mi gradovi, 111a vamiejših p~hoclih in strateških 
mestih. Razvila so se v trfu-ta, ruprav111a in kult1mna 
središča svoje okoliOP,. Ko je prenehala ogrska 
ne,·arnost, ko so propadli gradovi in fevdalna 
uprava, ko je releznica obšla ta 111aselja, se je po-
klazalo, da nimajo 111.ikakr šnih drugih gonil za 
nadaljtnji razvoj. Po večiJni so v razvoju obstala, 
ali pa se oelo počasi !'uralizirajo. Nekatera med 
njimi so obdržala skromne 1upraV111e ali pa tržne 
f'UJlkcije. Fosil111ih sr,edišč je mnogo. Najlepši pri-
meri so Lemberg, Pilštanj, Podčetrtek in Pod-
sreda. Skromen raz,·oj so dosegli Kozje, Rogatec, 
deloma Bistrica ob Sotli in Planina. Tudi 8-entjur 
pri Ccljiu ini mogel pokazati Z111almega r,azvoja, če­
prav je nj•e_gov promieturi položaj obdržal svojo 
pomembnost in jo je :oeleznica še stopnjcrnla. 
Razvoj je za\fla blifina Celja. \ ",endar pa je trg 
obdrž.al znatno obrt, ki se j e v ugodnem času po 
osvoboditvi razvila do industrije (lesne in kovin-
ske). Postal j e tudi središče \"CČje občine z ,-rsto 
upramih funkcij in dru,gih deja,mosti, J>a tudi 
stanovanjsko _(spalno) 111aselje Celja. 
' Ostali dve naselji, ki se tudi hitro razvijata, 
sploh nimata zgodovinske tradicije. Šmarje se je 
začelo razvijati šele v d11Ugi polovici . preteklega 
stoletja kot sod.ni ol.raj, danes pa je oLčinsfoo 
središče srednjega in zgornjega Posotelja. Rogaški 
Slatini so <lali slatinski izviri temelj, da se je 
razvila v v-eliko s lo,,ensko zdraviliško in t!uristit:iao 
naselje. 
Ivan Gam s Oeomorf o logi ja na razpotju 
Na tako skopo oclmcrj,enem prosoo11u o tako 
obsežni Lemi 1ni mogoC:--e povedati kaj več kot le 
nekaj splošnih misli brez navedbe podrobnejše 
dokumentacije. Predvsem naj služijo samo za 
uvod v diskusijo. 
Ko se je v prvih desetletjih tega stoletja v 
obiru geografije in v domači pisani besedi pora-
jala geomorfologija kot mainstvena veda, se je 
opirala predvs~m 11a dve osnovi. Prva je bilo 
geološko poznavooj,e slove nskega 02iemlja, ki ga 
je malo prej hitro povečalo geološko kartiranje. 
jegovi izvajalci, a,·stroogrski geologi (Kossmat, 
Tdler, Katzer in dr.ugi), so posvečali geomorfo lo-
giji zna1~10 več powrnosti, kot jo j e najti v najno-
ve jši slov~nski goologiji. V idejnem pogledu pa se 
je mlada geomorfologija 111aslonila ITTa Davisovo 
šolo o razv<>'j1u reliefa, ki je osvojila svet. Ker se 
j e tem os;nonun prid11už:il še odločujoči vpliv 
Cvijičevih 1nazirarnj 111a razvoj krasa in na vpliv 
a,strijskih geogra fov na razvoj 111a&e !kvartarne 
geomorfologij,e, j,e prevladovalo 111ekaj naslednjih 
desetfotij pr,epričanje, da je treba 111a teh tr<lnih 
osnovah podobo goomorliološkiega razvoja !na;e 
zemlje z Iokia}.nimi štu'dijami samo izpopolnjevati. 
Za g lav1110 oporo pri Štllldiju nwrfogeneze, ki je 
bila pri nas i!ll po svetJu v ospredju geomorfologije, 
smo in1eli 111.ivojie i!ll berase. V tem ozfou je sloven-
ska geomorfologija ieksoe.nziv1110 preštudirala vso 
SloHmijo, 111ek.atere predele pa tudi iJ11Lenziv1110. 
