• . , 
leto 5 številka /J 
FE"f3' I q 1'5" 
, GLAS ~ 
PODZEMLJ 
~ 1 
r 
r 
-
' 
-Društvo • anJ 
'1 
9 
1 
o 
Ljubljana 
- l -
Pravkar je izše l atlas ne jglobljih bre zPn no sve tu. Med 
spr emni m t e kstom k j emskim načrtom j e r.vtor nače l nek~j 
problemov, ki so moč~o .:-ktuc.- J ni t udi pri n~s. ' 11.~ nimo , do 
bodo ph,vodi t .~h odlomkov k~r na jboljš i uvodni k pričujoči 
št~vilki Gl~su POdz~mlj? . 
Or E'dnik 
RAZVOJ JAMA..JIBTVJ\ ' 1 
Odkrivanjč ve likih br~z~n s~ odvij~ pos~šc-no . ~- j~ zna-
š r: lo š t ,;.vilo br(' Z• n, globlj i h od 500 m l ? t l: 1 9 61) s !.'mo 9 , j i h 
j ;a bilo d0s,;,t l.~t pozn.j ~ že- 46, l F.· t <' 1972 p<' c• l e 57 . 
Ti:! pcsp •š <:k v~·likU1 odkr itij i.1lU' v.:-č vzrokov . Po l c-g .sploš -
nega r~ zvojc sp~l ~olcgij ~ i n pov~č~nj ~ št~vila jomarj~v 
pr~dvstm n~ s~~mo pczr biti r~ volucij ~ jcm~rsk< t~hnikE i n 
roz~h~ m~torizncij~ . , 
' Pov~čonje šte vi l o klub0v ni smno pomnožil o roziskov~lnih 
qbi:nočij. Nnjlož~ dostopn& con~ s o zos~ dli pi onirji - novo-
d0šl ec i so s~ mor~ li po IJlf l .:-m oprij~ti t c ŽE dostc pnih pr~­
d;.l ov, oddaJ.j"°nih c d prom·„t nih žil, škra~ljcstih pl anot, v 
srcu gvr~, kje r povzročnjo možnost i , na jti večj& br.:-znc kup 
novih probl8n0v, ~ se ob~nem mnogo VtČjt . 
; 
Pr~d 'das~"tim~ l dti so bil~ potrebn~ še -.v~lik~ ~kiQe mno-
gih j nmorj ev ;· pos.:P.jn:iih ?O vsanr tbri:.-z.nu, dc l gl: podzane l j"ske 
t;obol!.~njr. , ki s e> zchtevol o kup cprotm.:- in hr:mt· t (>r -it<:. t e'rih 
~sttnzivno izrab~ j~ zzposlil~ množi co ncrš~čev - v~to pc 
ja močno zavirnlo akcijo . Dr ndvne s s~ j omar stvc bolj in 
bol j o~rij~ma alpinističnih m<:t od . D.?sc~ndeur, dresl~rjevo 
zavor a in žimnr s o prin~sli r~volucij o . Kor j ~ bilo. nekoč 
skr.:i jno izjemi:, posta j e vs„ bolj vsckderlj e . Vc·lik„.ga br e znc 
s~ l ahko l otimo z m.~jhno skupi no , ki j~ bolj podobna a lpi-
nistični n.ove zi kot v„ liki cdpr cvi . To j "' j o sne pri vedle do 
povdčonj n š t e vilo r a ziskova lnih ekip . Savedo ne srn.:;mo pc-
~~u,., ,čil je- .tudi zmanj!knj..; š t e vi l o ude l e ž ..-nce?v skro jšol c 
r~ziskcvonje. Rc ziskc-vcnj~ n~katerih v~likih br~zen, ki 
Se ·~ zd~ drui,a~ ,s~rozmt:rnc lo~ zo ob.ipk, j e trn1c l c ca-
~ 1JRt o . Nn pri.m.:;,r v blj;;,znu ,Lonrie-'P-=-yr c t (-7~7, 111), 9dkri-
t ..,,m l e t a 1970, ,j .; b ila dos.fžen~ g l obi na ,-,640 m na PE<.tna jst 
dni trnj ~joči -kci ji - dne br~zn~ po š e ištE:g~ l~'ta za w~ck­
end ' ll. novt mbt'6 . In Lonrl~-P••yret niti nt" eno -no j.J!<ožjib !)r e -
zc.n·; . Se V'ed<i p.:i ne. sm„mo PVZllbtti tudi n c:> Lmotdrizoci j d , ki 
nam omogoča, do s~ s omo zo we~k-and ze l o ocd~ljimo Od bnz. 
Got:ovo j &, •d a i lM '•tudi t !t močan vpliv na r <1zvoj j '!mar s t vn . 
še- so ZE:l o pdmaknjWli ki:.:- ji , ki so . tudi 1cn~s ASt.:lli s~p­
ti y~~kim Odk.tltjdll . More~ pn v:d.::U, 1~ J:!cdc v bli ž.rij i 
• f • l , •r • , • " 
l . -~~ • • ? • t • 1 ; . I 
· ~ 
r \ 
t • \ • , 
'· '·· \1 
1 .• 
•• ,, 1 
• l •t 
„ .• . \ . 
~ l 
, . .., 
... 
,,_ ..... . . 
\ 
1 f 1 ... ' „, 
' 
\ ~ 
' ; 
,, 
. , . 
' ' 
- "t . ' 1 , .. 
V 1 •I 
•• 
1 .• 
'tt „7~ fo"„ j :i ·~· 
> 1. ~-~ (;; ··1 
" . { .. 
" ~ . ..... 
. - 2 -
prihodnosti. · ~udi · ta ,obmc>čj r., z"je t r IY j !!lll<lri~c i p 
tn~~{>riap~vc. 11:1 ~{ št'=vilu znnnih v.-l i kip ?r ezE-n . . , 
t'i._;.< „ -.,. ~t.,. f 
l -=~ „ ., . ~ 
f ' 1 „ ,;. 
1'71!..,..J. ~„ t 1 
1 „ . 
, ; r :1 
, .. 
., ) ' 
" bc<'lo 1t.bču-
t 
v „ ... ~ ·„ lf<„ 
VREDNG>S'f ' JAMSKJlhMERI TEV v „ , 
v "-<!' r t ·· J , _... _ , • 
Vr6rlnvst, •ki j e l cnko pripišem~ ~ačr~~m v tE-~ Alln~y j~ · prov 
r~zi,Cn~~ Ve~nc j~ r n~kli ~kfitn t~inj ~ , idn bf pr~z~~ n~kYAr 
U.~~J poglc,bili. t frvič ; k;i r izglE;>daj i:. d j_m~niiJG}poqlze~~IC!h <' 
prost~rvv , v0čj a kct r sv v . r~snici , 1 drug~č. ~~;~o,b~li , mnogi 
prarezi· z~isoni po,pri~li~nih r.c~nity~h .t.n ~~ , po tvčnih ~~r­
j~njLh, i n kcnčQoS k~r n~k~t~it risirji! j~kih noč.i-~v , 
ve;dn0,; z<ioka:ortuj~jo1~0 .,'!""soit:-mat1a.'v ; novzg? r ~ K" ~iltp ~ht~r~ · „ 
gl c09.Js1h• 34 . m ~l~.t".c'm sem . ~ viilf;:'l ,J;i~is~rirpnih ne ~40.t m e „ p).i!Rl>~ ~ ~r~ ~C·· 'fD{; f~Zd."f~~Nt-)~~- Jl~~.:ilfi!iir. ~tir,t.. ~ff~p~l:~J 
('fj§ti E;t._IJlf.i_tr,IJ~il;t !' :.l'>Pr _µ;r j} ~~sc,v ! \ii)!t C u lu\:l/-r Of<lil tv"!f, f'Cf;; ,:J 
~crnills rxi~c~ij '?s<i~}aj0 fl'nt~~tič1:1"' , , ,.._ -s.pi <t>er av1 E-P-" i o~z t.:· 
tr9nihtf)~~h.. tpč.~1-Vi4of,1. \J c 1!1. ;Jdih• ~F flV?ft tlt , fil ~r~~~at,. 
i;>rcq~ajj!l'~ ·s1lin.09~rilcijV š~ v..-~lnq z~~u.J ,;-. metodovPFi~rš 
J<iye vi š illflt"° r rozllk,~ s č,lcN;tkc.~o. vd.ši-110, kzir <l~j t.; ;;,~,1~~„ 
r.az-u~tet~· r i v"' .„ ·, JtI ·1 • v,, .i „._ • n . r ..c " ··• t 
SeVUl~ bn .rilnnjkor pri '~'l()lcčcnih r a zis kovc l cih os~ovneg~ ob-
čutka ' čbsti i n ~nteJ.ekiu~ lne r esnošti. Naprim~ 1 pb~t~11s~ 
k:1v'1 Chorum čas Aiguill os;-sc. odk<ri~o;.lji obj i:ovili višipsko 
r nz,liko 1004 JR . Ko· Pil so pr--ekcnt;rc li;rol i m...._.ritv.? , so nn'šli 
ncpakv, zc r adi .k::.tar~ s o m-::>r a li globi n,;, Zlll<ln jšnti n<' 980
4 
m. 
Prišlo j~ do hudeg~ s per e me:d- tistimi, ki se hot e l i phr aniti 
globino 1002 m i~ tis t imi , ki s o hct~ li r agistriroti r eal -
no 9,lobind 980 11). N~ko druge :ir i>zno , ki j e bil'o r .;gbstrirn-
'lP kot 519 m globoko , i mi! skor a j .innkO zg.:>čcvin0 .l Mzfskc.:.- . 
Vi!l lci so, pr i š li 480 m 
1
glbbok,6, k.lr ~e 1'1:lo v t i stem .čosu 
žt= pr~c;e~ • . Tcclc da b i postn l o o<lkritj oč' § ,. OP"'zn.: jše , so s <> 
odla~i~i 1 de boJb j amo "pogl obi li" {>r <?kO 500 m. 500 č!'li 501 
m b~ ~ilo s t vtdc; smešno , 5lfr 5li 520 m pe c i nnpr~vilo za -
devo ža r Esn&jšo , č~ ~i j o z~c~rožili š & zc 10 m. Končne sr. 
6bj~"\:rili 51~ m. zdt o smo:, seda j v času, ko mor emo posveč~ti 
mn'c-qo eks kurzij pr~vJrj onju glo!oi n' :1olje po bi bilo·, ČE: bi 
s .a š'pl oW ne mot .:1:11.' ' ' • •. rr 
•• n ,., " r 1 ; · 11 f .,/ 
PoprovJ.janj~ nekaterih nčlčrtov ,j r: n riv.;.dl o . clo občutnih s pr &-
memb . Toko s o no_pr~mer Antro d.:llq C-::rc~io. zm.:inj15lli :.Z_ 805 
no 668 ~,ali p~~s -ou Tn.:mb~ z 911 m n~ s;q m. 
Ni~pOSeb~~go ne .zahte vo načrt, ki q~ izd~l~mC> s prtpr Qsti -
ml' lu fstrumenti ,l t~a g kdt~rimi smo ski'.mo r ovn.:ili in .ts!OO J 
,;j ~h'.privaj~ni, pri c'IC:br i o zn-eKi t~čk, pni ;<Jbbrih • t .;rens~ih 
bit,l.E!~~d~ fn. pti :1!čJČinu nt~rjEtijtl; ki že s i:Im po seni pd~kušn 
izlcčitf g~db'e ..i,\np.:i k&· in · sprdti urovrtov~ša slučajne pogrešk&. 
POVršinsk?'~itve gred~ 'v~dnc z tn~n~ točke no zn:lll& tcčko . 
Ali "se ce l o fizvajcjo b0got e trizingulocij~ , ki povezuj~jo 1 
vse točke . Te abso lutna kontr u l e po monjk~ pod zemljo - r o-
zan v X"Gdkih pr imeriH, ko i~mo opr oviti :z j~m~mi z več vho-
di. Kor s e tič~ vra~nosti ncčrtov mor runo k~r največ jo skr b-
nost pol agati no meritva , obenem po upoštevat i tol~ronce . 
Mer i l ec j e l ahko prepričan, do j e nnpr~vil toč&n in obj e k-
t ive n pr er e z, t oda ne mor e ime ti zogot uviln , do je .ae l~l 
r 
r l J 
- 3 -
br e z napeke , če ni n3pr avil dvojn~gn poligona, ki mu potrju-
j e , da s e ni zmotil. 
