Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine i;
hH
Mihaela Koletnik - Anja Benko	iA
m
hH
e^
Cobiss: 1.01	<
N
V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih go-	^ vorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi Z dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega ^ kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Ključne besede: narečno slovaropisje, primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar, prekmursko narečje, koroško narečje

A comparative technical (picture) dialect dictionary for vocabulary from	^
the thematic field garden and orchard in selected subdialects of the Pan-	^
nonian and Carinthian dialect groups	M
This article presents vocabulary connected with gardens and orchards in the form of a comparative dialect dictionary. The comparison is made based on a sample of selected subdialects of the Carinthian and Pannonian dialect groups, which are not geographically adjacent. All dialect dictionaries published until now (there are around 30) are restricted to a speech of one particular place (town) or region. So far Slovenes have no comparative technical (picture) dialect dictionary. Such a work is therefore a pioneer among Slovene dialect dictionaries.
Keywords: dialect lexicography, comparative technical (picture) dialect dictionary, Prekmurje dialect, Carinthian dialect
1 Uvod
Slovenska dialektologija1 je popisu in raziskavam narečnega besedja doslej posvetila premalo pozornosti,2 čeprav je slovenščina med vsemi slovanskimi jeziki narečno
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-2238 z naslovom Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS; odgovorni nosilec projekta je red. prof. dr. Marko Jesenšek. Razlogov za precejšnji zaostanek slovenskega narečnega slovaropisja za slovaropisji drugih sorodnih jezikov in s tem za sorazmerno skromno število slovenskih narečnih slovar-
Z
najbolj razčlenjena,3 slovenski (etnični) narečni prostor, ki meri približno 24.600 km2, pa se dokaj razlikuje tudi v leksikalnem pogledu. Ker Slovenci ne moremo N pričakovati, da bomo v bližnji prihodnosti dobili vseslovenski narečni slovar splo-1 šnega (ali tematskega) dela besedišča, večina dosedanjih narečnih slovarjev pa je ^ največkrat enonarečna s preprosto geselsko strukturo: ena narečna beseda - ena O razlaga - en ponazarjalni zgled,4 bi v slovenskem govornem prostoru morda velja-s lo najprej poskusiti s popisi strokovnega narečnega izrazja s področja materialne L kulture (npr. poljedelstvo, vinogradništvo itd.), za kar bi bilo treba izdelati mrežo
0	krajev po narečnih skupinah, nove, iz sodobnega stanja izhajajoče tematske vpra-v šalnice in metodologijo obravnav, na kar je opozorila že Martina Orožen (2003:
313-314).
Potreba po strokovnem izrazju se je pojavila že takrat, ko se je jezik oblikoval kot družbenokomunikacijsko sredstvo (Leder 1991: 155). Slovenci smo prve stro-Z kovne izraze prinesli v naše kraje iz prvotne domovine. Pri tem je šlo za osnovno A poljedelsko, lovsko, ribiško in primitivno stanovanjsko izrazje ter izrazje prvih obr-P ti, ki je nastalo v praslovanski dobi, kar kažejo tudi skupni izrazi za te dejavnosti v
1	vseh slovanskih jezikih (Leder 1991: 155). Naslednja stopnja se je pojavila, ko so s se spremenile družbene razmere - stik z romaniziranimi staroselci, pokristjanjenje ^ Slovencev, germanski vpliv ipd. Razvoj znanosti in tehnike je že nekdaj silil in še 1 sili strokovnjake k vse intenzivnejšemu razmišljanju o popisovanju izrazja določe-7 ne stroke, tudi strokovnega narečnega besedja, k njegovi kodifikaciji v slovarju, k
•	spoznanju o nujnosti ustaljevanja ustreznih in uporabljanih izrazov. Le tako se je 1 namreč mogoče posvečati skrbi za poimenovanja novih in starih predmetov v dolo-
•	čeni stroki.
1	Na Slovenskem že obstaja nekaj slovaropisnih razprav z narečnim strokov-
nim gradivom, objavljenih v različnih publikacijah,5 pa tudi dva strokovna slovarja v knjižni obliki.6 Dialektologinja Jožica Škofic ugotavlja (2002: 262), da je zbrano narečno gradivo za strokovne slovarje večinoma slovaropisno še neobdelano, zato čaka slovenske dialektologe še veliko dela tako pri monografskih slovarskih obdelavah strokovnega izrazja za dejavnosti, značilne le za posamezne govorne skupnosti, kot tudi pri slovarskem prikazu strokovnih izrazov za dejavnosti ali pred-metnosti, razširjene po celotnem slovenskem jezikovnem ozemlju.
jev je več; o njih sta septembra 2010 v Pišecah govorila Peter Weiss in Karmen Kenda--Jež.
Dva milijona Slovencev govori več kot 50 narečij, združenih v sedem narečnih skupin. G. H. Lundberg ugotavlja (1999: 91), da imamo Slovenci enega od najbolj zapletenih in razčlenjenih narečnih zemljevidov v Evropi.
Karmen Kenda-Jež in Peter Weiss ustno v Pišecah 14. septembra 2010.
Več o zbirkah narečnega strokovnega izrazja Škofic (2002: 259-261; 2004: 61-77) in Hu-
mar (2004: 17-31).
Avtorica prvega je Karmen Kenda-Jež (2007), avtorica drugega, ki je slikovni, pa Mihaela Koletnik (2008).
6
7 Izid prvega takšnega slovarja - slovarja kmetijskega izrazja za koroško narečno skupino - pričakujemo v prihodnjih dveh letih.
Mariborska dialektološka šola, katere predmet jezikoslovnega raziskovanja je tudi narečno strokovno izrazje, bo v sodelovanju z dialektološko sekcijo Inštituta jh za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani skušala izdelati teoretič- r^ no podstavo za izdelavo narečnih strokovnih slikovnih slovarjev.7
2 Narečni strokovni slovar	^
m
Narečni strokovni (slikovni) slovar bi lahko opredelili kot slovar, ki vsebuje na- ^ rečno strokovno izrazje različnih dejavnosti oz. strok. To izrazje Marjeta Humar ^ opisuje kot sistem narečnih poimenovanj neke obrti (npr. čevljarstvo, lončarstvo, tkalstvo), opravil (npr. poljedelstvo, živinoreja) ali določenega področja (npr. bo- ^ tanika). Od knjižnega izrazja se razlikuje po načinu in območju rabe, ne izkazuje ^ znanstvenih terminov, odraža pa način življenja na določenem območju, značilnosti tamkajšnje obrti ali stroke, avtohtono znanje ali znanje, prevzeto od drugod, vpliv drugih jezikovnih območij, značilnosti narečja ali govora, v katerem je nastalo in se uporablja, jezikovni vpliv tega območja na knjižni jezik ipd. (Humar 2004: 26-27). Narečni strokovni (slikovni) slovar je torej slovar, v katerem najdemo posebno, enopomensko besedje, ki se nanaša izključno na predmete ali opravila v zvezi s strokovno dejavnostjo, ter strokovno besedje, ki spada v splošni besedni zaklad in ® ima v stroki značilnosti splošne rabe, lahko pa je tudi pomensko ali oblikovno modificirano (Jež 1997: 212); ne vsebuje najpogostejših narečnih besed, saj te navadno ^ ne pripadajo področju, obravnavanemu v tovrstnem slovarju. Ker meje med splo- ^ šnim besedjem in izrazjem niso ostre, ampak prehodne, je razmejitev pri narečnih W leksemih težja kot pri knjižnih, saj se pri slednjih lahko sklicujemo na kodificirano ^ normo. Medsebojni vplivi se tudi v narečnem izrazju kažejo pri (a) terminologi-zaciji, tj. poimenovanju posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splošne zavesti, in (b) determinologizaciji, tj. dinamičnem, nenadzorovanem procesu, kjer besedje naravno prehaja iz ene funkcijske zvrsti v drugo. Ko denotat postane prepoznaven zunaj stroke, v splošno leksiko preide tudi njegov izraz (Vidovič Muha 2000: 116).