Zdaj , ko smo pred zaključkom tega obsežnega 
dela, pa j e s v,eto,m razvoj spo2ll1al Davisovo she-
mo za prcrnč shematično, da bi mogla biti izho-
di;če za terenske geomorfološke analize. 
Poleg te so postaLe problematične še 111eka-
Lerc drug,e postavke, na katerih je slonelo naše 
geomorfološko rarisloornnjre, z !njimi vred pa tudi 
re zu ltati dela. Zato se je treba porazgovoriti o 
metodi in ciljih nadalj;njega dela. 
8 t1udij razv~ja pobočij, ki mu . posvečajo mo-
derni gieoonorfo logi po s viellu veliko pozornost, 
ima pri Mednarodni geografski zvezi poseLno 
komisijo. Dosedanji l'\ezultati, ki so mi bili do-
stopni, v marsičem 111iso enotlni. Najviečkrat pou-
darjajo pomen ki.ime za obliko poboC:-ij, nesporno 
46 
pa je tudi, da j•e odločilna za strmiITTo poborj..i 
geološka sest..ava. Oe so spodaj manj in zgoraj 
bolj odporni se<limC111Li, nastaja strmo ali cc:,1 
prepad.no pobočje, ki ga raz,·ojini procesi ne Je-
lajo polofoeji;ega, temveč odmikajo paralcl,1w, 
dokler se geološka sestava ne spremeni. Strmina 
ni torej 111ujno znak mla'dosti in položno p obo~ . 
oziroma „blag i relief" 111i vselej mak n,ltuh s-• · 
Dosedanje meritve illllenziv111osti preoblik'°' a!-
1rih procesov 1 so pokazale 111a zelo velike kraj ::1".r.c 
razlike v reč.nem odnašanju mineralov z enote 
površja. Poleg drobnih lokalnih razlogov so · za 
to 2 odločilne zlasti klima, r elie f i!ll geološka sc-
sta va. Oe povzročajo razlifoe v geološki sestavi 
,·,ečkratne razlike v :intenziViJlosti preoblikovalnih 
procesov, poLem je r,azumljivo, da je v bolj od-
pornih kame.n.i.nah ooako stara l'lelietna oblika 
večkrat znalno manjša od isllc v slabo odpornih 
kamen.inah. 
Ker so v naravi inajbolj opaZITli sledovi r.cč-nc 
erozije, smo tej pripisovali največjo prooblik-o-
valJ10 moč, čeprav smo vedeli tudi za denudacijo, 
korozijo in druge procese. Kot bo še gornra pri 
poglavju o korozijskem zn:ireva111ju reliefa, [)() 
meritve int~zi,111osti korozijskih procesov ne po-
trjujejo i11azira111ja o odločilni vlogi erozije niti v 
sedanjih klimatskih razmerah. V subtropski in 
modificirani tropski klimi, ki je pri 111as vladala 
v predkvartamri dobi, pa imajo skoraj Ysi goo-
1 J. Corbel, Vitcsse de l'erosion. f. Zeitschr. Ceomorph. 
1959 (3), 1. 
2 V naši dosedanji geomorfologiji imajo ve lik pomen 
pr<'lomnice za nastane k in pote k dolin. kraških polj in 
drngih vecjih oblik. Takemu naziranju ne go,ori v prid 
opažanje. da je na krasu, v kamnolomih in jamah, najt i 
mnogo bolj goste prclomnic-c kot si mislimo. \'ci·inn nl" 
pride do izraw na kraškem površju niti v jamnh. V Po-
stojnski j ami , na primer, najdemo prav tako gosle pre lom-
nice v umetnih tunelih, kot v nekdaj vodnih rovih. Začu ­
tili smo potrebo, ločiti stisnjene in špranjaste prelomne 
ploskve. Pn·c ne pridejo do izraza niti v nastanku prav 
drobnih oblik. 
morfologi koro:rijo za poglav-itmi preoblikovalni 
proces. 