Glede ne pripr ave in način merj~nj a , do centimc tr3 točen j am-
ski načrt ne obs t o j a . č~ odpr a vimo grebe napake in pr edpo-
stavimo , da s e slučajne napake izravna j o , sme l ahk(, ze l o 
zadovoljni , č~ dos e žemo tečnost enega odst otkc. . Nekat &r e 
me t ode daj e j 0 tudi nekoliko boljše r e zulta t e , t oda č~ bi 
bili j amski nnčrti točni vsa j uv odstotka , bJ. bili l ohko ŽE 
ze: l o zadovo ljni . 
Lahke pa končno l e ugot ovimo , da so j amarji l e dos egli n<:ip-
r edak v točnosti me rj en j a . Grobi h napak srečarnr~ VSE ma nj 
in man j •• • 
P . Courbon 
x) Po izkušnjah iz Gams~ve 
pritegni li (op . ur.) 
glavice . bi avtor ju skor a j t e žko 
xx) Pri nas npr. : odkrit~lji pupr nvljeno 
J~zhen 518 m 334 m 
H<:bečkov br e zen 480 m 335 m 
Ž<::nkana j ama 4 50 m 345 m 
Got c vž t. 20 m ·320 m 
Či:! nave demo l a primer e , kj er ne bc prizadetih.(cp.ur.) 
L . Poe pac 
PRISPEVKI K ZGODOVINI JAMARSTVA 
~e od pradavni h dob s e e j človek zanima l za j ame . Sl edove 
vpliva j am na človeka na j demo že vstllrih bnjkč!h in pr avlji-
cah, kakor tudi v l~g~ndah mncgi h nar o:iov . Ner nvna. čudesa in 
l epot e našega podzemskega sve: t a . so služila kot motiv .tudi 
mnogi m slove nskim in srbskohrv~tskim pripovedkam. Mračne j a-
m~ z iskrečimi kapniki najčudovitajših oblik, r a zse žni in 
prepl~teni podzemski hodniki , šumenj e ponika lnic in bučanje 
njih s l opov, skrivnostne j ~z~ra , t emni, br e zdanj i pr epadi 
so budili i n dra žil i ljudsko domi š ljijo skozi stol e tj a . 
Tako j e b ila r azširjena ver a , da so j ame bivališča podzem-
s kih duhov i n ve likanov . Ljudstvo j e slllCltr a l o , da so jame 
br e z dna oziromn ja ima j o t a jinstve ne in str ašne dol ge hod-
· nike , čim niso bilč kratke i n l ahko pr ehodne . Zat o so bili 
tudi prvi cpisi jam popoln0mll pod vpliV<'m ljudskega pr nzno-
ve rja i n domišljij ~ posame znih obiskova l ce v . Ti s e večinoma 
šo n.i so drznili pr odirati C.al:j'e v notranj ost hodni kov . še 
mnn j so se spuščali v g l obino pr epadov. Pač pa so verj e tno 
obst a li par mc.t r ov zn vhodom, videč ca j~ma s trmo pi:ldll',, a li 
da se hodniki cepi j o desno in l evo in jim zija naspr oti ne -
pr edirna t ema . Od tu d~lj e j ~ s~mc bujno fanta zijll izvrši l e 
opi s jllme . 
' . 
- 4 -
V svojam o troštvu s mo s lišali pripovec~ovati o zakle tih kr a -
ljičnnk, stra šnih zmajih in v~likanskih k~čah , ki nos i j o kr o-
no no gl .!lvi i n čuvoj0 pod z<:mljo !ic jnec z .:tkladE: t er pričakuje­
j o svo j ega vite za - jun~ka , d4l jih r eši pr e kle tstva , pa ~~ 
kut nagr~do pot 1::111 dvbi za ženo d ivnc orinc~so in vse ne izme r-
no bogastvo . Tu SE: vi di j~snc vpliv pokre jine na n~stoj anje 
n~rodnih pripovudk . Z-=l o z:mi mivo !>i bilo r~ziskovnti, koliko 
j e sama prir oda pokrajin~ služila kc t izvor !fOSnme znim pri-
povedkam v uotičnem kraju, 0zirc mc koliko j e v zve zi z razni-
mi det a l ji v pripov~~kah, kilkc r j @ že omanil ' s l nvni srbski 
geogr a f J ovan Cviji6 (Kra s in srbs ke ner odne pr i povedke , v 
Gla sniku geogr. društva v Becgr adu, 1925/11 . zv. ). 
Prvi podatki, ki nam jih j e znnncst dal a o Čl..: v,•štvu zgovor -
ne c!okazuje jo , da so naši pr~dniki - prvi pr ebiva lci na ze -
mlj i - izrabili r azne vot line in p,-,azemske jame za svoja za-
v~tišča in bivališča . Tja jih j e vo111 njihov n~ravni nagon, 
nagon za sam0chrnn itvijo . Zatek~ li s o se vnnje preč vremen-
skimi neprilikfunl, iska li so v njih žive:ž, ki s o ga č.:sto 
našli v izobilju . Pr nvtako se s e namreč ze t aka l c v j illlle r a zne 
t edanje živa li, PoS~bno npr . j amski medved, ki jim j e c il V 
sla stno hrano , a kožuh j a služil za obl e ko . 
Enako so s e tudi pozne j e ljud j e z~t~ koli v jame pre~ r nznimi 
neva rnostmi, t ako npr . 9ri nas pr~d Tur ki in Frcncozi. To 
nam pričajo jrune , ki so bile pri vhodu a li pa dalj~ v not r a-
njost hodnika za var ovane z zidcm iz ~~belega kamenja pr o ti 
vdiranju sovra žni ka od zuna j. Tik~ j .:ima so npr. : v Da llll.'.lci ji 
j run..i pri Dvogrlu1jOso j e ), v ket e ri se nešli neka j ženskih in otroških okosti j, na Hrv.:i tsk.,,m Kr<isu - j.:unc Vrlovko (okolic~ 
K~rlovco), Gojin~ j amo , Gornjo Bnračevo j anm in Gvozd~ra3~a­ma (vse tri v Liki), Vlašk~ peč (Hrv~tsko primorj~). ' 
Vi clmo t or .o j, d.:\ s~ j .., člov~k dol go z<inim<:? l za j cma l e i z p..')- ·,. 
trebe - v bor bi za svo j obstan~k, bvdisi· da j~ i ska l v nj i h 
zavetišča pr~d navornostjo a li pa j b v njih iska l živE:ž . 
šele konec XVII . v~ka so S E znč~li p0s~zniki spušč~ti v j ame 
z namt nom, da jih zn~nstveno raziščej o in opi še j o . . ' 
J , w. Valvasor , kranjski plemič, j e ~il ~c?n prvih r azisko-
valcev s.pl oh, ~i . ni ~ il več t JkO močno pod vplivom ljudskega 
pr a znovex;:j,a . Riiz i skovol j e j ame okrog, Pl~nine , Postc jne in 
Tr sta , pa j i h ·j e kc;,t nn<1~rjen i n veste n op:.zovr.. l ec opisul v 
svo jem kra snem delu Oi e Ehr e nes He rzogthums Kr~in (Slava vo j-
vodine Kranjske ), ki j e izšlo prvič l e t a 1689 . Pose~no l epo 
se vid i njegov dar opazovanja v opisu hic!rogr~ fskih r a zmer 
Cerkniškl:!ga j e ze r a . Točno j i? opis al vse- oožira lnike in e-sti-
ve l e (to j G pc:žira lnik in ~ruha lnik o~~nem) , k~kor tudi dru -
ge poj ave in po mnenju Cviji6a gn v t em ni pr e kos il nihče od 
mnogoštevilnih pozne jših r~ziskovn lcPv (J . Cvijič, Zgodovin-
ski pr egl ed raziskov~nja Kra sa ,- Gl~snik g~ogr. dr. v B~09ro-
1u, 1925, zv.11 · ) . 
Na Nem~)f.em · j e, bil mad prvimi r aziskova lci j am ve liki mnt e 111<; -
t i k Le i bniz, ki j e l e t a 1693 oh j .:ivil sv6 je r e zulta t e r a zisko-
vanj Baumann,ov e in Scharzfelč-s~~ jame . · rt~ lij nnski g~log 
Antoni e V~llisneri, ki j e pr vi cpis~l kr~ški sv~t in vrtače , 
- 4n -
je razi skoval pos ebne podzoosko hidrografij e in objavil 
svoje glavno de l o o tem l eta 19~5· (Lezi one accndcmica 
interne l'origine delle Fontane . Pozne j e j e zdravnik 
BalthazD.l' Haquet opisal vso kra ko pojav~, r azen škra -
pelj. Preuečeval j e zlasti Cerkni ško in Cepičko j eze -
r o . Svolje r ezultat e j e objavil v l etih 1778 - 1789 
pod naslovoo : Oryctographia CD.rniolica ( oder phyiri.ka -
lische B3schr eibung des Horzekthuos Kxo.in, istrien 
und zuo Theil des bcnnchbaten Landor) 1 Leipzis 1778 -
1789 in Physikali sch - politische Reise aus den dina-
rischon, durch di o julischen! cnrnischen, rachischen 
nach den norischen Alpcn, Loipzis 1785. Hidrografsko 
raZl!lere Cerkniškega polja kjer s o j o v letih 1704 -
1714 stalno zadržal a voda in j e no.stalo j ezer o , j o 
zel o stvarno r aziskoval tudi Thobias Gruber, 
1) Girooetta U., Jono i pccine sr ednj e Dc.lnaci je, 
Glasnik geogrd . dr . v Bgdu, 1923 zv.9 
2) Poljak J., Pocino Hrvntskoogn Kx~a , Prinodoslovna 
istraživanja Hrvatske i Slavonijo , Zagreb, 1913, 
zv. 1, 3 in 15. v 
4
3) Tudi Kxška. j ooa in Sepič ev kcvdrc nn Dol enjskcc 
) Sicer univerzalni genij, v gl nvnen znan kot sood-
kritelj integralnega računo. ( op .ur.) 
5) Brat graditelja. Grubar j evega pr ekopa v Ljubljani 
( op.ur) 
6) Brie f e hydrographischen und physikalischon Inhalts 
O.US Kxain, 1781. 
IV . ~er!.n -o'n' zlr.t <M r~~v v Bol -~i' i 
Juni; - 1 ~?4 •:; bil v l<r -"' " .... ~-·· ·) u !~ rlukovo I V . 
. ~c~n . T:'o:ni ?.1. }t ; r•1 r,e v i z :;ot. i li"·i;i - nih ·_,.. · v · U·' ,_ 
l •<: i l o S"' ,, 0 1.-0 , c;0 - l!I r ••v :tz Bol·~-ri„io in rio 
"Ct T'lt'!)Gol':t n1 , ov h-.: .... a, 'JJ)R .r·1 cF !J\r~ , Hol:ltini _; i ,.. Sl!'RJ . 
Ju· os l -vi i o co z r·i.«'l').li : Il r'l'.'" 1". J ..,.n" z ; Jur -1;:- J orko , 
Jurc" i ?' L -r1rn ( '..lZRJL) ,~or-~in 1loyll.': in _{·fo ( ,ZnJ Kr . ) 
V "''Jtih "n')h Sf"O :;j o~l:;cl li tri i Ti1 r l oboi~ 
~'o:lbo.· i1 i.. i l iz,.. zif'.o rt<l"io}st• .ivn , zn ". ,ir • • 
o .... o n . 
- 5 -
Jože Pirnat 
Nora tehnika raziskovanja vertikalnih odsekov v kraških jamah 
(bolj in manj resno razmišlanje o žimarjih) 
Za uvod kratko pojasnilo. Žimarjenje (sinonimi so: ciganje, 
brez lestvic, samo z vrvjo, šviganje z žimarji itd.) je 
nov način raziskovanja brezen. Potrebujemo le vrv in vrsto e-
nostavnih tehničnih priprav (imena in opis sledijo), ki j i h 
vpnemo v vrv in jih lahko drsamo, potiskamo, vlečemo, cukamo 
ali porivamo po vrvi v poljubni smeri. Z omenjenih priprav vi-
sijo vrvice ali najlonski trakovi, ki zavozlani v zanke omogo-
čajo stopanje vanje ali pa obešanje za plezalni sedež. S smo-
trnim in do neke mere inteligentnim premikanjem teh priprav in 
hkratnim držanjem ali visenjem v zankah se lahko pomik~o po vr-
vi navzdol ali navzgor pač v skladu z našimi hotenji. Ceprav se 
takšno gibanje po vrvi zaradi specifične tehnologije razli-
kuje od elementarnega gibanja naših praprednikov, pa je vsaj z 
estetskega vidika zelo podobno gibanju predstavnikov nam naj -
bližje vrste. 