V primerjalnem narečnem strokovnem (slikovnem) slovarju se prikazuje različnost oziroma enakost poimenovanj za predmetnost med narečji ter tudi med narečji in knjižnim jezikom. Po Herbertu Ernstu Wiegandu (2000: 664) obstaja med narečnim slovaropisjem na eni in slovaropisjem knjižnega jezika na drugi strani slovaropisna podatkovna praznina. Različne oblike soobstoja narečja in knjižnega jezika so vodile in še vodijo v tvorbo novih jezikovnih oblik, kar predstavlja nov izziv za narečne besedoslovce. Ker knjižni jezik v stiku z drugimi zvrstmi istega jezika in z drugimi jeziki razširja svojo leksikalno sestavo, ker ima v večini spora-zumevalnih položajev na splošno večjo sporazumevalno širino in višjo veljavo kot
Z
narečja in ker združuje skupine govorcev (notranja združevalna funkcija v nasprotju z razlikovalno, ki se kaže navzven - Wiegand 2000: 646), smo se odločili v izhodi-N šče slovarskega sestavka postaviti knjižnoslovenske iztočnice, s čimer poudarjamo 1 dve ravni primerjalnega narečnega strokovnega slovarja: na prvi gre za razmerje ^ med knjižnim in vsemi narečnimi izrazi, na drugi pa za razmerje med posameznimi O narečnimi iztočnicami.
S	Ta osnutek primerjalnega slovarja, ki ima tudi kulturološki namen, saj doku-
L mentira narečno stanje v koroškem in prekmurskem jezikovnem okolju, je enojezi-
0	čen, saj so v njem razlage v geslih zapisane s sredstvi istega jezikovnega diasistema, v kot mu pripada narečje, vendar pa drugega podsistema, tj. knjižnega jezika (Weiss
1994: 22).
Zasnovan je razlikovalno, kar pomeni, da zajema besedje koroškega in prekmurskega narečja, ki v knjižnem jeziku ni (tako) znano ali pa ima v narečju dru-Z gačen pomen, pri čemer so upoštevane tudi besede z neznačilnim (nesistemskim) A glasovnim razvojem in nekatere besede, ki se od knjižnih razlikujejo v pregibanju. P	Narečne besede so prikazane tako, da knjižnoslovenske iztočnice vodijo do
1	primerja(l)nih poknjiženih narečnih iztočnic. Tako se prepletata knjižna in narečna S slovaropisna teorija in praksa, utrjujejo se narečna poimenovanja za posamezno pred-^ metnost, uporabnika slovarja pa ne bega z novostmi (Weiss 2000: 29). Narečna poi-1 menovanja se iščejo tako, da prehajamo od pomena k besedi in ne obratno, kar vodi 7 do (različnih) narečnih leksemov za isti iskani pomen. Pri zbiranju gradiva na terenu
•	smo uporabili onomaziološki pristop (slikovna predstavitev denotata), pri čemer smo 1 izhajali iz (splošne predstave, t. i. pojma) predmetnosti ter iskali njene ustrezne poi-
•	menovalne možnosti (prim. Vidovič Muha 2000: 21), in semaziološki pristop (razlaga 1 v slovarju), kjer smo spraševali po označenem (Vidovič Muha 2000: 21).
Narečno izrazje je v predstavljenem slovarčku urejeno v večdelno hierarhično zgradbo, slovarski sestavki so abecedno razporejeni glede na knjižno geselsko iztočnico (zapisano na sivi podlagi), katere pomen smo preverili s terenskimi raziskavami. Geselski sestavek je nato razdeljen na dva dela, označena s pkm.8 in kor.9 Narečne iztočnice so poknjižene, kar je v skladu s sodobnim slovaropisnim pristopom (prim. Weiss 2009: 56). Pri poknjiženju narečnih leksemov smo si pomagali z glasoslovnimi sistemi v raziskavo zajetih govorov, s Pleteršnikovim Slovensko--nemškim slovarjem in s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Posamezni slovarski sestavek je sestavljen tako, da krepko zapisani poknji-ženi narečni iztočnici za dvema navpičnicama (||) sledi njen fonetični zapis z obema osnovnima slovarskima oblikama - samostalniki in samostalniške besedne zveze so torej zapisani v imenovalniku in rodilniku ednine (pri množinskih samostalnikih v množini), glagoli v nedoločniku in prvi osebi ednine sedanjika. Sledi besednovrstni podatek: m, ž in s za samostalnike ustreznega spola, kar velja tudi za podiztočnice
8	Označuje poimenovanja iz prekmurskega narečnega okolja, in sicer rogašovskega, tišinskega in črenšovskega (Č) govora.
9	Označuje poimenovanja iz koroškega narečnega okolja, in sicer brdinjskega govora mežiškega narečja.
10	Z uresničevanjem pomenskega razdelka v vseh primerih bi prišlo do nepotrebnega ponavljanja, kar bi bilo moteče za bralce/uporabnike slovarja.
11	Če ni označeno drugače, je ponazarjalno gradivo za prekmurščino iz rogašovskega govora.
12	Pri preverbi so uporabljeni tile znaki: +/- (ne)obstoj besedne enote, p - iztočnici se pomensko ne pokrivata, p ~ v ustreznem slovarskem sestavku dani pomen ni dokumentiran, ^ glej, primerjaj.
13	Slikovno gradivo zaradi zahtevnosti tiska in omejenega prostora prikazujemo samo pri desetih slovarskih sestavkih. Risbe so delo Urše Kogelnik, študentke arhitekture na Univerzi v Mariboru.
14	Po Svensenu (1993: 167) naj bi se slikovno gradivo čim bolj dotikalo besede, na katero se navezuje, oz. naj bi se ji čim bolj približalo.