Ker smo imeli riet'mo erozijo za pogkwil!nega 
oblikrnalca rclid ;:i. smo njej prilagodili tudi 
lcst,-ico bolj ali manj odpornih kamnin proti iz-
podnebnim silam. Na tej osnovi in na osnovi 
zgoraj omenjanih postavk, smo si predstavljali 
„normalni" relief. Ce dejanski rdfof ni iustr,ezal 
na?:i predstavi, smo skušali odstopanja tolmačiti 
s tektoniko, rcorumi _ pretočilv,ami, epigenezo in 
t'.r:.igimi . .izrednimi" dogodki. Ti mogoče zanikati, 
<la se ti „dogodki" n iso često vpletali v tako 
imenovatni ~1ormalni razvoj velfofa. Zastavlja pa 
se vpr.ašanj,e kor,ckt1nosti metod, s katerimi smo 
iih rekonst1wrali. 
• Poseben proUem zavzem~ vpliv tekt0111skih 
pr emikanj na razrnj reliefa. Po 111ovih geofizikal-
nih rariskarnh po sYetru, pri nas tudi po gostih 
pr clo1nnicah i."1 narivih, bi sodili na živalma in 
pofusno tektonsko pr.:!mikanj,e vseh delov zemlje. 
Kot dokaz za pr,.:,mike najd,emo v naši geomor-
fo!ogiji često samo 111a,1edbo o obstoj u prelomnice. 
Kakor je ''"Pliv premikov na sedanji relief verje-
ten, ni dokazan, kadar se prelomnica nahaja v 
star:!fih , (paleozriiskih, mezozoiskih) kamerunah, 
ker so ;naše relicfrnc oblike v zasnovi iz pliocenske, 
v drobnem pa iz kvartarne dobe. 
Cruga razlaga ,,nenormalnih r eliefnih razmer" 
so rečne pretočitrn. Nanje pomislimo ,na primer, 
k.adar ima potok razmeroma široko, sosiednja r e-
ka pa ozko dolino, nadalje, kadar sme ri dolin 
tu.so v sk-llac1u s ce!o11nim povečj,em. Pri tem izha-
jamo z gledišča, da j,e bila v prieteklosti v smislu 
Davisove sh,eme dosežena izra,tnava površja, kjer 
se je rečno ožilje razvilo v obliki drevesa. V 
starejši in tudi v najoo,·ejši g,comorfološki lite-
raturi lahko zasledimo naslednje razlage za pre-
toči:ev: Ker se j e p;lrečje , ocln<!ga toka hit reje 
dvigovalo, je imd po~ok večjo er,ozijsko moč ter 
je z zacl®jsko erozijo pretočil sosedJOji potok B. 
Tako razlago ponavljamo kot fikcij,o iz razpra,·e 
v razpravo, ne da bi se zamislili v njeno smisel-
nost. Z 111jo illamreč p1,eziramo dejstvo, da more 
neki vodni pretok pretočiti drugeg.a le, če teče 
nifo od njega. Ob enakih drugih pogojih so za 
"išino toka 111a nekem mestu merodaj1I1i trije či:ni­
te1ji: višina erozijske baze, oddaljenost od n je in 
strmec podolžnega profila. Ce pa se neko porečje 
tektonsko hitreje dviga, je povečan dejanski str-
mec v podolžnem profilu, v bolj strmem reliefu 
pa je strmejši tudi tako imenovani ravnotežni 
profil, dokler se ne odstranijo vse posledice tek-
tonskega dviga. Vse dot1ej ima sosednji potok z 
mirujočim ali grezajočim se porečjem večjo spo-
sobnost za piraLcrijo, ke r teče niže. O tem nas 
prepriča ,e.nosLa,;en diagram. 
Podobno je z ugotavljanjem epigeneze dolin. 
Vedno v;cČ je argiumenoov za to, da j e bil v dohah, 
ko se j,e razvijal sedanji relief, zmatmo večji del 
.naše remije pokrit z odejo terciarnih kamenin, na 
Primorskem s m ;em, drugod zlasti z noogenom. 