Zdi se, da je prve klice žimarske kuge zasejal eden izmed 
pionir j ev alpinizma, K. Prussig, ki j e izumil ti.prussigov vo -
zel (skica) , pomožno vrvico, je na poseben način ovil okoli 
pleza±ne vrvi, toke da j e lahko neobremeAjeni vozel pomikal 
po vrvi navzdol ali navzgor, obremenjen ~zel pa se je zadrg-
nil in :ustavil. Alpinisti in jamarji so ga uporabljali le v 
trenutkih, ko jim je bil konec fizične eksistence že tako 
blizu, da so se hrabro obesili na vrv in jo skušali po njej 
čimhitreje pobrisati na varno. Rokovanje z vozlom je bilo 
nerodno in omenjeno pobrisanje je tudi za pre~lašene plezal-
ce trajalo predolgo. Zato so v Svici izumili zimar, (skica 3) 
tehnično inačico prussigovega vozla. 
Naslednjega krivca pa najdemo v osebi alipinistn Diilferja, 
ki je iznašel spust ob vrvi. Vrv j e namotal okoli telesa 
in noge in se spustil,po steni. Trenje vrvi ob t elo pa 
je bilo zelo boleče. Ze v zgodnjih časih so poskušali izu-
miti kaj drugega. Vrv so navijali okoli: vzponk, kladiv, 
posebnih priprav ... vse zaman. M3Ilovri ~z vrvjo so bili 
prekomP.licirani, vrv se je krotovičila in smodila. Problem 
so rešili francoski jamarji, ki so že zgodaj ugotovili, 
da je navzdol veliko udobneje po vrvi kot po lestvah in 
so zato izumili desonder (skica 1) do sedaj eno najboljših 
priprav za spuščanje. 
Z žimarjem in desonderjem j o bil led prebit in podobne 
pripravice so začeli izumljati vsepovsod: Nemci so izu-
mili klemo, Francozi žimar Pctzl, (skica 3), Italijani, 
gibbono, križ nnca med desonderjem in francoskim ž,ioarjem, 
Američani gibbse, (skica 3), celo konservativni Angleži 
fišor itd. itd. Znano in splošno priznano dejstvo je, da 
že zadosten tehnicni razvoj determinira pojave po svoje, 
v pozitivni nli negativni smeri . Prav to se j e zgodilo ob 
- 6 -
poplavi omenjenih priprav. Kuga žicarjenjo. je epidel!li.čno o-
grozila ri>dilično klasiko aJ.P_nizca in jacarstva. V gorah 
plezajo nekateri plezalci le š e po vrveh, v jonah pa jo 
izginil lik jonarja pri petega na ozki polici, vsega premra-
ženega od celodnevnega čakanja raziskovalcev, ki nekje na 
dnu jane pobožno preDišljujejo o prijatoljih, ki so zanje 
žrtvujejo na stojiščih. Vrv, t otec na katerega prisegajo ži-
carilti visi žo v vsaken breznu, po njej pa so preganjajo 
redki tropi zagrizenih žicaristov in dokazujejo razvojno 
teorijo o poreklu človeka. 
Kuga žinarjenja ne poznn državnih coja. Prišla j o potiho, 
polzečo. Nič voč ne ponaga, zastrupljeni scol Moraco s to-
koc svetovne speleologijo in začeti z žicarjenjen, da bono 
vs.:i.k enkrat dosegli svetovni nivo v pobijanju po jacoh in 
razbili idejo o tovarištvu in pjrijateljstvu pod zocljo. 
Slednje najbrž za nas Slovence najbrž no bo tako težko, saj 
St:lo ZR-dnjo čase tudi pri jonarjih pokazali ka j jo individu-
alizeB, rivalstvo in nefair-ploy. 
Kako in s čin pri žinarjonju 
Kaj potrebEjCOO 
Vrv 
Vrv precor 9 -11 co; Nylon, tip Edelrid, Edelweiss ali kate-
rikoli drugo vrv, ki ustreza zahtevac komisijo UIAA. To na-
vadno že piše v prospektu za vrv . Vrv oora biti nepoško-
dovana in ne starejša kot dve ali tri lota. Nikar ne no-
sige glavo naprodaj na vrveh dvocljive vrednosti. Nove vr-
vi so prva, žal tudi najdražja postavka pri žinarjonju. 
Klini, kladivo, svedrovci, zago zdo . 
Ponožne najlonsko vrvico ali najlonske trakove. 
Plezalni sodež. Znani tipi s o : Desoaison , Casso.in, Canp 
:i.It. , Edelrid itd. 
Desonder in dva žinarj~ za posncičnega žinarista. 
Zaželjono je, da žicarist prezira snrt in da ga ni strah. 
Duška pa si 1<1hko daje s kričanjeo, jodlanjeo, prokli-
njanjec ali k.:i.kšnin drugin načinoc pocirjonja razvronih 
živcev (npr. s preštovanjca kacnov, ki au v k.:i.kšnca kru-
šljiven breznu ~rčc oino glavo) . 
K.:i.ko navzdol? 
Ko prideno do brezna, vrženo vonj kacon in ugotovi.no glo-
bino. V skladu s ton podatkon vrženo v brezno vrv ustrez-
no dolžino. Priporočljivo jo, da ti gornji konec privcžono 
za kakšnoj stvar„ ki no ko.že izr·o.zitojši teženj po gibonju 
v scori učinkovanja faktorja 9. No. spodnjem koncu vrvi na-
redico vozel, v i dniški ali ?rosto , ki onoaogoči spuščanje 
preko konca vrvi, kader jo ta zaradi nnpačno ocen~ene glo-
bino pr ekratko.. Na vrv vpnooo des ondcr, nanj sedoz in so 
odpeljano navzdol. (skico. 2). Če nas razua ni še povson 
- 7 -
zapusil, glejoo , da ne valioo navzdol prevelikih skalno.tih 
objektov. Ko prideoo do dna, se odpneoo in se odpravioo, ka-
oor nas vodi pot. 
In koko navzgor-Ž 
Poznono vrsto tehnik, osnovne s o štiri. Značilne pa so ti. 
individualne inačice, ki so nepopisljive in jio je skupno 
le preklinjanje, ko se izkaže, da ta in ta inačica ni ta-
ko dobra kot trdi njen izu.oitelj. 
Štiri žinarske tehnike : klasičen način 
način s plezalnin in vo.rovalnin 
žinarjeo 
način "glista" 
način z ODeriškini gibbsi (džipsa-
njo) 
Klasičen način (glej skico 4) 
Uporabljajo ga alpinisti in nekateri oanj pr osvetljeni jo.-
na.rji. Dve žico.rjo. obesin".l ne. vrv enega za drugil:i. Nanju 
erivežeoo Stopno zanke in Šo varovalno zanko no. zgornji 
zioo.r. V zanke stcpano s sprednje :tli zadnje strani, ali 
pa naoesto zank naredioo vozel bičevnik. Ta j e dober, ker 
ne pada s čevljev. V::irovc.lno zonko vpnooo za pas ali za 
sedež. Plez:mjo je preprosto : zgornji žioar nazvcigor, za 
njin zanko. in nogo., prestop no. to nogo , hop navzgor, še 
drug žino.r navzgor, za njic zanka in noga. itd. itd. Na-
čin plezanja je upora.bon toki:· v zraku, kot ob steni, je 
pa počasen in utrujajoč. 
Plezalni -varovalni žinar (glej skico 7) 
Navadno upornbljano žino.r zno.oke Jiin:ir in žioor zno.oke 
Potzl, lob.ko pa kategegall:mli. V zgornji žinlll' vi:inooo dve, 
enako dolgi stopni zanki. Drugega vpneco v pl ezalni se-
dež, in ga s k.ratko vrvicJ priveženo okoli vratu. Nič 
strchu, zanesljivo ne bono viseli na vratu, vrvica nao 
bo le pocngala vleči žino.r navzgor. Začneno s teo, da se 
obesino Bo. žioar na pasu. Skrčino nogo in se s ten obo-
sino na spodnji žinar, gornji žioo.r potisnemo navzgor, 
vstaneco i~ počepa, pri čecor gr e žino.r v pasu nazvogr, 
obesico se nanj itd. Nil.Čin ~lezonja j e uporaben povsod, 
je hiter in n.i utrujaj0č, pr obleni s~ pojavijo lo na 
oestih, kjer je vrv tesno ob steni in se ne noreno odri-
ni ti od nje. 
Glista (glej skico 5) • 
Način jo uporaben le v zraku in volikih vertikalah. Zioar 
pripneoo za po.sin na zanko tesno ob čevljih. Vsto.nooo na 
spodnjeo žicro.rju , obvisino na zgornjoo, skrčico noge, 
vstaneoo itd. itd. Zelo hitro , nalo naporno za nogo. 
Aneriški gibbsi (glej skico 6) 
V principu inačica gliste. Potrebujooo dva gibbsa (aoeriški 
pnt ent žinarjev, ki hih pa pri nas žal ni, nadoccstioo jih 
lDhko z drugioi tipi) in varovalen žinar. Prvi gibbs ~ritr­
dioo napr. tesno ob desni č evelj, drugega tesno ob levo 
- 8 -
koleno, nanj pritrdioo stopno zanko, ki jo podal jšooo do 
?odplata. Varovalni žioar pritrdioo za pas. Navzgor gre e -
nostavno, naoestitov gibbsov ooogočo. izoonično preoikonje 
nog ob vrvi navzgor. Način je izrodno hiter, prioeren pa je 
le za večje vertikale v zrclcu. Ob steni je plezanje z gib-
bsi nprijetno. 
K~e gre težko? Kdaj tudi zagrizen žioarist preklinja žioa-
rJe? 
Ocenili soo osnovno tehniko žioarjenja. Zdaj pa so na vrsti 
probleoi kot je napetost vrvi, ži.oarjjenje ob steni in čez 
previ se, robovi, roglji, poči in zajede v breznu, ki raz-
gibajo estetski videz brezna in no.rede žiDarjenje bolj ve-
selje in zonioivo. 
Prvi oetri po vrvi s o zonioi vi tudi za nežioariste . Žinati-
st se še ni ogrel in se obeša po vrvi počasi in okorno. Zi-
oarist se dlje časa trudi na tleh, vrv pa se razteguje in 
se noče napeti. Zaradi ohlapno vrvi ži.oarji ne tečejo glnd-
ko , žioo.rist vleče za seboj še vrv, v zoošnjavi vrvic, vpo-
nk in vrvi pa revež ne ve, kaj naj bi potisnil, porinil 
ali natec;nil. In še druBi žioaristi so dovolj blizu, da 
si lahko ogledajo njegovo indiviuualnv inažico in dobr o-
nanorno ~a zbadajo . Teo težavoa se izoe;neoo tako , da vrv 
prvih dvajset ali trideset ootrov žioo.rjenja teooljito nn-
pneoo. Lahko j o <!ržioo , privežooo nanjo nahrbtnik, kapnik, 
kaoen itd. Kaj pa zadnji? Najbolje je, da se prve oette 
ko jo še na tleh prebije kD.kor vo in zna. Kv pa je vrv 
dovolj napeta naj nanjo obesi kakršenkoli predoet, km ga 
je sootrno pot egniti iz brezna (nahrbtnik, lestvice, vrv). 
Ce tega nioa, bo pač preklinjal in vlekel vrv skozi spod-
nji žioo.r. Dobil bo dovol j izkušenj o trpljenju posled-
njeca žimarista in bo to cesto ob podobni priliki pr epu-
stil svojeou prijatelju .. 
Nekateri žioaristi prav patološkv sovražijo žioarjenjo ob 
steni in se začno potiti brž ko z~ledajo vrv ob steni. 
Ob steni se najbolje obnese način zioarjonja plezalni ži-
mar - varovalni žioar. 9 Ioano pa la eno zanko v kateri 
stopico z ono noGo, z druco nogo pa plezono in se odri -
vooo na oestih, kjer je vrv tesno ob steni (elej skico 8). 
Najbrž ni žiDnrista, ki ne bi sanjal o okr ... cleo in glndkoo 
breznu, brez r ogljev, robov i pd . svinjarij, ki hitro za-
greno užitek žioarjonjn še tako HR-f!rizenoou. Zal so t o ros 
saoo sanje, v resnici pa s o brez-,rav boeata s teci stvar-
ci. Vso bi bilo šo dobro, če bi t o le oviralo plezanje, ve-
ndar začno vrvi ob ostrih r obovih, r ogljih, razpo~o.h itd . 
spreoinjati svoj zun;inji videz v BOeri izrazov kot so nacu-
fanost, pretrganost, preguljenost i pd . To pa je covolj, 
da še tako zae;rizenoi:u žioaristu zleceni kri v žilah. V 
trenutku se v njen zbudi nagon po sonoohronitvi in v oo-
žgonih so o u izbirstri ena saoa želja - čicproj pr eko , 
nesna nacufanosti, pretrganosti, preguljenosti i pd . 
w 
"" ~
~ 
o "' „ w 
~ 
< " z 
w 
~ 
w 
~ 
z 
w 
PRUSSIK - OV vozu 
3 
~ ;;; ~ 
I N 
..:: 
~ ! 
