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 9. Oddamo Virmaše prostor za mirno obrt ali skladišče 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Kupimo samostojno hišo z malo vrta v škofji Loki 12. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 13. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 14. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 15. Prodamo hišo z lokalom v Škof Loki 16. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 17. Oddamo v najem v šk. Loki 2 SS in stanovanjsko hišo 18. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 19. Prodamo 2 SS Partizanska c. 20. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 21. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 22. Prodamo Frankovo naselje -1 s. s., 38 m2, preurejeno 23. Nujno iščemo stanovanje v najem v škofji Loki 24. Prodamo - Medvode - garsonjero, 28 m2 + balkon 25. Prodamo - Virmaše -večjo stanovanjsko hišo 26. Prodamo - Vodice - novo, dvostanovanjsko samostojno hišo PIA KRANJ a 312-622 1. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini, 72.000 DEM 2. Prodamo 2 sobno stanovanje z atrijem (60m2) na Planini 3. Prodamo 2 S galerijsko stanovanje ob reki Savi, 85.000 DEM 4. Prodamo - Kranj - več 3 sobno stanovanje - ugodno! 5. Prodamo - Planina - 4 SS (92 m2) (2 obroka) 6. Kupimo več 1 s. s. v Kranju ali okolici 7. Kupimo 2 s. s. v Stražišču za že znanega kupca 8. Najamemo garsonjero ali 1 s. s. v Kranju - takoj 9. Prodamo novejšo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 280.000 DEM 10. Kupimo več stanovanjskih hiš do 250.000 DEM 11. Kupimo več enodružinskih stanovanjskih hiš 12. Kupimo več zazidljivih parcel v okolici Kranja 13. Prodamo vikend z vinogradom (Štajerska) 14. Kupimo stanovanjsko hišo potrebno adaptacije 15. Oddamo večje 2 SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 16. Oddamo poslovni prostor (25+60 m2) v Šenčurju 17. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 18. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) primeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkirišče, lasten vhod (Tupaliče) 19. Kupimo parcelo - 1.500 m2 v Kranju 20. Oddamo 2 s. s. v tražišču -končna vrstna hiša 21. Oddamo poslovni prostor (100 m2), pisarne, ordincije - Kokrica 22. Prodamo bivalni vikend, parcela 8000 m2, s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe PIA JESENICE a 863-145 1. Moste - Žirovnica - prodamo novejšo opremljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 1.200 m2, cena: 390.000 DEM, v ceno je vračunan tudi starejši stanovanjski objekt. 2. Hrušica: 1 s.s., 3. nadstropje, 41 m2, za 51.000 DEM 3. Prodamo - okolica Bleda novejša hiša, 2000 m2 parcele 4. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 5. Jesenice: oddamo opremljen prostor za trgovino, 96 m2. 6. Prodamo hišo na Upcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele. 7. Prodamo - Bohinj, 4 ha parcele s hišo, za kmečki turizem, 145.000 DEM. 8. Radovljica - prodamo 1 s.s., 1. nadst., 37 m2. 9. Jesenice - prodamo 3 s.s., 65 m2, 4. nadst., 62.000 DEM, obročno odplačevanje. 10. Jesenice - 2 s.s. v hiši, garaža, vrt, 59.000 DEM. 11. Jesenice - prodamo 3 s.s., 69 m2, pritličje, cena: 60.000 DEM. 12. Jesenice - okolica, prodamo 1 s. hišo, adaptirana, 90 m2 stan. površine, parcela 200 m2, cena: 115.000 DEM. 13. Kr. Gora - takoj kupimo garsonjero. 14. Zasip - Sebenje, prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, 972 m2, cena: 90.000 DEM. 15. Lesce - oddamo poslovni prostor 30 m2, primeren za mimo dejavnost, 550 DEM/mes. 16. Radovljica - prodamo 2 s.s., pritličje, tel., 50 m2, cena: 75.000 DEM;. 17. Prihodi nad Jesenicami, prodamo hišo 135 m2 stanovanjske površine, 810 m2 parcele, cena ugodna. 18. Prodamo počitniški dom na Mežakli, velika parcela, izjemna cena. Oddamo POLOVICO HIŠE v Bitnjah ali Brltofu. K 3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221 -785 18269 V najem vzamem starejšo HIŠO. « 736-327 18305 V okolici Kranja ali Cerkelj kupimo starejšo HIŠO ali HIŠO v gradnji, od 3. faze naprej, šifra: DOM 1B322 VRSTNO ATRIJSKO HIŠO v Kranju, vseljivo po dogovoru, prodam. « 332-601 18335 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI, 4. GF. 4 etaže po 100 m2, po 900 DEM/mm2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim prostorom. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 18405 Prodam GRADBENO PARCELO za nadomestno gradnjo v KO. BISTRICA. «0609/631-056_uoee Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210 OOO DEM: K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 ir«04 KRANJ Z OKOLICI, ŠK. LOKA, RADOVLJICA, JESENICE - TAKOJ KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO ALI DVOJČEK. «227-202_MOtt V ŠK. LOKI IN BLIŽNJI OKOLICI TAKOJ KUPIMO MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA GOTO-VINIO. «227-202 1*023 MAVČIČE - prodamo starejšo pritlično HIŠO na parceli 250 m2 (aH menjamo za 1 ss) in enonadstropno dvostanovanjsko, na parceli cca. 600 m2, v VODICAH, novejšo, dvostanovanjsko HIŠO 10 x 12 m z vrtom in dvema garažama. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00, 0609-650-123 18048 Prodamo Kranj - y bližini mesta, staro KMEČKO HIŠO za 90 000 DEM, Kranj - nadstropno HIŠO do 3. GF, parcela 2500 m2, cena 300 OOO DEM, Kranj - v mestnem jedru starejšo HIŠO za 150 OOO DEM. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221-785 18268 Prodamo VRBNJE pri Radovljici, dvojček na parceli 397 m2. cena 273 OOO DEM. K 3 KERN d.o.o., «221-353, 222-566 In fax 221-785 18267 Prodamo PODLJUBELJ 700 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE In 4000 m2 GOZDA, cena 25 OOO DEM. ŽIROVNICA ZAZIDUIVO PARCELO 1OO0 m2, na sončni pregledni legi, cena 60 OOO DEM. K3 KERN do o. «222 566. 221-353 ln fax 221-785 18268 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO DO 500 m2, IN ZAZIDUIVO PARCELO DO 1000 m2 za GOTOVINO! POSING 222-076 18358 PRODAMO- V TRŽIČU - nov poslovno stanovanjski objekt, 65 m2, površine, velikost parcele 1.300 m2, lokacija objekta je ob cesti, K3 KERN d.o.o. « 222-566, 211-353 in fax 221-785 1835» POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih. «312-385 17273 STAN. OPREMA KUHINJSKO NAPO Marles Maranta - rjava, ugodno prodam. « 686-013 18294_ Rabljeno SEDEŽNO GARNITURO, prodam za simbolično ceno. « 328- 042 18308 RAZTEGLJIV KAVČ. malo rabljen, prodam. « 718-081 18328 ŠPORT RADIO vjvO^ IA GORI ON ROLERJI - novi ali rabljeni - ugodno - odkup rabljenih. RUBIN KOKRICA « 245-478 18308 GORSKO KOLO oprema STX, prednji del na amortizerjih, cena po dogovoru, prodam. « 401-290 18121 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV In SAT ANTEN. «738-333 aH 0609/628-616 342« SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324 698 od 9-17 h. čujič Jože. Smledniška 80. Kranj 7463 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. «064/242-766 9834 BIHI,D.O.O., ZLATO POLJE 2, KRANJ, «064/211-534, 041/ 626-643 - IZVAJAMO GRADBENO-ZI-DARSKA DELA, UGODNO: PREVO-Zl BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OMETA-VANJE ZA NOTRANJE OMETE, KOMPRESOR! 16487 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169 17271 iZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 17272 POMLADNI VfcltR 090 43 Ol POgOVORI-STlKI-POKLIČI KAI OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste fasad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA. «718-845 17445 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). «222-004 17574 L OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ Đ in fax 332-260 17774 BOJLERJE, CISTERNE - iz nerjaveče pločevine, garancija 5 let, IZDELAMO po meri ali na vašem domu. «806-069, 0609/635-262 17048 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. «491 -425 ali 224-373 izog« l/llliOl 1VII osirihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 INOX SCHIEDEL DIMNIKI so sa nacijski dimniki, izdelani iz kislinsko in ognje obstojne nerjaveče pločevine, primerni za vse vrste goriv; plin, olje in trdo gorivo. Inf. in naročila na tel.: 0609/645-581 M & CO TRŽIČ, PREDILNIŠKA 16 xsuhomontažna prenova oken in vrat x izdelava mansard x spuščeni stropovi x zidne in stropne obloge x predelne stene f>/. fu.r:0f>4/r>4-l5l ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti In parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč! «061/813-642 In 061/817-624 ieo75 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ 7. Izolacijo In polaganje LAMI-NATOV. « 422-193 ieuo DIMNIKI INOKS - sanirano z vstavitvijo nerjavečih cevi. Dimniki primerni za vse vrste kurjav (z projektom In Izračunom). « 0609/ 643-925 isisa ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. «325-981 in 041/668-283 17576 VODOVODNE NAPELJAVE - ADAPTACIJE in NOVOGRADNJE - nudimo kompletne adaptacije kopalnic s polaganjem ploščic in elektrike. «81-124 17668 OZVOČUJEM JAVNE PRIREDITVE, plese z živo glasbo in manjše koncerte. «81-124 17669 TLAKOVANJE in ASFALTIRANJE, - PREVOZI, IZKOPI in DRUGA GRADBENA DELA. GARANCIJA ZA KVALITETO. KONRAD Kranj, tel. 242-356 ali 0609/626-834 ŠIVILJSTVO POLAJNAR vam nudi posezonsko znižanje cen kvalitetnih ženskih hlač od 5. 