Zal v naši geologiji še vedno ni v dovoljni meri 
prodrlo naziraJnjc, da je večina mladih sedimen-
tov ie-osta'rnek' 1nekdaj mnogo širše odeje, ki h v 
dolinah iITT kotlinah pr,eostala od odnašanja zaradi 
zaostajanja v tektonskem dvigovanju. Tiedaj mo-
ramo pričakovati pogosto epig,e:ne:w. V smislu že 
navedenih misli pa je ne moremo dokazati samo 
z obliko in smerjo doliJ11, z 111jeno ozkostj,o in 
strmino pobočij. Tako trdimo, cl.a je Savska do-
lina med Ljubljarnskim polje m in Radečami epi-
genetska zato, kier je v apneinou in je ožja, kot 
j e podo lje v moravški sinkli1nali. Kritični g,eomor-
~0!03 prič.akiuje dokazov, da je imela Sava v času 
začetnega vr,ezovanja v apnenec večji strmec ocl 
vodnih tokov v siJ11kli-nal.nem podolj,u in da je 
noben od 1Jeh sinklina!nih tokov 111i mogel v na-
daljnj,em razvoju p1>etočiti. Ce pa se na geološki 
karti prepričamo, da teoe Sava ponekod tik ob 
robu apn<Cillcev, podvomimo v .,uj,etost", ki je 
zasnovana 111a postavki, da so sinklinalne tierciaun-c 
kamenine proti 11U1jvaŽi11.cf emu procesu - eDoziji 
manj odpome in toriej 1t1g,oc1Jnejše z.'.l poglabljanje 
doline. I\Jcr je ,edem od pogojev za v~čjo moč 
piraterij,e v manj9Cm str mcu podolž1nega profi1a, 
bi bilo koristno, da bi s tega gledišfo sistematično 
mializirali strmec da:n.aŠJ'!jih vodnih tokov v raz-
ličnih kameninah. Pri dosedanjem raziskoYanju 
so 1Ugotovili razmeroma majhen strmiec Soče' v 
razmeroma kompakunih ap111encih 1ned Sv. goro in 
Sabotinom , 111a :Cravi v ozki falski soteski, med-
tem ko j,c str mec v pretežno terciami osnovi 
Ruške doline iJil ko t line Muške ,·ečji. D.a tudi 
pretočne količ.in,e niso vselej odločil:ne, vidimo iz 
primerjave strmca Dr~ve illa Dravskem poJju i,n 
sooodnj,e PeSillice, ki ima mainjši s:rmec. Tr,eba pa 
je priznati, da vpliva na današnje s trmoe rudi 
transportni material kvarlamega procl.a. Ce nam 
ni dobro poZJ1.aJ1 vpliv petrografskie sestave na 
strmec r.ečnega toka miti v sedanjosti, s koliko 
manjšo gotovostjo m,or,emo govoriti o p ogojih 
piraterije v prieteklih geološldh razdobjih?! 
Zadnji čas se v sve~u krepi tako imenovana 
dinamična geomorfologija, ki p.roučuj,e gioomor-
fološke procese in jih skuša tudi meriti. Za mor-
fogenezo so poseb1110 vame meritve rečnega trans-
porta. Ob množinah recentrnega rečnega trans-
porta v obliki proda ali s uspendiranega materiala 
te r postavke, da je bilo enako rudi v geološki 
preteklosti, so sestavili re števih1i geomorfologi 
tabele o Letmem zinižanj u reliefa oziroma znižanju 
v geološki p:rieteklosti v r.aznih podnebjih. Za 
preoej padavinsko irn zmerno toplo podnebje, ka-
kršno je pri !nas, izka:mjejo te tabele razmeroma 
naglo preoblikovanje, kar so potrdila tudi naša 
pr,erač.tmavaJnja. R,ezultati teh preraČUJ1avanj so . 
vzbudili dvom v trditve, da so se pri nas mogli 
ohraniti miocenski in starejši nivoji. Take dvome 
so zavračali s tem, da je kasnejše :zmi.ževanje za-
jelo samo vmesne doline in nižine, 111e pa nivojev 
samih. Drug in bolj uteme lj® očitek takim pre-
r.ačunavenj,em pa je v tem, da je današnja pro-
dono$1lost bistveno viečja, kot jo smemo predvi-
devati v tierciarju. V historični dobi jo je povečal 
človek s :k:roevinami. Poleg tega današnje reke še 
vedno prenašajo v p1eistocenu nastali prod. 