~ 
~1 
,; 
~ 
$ „ „ „ 
o 
:1 „ ~ · < "' N l: „ „ 
:> 
„
w 
~ (,) „ 
.,.,, 
„ 
< 
l: 
..... „ 
..... 8 
IO 
/ > „ > .... 
< z 
·~ . -
" N o 
I EB r-~ ® 7 •N 
- 9 -
Zato pazino, koko napeljujono vrv po breznu. Lestvice (7edo 
lahko preko r obov, r ogljev ipd . , vrv pa no sne. Na tllkih 
oestih vrv še enkrat pritrdi no s klinon , svoc!rovccn, zaeo-
zdo cli koko drugo.če . Vrv nora B:i ti čiobolj noro.vnest, in 
mno kritičnih oest. Res je, <~a nao te pri prave vzaoejo več 
čo.sai a nao bodo prihranilo vrv in, t o j o noj>rž najvažnej-
še, zivljenjo. 
Če no c;re erusnče, pa vrv no. kritičneo nostu zo.ščitico 
no.p. s kolesarsko zračnico , plastično cevjo , ali po. j o 
napeljcno pr eko škripčka. Zavcdajoo se, da nac pri žinar-
je~ju življenje res visi na eni so.ni nitki! 
Problenov z žioo.rjonjco j o cela vrsta. Najbrž ni žioari-
sta, ki bi s toko lllhkoko obvlo.cal žicarjenje, kot sedaj 
prezirano, plezanje po lcstvivah. Ugotoviti noro., koko 
c!olgo zanke so zanj najboljše, no. kokšen no.čin bo vzpe -
njal vponko , kateri plezalni s ede ž bo ioel itd . Torej 
VDsta problooov, ki jih naša žioaristično. ~enero.cijo. us-
pešno peoneuje po načelu vaja tlel a oojstra. 
P.S. 
Ni je raziskovalne tehniko v jaccrstvu, ki bi vzbudilo. t oli-
~o vroče krvi in žolčnih prepirov kot prav žioarjenjo. 
Ziaaristični preroki navajajo vrsto o.rcucontov : kot so : 
oanjšo. teža oprene, oanjšo r aziskovalne ekipe, hitrejšo 
r aziskovanje, oanj utrujenosti itd . Nasprotniki pa na-
vajajo saoo dva : varnosti pri žioarjenju ni, in da se bo 
jaoarstvo pro.v zaradi žino.rjenjo. izrodilo v individualisti -
čno rivalstvo pri r aziskovanju. Prer oki odgovarja j o , da 
se ljudje pobijajo po jo.ooh zaradi lastno nounnosti, no 
pa zaradi strganih vrvi . Ko.ko na j sedaj presodico, kdo 
ino. prav?~ Dolona preroki, del ono. nasprotniki. Mi pa na-
redioo po svo ji pr esoji, če ico.oo dovolj dene.rj o. , da boco 
lahko kupovali nove vrvi, lahko žioarino kolikor ncs je volja, če 
ga pa nioaco , booo plezali po lestvicah, žinorske užitke 
po. si booo privoščili nap . v viliokocorskih jaooh, kooor 
je lestvice težko prinesti. 
Ob 85 . letnici je ne~ član P&vel Kunaver prejel plaketo 
er. Jožeta Potrče za svojo dolgoletno delo z m,&dino v 
okviru taborniško in ostalih organizacij.Pridružujemo so 
čestitkam! 
Ob dnnvu JLA JO naš člsn Jurečič Jožko prejel za razvi -
janje dejavnosti, pomembnih za SLO knjižno priznanje. 
Čestitamo! 
- 10 -
M. Puc 
Obisk španskih jamarjev iz Barcelone 
Prve dni septembra letos nas je obiskala skupina sedmih 
katalonskih jamarjev iz Barcelone, članov jamarske sekcij• 
Agrupacion excursionista cataluna. Ogtledati so si hoteli 
predvsem naše najbolj znane in najlepše jame, saj so bili 
v Jugoslaviji prvič. Ker smo lotos sprejoli seznam 64 jam 
ki jih lahko obiskujejo tuji jamarji, smo j i h poslali 
najprej na notranjski konec, nato pa na Klasični kras. 
Jožko Pirnat jih je popeljal v Križno jamo, aakov Ško -
cjan , Planinsko jamo in Najdono jamo, ~az sem pa v 
See ano, kjer so videli Lipiško jamo, Vilcnico. 
Jože Gustinčič nas j e povabil na terc.n v hotel pri Li -
pici, prespnli pa smo v ranokar pokriti koči pri Vile -
nici. Naslednji don smo šli v Divaško jamo, nato pa v 
kip pri Pivki jami. Nato so šli sami v Kozino, kjer 
jim je Lojze Počkaj dal vodiča po Dimnice, Medvedjo.lj 
in Martinsko jamo. Udeležili so se še Modrijanovogn me -
mori ala pri Planisnki jami, nato pa so zadovoljni od-
peketali proti sončni Španiji. 
Pokazalo se je, do. jo zn manj zahtevne jamarske skupi-
ne s eznam jam več kot dovolj. Veliko lahko vidijo, 
lahko se tudi naplezajoin pomažejo, če hočejo . J::un 
v Sežani in Kozini so se pokazcli sposobne za vodnonje 
tujih skupin po jru:ioh , le prjo jih je potrebno obve-
sti ti. Kor šo nimro:io pravilni.ko., smo zaenkrat postavili 
edini pogoj , da plačajo vodiču hrano in druge stroške , 
vendar bo nujno treba določiti fiksno tarifo za vode-
nje po jo.mah. Izkazali so se tudi kot dobri gostitelji . 
Svoji glasili nta za~ela izdaja ti poleg JS PDŽ tudi 
Slovenjg1aški in rakovški klub.Prvo so imenuje Jamar, 
drugo pa Podzemski 1•ak.Čcsti temo in jima obenem želimo 
pogosto izhajanje! 
- 11 -
POROČILO O RAZISKAVAH V JAVORNIKU IN SNEŽNIKU 
Da bi popestrili društveno del ovanje in k~r j č na om..?nje -
nem območju zij a l a "jomarsk~ pr~znina•, smo s e na občnem 
zboru f ebruarj a 1972 odločili , de pričnemo izva j a ti r a zis-
kovanja na s~v~rovzhodnih pobočjih J avornika in Sne žnika , 
kj ~r smo prič~li r ekognc scira ti že l e t o popr e j . rtE:zulta t i 
so bili izredno ugodni, pa č~prav j ~ bilo del e še d~ ldč 
od sistE:matičneg .:i . Za t o bomo raziskovanj~ no t em o~mcčju 
§~ i ntenzifi cirali . Ke r dan s n~ mor~mo podati š~ kompl~k­
sna jših zaključkov, si cgl e j mc s runo r e zulta t e t&r~nskih 
r .:.ziska v. 
3 5 O ~ V e 1 i k o v o 1 č j o j o m o , K5445 59/ 
5070 86 , NV 615 m, J avc rnik, s pv<lnje kr e dni apne nci . D 69 m, 
G 30 m, B/. Eks : 14. 5.1972, DZRJL; odgovor en F. šušt~ršič . 
Jmu l &ži v nekakan jarku, v~rj ~tno prelomn~gc na stanke , ki 
r~že pvbočj~ J cvo rnika i zpc:x:! M.'llc !Qvni i n se izteče v 
Cerknišk.:c l a ze , Vbcr! vanjo j .., novpičnc c.lprtin.:itrikc tne 
v.'Jlik~ , katar~ osncvnica v sm~ri E - W meri kakih 10 m, vi-
šino pravokotn~ nanjo p~ skor a j 30 m. No se ve rnem koncu ob 
vrhu trikotnika S<:! Že melišče pr av do vrho , kj er s e. br a z t e -
žav s pusti mo 25 m gl oboko pod cca 15 m visok in 10 m š irok 
porta l . Tu se prične kaki h 40 m dol g r vv pr e ce jšnjih di-
menzi j, ki po go ža l pr e kmalu zopr & čelni podor. Po t l eh 
j e vseskozi podorno skalovj e , de konca aprile pa tudi l ede-
ni kcpniki. Znt o ni čut!no , rla j~ redkokj~ po stenah opazi-
ti začnj .o: ostanke nekc.č bc.got >- osig.:-nosti. 
J ama je ostanek večjega vcdor ovnege rov~ , ki j e v~rjetno 
na jvišja e t aža nekdanjih dot okov v Rakov Škocjan. Dones pa 
j e po svo j (:.111 značaju tipično l er!enico . 
3 5 O 5 M a 1 a v o 1 č j ~ j ? m o . K 5445 56 / 
507J 76. NV 645 m. J ovornih, s podn j ekrEdni apnenci. O 10 m, 
G 13 , 5 m, B V 10 m. Eks:l 4 . 5 .1972, DZRJL, odg . : Šušteršič. 
J ama l e ži v pobočju J evorniko , kekih 100 m nad Ve liko Vo l-
čjo j~mo . Vhod j e 2 m ~ 4 m v~lika navpično odp~tin~ , ki s e 
navzdol zvonasto š iri „, cool l) m v..ilik pr o s t or nepravilnih 
cblik . Dno j & podcr no , ka ki h nadaljeYonj pa n i videti. 
Br ezno j e v~rjetno kor~zijskuga nastnnka , delno pa g~ j~ 
pr uoblikcva l podor . 
3 l 9 7 B r ~ z n o p r i 
K 5440 16 / 5~67 16 . NV 1054 
n~nci . o 15 m, G 214 m, O: V 
DZRJI , 3. a . 1972 DZRJL, tlOSS . 
O g 1 G n i c a h 
m, J evornik, s podnje kredni op-
190 m, N 24 m. Eks. 14 . 5. 1972, 
OJg . :R.V?r bovšek, D. Chucker. 
Dr~znc l e ži dubrih l~~ m pod cesto , ki vedi z DG!:>e l e.gc kam-
na no Količ . V ~ližnji okolici ~r~zn~ s~ z neka j j ns odpi-
rajočudoviti pogl~di ne Zadnji kraj in Cerkniško j e zer o z 
ok~lico. Dr e zno nam j~ poka za l Marjnn Ko liste r z Jurešč, ki 
j u dober poznava l ec j avorniških gozcov . 
Vhud v br e zno j e kollll!lj 2 x 4 m vs liktl pot~olgasta odprtinn, 
ki r~ži v strmi st~ni manjš~gn kotliča . Dr e znc samo j e iz-
votlj eno pr avzapr av v gr ebenu, ki loči t o kotlič od sosed-
- 12 -
njc udornice sr.:dnjih dim<o nzij . · Tčlk<:-j pc(1 vrhom S t br e znu 
r azširi, t ako d<l l eti vonj vržen kr.men br e:z oc'~ojev cci; 13 
sekund . V gl obini ccc 20 m s~ po j ovi slep , ki j E bil me j a t o-
ko močan, de s mo mcr a li r oziskcvanje pr ekiniti no g l obini 
150 m. Vhodni j a š;,ko j o g l obok 190 m. Dno j e okrogl o, po njem 
po l e:ž.;a kamni, na večji cel pesti, t l:!r iv<>ri - pr eostanki v 
br~zno pad lih hlodov.stene vhcdnego j ~ško ~o vačid~l ge l e , . 
Sef!l ~n tja pa jih l e kres e sigcvi bol dnhini, cd ka terih me ri 
največji cc~ 30 m. Tih nad dnom prveg~ j ~ško zija spc0nja 
b r e zno, kamor p~da vedo v novem slapu . Do vodne g l ndina j e 
bilo 3. avgusta 14 m, čez t eden dni, ko s e j e v bre zno spu-
stil potapljač, po j~ vod~ upndl o za 10 m.Dno drugega j nška 
j e b ilv t edaj kopno , 1 .vodčl ki j .a pndt:l o v br e zno pa j i;. poni-
kol o v n~prehodnc špranj ~ . · 
Dr e zno ,j e tra nutno s svo jimi 214 m gl obine na j g l oblje v j a-
vorniško sne žnišk,._m rn.:ls ivu, s sv~jc v.;,rtika l c 190 m ?-' se 
uvršča med pomembn~jše vertikal~ v Jugcsloviji • . Raziskavo 
močno ovira slap , ki l e ob suši t olike oslabi , da j e v br e z-
no s pl oh mogoč~ . Včasih j e t nko močan; da se bučDnje sliši 
celo na pr osto . Za t o vlado m~d okcličani prEpričonjE , do j e 
v zve zi s Cerkniškim· j e ze r om. 