15	Seznam (register) knjižnih in poknjiženih narečnih kazalk: berivka ^ berivka, pricaj-tna solata; borovnica ^ borovnica, črnica; cepiti ^ cepiti, pelcati; cvetača ^ cvetača, karfijola; čebula ^ čebula, luk; čebulček ^ čebulček, lukec; česen ^ česnek, klobuh;
s samostalniškim jedrom in pridevniškim prilastkom, dov. in nedov. za dovršne in nedovršne glagole. Temu sledi pomenski razdelek, zapisan ležeče, samo takrat, ka- jh dar je pomen narečne besede ožji ali širši od navedenega knjižnega.10 Pri pisanju ® pomenskih razlag smo se oprli na razlage v SSKJ-ju, tj. prvem slovenskem enoje- ,!., zičnem slovarju z dosledno razlago vseh vanj uvrščenih besed (Weiss 1994: 22), pri ^ čemer smo upoštevali priporočila Petra Weissa (2009: 57), da v primeru enakosti ^ narečnega in osrednjeslovenskega knjižnega leksema na mestu pomenske razlage ^ stoji samo knjižna osrednjeslovenska ustreznica.	^
Znaku ► sledi ponazarjalno gradivo - izsek iz posnetega in zapisanega narečne- ^ ga besedila, pridobljenega pri terenskem delu, v katerem se uporablja narečni izraz.11 ^ Če informatorji leksema za predmetnost niso poznali, je to označeno z znakom -.
Sledi zgodovinsko-kontrastivni razdelek, ki je označen z znakom E (povze- ^ tim po Weiss 1994: 68) in v katerem je navedena izpričanost narečnih poknjiženih ^ iztočnic v dveh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika, in sicer v Ple-teršnikovem (1894-1895) Slovensko-nemškem slovarju (Plet.) in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).12 S tem osvetljujemo zgodovinsko pojavljanje posamezne besede, opredeljujemo njeno razširjenost in opozarjamo na morebitne pomenske razlike. Etimoloških podatkov ne navajamo, saj jih po Gjurinu (1986: 177), Moslovi (2004: 6) in Weissu (1990: 30) ni treba navajati; slednji sicer opozarja (2006: 465), da bi bilo njihovo izbirno navajanje morda vendarle smiselno.	®
Geselskemu sestavku je dodano slikovno gradivo13 - risbe in fotografije, ki uporabnikom pomagajo pri vizualizaciji predmeta, s čimer se poveča sporočilnost (vsakega) slovarja (Weiss 1990: 37).14 Trudili smo se slediti načelu, naj bo vsak ^ pomen leksema opremljen z najmanj enim ponazarjalnim zgledom (Mosel 2004: W 6). Slikovno gradivo pri tem ne zamenjuje razlage, ampak jo samo »ilustrira«, saj ^ predstavlja konkreten (fotografija tudi avtentičen) primerek, medtem ko se razlaga nanaša na abstraktni pojem (po Zgusti (1991) je prvo denotat, drugo pa designat -Gjurin 1986: 166).
Slovarju sta dodana še (1) seznam (register) knjižnih in poknjiženih narečnih kazalk,15 s čimer se poveča pregled nad podatki (Weiss 1990: 40), in (2) abecedni
^ seznam vseh nokniiženih narečnih besed 16
Z
seznam vseh poknjiženih narečnih besed,16 ki je po Weissu (1990: 41) obvezna sestavina vseh narečnih strokovnih slovarjev.
3 Slovarček17
0	_
berivka1
'zgodnja spomladanska solata, ki ne dela glav' pkm.	kor.
berivka || be'ri:fka -e ž ► Na sp'rotolge	pricajtna solata || psr'caiitna so'wa:ta -e
'ge:i 'pr:vi re'pincj pa be'ri:fka.	-e ž ► Psr'caiitna so'wa:ta je pa 'vi:gret.
"	Psr'caiitne 'liistos ni 'kaj 'bo:wo. Ni
z	z'ra:stwa, da smo 'msrli d'ru:go s'jat.
A E berivka: SSKJ: +, Plet.: +; pricajtna solata: SSKJ: Plet.: -
P
1
S
^ drobnjak ^ šnikelj, žnitloh; fižol ^ grah, fižol, nizki grah, nizka fižola, rantnasta fi-^ žola, visoki grah; greda ^ greda, petelj; ježica ^ jež, ježica; kisati ^ kisati, kvasiti; 7 klatiti ^ klatiti dol, stepati dol; korenček ^ korenček, korenje, mrkevca, rumeno ko-• renje, žolta mrkevca; kosmulja ^ bamprli, engriš; krhelj ^ kloca, šajba, šibrli, škloca;
0	kumara ^ murka, ogorka; kumina ^ kum, kumen, kimina; lovor ^ lombrek, lorbek,
1	lovor; malina ^ himper, malina; marelica ^ marelica, marula; marjetica ^ marje-1 tica, rukalica; motovilec ^ repincelj, repiclin; narcisa ^ klobušnica, narcisa; nat ^
nat, ščavje; obrati ^ obrati dol, pobrati dol; obrezovati ^ obrezovati, rezati dol; olupiti ^ olupati, olupiti; pleti ^ pleti, skubsti ven; pikirati ^ flancati, pikirati; robida ^ krpuščnica, ostroga; sadovnjak ^ ograd, pungrad, skedenj; srčika ^ črček, srce; stiskalnica ^ preša; stiskati ^ prešati; šmarnica ^ solzica, šmarnica; tropina ^ drožje, štokovje, tropina; vrtnica ^ gartroža, ščipek; zelena ^ celer, epuh, zeler; zgniti ^ zagniti, zgniti; žajbelj ^ žajfek, žavbej; žganje ^ šnops, žganica; žgati ^ palirati, prežigati.
16	Abecedni seznam vseh poknjiženih narečnih besed: bamprli, berivka, borovnica, ce-ler, cepiti, cvetača, čebula, čebulček, česnek, črček, črnica, drožje, engriš, epuh, fižol, flancati, gartroža, grah, greda, himper, jež, ježica, karfijola, kisati, klatiti dol, klobuh, klobušnica, kloca, krpuščnica, korenček, korenje, kum, kumen, kimina, kvasiti, lombrek, lorbek, lovor, luk, lukec, malina, marelica, marjetica, marula, mrkevca, murka, narcisa, nat, nizka fižola, nizki grah, obrati dol, obrezovati, ogorka, ograd, olupati, olupiti, ostroga, palirati, pelcati, petelj, pikirati, pleti, pobrati dol, pricajtna solata, preša, prešati, pungrad, rantnasta fižola, repincelj, repiclin, rezati dol, rukalica, rumeno korenje, skedenj, skubsti ven, solzica, srce, stepati dol, šajba, ščavje, ščipek, šibrli, škloca, šmarnica, šnikelj, šnops, štokovje, tropina, visoki grah, zagniti, zeler, zgniti, žajfek, žavbej, žganica, žgati, žnitloh, žolta mrkevca.
17	Zaradi prostorskih omejitev tukaj predstavljamo narečno besedje za 43 od 162 knjižno-slovenskih iztočnic, preverjenih na terenu.
borovnica
'nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode'
pkm.
borovnica || borov'nica -e ž ► Borov'nice p'rinas ne ras'te:io.
kor.
črnica || csr'niica -e ž ► Csr'niice so po 'lasu. Če jix je 'bo:wo 'we:iko, smo nab'ra:li za š'nops, če pa ne, pa še 'tak za po'so:šit. 'Su:xe smo z'miisrom 'me:li. U g'la:unem je b'wo za š'nops - č9r'ni:čou š'nops.