8. do 30. 8.; Delovni čas. ponedejjeh: 7 -16. ure torek: 8 -18. ure sreda: ?. -18. ure četrteh ?. - 14. ure peteK: 7.-18. ure sobota: 7.-12. ure ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorojenih rokih in po konkurenčnih cenah. O064/245-379 ali 0609/641-662 18201 ELEKTROADAPTACIJE - priklop gospodinjskik aparatov. «223-346 NON STOP 18210 SONČNE BOJLERJE - AVTOMATIKO, oljne gorilnike - SERVISIRAMO, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO z garancijo, umerimo. BETA - S d.o.o., «/ fax 874-059 18261 OBLAGANJE TAL in STEN z naravnim kamnom. KLESAR «326-165 18314 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave s stekleno volno In aluminijasto pločevino. «326-200 18325 Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno. « 327-203 18339 Polagamo vse vrste keramike in marmorja. « 403-351 18343 Opravljam SLIKOPLESKARSKA DELA. «53-951 183«4 SPLINTIR, d.o.o., nudit montažo in demontažo žlebov, barvanje napuščev, barvanje fasad, večja in manjša popravila fasad ter sanacije dimnikov z vrtanjem in vstavljanjem rostfrei cevi po ugodnih cenah. Tet: 041/070-597 STANOVANJA V Radovljici 1 ss 37 m2, v 1. nadstr., cena 65 000 DEM, v Zgošl pri Begunjah, 2 ss, 60 m2, v Tržiču 2 ss 62 m2 v 3. nadstr., na Jesenicah 3 ss, 69 m2, plačilo po obrokih (30 000 DEM takoj, ostalo po dogovoru) v Tržiču 3 ss, 79 m2 na deteljlci.v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubnlku, cena 95 000 DEM. v Radovljici, 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 loeee Prodamo v Kranju - 4 ss, 92 m2 v 1. nadstr, cena 150 000 DEM, v Kranju - 3 88 79 m2 na Planini v 6. nadstr, 2 ss , 68 m2 na Planini, 3 ss na Planini mansardno stanovanje 77 m2, po 1300 DEM/m2, 2.5 ss 68.30 m2, v 4. nadstr., cena 110 OOO DEM. plačilo po obrokih do konca leta, v Kranju 2 ss, 54 m2 na Kebetovl v 3. nadstr, po 1600 DEM/m2. KERN d.o.o. «221-353. 222-566 in fax 221 - 785 11249 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJ po telefonu ali osebno 1 090-41-43 Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijeve^ nas., cena 120.000 DEM, 2 ss67r^ na Planini I v 2. nadstropju, cer» 99200 DEM, 3 ss 85 m2 vJ-nadstropju na Planini, cena 125.0^ DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566^ fax 221-785___^ Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 mansardi na Planini 3, cena 130.0^; DEM je možno v delih do enega te®' v Kranju 3 ss 80 m2 na GorenjskeJ? odreda v 3. nadstropju, cena 140.0^ DEM. K 3 KERN, 222-566, 221 -3*; 221-785 jg; PRODAMO: BLED novejše 50 W PR v mirnem zelenem okolju, n'z*; blok, 110 0O0 DEM, CERKLJE 2 » 67 m2, brez CK, 1300 DEM/^ KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 1500 DEM/m2, KRANJ Planina L ss, IV. 65 m2, 95000 DEM, KRAT* CENTER meščansko. 2 ss/lll, 85 r^j CK, tel. 1600 DEM/m2, KR^5 Planina I - 2 ss + 2 kabineta, 92^j v 5. nadstr, 1600 DEM/m2. ^ NEPREMIČNINE, 22-33-00, °6U» 650-123___2? PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas^ ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM "' !/ll., DEM, KRANJ Planina I, ATRIJS^j šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 91» 92 m2, 136.000 DEM, RADO . 70 Ji 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, m27IV, CK, tel., 82000 DEM. NEPREMIČNINE, 22-33-00, 06^ 650-123____J2> NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neop^ jeno za samsko osebo. DOM JL PREMIČNINE, 22-33-00, 0609/"^, 123__J£ ZAPOSLENO DEKLE IŠČE 1 s°J?i STANOVANJE ali GARSONJER0^ najem. «211-534 ^ NAJUSPEŠNEJŠA AVT0S0LA priporoča vam jo tudi Primož ® 311-03^ Prodamo Kranj - 1 ss, 34 fWj nadstr, na Kebetovi, cena DEM, 1 ss, 39 m2, v "*■' ' ~c»4 2 Planini 3, cena 73 OOO DEM. - r^ 64 m2, v pritličju na Planini v ^ 1500 DEM/m2, 3 ss na Zlatem r^, visokem pritličju, cena 81 0°" ^2 v na Zlatem Polju 2 ss, 4B pritličju, cena 79 OOO DEM. 82 m2 v 3. nadstr.. na Planini *> q0. 