3 41 3 " Sn e 1ž ni c e ·o b Ju r j ~ vi c a s ti 
K 5460 7'1· / . 5048. 5& . NV 1355 m, Sne žnik, s podnj .:-kredni :ip-
nenci. D 30 m, G 50 m, O: V 30 m. Eks.5.10 .1969 IZIU<, 4 . 8.1972 
DZRJL, odg . ~ E . Pr e ti"le r, M. 'Štruke lj. 
J cm6 zija z ve likim vhodom tik Jurj ~ve ceste z Le skove doli-
ne na Gomnojc.; . Običajno, j e skor .::s j do pol ovice · pc.lna snega . 
Ob t .::skem stanju jo ja pomladi 1972 r oziskovo l JK Rakek, ki 
pa ni dosege l dna .Vhod v jamo j e navpična odprtine v obliki 
črke u . Ce l otna dolžino zna š a 30 m, širina pe do 10 m. Nos , 
ki deli '-bil kr::ik.:1 jem~ j e ·~olg 15 m in š irok 4 do 1, S m. · 
NNE krak br e zna j o& širok C.o (Vi m, ENE po j e ožji, s a j ne pr e -
s ega 4 m širine .ENE krak j e g l oook 30 m do 40 m, NNE po de 
50 m. Globina centr;:iln"'gc d4=l a j ame zna š 11 cc:: 40 m. l?odcrno 
uno se dviga proti w. Dl oki so pr av gi gantskih izm~r in iz-
virt j o iz doka j sve žih 9dl omov v steni. Avgusta se naha j a 
snežišče l~ v južnem d~lu jam~ . J amn j ~ koro zijske br e zno , 
na stll l o ob , dvah vzpor ednih pr e l omih, V<.ndar pa j o j e močno 
pr eoblikovalo krioklostično krušenj a . Bi o l ogi s o našli v nj~j 
23 Leptodirus hc.che nwart1, · 1 Ast agobius angusta tus subsp., 
2 Dathyscim6Lpbus s pec • • 
3 5 0 6 0 r C Z n O · p O a n a d 1 i Š Č k O m 
K 5445 '.) 2 / 5071) 00 , NV 61 '.l m, J avornik, s p0dnjekredni ap- . 
nenci. D 4 m, G 22 m, O: V 19 m, =ks. 14 . 5.1972, DZRJL, odg .: 
Rado Smer du . 
Dr e zno s e j e 0t!prlo pr ed dobrimi 15 l e:t i pri gr adnji J avor-
niške c~st~ •. Ker bi l ahkv k~o.pod~ l vonj, j e ogr a j 0no z bf>-
t onsko ogr a j o in ga j a za t o l ohkG na~ ti. Edini j c šek j e zna-
čilno kor o zijskegzi na s.tcnka,vPlik cca 2 x 2· m. Na ~nu j e 
manjša sob ica s ~Jdornim dnom. Tu l~ži pr ece j ~dponkov, ki 
jih v br e zno me~ejo gozd~rji . ' · · · 
- 13 -
3 6 5 ~ K ;;i p e_ l i c ~po 1 s p . L ~ n č ~ j s k O 
c ~ s t o K 5454 37 / 5~52 39 . NV ~O.S m, Sne žnik, soodnj~­
kr~dni npnenci. o 7 m, G ~ m, D: /. Eks.: n .1n .1912- nzRJL, 
cdgovor~n: F. Šušteršič . 
Jam~ l~ži kc kih 5~ m pt)d spo~njo L~nčrjsko c esto sreni orja-
ških škropl'lj, da j e j ? k , r · t e> žko Ot'oziti. Vhod j r:- V<- lik 
2 x 1,5 m in vodi pr eko n~ k ,j skr kov no po~crno dno m3njš~ 
dvor.tinice s koma j 2 m 'l<>bE-lim stropr;m. Vsf- kllž"1,„l'l j E' ves 
prostor z0~nji ostanek skor a j pcvs~m ZJsut:~a hr E'zna pr e-
ce j šnjih dimenzij . 
3 6 5 1 D r e z n o o r i s p • L ~ n č ~ j s k i 
c .; s t i K 545~ 75 / 5" 52 20 , NV l ')'13 m, Sne žnik , s per-1-
njekr~dni a pnenci . o 5 m, G 12 m + ?. D: v 12 m, Bks. : 
3. 11 . 1972 - DZRJL, u~g . : F . šušt~ršič. 
3r e zno zij , tik c~st~ v 1ost1 n~r~zčl~nj ~nem pobočju, ki 
se stl"llY.l souščc pr oti L~skovi ' 1lini. Oz ~nčeno j e že v N"l -
vak~vi karti br~zen in j em v Sn ~ žniku, v~n~ar no dosle j ni 
!:lilo r ,-gistrironc . 
Zgornji del brezn~ im., znDčil~n tloris v chliki črk~ H, 
postovlj f>ne v smeri UE + S W. V• n·'.nr o:i ž e> pc nek~j rnE>trih 
prevlnda SE krck. Ob njem s~ pcvs~m n~vpični jaš~k leč~ste­
ga tloris~ spuščn no glo~ine 12 m, kj e r j e čep iz ve jevj~ 
in okleščkov. Kc-men, ki gil pr <.>vi 1no vrž.:mc m'='d ve j ;;imi, s e. 
kot a li š e dalj e v g l obino , ki r~ v~rj etnc ni velik~ . Spo-
tlnj i ~E=- 1 11r c-znn me-ri 5 x 2 m, Nnst.-.nk:i j e značilno kor ozij-
ske-g;:i , ob •'v~h vzp->r (>dnih pr· ' l nmih. 
3 5 1 7 D.r ~ z n c III n a f. P r ... o r c t n r. 
d r o 9 o , K 546~ 33 / 5'140 05, NV 11~5 m , Sne žnik , so~­
dnjekrer.ni "Pnt=nci . Eks. O.l" .1972 - DZRJL, odg : Šušt~ršič. 
Cr e zno se ~ele cv:lpi~a. ~r~e.vicorn<' j ~ gl cboko cca 2"' m. lb z-
iskavo bo možno še l e čez nekn j l , t, kc s 2 bo vho~ k~likor 
t oliko stabiliziral . 
3 6 9 3 D r ~ z n o p r i J u r j e v i c e s t i 
K 5460 63 / 5048 ll ;! , NV l ll 5'l m, Sne žnik, s pOt:'.njekre:r.tni 
apnenci . o 20 m, G 1G4 m, n :v 61 m, N l or m, 24 m. Eks. : 
4. a .1972 - DZRJL, unss-, odg . : štruk.z.lj M., c . SE"-lf. 
!3re zno zijn z nepome.mbnc c ·!:->rtino tik Jurjev~ ceste z LPS-
kcve uoline no G~rn<::njc~ . Olnrlo se j ~ r r ed nek~j l eti pri 
popr ovljonju c est€< . N<inj s0 že pr~t~ l eti paste li pozorni 
bi 0l c9i, ki so r~ziskovnli h ližnjo Sne žnico o~ Jurj~vi c~­
sti (kot. št . 3413 ). Vhc"no br e zno , katerc>gč\ odprtin:- š<? 
n~j l:lolj sr~minjo no .k~n~lski j ~š~k , j ? ~loboko 6" m. Tnm s~ 
mu no zasi gnni }X' lici prirlr uži vzocr <>Ani j~šek, ki f'č' j~ .,r o-
ti vrhu lil? zcort. Nnslei'nj e l'r e zn".> , ki j~ e lips 11st? oblik.:-
z daljšo osje 7 m j e na j pr e j ~notno , not o pa s a ~~11 v avo 
vzpor edno jošk~ . VEčji ima prem~r 3 m. č~ore.v nista poool -
nomo n~vričn~ j ~ l~ no g l obini 13? m mnjhno policn , ki s~o­
r n j ne zns luži t egn imana . Na glo~ini 161 m j e večjo živo-
sklllno pclic:i , od k~terc- j e še 24 m r~o podorneg.„ r' nn . 
- 14 -
14 m nad dnom spodne jga bre zna j ?, večja stra nske. luknj a ,sko-
zi ka t e ro pridemo na podorno dno manjšega vzpor~dn~gD j ~šk~ . 
Bre zno j e korozij skf!ga na s t ank<: i n j ·: n.!lst.:! l o ob dobr o vid-
nc-m prs l omu. Tudi nj egove morfol ogij.:! j e v skl~du z M.iucci-
j evc sheme . JK Rak€k om~nj a po~cbn~ hr e zno ob Meže liški ce-
sti. K~r pa s o r a ziskov :i l i tudi že om~njeno b ližno Sn~žnico 
j~ možno , de ima j o v ' mislih ncš~ br~zno, ~ s e zameš a li ime -
na c .;.st. 
3 6 9 4 B i ~ z n o I n P d P r ~ o r 0 t n ~ 1 r ~ -
g ·o , K 5460 42 / 5048 83 , NV 110 m, S!!Ežnik, spo(.lnj ekr~dni 
cpn~nci. G m, D m, B: V Srn, N 5 m, Eks. :4 . 8. 1972 - DZRJL, 
UB$S, odg . : M. štruk~lj, N. D? llmon. 
Brezno zija z ov~lnim vhcr.cm 0 ,75 x 1,5 m na m.:ljhni uravnavi 
vrh strm<l gc,rp„ . N<ivpičnc s e- spušč:i t'!:i prve- polic.? v g l obi -
ni 8 m. Od t od j .z de nnsleč':nj, pc lice- 5 m, •lo dn.:! po še 
n<:dolnj a 2 m. Dno j e pokrito z gruščem. Tu~i z;:inj j ;.; zn<rči­
l en ova l an tlo ris. 
3 6 9 5 B r ~ z n c I I n o l P r o p r ~ t n c 
d r ag o , K 5~60 60 / 504C. 79 , NV 1070 m, Sne žnik , spodnj?-
kr~uni apnanci. D 4 m, G 35 m, D: v 35 m. Eks . : ~ . 8 .1972 -
' DZRJL,UDSS, odg.:M. Štr uke lj, M. J. Grinst~d . 
' Dr 2zno zij a s poš evnim, do 3 m Vt>likim vhoc1om, ki s~ ž+ po 
neka jrnetrih prev~si v 35 m gl cbr-k j ~šek. Po~~rno r.no j~ ova l-
no , z vi:čjim pr <.>mar vm 4 m. nr e znc j •- knr o zijskeg<' nus t <1nkn . 
3 6 9 7 š i r o k a j a m ~ n o d P r a p r o t n c 
d r a g o , K 5460 54 / 50 10 CA, NV 1090 m, Snežnik , s pod-
njakredni apnenci. D m, G rn , n: V m, Eks . :~ . ~ .1972 -
DZRJL, unss , ol"lg . : M. štrukE>;tj, J. W:." lfor n . 
Dr e zno zi.j a sr„di grape, ki r '<' že pobočje mEd Prapr otno 
dr ago in Kujovičem. žre l o j e v2liko 4 x O m in r czm.-roma pr~­
vokotne oblik<: . Go l s, st-"n<" s0 visok.-: 4 r1o 1 O m. Dno j e . 'po-
krito · z listjem in dr eve snimi r.. <:h li , ki z 11pira j o 'naclaljevo-
nje pod seve rno steno . J om;:i j e 'p?ligonetske g:o! ·nnsta nkn . 
3 6 9 O s n ~ ž n i k o t e 1 p ·o d T r e m i 
k :i 11i č i , K 5457 57 / 5051 l\'l, ' NV 136'l m, Sn~·žnik , 
s peenj ekredni opnenci. D m, G 25· m, n :· V ? m, Eks ::7 . n. 72, 
DZRJL„ unss, odg. : M. štru~elj , M. J. Grinsted . 
Vhod v j amo j e' bo lj .:i. l i mnnj navpična odprtin~ v cbliki sko-
r .:i.j .;.na kost raničnegc trikotnik·'!. . PC' .-1nu l e ž.i v.zčni sm:·g . 
Ob j ekt j Q pbligen~tsk~go n~s~nk.:i. . · 
3 6 9 9 D r 2 z E n C ? ~ o d 
K 5457 19 / 5051 74 , NV 1197 m, 
ncnci in dol omiti . D 2 m, G 3 m, 
DZRJL,UDSS . 0 0.g . : M.Štrukelj, M. 
T r e m i k a 1 i č i 
Sn~žnik, spodnj ekredni ap-
D: V O m, Eks. :7 . 0 .1972 -
J . Grinst ed . 
13ri;. zenc~ zija v nepcs r edni bližini urb rnice s Spcdm~lom v 
kol e ševki ( ka t. št . 2593 ) in so g1 v~rj etno pozna li že · 
člc:ni JS PDŽ. 2 m Vf' lik.:i vh:~l"lna r c1prtina vodi ni: voično 
ePiZNO fPJ OGLEN!CAH 
kat.!t.. 31(}1 
tA + 
40 -
BREZNO oh JUl?JE'll CESTI 
kat . !t. . .3693 
l 
fl 
" 1 • 
- 15 -
nazdol 8 o globoko , kje r j e z l istjen pokrito dno . 