E borovnica: SSKJ: +, Plet.: +; črnica: SSKJ: nar. severovzhodno, Plet.: +
borovnica
m
hH NN
Z >
O
hJ
m
o
cepiti
'vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem' pkm.	kor.
cepiti || ci'piti ci'pi:in nedov. in dov. ► pelcati || 'pe:ucat -am nedov. in dov. ► 'To Džab'lani smo ci'pi:ili, 'tüi 'trs smo se pa peu'cu:je d're:uje. 'Pe:ucali smo pa ci'pi:ili, s'live ci'pi:ili, g'rü:iške.	'vi:gret.
E cepitV: SSKJ: +, Plet.: +;pelcatV: SSKJ: -, Plet.: -
H
cvetača
'kulturna rastlina z omesenelim socvetjem'
kor.
pkm.
cvetača || cve'tača -e ž ► Cve'tača 'ma: 'ko:uli ze'le:ine 'li:iste, na s're:idi pa 'be:ilo gla'vo:u.
E cvetača:: SSKJ: +, Plet.: -; karfljola: SSKJ: +, Plet.: + (gl. karfijol)
kari^jola || karfjo:la -e ž ► Karfjo:le 'jas 'tot 'ni:san 'me:wa 'nač s'ja:ne, ni'kol.
K O
S
L
0
V
z
1
Z A P
I
S
K
čebula
'začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omesenelipodzemeljski delV pkm.	kor.
luk || 'lük -a m ► 'Da 're:ižemo 'lük, 'te se čebul || če'bu: -'bu:wa m ► Če'bu: smo 'džo:učemo.	pa 'vi:gret na'sa:dli, 'pol u 'jasan se je
po'pi:po, 'pol san ga pa 'kop sp'le:twa u 'ki:to pa 'gar o'be:swa.
E čebul: SSKJ: nar., Plet.: +; luk: SSKJ: nar. vzhodno, Plet.: +
M
o
čebula čebulček
'pridelek iz čebulnega semena v prvem letu'
pkm.
'lü:ikec -a m ► Z 'lü:ikečovga
lukec
'semena zras'te:i 'lü:ikec.
kor.
čebulček || če'bu:lček -čka m ► Ko se 'seje 'se:me, 'pol 'parvo 'le:to z'ra:ste 'tasti d'roban če'bu:lček. No, 'tatega se po'pi:ple pa se x'ra:ne za d'ru:go 'le:to, 'pol se pa d'ru:go 'le:to sa'di:. 'Tam je pa 'pol če'bu:la al pa če'bu:.
E čebulček: SSKJ: +, Plet.: + čebulak); lukec: SSKJ: nar. vzhodno, Plet.: -
česen
'začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli
pkm.
česnek || 'česnek -a m ► 'Česnek 'ge:i 'lü:ikove 'fo:rme, 'samo 'ka 'ma: st'roke. 'Česnek v 'župo 'de:ivamo.
kor.
klobuh || k'lo:bux -a m ► S k'lo:buxom smo g'lix 'tak 'di:awali ž n'iim ko s če'bu:.
E česnek: SSKJ: - (^ česen), Plet.: +; klobuk: SSKJ: Plet.: - (^ česen)
česen
drobnjak
'začimbna rastlina s tankimi ce-vastimi listi' pkm.	kor.
šnikelj || š'nikl -kla m ► V 'župo 'de:ivlemo žnitloh || ž'ni:tlox -a tudi ž'ni:twox -a m ► 'tüi ze'le:ini š'nikl.	Ž'ni:twox je pa za 'žu:pe al pa za o'ma:ke.
Smo 'ja:jce s'ku:xali pa ž'ni:twoxa 'natar na'ri:3zali pa 'o:lije 'gar. Al pa k s'ku:ti 'co.
E šnikelj: SSKJ: -, Plet.: -; žnitloh: SSKJ: -, Plet.: - (^ drobnjak)
fiižol
'kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi'
pkm.
grah || g'rä -ja m ► 'To:u 'ge:i g'rä. 'Viski g'ra se 'sü:iče 'ko:uli š'ča:pka, 'niski g'rä pa 'ge:i bres š'ča:pka.
nizki grah || 'niski g'rä nizki fi^ol ► 'Niski g'rä 'ge:i bres š'ča:pka. visoki grah || 'viski g'rä visoki fižol ► 'Viski g'rä ras'te:i 'gor po š'ča:pki.
E fižola: SSKJ: -, Plet.: -; grah: SSKJ: p -
kor.
fižola || fi'žo:la -e ž ► 'Su:xo fi'žo:lo smo pa z'wu:šli, 'pol se je pa 'žu:pa 'ku:xawa, za'bi:alen je 'biu, 'marzwa pa 'o:li 'gar. nizka fižola || 'ni:ska fi'žo:la nizki fi^ol ► San še 'jas s'ja:wa 'tasto 'ni:sko fi'žo:lo.
rantnasta fižola || 'ra:ntnasta fi'žo:la visoki fižol ► 'Ra:ntnasta fi'žo:la pa po 'ra:ntax g're:.
, Plet.: +
K O
S
L
0
V
z
1
Z A
P
I
S
K
0
greda
'oddeljenaploskev obdelane zemlje na vrtu'
pkm.
greda || g're:ida gre'de:i ž ► G're:ida se p'ra:vi 'enomi fa'läti og'ra:ca.
kor.
greda || g're:da -e ž ► Ko se zaš'te:xa, no, pog'ra:bi, 'pol smo pa 'tak 'ta:ke g're:de, no, 'peitjne na're:dli, no. 'Pol san pa 'wo:nta 'ma:wo po'xo:dwa, da san na're:dwa 'peitj, 'pol pa 'darč d'ru:giga. 'Tak smo 'di:awali.
petelj || 'peitj -na m greda ► 'Vi:gret san zaš'te:xawa, 'pol san pa na're:dwa 'wo:nta 'peitjne, da san po M'sa:kem š'wa, 'pol pa s'ja:wa kar je b'wo t'ri:aba.
E greda: SSKJ: +, Plet.: +; E petelj: SSKJ: -, Plet. -
ježica
'bodičasta lupina okrog ploda' pkm.	kor.
ježica || gi'žica -e ž ► Kos'ta:nji so v jež || 'ji:aš 'je:ža m ► 'Ko:stan je u 'je:žo. gi'žici.
E jež: SSKJ: p Plet.: + (^ ježica); ježica: SSKJ: +, Plet.: +
kisati
'povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo'
pkm.
kvasiti || k'väsiti k'va:sin nedov. ► 'Repa se k'va:si pa 'zeldže 'tüi k'va:simo. kvasiti se || k'väsiti se k'va:sin se ► 'Repa se k'va:si pa 'zeldže 'tüi k'va:simo.
E kisati: SSKJ: +, Plet.: +; kvasiti: SSKJ: +, Plet.: +
kor.
kisati || 'ki:sati -am nedov. ► 'Re:po smo 'ki:sali. Pa so'wa:to smo 've:dno 'ki:sali. kisati se || 'ki:sati se -am se ► M'li:ako se 'ki:sa al pa 'mo:št se 'ki:sa.
klatiti
'povzročati, da zaradi tolčenja s palico padajo sadeži z drevesa'
pkm.
stepati dol || 'doj s'te:ipati 'doj -plen nedov. ► 'To:u smo 'meli 'du:ugi 'bot pa smo s'te:ipali 'doj s'live ali o'reje.
kor.
klatiti dol || 'dou k'wa:tit 'dou -im nedov. ► Z 'ra:nti san 'dou k'wa:twa, da san 'dou 'du:abwa.