135 000 DEM. K3 KERN «221-353, 222-566 in fax 2Z' 17037 _____.--- , KUPUJEMO - PRODAJA^ NAJEMAMO - ODDAJAMO^ & VANJA.. HIŠE. PARCELE. D^ogO* PREMIČNINE «22-33-00 m jp 650-123 KRANJ ZLATO POLJE P*Jf8} ss stanovanje 41.5 m2, "g D0 priti., nizek blok, za 611 W uflf POSING d.o.o. «224-210 ,—' ^——————~~~~~~^c\ 2 F KRANJ PLANINA 3 P^J^rM stanovanje 95 m2. novejše, g d O.o no, za 95 000 DEM. POSIN& ^ «222-076____-~-"^sS KRANJ VAUAVČEVA Vf stanovanjo 75 m2. 2. nedjgji p»' blok, mirna okolica, za »*> i*1' . POSING d.o.o «224-210 Panasonic Fax na navadni papu, telefon, tajnica KX-FIIU0 B\/S 96.700 SIT -—■---"""kS^E oc O V £ iv u u ŠMMm <\ c> * * To'ek, S. avgusta 1997 31. STRAN • GORENJSKI GLAS J^ANJ - Planina I, 1 ss, 46 m2, 2*0 opremljeno, balkon, CK, tel., 710 predplačilo 4800 DEM in na pšenicah opremljeno GARSON-*R0, 25 m2, 300 DEM/mes., preučilo. DOM NEPREMIČNINE «22-in 0609/650-123 17432 jf Kranju na Zlatem polju prodamo ^"ovijeno GARSONJERO, 22 m2, =• nadstr., 49 000 DEM. DOM ^PREMIČNINE 022-33-00 in j**g/650-123__ 17667 v rnestnem jedru Kranja prodamo 2 ■J 65.40 m2 in 3 ss, 77.60 m2 v Prenovljeni HIŠI, vsako stanovanje I*18 možnost pregraditve ene sobe, 1 m2=1.570 DEM. K3 KERN a.o.o. «222-566, 221-353 in fax ^785__ 17901 KRANJ PLANINA I - prodamo 1 ss ^anovanje, 45 m2, komfortno, »Mrževano, 2. nadstr., nizek blok, g 76 000 DEM. POSING d.o.o. •224-2iy VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, «634-148 in 0609/632-577 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO - VSAK TEDEN. «491-442 16126 PREVOZ Z BARKO IN KOPANJE V MORJU ves dan! «491-442 16130 Prodam LADO NIVO, I.89, reg. do 1/ 98. «741-362 17557 Ugodno prodamo: R 5 CAMPUS PLUS, 5 V, I.93, R 5 CAMPUS 5 V, 1.93, R 5 EXPRESS 1.4 FURGON, 1.94, MEGANE ALIZE 1.6 e, nov, 25.455 DEM in OPEL ASTRA 1.4, 3 V, 1.92. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na 9 064/428-0011 ali 064/428-0012 RENAULT PREŠA Cerklje 17681 CITROEN BX 1.6 TRS, metalik modre barve, cent. zaklepanje, elek. stekla, radio, sončna streha, reg. do 7/98, prodam za 5.500 DEM. « 733- 038 18327 NOVO tel: 064/24 21 21 KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG ^^^6-BRE2VRVIČNI TEL, SGH-200 c ^\%e ?o CENTRALE,GSM TEL., ^\e^° r\0^ .^ONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, '^'mri UtLEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>• U-IVJ. RADOVLJICA prodamo 1 ss stano-2)5 40 m2, novejše, komfortno, za '< 000 DEM in 1.5 ss 45 m2, delno ^mijeno, za 77 000 DEM. POSING i^J&222-076 18018 RADOVLJICA prodamo 2 ss stanove. 60 m2, komfortno, nadstrešek 17 52?' nizek blok, takoj vseljivo, za jL°00 DEM. POSING d.o.o. «224- 18019 JESENICE - KOROŠKA BELA: FOOarno 3 ss stanovanje, 74 m2, ■soko pritličje, vzdrževano, komfort-Pri 27-202 18021 _v Krar FORD MONDEO, rdeče barve, letnik 1993, 16.500 DEM, prodam. « 77-296 17824 JUGO 45 KORAL, I.90, reg. do 4/98, rdeč, zelo ugodno prodam. «241- 211 18223 R 4 GTL, letnik 1989, po dogovoru, prodam. O 241-298 18300 VEDEŽEVANJE 090-43-47 . anju na Zlatem Polju prodamo 2 5 ^novanje, 47.70 m2. takojšnja 252SpV in prepis za 70 000 DEM: U5l,NG d.o.o. «224-210 18024 ZLATO POLJE - prodamo 2 * stanovanje, 57 m2, komfortno, 2. pS' vzdrževano za 85 000 DEM. -«C^Kjdx>.o. «224-210 18026 ^damo ŠKOFJA LOKA 2 ss, 46 fJLv 1. nadstr., Frankovo naselje, Srhu*?0 dogovoru, 2.5 SS 68 m2 v 1 S*lu, Frankovo naselje, cena rn,00 DEM/m2. JESENICE - 2 ss 55 ta'^r-2- nadstr., cena 55 000 DEM. 5!KERN, d.o.o. «221-353, 222-<^jax 221-785__iB264 n&arno v Kranju 1 ss 39 m2, v 4. 