321 LR 68 / Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 Biljana Ristič Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 Razstava v Galeriji na gradu in v stalnih zbirkah Loškega muzeja Škofja Loka 24. november 2021–25. september 2022 Predstavitev projekta V Galeriji na gradu in stalnih zbirkah Loškega muzeja je na ogled razstava z naslo- vom Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991. Gre za drugi obsežnejši raziskovalno-razstavni projekt večletnega dela celovite prenove zgodovinskih zbirk. Leta 2017 smo začeli postopno proučevati neraziskano obdo- bje po letu 1803, kjer se je ustavil Pavle Blaznik, in sproti predstavljati izsledke: s predavanji v okviru muzejskih večerov, razstavami (največja je bila interdisci- plinarna Nič nam ne morejo sovražne vojne, spremljevalni program in zbornik o 1. svetovni vojni na Loškem). Večletni projekt nameravamo zaključiti leta 2025 s povsem prenovljenimi zgodovinskimi zbirkami. Pričujoča razstava je zasnovana tako, da bo prenos njenih delov in razstavne opreme mogoč v stalno postavitev. Razstava je rezultat sodelovanja več strokovnjakov: Biljane Ristić (kustosinja za zgodovino), Jožeta Štukla (kustos za arheologijo), Petre Čeh (kustosinja za umet- nostno zgodovino), Sare Šifrar Krajnik (zunanja sodelavka), Simone Žvanut (kustosinja pedagoginja), Branke Gradišar (odnosi z javnostmi) in Glorie Ane Lupus (pedagoška sodelavka). Projekt snovanja in raziskovanja smo sodelujoči kustosi začeli leto in pol pred postavitvijo razstave. Predstavitev 46 let obstoja Jugoslavije je zahtevala inter- disciplinarni pristop, pregled arhivskega gradiva, literature, zbiranje predmetov in nenazadnje pogovore s posamezniki, ki so z nami delili spomine na življenje v tistem času. Za razstavo smo posneli videointervjuje z Davorjem Tavčarjem, udele- žencem mladinskih delovnih akcij, Silvo Kašman (por. Crnić), ki je delala kot medi- cinska sestra pri dr. Mariji Bračko, Andrejem Šubicem, ki je z nami delil spomine na razvoj gledališča, Jernejem Tavčarjem, ki je služil vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi in Teritorialni obrambi, Mihom Ješetom o njegovih spominih na otroštvo v času Jugoslavije in s skupino Sirius o glasbeni sceni na Loškem. 322 Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 / LR 68 Razstava se začne z letom 1945, ko se konča 2. svetovna vojna in vzpostavi nova državna ureditev v okviru Jugoslavije, zaključuje pa jo leto 1991 z razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije. To sta dva velika zgodovinska dogodka, ki sta pustila sledi tako na širšem kakor tudi lokalnem nivoju. Znotraj njiju smo skuša - li predstaviti začetke Jugoslavije, povojno obnovo in življenje v socializmu, krizna obdobja in obdobja prosperitete ter razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije. Razvoj loškega območja in življenje ljudi v obdobju Jugoslavije smo prikazali s prepletom strokovnih pogledov na posamezne teme ter ob sopostavitvi umet- niških del z vsakdanjimi predmeti in predmeti tehnične dediščine želeli predsta- viti kompleksnost in pestrost tedanjega življenja. Tako se na več točkah srečajo in soočijo zgodovina in umetnost, orožje in propaganda, fotografija in znanost ter kultura in vsakdanje življenje. Pregled vsebine Vsebinsko smo prve korake Jugoslavije in njeno konsolidacijo predstavili z nekaj dokumenti (osnutek prve ustave, knjižica Komunistična partija Jugoslavija). Prek simbolov, kot sta grb SFRJ in zastava z rdečo zvezdo, pa smo obiskovalcu želeli približati tiste elemente, s katerimi se je takratno prebivalstvo identificiralo z jugoslovanstvom. V nadaljevanju predstavljamo Josipa Broza - Tita skozi kult dosmrtnega voditelja, maršala in osebnost, ki je z učinkovito propagando ter koherentno prisotnostjo v javnem življenju z velikimi manifestacijami, govori, slikami in fotografijami gradil jugoslovanstvo. Vzpon in razgradnjo njegovega kulta predstavljamo prek soočenja dveh ume- tniških del, nastalih v različnih fazah Jugoslavije. Portret Josipa Broza - Tita, ki ga je naslikal Pavle Bozovičar leta 1948, predstavlja romantiziran pogled na predse- dnika v času, ko je Jugoslavija krenila na ločeno pot od Sovjetske zveze in se zače- la spogledovati z zahodom. Drugo delo pa je slika Simona Mlakarja z naslovom Miting 2, ki je nastala le dve leti po Titovi smrti in predstavlja kritičen odjek na zaton jugoslovanstva. (Slika 1) Nadaljnji sprehod po razstavi nam razgrne vlogo loškega gradu od leta 1945 do 1959 in vlogo OZNE – Oddelka za zaščito naroda – in taborišča za pripadnike različnih vojaških formacij z območja Jugoslavije. Taborišče je na gradu delovalo od maja do avgusta 1945. Po umiku OZNE je bilo tu do leta 1948 taborišče za nemške vojne ujetnike, nato žensko taborišče za družbeno koristno delo, sledil mu je moški kazensko poboljševalni zavod. Leta 1959 se je v prostore gradu pre- selil Loški muzej. V nadaljevanju razstave predstavljamo obdobje povojne obnove v duhu nove jugoslovanske oblasti, delo udarnikov ter pionirskih in mladinskih delovnih akcij. Od povojne obnove nas razstava vodi do razvoja industrije ter vloge delavstva v gospodarstvu, organizaciji in njegovem delovanju. Poleg izdelkov loških tovarn (Šešir, Odeja, Alpina) smo razstavili tudi tovarniška glasila in delavsko knjižico. 