Brezno j e ko r o zijske ga nastnoka . 
3 7 1 O J ooa pod šransl<io gričco 
K 5447 .18 / 5071 75, NV 621 o , JavQ~k · . ~~odnjekredni 
apnenci. Eks. : 25.3.1972. Odg. : F.Sustersic. 
Dva oetra visok in dob or oet e r širok j aoski r ov v odi 
strne n avzdol p r oti s everu. Jena š e ni preiskana . 
3 7 1 2 L u k n j a p o d Šk a n š k i o g r i č o o 
K 5446 38 4 5071 44, NV 600 o , Javorni~, spodnjekredni 
apnenci . Eks.: 2.4.1972. Odgovor e n : F.Sušter:šič. 
Dve vzporednji luknji vodit a v nepr e iskan j onski 
pr ostor. Vhoda sta s e odprla plli. gradnji j nvorriškc 
ceste. 
3 7 1 3 B r c z n o p r i B o z d a r s k i h 
k o č n h , K 5444 45 / 507110 NV 668 o , Javornik, 
spdnj ckredni apn enci . D 3o, G 8c + ?, B: V 10, 
? , Eks.: 14.5.1972. Odg. : J . Joko fčič. 
Brezno zija tik go zdars kihh koč ob Dralkovi poti za 
Jagničerovin vrhoo . 4 o X 4 o velika , navpična odpr -
ti.In j e že v globini 5 o tako zndelonn z okleščki, 
da soo lohko p r odrli l o š e 3 o niže. Ko.cen leti 
med ve jnoi še dalje. 
:1.:iJ.j._s.)c.r.v~ Kanin<' 1'0 i=;~f11ih l•?till 
Av~· uG·i;.: mosec. l S74 smo r.o :J<~ dJllih l.;tih zon~t or-
'."cnizir li rc.zi:-l~ov.-:-n~c n~ K. ninu • .Jolconcno srao r·-
zisk. li no~.o~jc F,k~-r :-mor •11 b= zno, lobo~o 
106 m (P-38). Z čeli ::imo rnziokov•"'l;i novo uoe..::oč ie S 
woa •ort,1.j2c1" j) in C l'i~nic-i n"' K-nin . 
1:2. av„ustovsi-i 21,ci "i :cmo r .zisk. 11 '~8 ·i-::.m .n„j lob;:ia 
je bil ~c om 1n_:i;:,no br3zno F-7>0 . fr:h'l.zofn.ii {lm amo 
tik noi;rt.:-io C n <lli ~ lltO,ki i' ob„t.;.l· vci<~o • lobin', 
venf•.r s11iio z obilno bo r.zctr~liv· . Po n::>d<:l;nih 
:<tirih eksku:-~i 1·11 l~.o ·· c • 12r,· je l.lil. ·oa~=-cne • lo-
bin"· 177 ru • .Ur zno se ·=-;o n v..' l ~ u ie, v <-nfl r :io notrebno 
·.rrt. n.ie v o··ini.l::-0i zlcusili 1} cmo vrt.:inic z clcktri '5-
nirn vrt·lnir.J :-:t ·ojern . i'ok !:!JO obiv.:::.li n nozt<Jji žič­
n i c_,, 1 er jo od ,h'mc ol'.C:t\l 1 n; z ol,i 100 l'l • 
Jurečič Jo<'lw 
- 16 -
Prioo ž Krivic 
TKALCA JAMA 
Dne 23. 8 . 1974 se je ~ri potapljanju v končnen sifonu 
v Tkalci jaoi snrtno ponesrečil Jonko Petkovšek . O r e -
ševalni akciji sen sestavil posebno ~oročilo (5lej P. 
Krivic: Poročilo o reševanju ponesrcnencco. Jonka Pet-
kovško. v otltočncn sifonu v Tkalci joni), tu podo.jal!l 
l e opis novih dolov, ki sno jih r aziskali ~ri iskanju 
ponesrečenca . 
Poe navpično steno sifonske50. jezera na koncu do 
sedaj neznanega dola jo.oe, so nod velikioi bloki od-
pira r ovi ki se strno S?Uščn. Rov j e nest oca visok 
l o l n„ sirina pa se e;ibl je od 2 do 5c. Polec; blokov 
ovirajo pot potapljačen ostanki drves in ve j, ki so 
ponešane s skalovjea . Rov potoka pr oti zahodu, v clo -
bini -18 o in 35 c ocl vhotlai pn se obrne pr oti seve-
r ozahodu . Rov postane tu vecji i n nanj razvejan, ši -
rina je ok:roe 5n , višina 4n . 
Na dnu j e droben pr od in posek, l e vnes so poaoazene 
skalo . Rov je skor aj horizontalen. 90 c od vhoda v 
sifon je no.j clobljo. točko. - 26n . Nato se prične r ov 
zelo počasi vzpenjati i stop pa se nočno zni žo.. Rov 
dobi obliko nizko , a siroko Š!'ranje , knalu se strop 
clvic;nc, pr odnato tlno stroo dvic:;net a . P'>javita se 
skala, ki navzcor popolnona prevlada. Tudi tu so· 
številni ostanki debel i n vej . Iz sifona pr edeno 
v dvoranici, ki jo slična tisti na vsto?ni strani si-
f ona, le da j o strop ni~ji. Sifonsko j ezero j e oval-
ne oblike , široko do ?o· No. broc;u se tlvico. stro podor . 
Bloki s o pokriti s tanko ?lastj~ ilovice in le na 
severni strani &e .w javlja tudi sica. Podoru sledi 
jezero . Str0p nad katerin se spusti slab noter nad 
vot!no clobmno . Rov j o tu ? r ecej velik, a j o skoraj 
do vrha zalit z vodo . Kanal se lc:ui1 razširi. V njen 
je značilno. velika skc.lo., ki cl oda i z vode . Po okoli 
40 o so r ov ostro obrne in od t ocl je še 40 n do pr -
veeo. brcea. Rov j e okoli lOti širok, 5l obina vode ni 
znana . I z vode so po podoru vzpneoo v podr ono dvor a -
no , ki se zopet spusti do vodo . Slec.i 15 o dol co plit-
vo jezer o (5lobina l - 2n), za njin je zelo značilen 
r ov pravilnih oblik (činenzije 8x8 tlQ lOxlOti). Po dnu 
r ova je so.no <!roben pesek in nivkn. Sele r rccej daleč 
od obale s e prične po javljati prve sklo.te , ki sčnao­
on prevladajo . Po podoru s~ vzpneno do sica~t~ kjopice , 
ki pokri vn vrh podor a . Tu s e že <~obro sliši šuoenje 
brzic, po ?Odoru in ilovnaotoo poboču se s~ustino do 
vode . Tudi tu je oivka. Vo~c. jo v prven dolu t ee;a jeze-
ro. (5.jczero ) plitva in nima . Močan t ok vo~~ pa se 
?O j avi iz podor a z l eve st~ani. Rov se nekoliko zoži 
Brezno S - ,{ 9 
KANIN 
I 
1 
1 
l 
,,. -
1·' ,.J 
i 
J f
/ 
111-
! I -------- -----
l>ZRJL 
a~ust-deu1ttber /97't 
- 17 -
(6m) , ·Voda pa pada· v močnih ·brzicah pr elim podornih blokov. 
Od tu naprej teče Rak po levi (južni) strani rova, ki se 
močno razširi. Po dnu so pociolil~ bloki v obl iki skal-
nih plošč. Ob reki se spustimo do sifonskega jezera. 
Severno od sifcna je obhodni rov, ki se odpira nad s trmo 
stopnjo. Kmau se prevesi zopet nazvodol naprej k toku 
Raka. Sli ši se ponovno šumenje brzic. 
Raziskali smo okrog 600 m rovov . Sifon je dolg 150 m, 
rov za njim pa 450 m. Smeri poli gona so merjene s koo-
pasom, r azdalje pa s k9raki, ' po oceni : 2 koraka - 1 me -
t er. Pod vodo so smeri merjene s kompasom, globine z 
globinomerom, dolžine pa z var,1nostno vrvjo. 
Krivic Primež 
Novv-hod v Pol oško j amo 
Po triletnih prizadevanjih so je junija 19~4 pos -
rečilo odkopati nov vhod v Jami za Lašco . Jamo sta našla 
Krivic Primož in Verbovšek Renato ob kartiranju pod 
~rnom.Na jamo je opozoril močsn prcpih,ki jo vol med 
skalno steno in tlemi. Po mcr•i tvah naj bi bilo med 
zgornjim delom P~loške j ame in Jamo za Lašco le kakih 
10 - 15 m,kar so jo izkazalo za točno. 
Z novim v:hodom jo postala PološkG jama tako b1•ozno, kot 
~ama z globino 685 min lep pr•oizkus mo1•itev. 
NepOS.L'edno po odpr·tju vhoda smo raziskali Primonoramijov 
r•ov,ki jo obetal nova odkritja.Žel pa je privedel v že 
znane dele jame. 
Jw•očič J ožko 
tolgoletni arhivar• JZS Šušteršič France jo od novembra 
rg74 r edni član ' Inštitute za raziskovanje krasa SAZU v 
Postojni. 
Pri njegovem pr ofcsionclnom udejstvovanju mu želimo 
SREČNO! 
"" 18 ~ 
Poročilo o iskanju ponesrečenega Jonka Petkovška 
v končen sifonu v Tkalci jami 
Dne 23.e.1974 sea dobi l telefonično obvesti lo o nesre -
či , ki pa se je pripeti la š e dve uri prej . Tako j sem 
obvestil še ostale pDtapljače, člane Pot apljaške sek-
cije JZS . Na sreč~ smo i meli potnplj a ške jeklenke že 
polne , .ker smo se 'pripravljali za potapljanje v Piv-
ki jami . Zato smo lahko izredno hitro zbrali vso pot-
rebno opreao. Ob 19.30 smo bili že pri vhodu v Tkalco 
jamo. Nazzoči so bili štirje potapljači in sicer : 
Marko Kraševec, Pri mož Kri vic, Anton Praprotnik in 
Janez Praprotnik. 
Prvi potopk : Krivic in Praprotnik 
Sledila ~va smeri v kateri je plaval izginuli potapljač 
in napeljala v~.rnostno vrv do globine - 22 o in dol-
žine 65 m od vhoda. Pri iskanju poti v notronost sva 
pregledala š e stranski rov, ki se vzpenja tik za vho -
doa, a se knalu zaključi. Pod vodo sva bila 15 ai -
nut. 
Drugi potp : Krivic in Praprotnik 
Odvila sva vso vrv, ki je bila navit a no 100-netrskem 
bobnu. Za najglobjo točko ( - 26a) se je r ov pričel 
vzpenjati po opložnem prodne.ten pobočju . Prišlo sva 
Ekozi ožino do globine -20 o . 
Tretji potop : Kraševec in Krivic 
Ker se je pogrešani J . Petkovšek odvzal v oddal j enosti 
37 n od vhoda sva natc.nčneje ~regledala ta del sifo-
na. Spustila sva se 40 m dalec od vhoda v sifon, 
in s pomožno vornost:tiid vrvjo , s pofiliranjeo v vseh 
smereh , pravokontno na smer glavne vrvi, pr eiskala 
stene, strop in dno r ova, t er stranskih odcepov . Pod 
vodo sva bi la 15 nin. 
S ten soo por abi li ves zrak, ki je bil v jeklenkah'. 
Zato smo 24 . 8. ob 0.2 h zjutraj prenehalivs pot aplja-
njem in se dogovorili, da booo v Rokoven Skocjanu 
sproti polnili jeklenke. 
~4 . 8 . 
Se istega dne ob 10. uri s~o nadal jevali s potapljo-
njen. Sodelovali so sledeči pot opljadi : Marko Kr~­
§evec, Prinož Krivic, Anton Prapr otnik in Boris Sket. 
Cetrti pot op : Prapr otnik in Sket 
Na konec prve vrvi sto navezala vrv z novega bobna in 
prišlo 125 n daleč, ter 12 o pod površino na drugi 
strani sifona. Potop je trajal 15 minut . 
- 19 -
Peti potop : Praprotnik in Sket 
Preiskovala sta končni del sifona za ozino in prišla 
130 m daleč ter le 6 m pod vodno gl adino , a izhoda 
na površino nista mogla najti. Vrnila sta se po 20 
oinutah iskanja . 
Šesti potp : Kraševec in Krivic 
Preiskoval a sva sifon od ožine (90n) proti izhodu . 