E klatiti:: SSKJ: +, Plet.: +; stepati:: SSKJ: p Plet.: +
korenček
'rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli''
'župo
pkm.
mrkevca || 'mrkefca -e ž ► V 'de:ivlemo 'mrkefco. žolta mrkevca || 'žu:uta 'mrkefca rumeno korenje |za krmo\ ^ 'Žu:uta 'mrkefca pa se 'nüca za po'la:ganje ži'vi:ini.
kor.
korenček || ko're:nček -čka m ► Hr'de:či ko're:nček je za je:st, za prex'ra:no. korenje || ko'reje -a s korenje ^ Ko're:ja je pa 'we:nč 'so:rt.
rumeno korenje || ar'memo ko'reje rumeno korenje |za krmol ► Ru'me:no ko'reje san pa 'te:iko 'ku:xawa jas -ko'rejewo 'žu:po, u'ča:six. [...] Pa 'natar u 'žu:po san, ko ar'de:čega še u'ča:six 'ni:san 'tak 'me:wa, 'jas san 'kar 'tastaga ru'me:naga 'da:wa 'nat u 'žu:po 'tot. B korenček: SSKJ: +, Plet.: +; korenje: SSKJ: +, Plet.: +; mrkevca: SSKJ: - (^ mrkev p+), Plet.: +
korenček
kosmulja
'gojen ali divje rastoč bodeč grm ali njegove užitne jagode'
pkm.
engriš || 'engriš -a m ► 'Engriš 'ma: ze'le:ine 'džagode, 'vöuke 'kak č'rešnje.
kor.
bamprli || 'ba:mparli -lou m mn. ► 'Ba:mparle 'di:awamo 'natar u po'ga:čo. Po'ga:čo 'naj'parwo za'mi:asmo, 'da:m k'wa:s 'natar pa za'mi:asam z m'li:ako, 'pol pa, ko Ms'xa:ja, pa raz'te:gnem pa po'su:jem z 'ba:mparli pa s 'cu:kro pa za'vi:jem pa s'pe:čem. / 'Li:atos sp'lox 'ni:mamo 'ba:mparlou.
B bamprlv: SSKJ: -, Plet.: -; engriš: SSKJ: -, Plet.: - (^ agres)
kosmulja
sc
HH HH
Z
o o
HH
N
K O
S
L
0
V
z
1
Z A P
I
S
K
K» 0
krhelj
'posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka''
pkm.
šajba || 'ša:jba -e ž ► Na š'nite na're:izanin 'süjin 'dža:bukan p'ra:vimo 'ša:jbe. škloca || šk'lojca -e ž ► Na fa'läte na're:izanin pa po'süšenin 'dža:bukan p'ra:vimo šk'lojce.
kor.
kloca || k'wo:ca -e ž krhelj hruške ^ K'wo:ca je 'su:xa g'ru:ška. - P'ra:jimo 'su:xe g'ru:ške, 'su:xe k'wo:ce, 'šiibarli. šibrli || 'šiibarli -ou m mn. krhelj jabolka ► U'ča:six smo 'rakli, da so 'šiibarli pa k'wo:ce. G'ru:ške so b'le k'wo:ce, 'ja:boučni so b'le pa 'šiibarli.
B kloca:: SSKJ: -, Plet.: p -; šibrli: SSKJ: -, Plet.: -; šajba:: SSKJ: p -, Plet.: -; škloca:: SSKJ: -, Plet.: p -
kumara
'kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad''
pkm.
ogorka || 'o:ugrka -e ž ► 'O:ugrke so p'reci vo'dene, 'ge:imo je na ša'la:ti, 'bole 'ma:le pa v g'laže 'de:ivamo.
B ogorka: SSKJ: Plet.: +; murka: SSKJ: nar. vzhodno, Plet.: +
kor.
murka || 'mu:rka -e ž ► 'Mu:rke so za M'se 'so:rte: 'mu:rkou 'zos, 'mu:rkawa 'žu:pa, m'le:čne 'mu:rke 'natar u 'ki:slo m'liiako.
kumara
kumina
'dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali
njeno dišeče seme'
pkm.
kum || 'kün -a m ► 'Kün se 'de:iva na ar'de:ičo 'repo ali na ša'la:to z 'o:ugork. kumen || ki'me:n -a m ► 'Mi:i 'ma:mo ki'me:n. 'Ma: d'ro:uvno 'zr:nje. V 'župo ga 'de:ivamo pa na me'so:u.
kor.
kimina || ki'mi:na -e ž ► Ki'mi:na je 'pač 'tak, 'natar, ko se 'kaj 'ku:xa. No, poM'so:t je b'wa 'fa:jn. Pa za 'ča:je, za 'maso, 'kakar je 'ki:rmo 'pa:sawo, da se je do'pa:dwo. Pa 'gar na 'mu:rke, ki'se:we 'mu:rke, 'mu:rkowo so'wa:to al pa m'li:ačne 'mu:rke 'tot, smo na M'se ki'mi:no 'da:li 'natar.
B kimina:: SSKJ: -, Plet.: +; kum: SSKJ: p -, Plet.: +; kumen: SSKJ: p -, Plet.: +
lovor
'sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba'
pkm.	kor.
lombrek || 'lu:mbrek -a m ► 'Lu:mbräk	lovor || 'lo:vor -ja m ► 'Lo:vorja pa tai š'to
jä 'jaku 'močän. 'De:ivlämo ga f 'kisilä	ni b'wo. 'Taj smo pa 'ku:pli ga. 'Li:ste smo
k'rumplä. (Č)	'ku:pli, ko so za 'žu:pe pa 'to. lorbek || 'lo:rbek -a m 'Lo:rbek 'de:ivamo v 'župo.
E lombrek: SSKJ: - (^ lorber), Plet.: - (^	lorbek); lorbek: SSKJ: - (^ lorber), Plet.: +; lovor: SSKJ: +, Plet.: +
HH
malina
'grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode'
pkm.
himper || 'ximper -a tudi 'imper -a m ► Or'de:iče 'fa:rbe 'ge:i 'imper.
kor.
malina || ma'li:na -e m ► y'ča:six 'wi:3m, 'garta pod 'U:ršlo 'go:ro, so 'xo:dle 'že:nske ma'li:ne na'bi:rat. Je 'tak 'ču:dno ma'li:n b'wo, da so 'pol pro'da:le 'jax.
E himper: SSKJ: -, Plet.: -; E malina:: SSKJ: +, Plet.: +
Z >
O
^
o
HH
malina
marelica
'sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad'
pkm.
marula || ma'rula -e ž ► Ma'rule pa so cig'lene.
kor.
marelica || ma're:lca -e ž ► Ma're:l3c š'to par 'nas ni b'wo. 'Ke:jk3r san jix 'ku:pwa, smo jix po'je:dli.