2 c na planinl, cena 72 700 DEM. OPm 64 m2, pritličje, cena 96 000 SjJ? KE"N d.o.o. «221-353, **00 in fax 221-785 i»266 izdajam SOBE na Bledu. « 78-693 Sobn^m v naier" delno opremljeno 1 stanovanje v škofji Loki « ^^jj'303 18318 kak|° ^bno stanovanje s dvema i^^toma, prodam. « 330-388 oSnn^ VALJAVČEVA prodamo vselik/ler° 22 m2. obnovljeno takoj *toT^U 45 000 DEM. POSING ^2^g_224-210_18356 ^rn0^^1^ 11 Prodamo gar-ie. 6i;J„J m2, komfortno ohranjeno ?22 076 DEM P0SING d 0 0 • GfiNTfiR Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel.fax:064/471-035 PRODAJA IN - - MONTAŽA IZPUŠNIH . ^/KV* SISTEMOV TER ,jt£dj& AVTpMOBItSKIH ™<™ fMONROE? amortizerji Zaposlimo delavca z znanjem elektronike in montaže avtoakustike. Pisne prijave SINKOPA d.o.o., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica «802-274 ali 801-211 17939 ZA PREDSTAVITEV JEZKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH POTR-REBUJEMO ŠE NEKAJ SODELAVCEV. VSE INF. NA «634-064, 56-105 in 041/637-492 18056 Zaposlimo KOMERCIALISTA za delo v tehnični trgovini v Kranju. «041/ 611-666 18257 Za delo na Gorenjskem sejmu v Kranju potrebujemo več delavcev. «041/611-666 18258 YUGO 45, letnik 1989, prodam. « 682-272 18303 SUBARU JUSTY GL 2 WD, 4V, letnik 1992, reg. do konca leta, cena po dogovoru, prodam. O 460-063 iB3ie VW HROŠČ, polcabrio, metalik rdeč, obnovljen, ugodno prodam. O 733- 038 18328 REDNO ZAPOSLIMO KROJILJO TKANINE. POGOJI: ZAHTEVANA IZOBRAZBA TEKSTILNE STROKE, ZAŽELENE DELOVNE IZKUŠNJE KROJENJA. MS PRODUCTION, POT NA LISICE 17, BLED, TEL: 064/741-682. 18357 GOLF III. GL 1.4. letnik 1994. 44.000 km, reg. do 3/98, metalno sive barve, centralno zaklepanje, radio Blaupunkt. 1. lastnik, cena 19.500 DEM. prodam. « 061/613- 851 18355 Prodam GOLF, letnik 80, registriran do 5/98, generalno obnovljen pred enim letom. Mohorič, Češnjica 6, Podnart issee SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.:064I311-9S5 YUGO 45, letnik 1986, prevoženo 78.000 km, cena po dogovoru, prodam. « 472-768 18336 ŠKOFA FELICIA 1.3 GLXI, letnik 1995, prodam. « 324-480 18347 ROVER 216 GSI. letnik 1993 z vso možno opremo, prodam. « 325-754 VW HROŠČ, letnik 1975, dodatna oprema, solidno ohranjen, cena po dogovoru, prodam. « 53-414 aH 57- 577 18362 ODBIJAČI za več tipov vozil In popravilo odbijačev. « 45-621 ali 411-062 18353 VZGOJNO-IZOBRAŽE-VALNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK Valburga 4, 61216 Medvode telefon, fax: 061 627-016 ali 627-017 razpisujemo prosta dela VZGOJITELJA - 1 delovno mesto VZGOJITELJA - MOŠKI - 2 delovni mesti za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v roku 8 dni od objave razpisa. REDNO ZAPOSLIMO PRIDNO IN VESTNO DELAVKO ZA ČIŠČENJE PROIZVODNJIH PROSTOROV NA BLEDU. MS PRODUCTION, POT NA LISICE 17, BLED, TEL.: 064/741-682. 2JA, NOV počitniški apartma z 9rr£Lna mirnl lokaciji prodam za DEM «066/7731-131. 066/ 1^777 16378 ^Premljeno 1 ss v centru Radovljico 7 v*err\l priključki ODDAM «064/ VOZlLA DELI AVTOODPAD rabljeni In I 'rezervni deli, odkup avtomobl-692-194 16248 H«3do Sni pra9 za AUDI 50 prodam. STROJNI TLAK j^iitro in. poceni je:T«Lr061/841189 Mch.,-0609 Zaposlimo ŠOFERJA - AVTOMEHA-NIKA, za vožnjo vlačilca. « 634-663 18332_ Iščem delavca za montažo vrat in oken. « 332-340 i 833e KV AVTOMEHANIK in KV VOZNIK A,B,C,E kategorije išče zaposlitev. « 411-037 18342 Prodam LANICA PRIZMA 1.9 turbo diesel, I. 87, reg. celo leto, veliko dod. opreme(klima, alarm, CZ, servo volan, elek. pomik stekel), cena 5500 DEM. V račun vzamem Jugota. «862-843 18367 LADO NIVO, letnik 1987, prodam za 3500 DEM. «862-578 18368 GOLF JGLB 1.3,1. 82, reg. do 12/97, odlično ohranjen, cena 1600 DEM. «451-170_18370 YUGO 45, letnik 1988, reg. do 11/97, pelo ohranjen, cena 1500 DEM, prodam. « 731-379 18334 Prodam JUGO 45, jan. 1991. «51- 290 18376 JUGO SKALA 55. I. 89, prodam. «891-025 18377 Prodam Z 128, I. 1987, reg. do jan. 1998. «411-717 18387 ZAPOSLITVE Zaposlimo KV NATAKARJA-ICO z izkušnjami, za delo v kavarni. Šifra: SLONČEK_^8360 Sprejmemo dekle za strežbo v pizzeriji. Pizzerija Tonač, Grad 15, Cerklje. « 422-271 18362 »KABELSKA TV H^JiVl KAMNIK • DOMŽALE »Of7V Maistrova 16, Kamnik .__ ___telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! OSNOVNA ŠOLA JAKOBA ALJAŽA KRANJ Tončka Deimana 1 4000 KRANJ razpisuje delovni mesti 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITELJA ZEMLJEPISA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1997 dalje. Pogoji: a) izobrazba določena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja b) poznavanje osnov dela z računalnikom ci organizacijske sposobnosti d) dodatna znanja Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. IŠČEM DELO - imam prostor, računalniško opremo, internet, reg. dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku. 18297 Honorarno zaposlimo izkušeno ŠIVILJO, kasneje tudi možnost zaposlitve. O 715-007 ali 0609/648-541 18317 Zaposlimo VILIČARISTA - skladiščnika v lesni dejavnosti-žaga. «58-825, od 21.do 22. ure 1B371 Takoj zaposlim redno ali honorarno SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA. Kličite od 7-8. ure ali od 15. -17. ure na «241-168 18383 Iščem delo - zidarstvo in fasaderst-vo. «422-350 18384 ŽIVALI Zelo ugodno prodam PONI KOBILICO z žrebičkom ter JAHALNO OPREMO (pomanjaknje prostora). Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 18164 Eno leto stare KOKOŠI NESNICE, 150 SIT, prodam. Jezerska c. 86, Kranj. « 242-672 18182 KRAVO po prvem teletu, prodam. « 686-013 18295 PIŠČANCE bele za dopitanje, KOKOŠI rjave pred nesnostjo in KRMILA prodajamo vsak delovnik od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure. PERUTNINARSTVO, MOSTE 99 PRI KOMENDI. Q 061/841-471 18301 TELIČKO staro en teden, prodam. « 715-631 18320 Prodam TELICE - plemenske in KRAVE po izbiri. «422-059 18324 BIKCA in TELIČKO stara 30 dni in več BIKCEV težkih od 300 do 400 kg, prodam. Sajovic, Mlaška 99, Kranj 18337 Dva BIKCA težka 100 in 120 kg, prodam. « 723-126 18345 Okoli 150 kg težkega BIKCA SIMENTALCA za rejo, prodam. Sr. vas 12, Golnik 1B351 Kupim PLEMENSKEGA KOZLA. Q 686-053 18363 Prodam dva črnobela BIKCA stara 10 dni. Studen, Cerkljanska dobr. 1, «061/841-349 18365 Prodam TELETA 14 dni starega šarale. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica, «801-648 18369 Prodam teden dni staro teličko simentalko. «730-727 1B372 Teden dni staro TELIČKO frizijko prodam. Gorica 8, Radovljica 18375 Prodam dva meseca stare ČISTOKRVNE PRINAŠALCE brez rodovnika. «57-796 18379 Prodam JAGENJČKA. «733-503 18380 Prodam PRAŠIČKE za rejo ali odojke. Rozman, «451-306 18385 Menjam 14 dni staro TELIČKO frizijko A kontrola od dobre molznice za bikca. Rozman Vinko, Smlednik 10 18386 ZAHVALA V 70. letu je dotrpela in odšla k Bogu po večno plačilo naša draga sestra in teta FRANČIŠKA KRIŽAJ Čikova mama z Gode.šiča 15 Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter darove za sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni Milki Krajnik za nego med boleznijo, zdravnici dr. Zamanovi za zdravljenje ter Slavki Drol za pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem neimenovanim še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Godešič, 24. julija 1997 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice -\-^m FRANCKE ŠUBIC se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo v bolezni obiskovali, pomagali in se tako številno poslovili od nje. Iskrena zahvala osebju internega oddelka, dr. Lidiji Pohar na Jesenicah, dr. Zamanovi iz Škofje Loke za njihovo pomoč in zdravljenje. Iskrena hvala župniku Štefanu Pavliiu za lepo mašo in pogreb ter pevcem Zvon za prekrasno petje. Posebej hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in z nami žalovali. Hvala za cvetje, sveče in plačane maše. VSI NJENI Godešič, Škofja Loka, Britof, Prevalje, Zuerich, Koper, Celovec v juliju 1997 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta PAVLA ŠIMNOVEC z Brega ob Savi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI 512604 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Ovadena finančnica iz ETP Kranj Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IVI I bomo pisali Kod vse je hodil naš dosedanji deiurni novinar Simon Šubic, najdete na tokratni deveti strani Gorenjskega glasa, naj pa vam povemo, da piše o tem, da so na Bledu zapore postavili tudi invalidom, štirideset let je praznovala vsem dobro znana lučka, veselil se je na kranjski noči, v Žabnici pa je ovekovečil svečano predajo novega gasilskega avtomobila. In česa se bom v prihodnjih številkah lotil jaz: z bralko iz Goric bova pokramljala o naši vozniški kulturi, obiskali bomo kolinijo na kmetiji pri Gwolešnk, seveda pa je naš dežurni telefon vedno na voljo za vaše predloge, zgode in nezgode. Zatorej pokličite, ker bomo lahko le tako pisali o vseh pomembnih dogodkih na Gorenjskem. G.G V Borovljah pa znajo Slovenke in Slovenci, ki živijo na avstrijskem Koroškem, si prizadevajo ohranjati slovensko kulturo v vse bolj dominantnem nemškem okolju. Kot