Pregledala sva stene, strop in dno glavnegarova ter 
stranske r ove . Pod vodo sva bila 15 minut. 
Sed.ci potop : Kraševec i n Krivic 
Podrobneje sva pregledala začetni del sifona od dol -
žne 45 o pr oti izhodu in rob sifonskega j e zera . Potp 
je trajal 15 minut. 
Osoi. potop : Praprotnik in Sket 
Po 150 o dolžine sifona sta uspela najti izhod na povr-
šino . Prišla sva v dvorano s podornimi sklani na bre-
gu. Našlk nista nobenih sledov pogrešanega potaplja-
ča. Vrnila sta se po 25 min. 
25. 8. 1974 
Nazvoči so bili sledeči potapl jači : Marko Kraševec, 
Prir:iož Krivic, Anton Prapr otnik, B oris Sket in Renato 
Vrbovš.ek . 
Pri ~olnjenju j ekl enk se je pokvaril konpr esor, zat o 
soo sli v jaoo šele ob 12 . uri. 
Deveti pot op : Praprotnik in Sket 
Od dolžine 40 n sta napeljala novo vrv ob lP.vi steni 
si~ona in ob njej pregledala ves notranji del sifona 
do dolžine 130 o . Ponesrečenca sta iskala 25 minut . 
Deseti pot op : Krivic, Prapr otnik in Sket 
Ker je obstajala možnost, da j e Janko Petkovšek že pre -
plaval sifon sno hot eli natančno pregledati vse suhe 
del e za sifonoo. Najprej soo preiskali vrejšnji dan 
odkrito dvor ano. Pregledali smo še 450 o novega r ova 
v katerem se vrstijo j ezer a p r ekinjena s podori. Na 
skalah, ki so pokri te z blatoo in v dr obni oi vki, ki 
je ob obali nekaterih jezer, nismo našli niti najnanj -
še sledi. V zadnj em delu s e po javi tekoča voda (Rak), 
ki izginja v sifonu. Sifon j e možno obiti ~o stran-
sken r ovu , ki pa knalu pripelje do novih brzic . Pri 
povratku smo približno i zmeri l i novo odkrite del e . 
Preiskali sno tudi sof onsko jezero, a pogrešanega po -
taplj ača nisno našli . Nato sno se skozi sifon vrnili 
v stari del jone. Obenen sno izneril i glavni poligon 
skozi sifon. Dolžine sno nerili z varnostno vrvjo, glo-
bino s globinor:ieroo, soer pa s potlvodnin koo~asor:i . 
Celotno iskanje j e trajalo okoli 2 uri. 
- 20 -
Enajsti pot op : Prapr otnik in Sket 
Ker za sifonoo pogr ešanega potapljača nisoo na.šli , sta 
ponovno pregl ede.la oc vhoda do dolžine 60 o, tako da 
s o bili vsi deli sifona najoanj trikrat natančno preg-
ledani . Potl vodo sta bila 15 oinut. 
28.8.19?4 . 
Tega dne soo ponovno odšli v Rokov Škocjan, da bi 
še enkrat preiskali sifon, a je zaradi nočnega deževja 
Rak tako narasel, tla sploh ni bilo oogoče priti co 
sifona. · 
Pri reševanju in iskanju ponesrečenca so sodelovali 
sledeči ~otapljači: 
Marko Kraševec - 3 pot opi 
Prioož Krivic - 6 pot opov 
Bo:fi s Sket - 6 11 
Anton Prapr otnik - 8 11 
Skupno soo opr avili 23 pot opov . Pri t eo sno pod vodo 
preplavali okrog 5000 n (5 ko) poti in pri iskanju 
ponesrečenca pr~bili pod votlo skupno 8 ur. Vidljivost 
~ sifonu je za prvega ?Otapljača razmerooa dobra (okrog 
2r.i) zn drugega potapljača pa pade vidljivost na oini-
ouo zaradi oulja, ki se dvisuje pri pl avanju in oehur-
j ov izdihanega zraka, ki kalijo vodo . Pravtako slaba 
vi~ljivost je pri povratku ~otapljačev . Zato soo aora-
li oed posaoeznici poto~i čokati vsaj eno uro da so je 
voda zbirstrila. 
V izredni težavnosti sifona, slabi viclljivosti in 
orientaciji je treba iskati vzrok, da ponesrečenca, 
kljub oaksino.lnio nnporoo nisoo našli . 
Poročilo sestavil : 
Prioož Kri vic 
PS JZS 
V ljubljani, dne 29.8.1974 
TKALCA JAMA 
o 100 200m 
Potapljaška . sekcija JZS 
, 9 7 4 
VHO D l'I 
- ~R:i 
~ 00 ······-····-- ' - ~, ~~ :.· :It ... 
brzice sifon 
<-26m. 15 0m> 
• 
P. KR IVIC 
- 21 -
Rado R:u'lešček: 
l?OŠAST LADIRINTA WANDLOCH 2. 
V glavi sem čutil str,hcvit pritisk . Ali s~ mi j e s~mt:J zde-
l J , ~li ?n s~m res~ičnr sliš~l? Poncvn~ sem or isluhni l v 
mrtvaške tišino, ki jo j motil l t šum v -tro nekje zgor a j 
v krošnji st~rega hrastr. . Tor.<i napc jmlj i vi zv0k, ki mi gc 
j t> mal opr e j uje li uhc s, ni v.=oč '?<"'ncvil. 
Ponovno s~m s~ l agodno zl~knil v m~hko tr~vo in s e smehlj a-
j e ~zrl pr oti j a snemu nebu, ki gn j~ motil em s~m dr oben 
nblnček. Kmalu s~ j~ pojavilr blizu njeg, š~ no n~zn tno 
di mast a gmot~, n=t c š , ~n= in še en• . Ni minil~ niti ool 
ur E- , in j a snino n.,,.:?.::snlg?l svodll j e pr ...-krilo vse polne lr lih 
ovčic, ki so se r azpcs=j ·no lovil~ v ozri'.l čju . Muli nor er1ne.-
ži so s .,. z,:i l e t nvoli en v c1r ug0gc i n ponovno o'l':-ija li . Tor::o 
kmolu so s~ zgostili v težk~ svinč~n< chl nke , ki so zokri-
li sončno sv~tlc!x>, t oke dJ s e j e no~ POkrojino začela s pu-
ščati t emn.Zdel c s~ j r- , <la S? rlon nngi~~ prrti v~čeru, ČP­
prav j e mojn ura kJz-lc kcm.ij drugo ur e pcp~l<lne .Smrtno ti-
šina in i gr r narav~ nod meno j sta me z~čeli poč~si uspiva-
t i in kma l u s em se riogr ezni l v fl</)ok s panl'>c orl'vičnikn . 
Iz s na mG j e s or avil dot i k nečesn mrzlega . V s ilni vročici 
sem SG pognal kvišku, ka jti z<l~lo s e mi j e , da so 111>? okl~­
nili ledeni prsti k~ščenP roke, ki mi j e pcč~si polze l o pr e-
k~ obr a ze , vra tu , prsi , dckl~r s e ni ust~vi lo nekj e nad s r cem 
d~ mi j e v gro zi zostcjnl dih . 
Z:ikrohot ol s t>m se n~ vse· grlc , kej ti p<,š;istna l ed?n;i r oko 
ni bila nič drugega k; kor mrzf' 1 v.=.1;.,?r , ki j e ve l dol od 
Wancllocho. Km..-:1 lu P" s em obž.:! l ovc l svc j e ve se:lj t> , kaj ti odmev 
odbij ~ joč se ca pečin t~m sp<')do j s~ j~ zdel t ako gr ozljiv , 
k ~kor da bi ~il v mrtv;šnici. 
Pcnovnc s~m zr sliš i l, do, rczločno zosli šol nekj ~ Pod kc r e -
nin~mi stnr~~o hr~sto ču~en, nepojmljiv šum . Ne , ni s em s~­
njnl i n tudi zdel o se mi ni , nekjP pon mo jo g l avo Sloll!I r a z-
ločno zasliš~l udere~ kl"~ ivn, ki so zabij a li kli n v sk~ lno 
- 22 -
r azpoko . Zde l o s 11 mije , c.:: sli š i m c&l o zven ž ~lez<: , ki j i' 
počasi dr se l o V sknl o . Kcrnoj sli šni ualrci SO SE' kmc~lu 
s pr <vrgli v oglušuj oč trušč in votli odmevi so j i h zdr uže-
vnl i v eno samo grm~čo ce l ot o . 
Nf.< , t o n <o mor e hi t i r e s, t e s e snmr·, rncr<'č .: s o nje . Dobr o 
s em vede l , da nitl c>n sam pr ;,il.?l l <>:Jirint n wc- na l c ch ne. vodi 
tuk.::lj spGdnj . Ni sem i n nis~m s i mog~ l pr~dstavlj"ti , dD mor -
a., niti d.i!s e>t m~•trov pod m;,noj D.::v1d Schw<'iZ!tr ;:>ritjuj0 
pr e sGk.:ine l e stvice ncd br~znom. V<n~or j ~ ~il~ mo j o t ol a ž-
bo j a l ova , ka jti popolnem~ ve rje tno bi bilo , da j ~ Schw~i ­
ze r o~kril nepozn~no omre žj&, ke r ni ~ilo nobeneg~ dvoma 
d.:: S E naboja~ m?no j. Smrtnr. gr~z~ m& j~ priklenil a no 
ZE:ml j o , d.:: s e ni snm moge l niti pr »mokniti. ž. l <·l s -?m si, ~c 
bi mo j t ekme c umrl , vo?n•!:.:r si ni s J?m žeh~l pr i sostvovati 
eksekuciji. 
Odarct s o pren~ho li in zcp<t j l z ~vl~d~lo gr ohnc t i šinn , 
ki j e j e motilo l e zovij<:nj ~ nnrnščojočegn vih~rj ) . Točn~ 
s em vedel, de j e mo j o ~olžnost n~k~j storiti , ve ncor če 
s~m š e t a ko nop~njo l 'možgon~ , S P ni sem moge l s pomniti kn j . 
v t i stem t.re nutku S""m znsliš.:i l t <1n!>k kovinski zven, ka kor 
do bi sa pr t trgol o j eklano vrv. Namesto cdmev~ p5 j e or.1-
j eknil s tra hovit krik, ki s 2m g~ t~ko !o~ro pozn~ l. T~ ni 
bil krik bolečinf' , ni bil krik str chu ~ li vr s c·lj .n l nnvi .-\ 
Schwe i zer j 1:- pcsle~1njič z~kričo l v smr tni gr o zi. š e n~knj 
t opih udarc~v o~bij~jočcg~ se tru~l~ in oglušujoč r opot 
• 
padajočega kamenja , ki so g .i pro~ili skrčeni or sti moj eg!' 
dvo jnika in Davi d Schwei ze r j e ~il mrtev. 
Neko r 3dostno ol n jšanje mi. j .:- polnile dušo, k;:ijt i dosegal 
sem svo j namE-n . Ponovno bom l'.'ridol:lil svo j o ovtorit e t o , po-
novno bvm obj e i Morij o . J oz hom s nmo j ~z in nihče rlrugi. 
' Mir s~ j~ n~selil v moj e src~ , kc jti riihč~ ni vedel , dr se 
j e David odpr avil v j amo . Nihče ni niti vede l, da se je 
prij a vil na a kcijo . Izgi nil j e t~ko nenorlomn, k~kcr se j e 
pr ea l e t i poj a vil. J~z si umij~m roke.· nad krvjo t ega n~-
• 1 
do lžnega . 
- 23 -
Nenadoma s &m s e s pomnil, kaj mi j ~ dolžnost storiti. Ne~vo­
mno se j e pripr avlja l o na hudo nevihto i n mor a l bom coozo-
riti svo j a ljudi v j omi n neva rnost, ka jti Wandloch j e mo-
gočen požira lnik, ki v hudih urnh pcgoltne ogromne v01~n~ 
kcličine . Dvi gnil sem sluš~lko nnšegn t~lefcna in pritis nil 
n~ r~eči gumb. v gr o zi mi j e zast~l nih, k~ jti iz sluša lke 
nisem zasliša l niti ne jmDnjšeg~ sign~ la . Apcr a t j e bil mr-
tev. 
Začelo j e deževa ti. Sprva j~ ucnrilo l~ neka j deb@lih keo~lj, 
not e po se j t ulilo k~kor iz škaf~ . Zn• l o se j ~ , k~kor ao 
bi s~ utrgal obl ak.Ogn j eni bliski so oar~li nebo , ka t e r e 
j e soremljol o m"'gočno bobnenj ~ gr e m., , T~k? močn~ n~vihte še 
nisem tloživ<o l s voj e žive Jni. Č~pr<iv s em s » s tisk.:- 1 001 go-
' sto krošnjo sntrega hrast a , s" m ~il v tr~nutku premoč~n ~o 
kože . Začelo me j e mra ziti , t oda n~ t oliko on strupen~gc 
vetrn kakor o<l groz~ , ka j se bo zgodilo z ljudmi v j ami . 