47 
Dr:ugiače jie z m.eritvami korozijske int®zitete, 
ki so pokazale, cla izvrši Jrtajvečji del korozije 
padav:i:11.ska voda pod rušo; Korozija mižuje zato 
površje 'dokaj enakomerno. Korozijsko intenziteto 
je mogoče izraounati iz dveh elementov, iz celo-
kiu-r.1e trdote vode i.n iz količmie vodnega odtoka. 
Recica Paka, ob kateri so zborovali slovenski geo-
grafi v letJu 1964, je imela po lastnih meritvah 
30. jlU.nlja 1963 pri izlivu .v Savjnjo 7,8o (nem-
ških trdo1Jnih stopinj - N) kalcijeve in 11,0° N 
oeloktup,111e tr'do te (to je 187 mg m:iiner.alov v 
enem litru vode). Po podatkih Hidrometeorološke 
službe s znaša srednji letni odtok s parečja Pake 
21 litrovj sek.jkm2. Oe bi bila gornja trdota .enaka 
sr,ednji letni vrednosti, bi Paka letino odnesla 
44,14 mSfkm2. Ce bi bila kor-0zija enakomerno 
porazdeljena po vsem porečjiu, bi se to mižalo za 
1 meter v dobrih 22.000 letih (ob iupoštevanju 
spec:ifiane teže 2 ,8 za raztopljeni material). V 
ene m milijo;nu J,et, to je nekako od konca pliocena 
dalj,e, bi ise po teh izračunih in ob sedanji inten-
zivnosti korozije površje 7nižalo v povprečju za 
kakih 44 metrov. Oe se 111asla!njamo pri teh izra-
čunih 1118. pre dvidevanja, da odreče s porečja ka-
kih 600 mm (na leto), bi po Corbel,ovi formuli 
4 E T / 100 = X (kjer je E odtok v dm. T pov-
prečna vsehlllost mineralov v mg/ liter in X iznos 
kcr ozije v :m3/ leto/ km2 (oclnosino zini7.8111je površja 
v mm v tisoč Letih) izračunali, <la se površje zniža 
za 38 mm Jrta Leto, oziroma se je za prav toliko 
metrov znižalo od konca pliooona dalje. Podoben 
izračun za Sav:iinjo pri Letušu povie, če se 111asla-
njamo Jna Bidovčev srednji letni odtok, da se po-
vršje Zilliža za 52 mm v tisoč letih. IzraČIUJ11 po 
Corbelovi formuli (800 mm Iemega odtoka, 70 N 
celoklllpne in 50 N kalcijeve trdote) da mižanje 
r eliefa za 38 mm v tisoč Letih. Ce bi bilo v 
Savinji pri Sempetru v Sav.iJnjski dolini v enem 
litru vode povprdmo 150 mg m:incralov (19. II. 
1964 je znašala pri izredno nizki vodi oelokupna 
trdota 9,60 N, kalcijeva trdota pa 6,2° N), bi ob 
sr,edJnjern letnem odtokru 30 litrov/sek.fkm2 zna-
šalo zniža»je I'leliefa za 50,6 mm v tisoč Letih, 
kar je seveda le malo mainj, kot je to v porečju 
Ljubljanioe. 
Go110je številke so seveda le priblime. Točnih 
, rednosti ne m oremo izračunati niti za sedanjost, 
ker me vemo za tofuejše vodne trdote ob raz.nih 
vodrnih stanjih. Se z vrečjo rezervo moramo jemati 
take izračune o znižanju reliefa v daljših geolo-
ških razdobjih, ker sta trdota vode in vodni odtok 
odvisna od spremeinljivih činiteljev kot so petro-
grafska sestava, porašoe;nost, klima in prst. Vsi 
ti č.initelji so se menjavali še v kvartanni in v 
pliocenski dobi. Poleg tega sL<mijo izračuni na 
povprečkru za vse porečje. Dejansko pa so velike 
krajevne razlike. Korozijska intenziteta v po-
rečju Pafoe na P-0horju, na primer, je za okoli 
3 F. Bidovce, Elmpirischc Formcln fur die Bcrechnung 
<les Durchflusses im Vergleich mit den tatsiichlichen \Vasser-
mcngen der Flusse im Alpengebiet Sloweniens. VI. Intern. 
Tagung fiir Alpine Meteorologie, Bled - Jugos~wien 1960. 