smo "na licu mesta" v soboto preverili udeleženci Glasovega naročniškega izleta na avstrijsko Koroško, so v Slovenskem prosvetnem društvu Bor ovije Pri Cingelcu vrteli film o kmečkih opravilih "Od žetve do kruha", pojutrišnjem pri njih gostuje avstrijska nacionalna televizija ORF, gledališka sekcija je pripravila uprizoritev Divjega lovca, spomladi je pri njih nastopil kantavtor in igralec Iztok Mlakar, sredi septembra gostuje Vlado Kreslin, prav vsak teden pa imajo po nekaj kulturnih in zabavnih prireditev. In vse prireditve SPD Borovlje, ki jih organizirajo izključno ljubiteljsko, so odlično obiskane, za obveščanje je vzorno poskrbljeno. Zato bomo naš gorenjski koledar prireditev, ki je občasno silno shiran in ubog, tudi v Gorenjskem glasu dopolnili s sporedom prireditev Pri Cingelcu na oni strani Karavank. Saj do Borovelj ni daleč. 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d d Koroška 33, Kranj, Teb 064/361-300 telite kupih aH prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7.30 do 18.00 ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" KERAMIKE 226 013 ^ AllilVlEX \M. KRANJ-ZLATO POUK ,*k Ugodno posojilo in poroštva zasebnemu podjetniku V petek je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju zaslišal vodjo računovodskega sektorja iz ETP Kranj, 56-1 etno M. S. iz Kranja, direktorja firme IPC, d.o.o., 46-letnega M* *■ iz Kranja, 45-letnega V. Č. iz Dupelj. Kranj, 5. avgusta - Osumljenci se bodo na niji. S poroštvi v obliki akceptnih nalogov priseči, da tudi po razkrinkanju nihče sodišču očitno zagovarjali s prostosti, saj podjetja ETP Kranj in menicami naj bi morebitnih poroštev ne bo vnovčil firma IPC pridobila posojila, ETP pa oškodovala za 40,380.000 tolarjev. IPC bankam ni vračal posojila, kot porok je moralo namesto njega dolgove poravnavati ETP. Direktorja IPC M. P. so kriminalisti ovadili kaznivega dejanja napeljevanja k preiskovalni sodnik ni našel zakonskega razloga za pripor. Na zaslišanje so jih, skupaj s kazenskimi ovadbami, pripeljali kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj, ki so preiskavo v ETP v grobem zaključili, ne izključujejo pa možnosti, da bodo odkrili še kaj "zanimivega". Vodja računovodskega sektorja v Elektrotehniškem podjetju (ETP) Kranj je osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja (244. člen KZS, 2. odstavek) oziroma prekoračitve pooblastil, ki jih ji je dajal statut podjetja. M. S. naj bi sama podpisala posojilno pogodbo z direktorjem podjetja IPC d.o.o., katerega glavna poslovna dejavnost je finančni inženiring. Z M. P. naj bi podpisala pogodbo o K trojici osumljencev so kriminali8!1 dodali tudi 45-letno M. D. iz Dupcfl1 tajnico v ETP Kranj, ki je po nalog11 vodje finančnega sektorja namesto ektorja podjetja oziroma drugih poobla*' . čenih podpisnikov podpisovala sponf storitvi kaznivega dejanja zlorabe polo- posojilne posle in poroštva. Ovadena f žaja, v preiskavi pa so kriminalisti kaznivega dejanja ponarejanja listin. . naleteli tudi na pomagača V. Č. Vse tri Ali bo 140 milijonov tolarjev za Ej* osumljence so pridržali v 48-urnem Kranj za vedno izgubljenih, kakšna IP policijskem priporu, opravili hišne pre- dejanska finančna škoda, bo najbf* iskave in na ta način zasegli dodatno pokazal šele sodni razplet. Kriminal^ obremenilno dokumentacijo. Kot rečeno, so prepričani, da firma IPC ne m°tf so osumljence skupaj z dokaznim gradi- vrniti posojila in vnovčenih porošev E**' vom in ovadbami v petek pospremili k ju. Na vprašanje, ali so omenjena kazniya preiskovalnemu sodniku. dejanja lahko povezana z umorom Na včerajšnji novinarski konferenci je čurskega podjetnika Cirila Luskovca, J* Simon Velički iz urada kriminalistične Simon Velički povedal: "Pri Lusko*', t> it*, i. nuj ui pwpisaia pugvuuu u službe tudi povedal, da naj bi začetek smo našli akceptne naloge ETP, n** posojilu v znesku 100 milijonov tolarjev, kaznivih dejanj segel v konec 1995. leta. smo jih tudi pri drugih podjetjih, vend* razen tega pa naj bi finančnica izdajala Večino poroštev, ki jih je izdalo ETP Kra- pa gre za dve povsem ločeni preiskavi* * tudi poroštva za najemanje posojil, ki jih je nj, so kriminalisti poiskali, zaradi "lukenj" v tem hipu ne kažeta na povezavo IPC najemalo pri osmih bankah v Slove- v