Moj zamegljeni pogl~d j~ s pl a val tja dol k črni odprtini 
jcmskeg3 vhoda . In i l!IC' l sem kčl j vi•1eti . Nu,~il se- mi j e Vf- li-
časten prizor , ki pa j~ bil v t "'11\ trenutku v~č kako r grozen, 
ne grozen temveč pošasten. Po š e pr~e kr~tkim suhi strugi, 
ki j e vodila do z močnimi mre žami zovnr ovanbga j amskega vho-
da, s e j e va lila mogočnn, poeivjone r . ka . Močna struja j e 
velila s svo jim t e kom vti like sk<i l t= in hlN,e , ki s o se s pe-
• klenskim truščem raz~ij~li cb žel~znih tr~verzah in grme li 
v jamo. Zavedal s em se salll'> e ne P<""·šastnP r~snice , mo j i lju-
dje v l c!>irintu W~n~loch so bi l i izgu~ljeni. 
Vrgel s em s e z obr a zom v r~zmočeno zemljo . Prvič v svo j ih 
zre lih l e tih s em s t• r ozjoknl k.'lkor otrok. Toda nisem j uknl 
zavoljo s edmih mrtvec<~v t am s pedc. j me-d r ll zbitim wan<".l o škim 
skal ovj em, jok~l sem z občutkom strašne krivde , ki mi j e 
lež~la na duši. Ka ko bom s t opil pr e<l svc j e pr~cpost~vljene , 
kako jim bom r a zložil t o s tra šno novico? Ali !)cm i;>I') t e j kn-
tnstrofi osta l š e vedno ~a~n od v0<~ilnih v naši or ganiznci-
ji? Tokšn~ in podobne misli so mi r o jile no g l ovi. Niti z~ 
trenutek pn nisem p~mislil, knko bočo spr e j e li novico sor o -
dniki tragično pr~minulih. 
-. 
- 24 -
V tist~m trenutku sem zr slišai za se~oj ~omej sliš~n, 
vendar j os en zlovešč sm: h. o, koko dobr o s~m pczna l ta 
smeh, koko silno dobr o s~m p0zn~l t a glns.N&kd~j me j e 
t e glas s pr avlja l v divji ~s, v t em trenutku po me j e 
pahnil v ne znanski str~h , ali holje reč~no v groz~ . Tako 
s e j ~ znol smej ~ ti samo ~d~n, en ssm človek, toko se j e 
smej~l l~ ~ovič Schw~izer . Sunkovito s em s e obrnil , t oda 
ze moj im hrbt cm ni bile> nikogc r. Le tihi zlovešči smeh 
sem ponovno sliša l ne kje z• skc l ovjem, ki s~ j e pologe~ 
odd~ljeval, nckle r ni pc.oolncllC utihnil . 
Pogl ed mi j~ obvis&l n i n~k~m r1Pč&m pr edmetu, ki j e lež~ l 
nedol2č ~d mene . Dilo mi j~ pcj')Olnomn j~sno , z~ko j t e l e f on-
ski -"Ool:at ni lajnl nr heneg signc l o . Tlim se l eža l .? rdeče 
bateri j e , z~'l.ro~lj,ene- v mojhne kc·ščke , ka kor dn !Ji jih nek!' 
ne znana silo r a zbilo s t $ žkim kln~ivom. Mo jo fro zo ~ j e 
bil~ še večje , ko sem oprzil, ur osta nki ~teri j l e žijc 
skor a j v s r edini odtis~ v~likrnsk~go stop~ l~, kt t er ego 
. krempljasti prsti se s e j nsno oar ažoli v razmočeni ilovici. 
llaša Tehnično komisija je dobila p1·iznanje Zveze organi -
zacij za tehnično kultu!' • za knjigo J a!llllrska tehnika. 
Priznanji (zla t o plLketo ) sta dobila avtor knjige 
Pi rnat Joško - Jozl in sodelavec prof.ToIDDž Planina. 
Pri Slovenski mati ci jo izšla knj iga er.Ivana Gamsa 
"Kras".Cena knjige je 160 din,čo pa se včlanite v 
Slovensko mctico, jo lahko dobite za 120 din .Knjigo 
prodajajo v vseh knjigorru:h in jo vsem jaioorj em t oplo 
priporočamo. 
- 25 -
JOD.kotu Petkovšku v sl ovo 
K .1go.r bogo~ ljubij .:i , w:irje olo.d. 
Prijatelj noj, k o.j voč naj ti š e ročec no. pot, s k o.toro 
ni povratka? Mno50 no.s j o , ki bi želeli posvetiti v na j-
bolj skrite globine podzocljo., ki bi hoteli doživeti 
ooo.co orjaških bre zen, ali po. poslušati bobnenje brzic 
skritih žil no.šego. kro.s o. . Vendar j o bilo tebi nec n ODi 
dano , da si t o doživl jal v največji nori . 
Kcliko j e n~o.rjcnih j :ino.rjev, ki svo j o sposobnosti obe -
š a j o n o. veliki zvon - i n ostone j o zadaj. Tih in skrvnen 
si v skoraj neno~očih r o.znercll zro.stol v jo.no.rjo. - ve li-
ko.no.. Dol go j e zo, 0<'.knr svo. skupaj hodilo. po Križni 
jnx:rl in scvorilo. pr av o t en, koko šo povečati uspešnost 
no.šceo. jonarstva. Ni si onoco e;ovoril, pričel po. se je 
nizati uspeh za uspehon: ~o.dalo. so gl oboko. brezno. Hru-
š.ce, o katerih sne so.co Govorili, po. š e t o s spošto -
vo.njon , tvo j o. luč j o posvetilo. v naj8loblje prepade 
Bonjščic. Kjer soo crui;i nenočno obstali, si s ano ti n o.-
šel pot no.prej, cl obljo , c l oblje . 
T&-ojo. je zaslue;o., t'. f o. je nekoč konnj znani l oeo.ški 
ja.arski klub postnl eden stebrov napredka slovonskee;n 
jo.no.rstvo.. Koliko pot v , koliko prepričevanj, koliko 
truda si vložil, ~o. j o steklo. orcnnizo.cija v praven 
poconu besede . Ali j e pot en čudnu , do. noro.co največjo 
odkritje slovenske j o.no.rije sp l oh pripisovati predvscn 
tebi. Koliko no.s j o šl o ci no , p o. so nisoo niti ozrli, 
koliko bi jih t o še storilu zo. t eboj. Vendar ti si 
ostal zvest scoccu sobi. Rekel si - tu je in bilo j o . 
Nisi še do konca LOŽivcl veličine svo j ega odkritja 
ko si že snoval nove r o.zsiskave , novo., še večjo. od-
k:Iitjo.. K?no.j neka j <lni , pr eden si n o.s zo.~ustil, 
si ni navdušeno , o. vendar locično in <lo kraja utc -
neljeno, ro.zrcdo.l novo zanisli, koko iztrgati podzc -
olju nadaljnje skribnosti . 
In poten? Pot en si oclplo.vnl na svo jo no.jdo.ljšo ek-
skurzijo . Na višku svojih S~)Osobnosti in polet o., kot 
bi kdo sončnici sredi opol dneva otlbil cvet, toko j e 
U80.Snilo kot o l aJo življenje, ?r O.V t edaj, ko SO bili 
I _ največjea zooo.hu. Te.ko j e očšcl Cerk, Bukovec, 
oorko , Suwo. i t e! . 
Dro.c;i. Janko , boGovi se ti čali skor a j vse, ~oteo po. 
u~o.bili tebe . Vcao , ka j j e naša dolžnost, stopo.ti 
po poti, ki si n:u:i jo poko.zal, tlo kra jo. raziskati 
jo.co, kjer si ti koao.j zo.sto.vil . Ne boa o te več vi-
deli nad no.ni, t otlu ost al bcš z:llllo.oi, vedno in pov-
sod . 
FRcncc ŠUštcršič 
· 26. oktobra je minilo pnt let, odkc r se je v jami Pekel 
sm1•tno pones1•ečil n1Jš č li;in SuwE> Tono - Sulc.S1edovi 
njcgovego dolll nas s p1•omljs j o povsod. 
- 26 -
.: Najglobjj h 11 jam v Sl oveniji . Stanj o 20.9.1974 
l. 685 m Pološks jama Tolmin 
-2 . 444 m Brezno pri Gamsovi glavici Bohinj 
-. 3. 336 m Habečkov brezen Crni vrh 
! 4. 334 m Jaz bon Kanalski vrh 
. 5 . 310 m Klemenškov pekel Solčava 
- 6. 310 m Ljubljanska jama Kamnik 
• 7. 296 m Kač na jama Divača 
. 8 . 280 m Triglavsko brezno Tr iglav 
9, 268 m Brezno na Vodicah Banjščieo 
10. 266 m Brezno v Sušjaku Jelenov žlob 
.·1i. 266 m Divja jama Podgrad 
· Vo1•jetno našo prvo veliko brezno, raziskano samo z vrvmi in 
· jummar ji je bilo Brat inovo brezno pri Predmeji. Nova tehnika so 
je zelo obnesla, žal pa jo brezno globoko samo 140 m namesto 
· 245 m, kot kaže prvotni načrt.'l'roba pa jo pripomni ti, da jo dos-
, top~ spodnji, po starem načrtu 30 m globok jašek sedaj zasut. 
Vsekakor pa to bistveno ne vpliva na tehnično plat akcije,saj 
z vrha vržrn kamen pado naravnost na (sedanje) dno . Na ak.ciji 
~ so sodelovali J.Andjelic,J.Pirnat, N.Sivec,R.Smerdu . 
RIBENŠKA 
'Ko jamar' ji, 
so zb)'.'&Jti vsi, 
v jamski koči v Ribnci, 
· prikaže so božanski Putick 
in jim takole govori: 
·v kleti not 
·je vinca sod, 
kako jo mlo teh dobrot. 
· Zato le pij ga danes jamar, 
da se odr•ošiš vsoh grozot. 
sra mujte so, 
barabe ve, 
ki ga tako malo nosi to ! 
Ko bil sem mlad sem vedno pil ga, 
in t o na litre mnogokrat. 
Ko jamarji 
so trdi vsi, 
. v jamski koči v Ribnci, 
med njimi je božanski Putick, 
tud'6n je trd kot jamarji . 
- 27 -
Kataster Jamarsko zvezo Slovenijo, ki so nahaja v Ljubljani 
'· in ga upravlja naše društvo jo končno urejen po Gauss -Krugc11 
jcvih koo1'dinatah.Izmonjava podatkov mod katastroma v Ljubl. 
in p;,stojni poteka po daljšem času v zadovoljstvo vseh priz 
dotih . 
: 
ATC Bovec je 
zasul vhod v 
januarja 1975 uspešno z miniranjem popolnoma 
brezno S-19 na Kaninu, ki je drugo najglobjo 
in istočasno zelo perspektivno za več je globino.V breznu 
smo nameravali bar vati vodo. 
Čestitamo k uspešni koordinaciji pri sodelovanju ! 
· UO DZRJL jo na svoji tretji rodni seji lota 1974 sklonil, da 
so tov.Jamoza Ileršiča za eno loto suspendira iz dejavnosti 
našega društva. 
·- Minerska sekcija jo s 50 kg razstreliva minirala kapniški d 
·"turistične jame Pokol v Savinjski dolini . Namen toga jo bilq 
odprtje novega vhoda v jsmo,s čimer bi bilaomogočonakrožna 
pot.Po starih moritvah pride konec rova 2 m nad površ je. 
• Izkazalo pa so je, da jo strop dobol najmanj 11 m. 
V bodoče bi bilo zaželjono,da so najprej jamo izmeri in šel~ 
nato minira . 
- Glas podzemlja izhaja po skoraj dvoletnem premoru.Bivšega ~ 
·govornega 1..rodnika Andjo!l.ic Jurija - Jetija jo na brczplačn 
- hrano in stanovanjc vzela naša Arcija.Nohvaložna funkcija 
·urednika jo padla na r.aojn r acorw.Sad mojih prizadevanj in 
prizadevanj drugega članstva jo ta štovilka,ki jo v · ~ olbče­
.. nih poglavjih tudi že neaktualna. 
- GLAS PODZEMLJA i zdaja Društvo za raziskovanje jam Ljubljana 
s sedežem v Ljubljani,Star i trg 21. 
: Odgovorni ur ednik to števi lko : Modi•ijan J anez 
Februar 1975