48 
desetkrat lllUllllJsa kot tna dolomitu v območju 
Vzhodnih Karavank. 
Ceprav so izračuni gomje vrsl.e zelo približni, 
so vendarle dov-0lj trdrna osnova za naslednje 
zaključke, ki veljajo predvsem za r elief v k.arb-0-
natnih kamemnah: Korozija je eden od poglavit-
nih morfog,ejl]etskih prooesov budi v današnji kli-
mi in jo moramo nujno upoštevati pri študiju 
reliefnih oblik. Naziv erozijska dolina, na primer, 
je upravioon v toliko, v kolik-0r pojmujemo ero-
zijo kot dodatni morfo6®etski činibelj. Prouče­
vanje korozijske i~oonziv11osti spada med osnovoe 
geomorfološke metode. Ker je ko rozijsko znižanj·; 
reliefa neprestan proces vse zemeljske površ.i,ic, 
so 7lnižani tJudi ostanki rnivojev in teras in to te m 
bolj, čim starejši so. Pri llem prihajajo petrogra·;_ 
ske razlike do nuj111Jega izraza. 
Po osvoboditvi števi:čno p,onwoženi slovenski 
geomorfologi smo, kol tludi pisec teh vrstic, po-
drobno proučevali tnivoje ill1 ter.ase v per:ip.anon-
skem :i;n primorskem griče,natem relieflll. Cim 
podrobineje smo jih karti1:ali, tJem več smo jih 
IJgotovili i.n to v istih lfllldmorakih višinah :na 
večjih r,azdaljah. V Podravju, na primer, smo 
našli ,rivo med 480 in 520 m , ki je med n.ajbolj 
izrazitimi, od Haloz Jo Mežiške <lol.in,e. O 111i\10jih 
smo menili, da so v <>snovi f\.:!aneg,a postanka, 
čeprav dairres pri :nas ni tako razsežnih erozij8ko 
uravrumih površin. TQda s tem se n e ujemajo 
iste 1!'1lldmorsJre viš:iine 01a večje razdalje. Oe bi te 
nivoje izuelala abrazija, bi se morali ohraniti 
morski sedirrnei,nti. Ob vsem tem in v luči zgoraj 
nakaza:ne korozijske inbenzivnosti se 111ujno vpra-
šamo, ali je množica 111ivojev, ki smo jih ugotav-
ljali v viši:nskih razmal<ih le po nekaj deset me-
trov :in maJnj, IUtvara ali resnica. Ali 111e gremo po 
isti poti kot severnoameriška geomorfologija, ,o 
kateri jie bilo zapisa:no, da je po pojavitvi Davi-
sove šole rugotavljala po vs,em kontinentu never-
jellno število n.iv-0jev ? O njihovem obstoju se j e 
vnel utrudljiv prepir, ki ni dal drugega rezultata 
od tega, <la je v Severni Ameriki do druge sve -
toVJ1e vojlne skoraj povsem rupadlo znanimaJ11je za 
geomorfološko raziskovanje te vrste 4. 
Po svetJu viedJno številnejši kritiki očitajo „kla-
sični geomorfol-0giji", da je prouoevala razYoj 
geomorfologije, ine da bi po:znala osnovne zako-
nitosti r,eoe:ntnega preoblikovanja reliefa. Pri na-
rodih, ki imajo 111.apredrno geomorfologijo, re;1 
popušča zanimooje za morfogeruetske razprave 
stare vrsre, krepi pa se raziskovanje reoontnih 
razmer, prooesov :i.n droh/11:ih oblik, ki jih povzro-
čajo. Taka raziskovanja so videti drobinjakarska, 
vendar dajo zanesljfrejše rezultate, ki napovedu-
jejo nov vzpon geomorfologije. 
Zagovorniki mo1Ine geografije postavljajo prav 
zadnji čas tudi pri nas zahtevo, da 1J1aj se geomor-
fologija diferetncira glede na cilje. Geografiji j ~ 
najbolj potrebna, tako zatrjujejo, funkcijska geo-
morfologija, za kabero pa, žal, manjkajo vzori. 
' J. Miller, Goomorphology in Norlh America. Pregled 
Geogrnficzny, XXXI, 3, 4, 1959, str. 572.