evidencah ETP Kranj pa ne morejo umorom." • H. Jelovčan NESREČE Vozniku odtrgalo nogi Kranj - V petek, 1. avgusta, ob 2.10 zjutraj je hrvaški državljan, ki začasno živi v Nemčiji, z osebnim avtom BMW 530 I vozil po hitri cesti od Podtabora proti Tor-ovemu. Nekoliko pred izvozom Kranj-zahod je 22-letni Damir F. bodisi zaradi utrujenosti ali zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti zapeljal desno proti odbojni ograji ter nasedel nanjo, zaradi česar je avto dvignilo v zrak, po šestnajstih metrih pa je čelno trčil v železni portal z nadcestnimi Spticapj^jdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel i>ttp • www mobi'*! M prometnimi znaki. Sunek je bil tako močan, da je portal odtrgalo z betonskega ležišča, motor avtomobila je potisnilo nazaj v kabino in vozniku stisnilo obe nogi. Voznika in 27-letno sopotnico Miljenko F. je vrglo iz avtomobila, ker je imel voznik nogi stisnjeni, pa mu jih je pod kolenom odtrgalo. BMW se je ob trčenju vžgal, kljub hitremu posredovanju kranjskih poklicnih gasilcev je docela zgorel. Voznik in sopotnica sta oba huje ranjena, voznik je še v kritičnem stanju, zdravijo ju v Kliničnem centru. V avtu pod cesto Gobovci - V soboto ob 6.20 so pod regionalko Podbrezje-Gobovci v bližini Gobovcev našli mrtvega v cliu 35-letnega Janeza L. iz Krope. V usodnem jutru je Janez L. vozil od Podbrezij proti domu Na dokaj ovinkasti cesti je morda peljal prehitro. V desnem ovinku je avto namreč začel siliti proti levemu robu, zato je voznik zaviral, na kar kažejo skoraj 23-metrski sledovi. Kljub temu avta ni uspel obvladati, zapeljal je prek bankine po bregu navzdol, se prevračal po njem, trčil v drevo in obstal na levem boku. Voznik ni bil pripet z varnostnim pasom. Zaradi hudih poškodb glave je na kraju nesreče umrl. Ob 6.20 sta se mimo pripeljala avtomobilista, opazila sledi zaviranja, ustavila in pogledala, kaj je. S prehitevanjem ubil dva Kranj - V nedeljo ob 4.55 je bila smrtna prometna nesreča na hitri cesti pri Kranju, v bližini mostu prek Kokre. 23-letni poljski državljan Ire-neusz Livviusz G. je s kombijem ford transit vozil od Kranja -zahod proti Torove-mu. Po izjavi prič je peljal v daljši koloni, ko je bil že čez most, pa je začel prehitevati neznani avto pred seboj. Takrat je nasproti pravilno po svojem pasu z BMW 1502 pripeljal 69-letni Ljubljančan Ivan T. Čeprav je ta zaviral, trčenja ni uspel preprečiti. Vozili sta silovito čelno trčili 1,2 metra od levega roba ceste, gledano v smeri vožnje Poljaka. Voznik Ivan T. in njegova 78-letna Žena Angela T. sta umrla. Ivan takoj, žena ob 7.30 v Kliničnem centru. V kombiju sta bila huje ranjena voznik in sopotnica na prvem desnem sedežu, 22-letna Dor- ota B., drugih pet sopotnik0' (med njimi trije otroci) pa 5° bili lažje ranjeni.Zaradi 0*1 reče je bila cesta zaprta * 8.15. Sopotnica umrla Tupaliče - V nedeljo ^ 21.55 je bila še druga hu^ nesreča, tokrat na regiona'n cesti v Tupaličah. 58-letjJ.. Ana R. iz Bašlja je s šk< ,(0« on3 favorit vozila od Kranja P. Preddvoru. V bližini pertfi Zaplata je na prehodu ' ravnino in blagi desni prej?le°' ni ovinek iz nepojasnjene!!, razloga zavila levo. Naspt°l na srečo ni bilo nikogar. je prek bankine zapeljal 1 travnati nasip, po katerem 1 vozil dobrih 53 metrov, trčn. kovinski drog štiri metre °^ levega roba ceste ter drog^ betonskim podstavkom vrCy izruval. Avto je dvignil0 zrak, ga obrnilo prek desrtf^ boka in po devetih metrih J podrsal po nasipu, ponovno 8 je dvignilo v zrak, padel 11 desni rob strehe, po še en^ dvigu pa obstal na strehi " travniku. v Voznica Ana R. je bila nesreči lažje ranjena in *°rh Kliničnega centra že odpuS"|' 83-letna sopotnica Marija Jj iz Bašlja pa je ostala vkleši" v avtu. Iz njega so jo- j mrtvo, rešili kranjski pOV* gasilci. • H. Jelovčan HvA<.A8o60( DA JE KONČAJO* 2 ita j So 5fe-r ejfo uetb m* Do uASceDK)*-- * * 1 %m III f ^ /Ji • 1 1 . AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.................................................. Naslov:......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kran|, Nikola Tesla 2. Kranj aH na GORENJSKI GLAS, 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. Zoisov« <=?Alli 913 Ffl fTIRIO NOCOJ OB 20. URI - AVTOMOBILISTIČNA ODDAJA 911 TURBO •fatM^