K O s L O V
z
E marelica: SSKJ: +, Plet.: +; marula: SSKJ: -, Plet.: +
marelica
N A
P 1
s
K
0
marjetica
'majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi cveti, Bellis perenis'
pkm.
marjetica || mar'je:tica -e ž ► Mar'je:tica 'takše 'be:ile c've:ite 'ma:. Po t'ra:vnikaj ras'te:jo.
E marjetica:: SSKJ: +, Plet.: +; rukalica: SSKJ: -, Plet.: +
kor.
rukalica || 'ru:kalca -e ž ► O, 'kak cve'ti:jo 'ru:kalce. 'Bo:jda so za 'čaj, 'tak san 'ču:wa.
marjetica motovileč
'rastlina, navadno samorasla, s podolgovatimi listi, ki se uporabljajo kot solata'
kor.
pkm.
repincelj || re'pincj -na m ► Na sp'rotolge 'ge:i 'pr:vi re'pincj pa be'ri:lka. repinclin || re'pinclin -a m ► Re'pinclin je ša'la:ta z 'ma:limi 'li:istami.
E repincelj:: SSKJ: nar. vzhodno, Plet.: +; repinclin: SSKJ: Plet.: -
repincelj || re'pi:ncl -na m ► Re'pi:ncl je pa so'wa:ta. Po 'ni:wi san ga po'bi:rawa 'vi:gret. San 'we:iko na'bi:rawa ga.
narcisa
'rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi rumenimi cveti
pkm.	kor.
narcisa || nar'ci:sa -e ž ► Nar'ci:se 'ma:mo klobušnica || k'wo:bušnica -e ž ► O, 'eti v og'račeki, 'leko 'te s'ledi pog'le:idneš. 'kak 'liistos po 'pu:ggratix k'wo:bušnice
cve'ti:jo.
E klobušnica:: SSKJ: -, Plet.: -; narcisa: SSKJ: +, Plet.: +
narcisa
nat
nar. 'nadzemni, zeleni deli korenja' pkm.	kor.
nat || 'na:t na'ti:i ž ► 'Obr zem'le:i 'ma: ščavje || 'ša:uje -a s nat ► 'Mi smo 'rakli 'mrkefca 'na:t.	're:pno 'ša:uje al pa 'bi:3le 're:pe 'ša:uje
pa 3r'pi:čino 'ša:u]e pa ko're:jewo 'ša:uje.
E nat: SSKJ: + , Plet.: +; ščavje:: SSKJ: p ~ šavje), Plet.: +
0
fS
m
hH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
obrati
's trganjem odstraniti sadeže, plodove z drevesa, rastline'
pkm.
pobrati dol || 'doj pob'räti 'doj pobe're:in dov. ► 'Da so 'dža:boka pa g'rü:iške z'rele, 'te je tr'be:i 'doj pob'rati.
E obrati:: SSKJ: +, Plet.: +;pobrati: SSKJ: +, Plet.: +
kor.
obrati dol || 'dou ob'rat 'dou o'be:rem dov. ► Š'to 'sa:dje je pa t'ri:3ba 'dou ob'rat.
obrezovati
'z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti'
I	pkm.	kor.
^ rezati dol || 'doj 'rezati 'doj 're:ižen nedov. obrezovati || obrez'wa:t -'u:jem nedov. ►
0	*' 'Doj 're:ižemo 'vejke.	'Sa:dje se obre'zu:je.
S E obrezovati:: SSKJ: +, Plet.: p E rezati:: SSKJ: +, Plet.: p ~ L
olupiti
'odstraniti lupino, kožo'
1	pkm.	kor.
olupati || o'lü:ipati -plen dov. ► 'Džaboko olupiti || o'wu:pit -im dov. ► 'Sa:dje ssn N o'lü:iplen.	'msrwa o'wu:pit.
A E olupati: SSKJ: - (^ olupiti), Plet.: +; olupiti: SSKJ: +, Plet.: + P
I
S
K
pleti
's puljenjem odstranjevati plevel'
pkm.	kor.
7	pleti || p'leti ple've:in nedov. ► T'ra:vo	pleti || p'let p'le:jem nedov. ► P'le:li smo.
.	'moremo p'leti.	'Jas g'rem 'piissco p'let.
0	skubsti ven || 'vö s'kü:ipsti 'vö ski'be:in
1	nedov. ► 'Mi:i t'ra:vo 'vö ski'be:imo.
1 E pleti: SSKJ: +, Plet.: +; skubsti: SSKJ: p -, Plet.: p -
pikirati
agr., vrtn. 'presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo'
pkm.	kor.
flancati || fla:ncati -an nedov. ► 'Mi:i 'eti flancati || fla:ncat -am tudi fwamcat -am p'ri nas 'zeldže flamcamo.	nedov. ► So'wa:tne flaince pa 'ze:lowe
pikirati || pi'keiirati -an nedov. ► 'Da fwaince flaincam. prä'saijamo ka'püsto, p'raivimu, 'ka pi'keiiramo. (Č)
E flancati:: SSKJ: -, Plet.: -; pikirati:: SSKJ: +, Plet.: -
robida
' trnata grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne črne
jagode'
pkm.	kor.
krpuščnica || kr'pü:šnica -e ž ► Kr'pü:šnice ostroga || ost'roiga -e ž ► Ost'roige san ras'teijo na 'pikaston gr'meii.	na'biirawa.
E krpuščnica: SSKJ: - (^ nar. kopinščica), Plet.: - (^ kompinščnica); ostroga: SSKJ: nar., Plet.: +
stiskalnica
'stroj ali naprava za stiskanje grozdja'
pkm.	kor.
preša || p'reša -e ž ► Š'ke:ir za stis'ka:vanje preša || p're:ša -e ž ► 'Mi smo še 'ro:čno 'sa:dja 'ge:i p'reša.	p're:šo 'me:li. 'Ma:m še s'li:ko, ko je š'tole
'wo:nta par 'xi:ši p're:ša b'wa.
E preša:: SSKJ: pog., Plet.: +
stiskati
'delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina'
pkm.	kor.
prešati || p're:jšati -an nedov. ► G'dä prešati || p're:šat -am nedov. ► 'Sa:dje pa
stis'ka:vlemo 'sa:dje na p'reši, p'ra:vimo,	'o:li smo p're:šali. 'kä p're:jšamo.
E prešati: SSKJ: pog., Plet.: +
0
fS

sadovnjak	^
'prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in	^
drevjem'	^
pkm.	kor.
ograd || 'ograt -da m ► 'Tän, 'ge ras'te:i	pungrad || 'pu:ggrat -da m ► 'Pu:ggrat je
'sa:dno d'revdže, p'ra:vimo 'ograt.	pa par'nas 'za:di š'to 'do:uta za 'Ja:nesovi
skedenj || š'kägen -gnja m sadovnjak ►	'xi:ši. 'Tam je 'pu:ggrat, sadoun'ja:k, ja.
Či je 'ograt 'dälä k'räj ut 'xiže, se p'ra:vi	Smo pa rn'se 'li:ate p'ra:jli na 'pu:ggrati.	^
š'kägän. (Č)
E ograd:: SSKJ: +, Plet.: +; pungrad: SSKJ: -, Plet.: +; skedenj:: SSKJ: p -, Plet.: p -_ - >
srčika	O
'srednji, najmlajši listi solate'	^
pkm.	kor.	^
črček || čr'če:ik -a m ► Ša'la:to na'beri pa srce || 'sarce -a s ► So'wa:ta 'ma: pa 'sarce ® 'sämo čr'če:ike 'vö z're:iži, 'ovo pa fk'räj 'natar, 'ta:ke ar'me:ne 'li:ste.	h^
'vrži.
E črček: SSKJ: -, Plet.: -; E srce: SSKJ: +, Plet.: +
H
- ^
K
O
s L
O
V
z
1
Z
A P
1
s K
šmarnica
'gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti, Convallaria maialis'
pkm.
šmarnica || š'ma:rnica -e ž ► 'Eti p'ri nas v 'le:isi ras'te:jo š'ma:mice.
kor.
solzica || sou'zi:ca -e ž ► O, 'ke:ik je sou'zi:c. O sou'zi:cax je pa P're:žix 'tot 'pi:so u 'čartici Sou'zi:ce.
E solzica: SSKJ: nar., Plet.: +; šmarnica: SSKJ: +, Plet.: +
šmarnica
0
tropina
'kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen'
pkm.
tropina || tro'pina -e ž ► F p'reši os'ta:nejo tro'pine.
kor.
drožje || d'ro:žje -a s tropine ► Ko se sp're:ša, se u'li:je 'natar u 'sot, 'pol 'mara pa w're:t, da prew're:je, da 'won z'me:če 'tasto d'ro:žje.
štokovje || što'ko:uje -a s tropine ► Što'ko:uje je pa ot 'sa:dja. 'To je 'taste, ko po p're:šanjo ot 'sa:dja os'ta:ne in 'bak 'varžemo, u 'li:as.
E štokovje: SSKJ: -, Plet.: -; drožje: SSKJ: p Plet.: + (-Plet.: +
• drožja); tropina: SSKJ: +,
vrtnica
'trnat okrasni grm z raznobarvnimi dišečimi cveti
pkm.
ščipek || š'či:ipek -pka m ► V 'ogradi cve'te:i š'či:ipek.
kor.
gartroža || 'ga:rtroža -e m ► 'Ga:rtrože so 'sa:me 'ra:stle 'tam. 'Ga:rtrož 'ni:smo 'me:li 'we:iko.
E gartroža: SSKJ: star., Plet.: - (^ vrtnica); ščipek: SSKJ: p -, Plet.: +
vrtnica
pkm.	kor.
celer || 'celer -a m ► 'Celer 'de:ivlemo v	epuh || 'e:pux 'e:pxa m ► 'E:pux 'ma:
'žüpo.	'to:uste go'mo:lje. y k'leti san 'me:wa
zeler || 'zeler -a m ► 'Zeler 'ma: 've:kše pa	'ci:awo 'jasan pa 'ci:awo 'zi:mo 'fa:jn
'me:nje na're:izane 'li:iste 'kak 'petržeu.	petar'ši:l pa 'e:pux, ze'le:je.
E celer: SSKJ: -, Plet.: -; epuh: SSKJ: -, Plet.: -; zeler: SSKJ: -, Plet.: -
zgniti
'razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij' pkm.	kor.
zagniliti || zag'ni:iliti -in dov. ► 'Dža:buke zgniti || zg'ni:t zg'ni:jem dov. ► Zg'ni:je pa so 'dugo le'žale 'nakli pa so zag'ni:ilile. 'wa:xko 'we:iko re'či: u 'ga:rtlno. 'Tam pa
'koj u'ča:six 'we:iko 'kaj zag'ni:je.
E zagnilitV: SSKJ: -, Plet.: -; zgnitV: SSKJ: +, Plet.: +
žajbelj
'dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti'
pkm.	kor.
žajfek || 'žajfik -a m ► 'Žajfik 'nücamo žavbej || 'ža:ubi -ja m ► Iz 'ža:ubija si pa p'ro:uti 'kašli, za 'te:j al pa v m'le:iki 'čaj 'ku:xam. 'Ža:ubi smo 'me:li z'mi:aran 'küjani.	za 'ča:je, če se je 'ki:ari prex'wa:do.
'Ža:ubijeu 'te: 'pit, smo 'rakli u'ča:six.
E žajret: SSKJ: -, Plet.: -; žavbej: SSKJ: -, Plet.: -
HH
CM
^
HH
Z >
o
zelena
'začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in gomoljasto
odebeljeno korenino'	J
ifi
O
HH
N
H
in
žganje
'žgana alkoholna pijača zlasti iz sadja, ki se dobi z dvakratnim kuhanjem'
I	pkm. kor.
^	šnops || š'nops -a m ► Š'nops se ž'ge:i. šnops || š'nops -a m ► Če je 'bo:wo 'we:iko
O	žganica || žga'ni:ica -e ž ► 'Da pa dr'go:uč 'sa:dja, smo š'nops ž'ga:li.
s	ž'gi:emo, do'bi:imo žga'ni:ico. (Č)
L	E šnops:: SSKJ: nižje pog., Plet.: -; žganica:: SSKJ: + (^ žganjica), Plet.: + O
žgati
z	'(drugič) kuhati žganje'
^	pkm. kor.
z	prežigati || pre'žigati -an nedov. ► 'Da palirati || pali:rat -am nedov. ► Ko se
A
P
pre'žigamo, 'tä fčasi pritä'če:i 'ficko, 'tä 'parvo'bart ž'ge: al pa ko 'parvo'bart š'nops pa 'dälä tä'či:e žga'ni:ica. (Č)	'ku:xa, p'ru:nt 'te:če. Se 'di:awa p'ru:nt. In
'tasti p'ru:nt se še pa 'pol 'a:no'bart 'ku:xa in 'tam 'won p'ri:de š'nops. Pa'li:ramo al pa d'ru:go'bart 'ku:xamo. 'Ta:krat, ko smo pa'li:rali, se je de'ja:nsko š'nops 'di:awo, 1	p'rej je 'biu pa p'ru:nt.
7 E palirati: SSKJ: -, Plet.: -; prežigati: SSKJ: p Plet.: +
0
3.1 Analiza besedja
V slovarju predstavljamo 43 (26,5 %) od 162 knjižnih iztočnic, preverjenih na terenu, ki vodijo do 75 poknjiženih (različnih ali enakih) enobesednih in 13 dvobese-dnih narečnih iztočnic (klatiti dol, nizka fižola, nizki grah, obrati dol, pobrati dol, pricajtna solata, rantasta fižola, rezati dol, rumeno korenje, skubsti ven, stepati dol, visoki grah, žolta mrkevca). Med temi smo izpostavili predvsem tiste, ki se med obema primerjanima govoroma najbolj razlikujejo.
SSKJ ima v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, 43 leksemov, ki so prikazani kot samostojne iztočnice. Od tega je po en izraz prikazan kot narečni severovzhodni (črnica), nižje pogovorni (šnops), pogovorni (prešati), redek (drožje) ali starinski (gartroža), dva sta pogovorna (preša, prešati), trije so narečni (čebul, ostroga, solzica), po štirje pa so narečni vzhodni (luk, lukec, murka, repincelj). Petkrat v ustreznem slovarskem članku izpričani narečni pomen ni dokumentiran (jež, prežigati, stepati, ščavje18). Nezapisanih je 36 besed, v 7 primerih pa se iztočnice pomensko ne prekrivajo (grah, kum, kumen, skedenj, skubsti, šajba, ščipek).
Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894-1895) ima v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, 54 leksemov, ki so prikazani kot samostojne iztočnice. V dveh primerih v ustreznem slovarskem članku izpričani narečni pomen
Vendar v SSKJ tudi šavje z zgledom korenjevo šavje 'listje, perje'.
ni dokumentiran (obrezovati, rezati), nezapisanih pa je 31 besed, od katerih jih je večina prevzeta iz nemščine. Štiri poknjižene narečne iztočnice (kloca, skedenj, ^ skubsti, škloca) se delno izrazno razlikujejo od slovarskih oblik v Pleteršnikovem r^ slovarju.
4 Sklep	^
m
Na področju slovenskega narečnega (strokovnega) slovaropisja je bilo v zadnjega ^ pol stoletja sicer opaziti porast števila narečnih slovarjev, ki pa se med seboj razli- ^ kujejo po obsegu, strukturi, globini, naboru zgledov, pristopu, prav tako pa glede na močno narečno razčlenjenost slovenščine samo točkovno pokrivajo slovensko jezi- ^ kovno ozemlje.19 V prispevku smo na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske ^ narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata, predstavili osnutek primerjalnega narečnega strokovnega slikovnega slovarja, in sicer za tematsko področje vrt in sadovnjak. Menimo, da lahko tovrstni slovar, ki predstavlja novost v slovenskem narečnem slovaropisju, pomembno pripomore k določitvi arealov posameznih le-ksemov in njihovega pomenskega obsega ter k uresničitvi zamisli o slovenskih narečnih strokovnih slovarjih, ki bi se lahko primerjalno snovali za več narečnih skupin hkrati in tako predstavljali podlago za vsenarečni strokovni slovar.
Literatura
H
Benko - Koletnik 2011 = Anja Benko - Mihaela Koletnik, Primerjalni terminolo- ^ ški narečni slovarček (za izbrano besedje s področja poljedelstva), v: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 75), 253-277.
Gjurin 1986 = Velemir Gjurin, Načela sodobnega izrazijskega slovarja, v: Slovenski jezik v znanosti 1, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 151-187.
Humar 2004 = Marjeta Humar, Stanje in vloga slovenske terminologije in termino-grafije, v: Terminologija v času globalizacije: zbornik povzetkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.-6. junij 2003, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 17-31.
Jež 1997 = Marija Jež, Iz tkalskega izrazja na Pohorju, Slovensko naravoslovno--tehnično izrazje, Ljubljana: ZRC SAZU, 209-216.
Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model dia-lektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovje: doktorska disertacija, Ljubljana, 2002 (razmnoženo).
Karmen Kenda-Jež in Peter Weiss ustno v Pišecah 14. septembra 2010.
Z
Kenda-Jež 2007 = Karmen Kenda-Jež, Shranli smo jih v bančah: slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale N	alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale, Ukve: S. K. S. Planika
1	Kanalska dolina - Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
K	SAZU, 2007.
O Koletnik 2008 = Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter S	druge dialektološke razprave, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Od-
L	delka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v
0	Mariboru (Zora 60).
v Leder 1991 = Zvonka Leder, Terminološka prizadevanja na Slovenskem, Jezikoslovni zapiski 1 (1991), 155-171. Lundberg 1999 = Grant H. Lundberg, Preliminary Report on Dialectological Fie-ldwork in Haloze, Slovenia, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 Z	(1999), 91-109.
A Mosel 2004 = Ulrike Mosel, Dictionary making in endangered speech communiti-P	es, v: Language documentation and description 2, ur. Peter Austin, London:
1	School of Oriental and African Studies, 2004, 39-54. (http://www.mpi.nl/ S lrec/2002/papers/lrec-pap-07-Dictionary_Endangered_SpComm.pdf, dosto-K pno 9. 5. 2011)
1 Orožen 2003 = Martina Orožen, Odvisnost narečnega besedišča in načina upovedo-7	vanja (izražanja) od spreminjajočega se načina življenja, v: Martina Orožen,
•	Razvoj slovenske jezikoslovne misli, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 1 2003 (Zora 26), 310-318.
•	Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894-1895): transliterirana iz-1 daja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji).
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.)
-	DZS (zal.), 1995.
Svensen 1993 = Bo Svensen, Practical Lexicography: Principles and Methods of
Dictionary-Making, New York: Oxford University Press, 1993. Škofic 2002 = Jožica Škofic, Narečni terminološki slovarji, v: Evropsko leto jezikov
-	Sodobna slovenska književnost - Matija Murko, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2002 (Zbornik slavističnega društva Slovenije 12), 258-263.
Škofic 2004 = Jožica Škofic, Raziskovanje narečne terminologije v času globali-zacije, v: Terminologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 61-75. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na-zarjami. Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: magistrsko delo, Ljubljana, 1990 (razmnoženo).
Weiss 1994 = Peter Weiss, Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja: primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: doktorska disertacija, Ljubljana, 1994 (razmnoženo).

Weiss 2000 = Peter Weiss, Označevanje v slovenskih narečnih slovarjih, Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 27-43.	^ Weiss 2006 = Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju ® z etimologijami, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. ,!., Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2006 (Zora 41), 328-335.
Weiss 2009 = Peter Weiss, Novejši prekmurski narečni slovarji, v: Slovenski mi- ^ krokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi, ur. Irena Novak Popov, Lju- ^ bljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 20), 52-62. Wiegand 2000 = Herbert Ernst Wiegand, Dialekt und Standardsprache im DialektWörterbuch und im standardsprachlichen Wörterbuch, v: Herbert Ernst Wie- ^ gand, Kleine Schriften: eine Auswahl aus den Jahren 1970 bis 1999 in zwei ^ Bänden 1: 1970-1999, ur. Matthias Kammerer - Werner Wolski, Berlin -New York: de Gruyter, 2000, 642-664.	^
Zgusta 1991 = Ladislav Zgusta, Priručnik leksikografije, Sarajevo: Svjetlost, 1991.
Prevod dela Manual of Lexicography (1971).	®
hJ m
A comparative technical (picture) dialect dictionary for vocabulary from the ® thematic field garden and orchard in selected subdialects of the Pannonian
and Carinthian dialect groups	^
N
Summary	W
This article presents a draft model for compiling a comparative technical (picture) dictionary. It is presented using the example of vocabulary from the thematic fields garden and orchard on a sample of selected subdialects of the Carinthian and Pannonian dialect groups. The dictionary contains 43 (or 26.5%) of 162 headwords verified in the field that lead to ninety standardized (different or identical) singleword headwords and thirteen two-word dialect headwords. Among these, the ones are highlighted that differ the most between both subdialects compared. We believe these types of dictionaries, which are new to Slovenian dialect lexicography, contribute significantly to defining the areas of individual lexemes and their semantic range, and to the idea of Slovenian dictionaries of dialect vocabulary.