323 LR 68 / Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 Uvodni del razstave Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991. (foto: Janez Pelko) Zdravstvo in lekarništvo. (foto: Janez Pelko) Orožje. (foto: Janez Pelko) 324 Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 / LR 68 Z razvojem gospodarstva in industrije se je na Loškem spreminjala tudi urbani- stična krajina. V tem delu razstave predstavljamo dokumentarno-fotografska pričevanja arhitekta Toneta Mlakarja in slikarsko impresijo Janeza Hafnerja. Z mestnega okolja preidemo na podeželje, kjer predstavljamo razvoj jugoslovan- skega kmetijstva, kmetijske mehanizacije in splošni razvoj nekaterih panog. V nadaljevanju sledi prikaz razvoja zdravstvene službe in zdravstvenih domov na loškem območju ter življenja in delovanja nekaterih najbolj priznanih in uveljavljenih zdravnikov z Loškega. Ob zdravstvu se razstava dotakne tudi razvoja in delovanja lekarništva. (Slika 2) Nato razstava obiskovalce popelje k razvoju šolstva ter njegovim težavam in pomanjkanju, s katerimi se je soočalo v prvih povojnih letih, ter nadaljnjemu razvoju skozi velike reforme konec 50. in v začetku 60. let, vlogo pionirjev in uvedbo usmerjenega izobraževanja. Nadaljujemo s pregledom kulture in umetnosti na Loškem, ki nam že v uvodu razgrne prve kulturne akcije in manifestacije v letu 1945, ter nas prek ustanavlja- nja in delovanja mnogih umetniških in kulturnih društev popelje do prostorskih intervencij, razstavnih galerijskih prostorov ter snemanj filmov in serij na našem območju. Izpostavljeni so tudi nekateri večji kulturni dogodki, npr. Škofjeloške poletne prireditve. Del razstave je namenjen javnim spomenikom, ki jih je še danes možno videti v Škofji Loki in njeni okolici ter Selški in Poljanski dolini. Predstavitev umetnosti, glasbe, gledališča, fotografije, filma in vsega, kar je bilo integralni del jugoslovanskega vsakdana, nadgrajujejo posebej izbrani predmeti, umetniška dela in dokumenti. Sledi prikaz vsakdanjega življenja in domače intime v času Jugoslavije s foto- povečavo Marlesove oranžne kuhinje, prehrambeno embalažo ter nekaj gospo- dinjskimi aparati. (Slika 3) V nadaljevanju se obiskovalci seznanijo z vlogo loške vojašnice, njenim razvo- jem, tehnično predstavitvijo orožja Jugoslovanske ljudske armade (JLA), Teritorialne obrambe (TO) ter s koncem Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije. V tem delu je poleg drugega orožja možno videti tudi najmanjšo brzostrelko na svetu, oficirsko uniformo JLA, vojaško knjižico in rokavne oznake TO. Besedila, predmete in fotografije spremljajo spomini tistih, ki so služili v JLA in TO ter sodelovali v vojaških operacijah leta 1991. Ob razstavi v Galeriji na gradu smo sočasno nadgradili tudi nekatere stalne zbirke z novimi vsebinami, ki del teh zbirk povezujejo z razstavo. V zbirki Loško gospostvo je na ogled predstavitev praznovanja 1000-letnice Škofje Loke, ki je potekala leta 1973. V dnevno sobo smo umestili poglavje o mladinski glasbeni sceni v Škofji Loki. Predstavitev mlekarstva in mlekarske zadruge smo z delom Iveta Šubica Mati postavili v etnološko zbirko Poljedelstvo, živinoreja, prehrana, promet, v Športno zbirko pa umestili kratko predstavitev otroštva in rekreativnih dejavnosti mladih v času Jugoslavije. 325 LR 68 / Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 Postavitev razstave in gradivo Pri načrtovanju postavitve razstave je sodelovala širša skupina notranjih in zuna- njih sodelavcev. Načrtovali smo izbiro materialov, tiska, razstavne opreme ter postavitev. To sta, glede na prostorske možnosti, ki jih ponuja Galerija na gradu, in vsebino, ki smo jo želeli predstaviti, v sodelovanju s širšo ekipo Loškega muze- ja zasnovala oblikovalca Luka Kravanja in Anamarija Ludvik. Pri postavitvi smo upoštevali specifike razstavišča, saj je bilo zaradi majhnosti galerije treba dobro razmisliti o taki postavitvi, ki vključuje zelo raznovrstno gradivo. Od splošnega uvoda in orisa obdobja do posameznih bolj poglobljenih tem smo prek prepletanja in soočanja posameznih tem (in strokovnih pogledov), postavitve predmetov in umetniških del želeli osvetliti razvoj loškega ozemlja v času Jugoslavije, in sicer tako tistim obiskovalcem, ki to obdobje poznajo, kakor tudi mlajšim, ki ga ne. Slednje smo uspeli s podajanjem informacij, s katerimi lahko obiskovalec po želji poglablja pregledovanje razstave. Delo z obiskovalci Enakovreden del razstave je njen spre- mljevalni program, ki je, podobno kot razstavna vsebina, zasnovan večpla- stno. Že ob pripravi razstave in razi- skovanju fotografij in arhivskih virov ter zbiranju predmetov smo objavljali posamezne zanimive drobce na muzej- ski spletni strani ter družbenih omrež- jih. Posebno pozornost smo namenili tudi predstavitvi projekta in vsebin na Radiu Sora v oddaji Muzejski zapiski, ki je na Radiu Sora redno na programu dva ponedeljka mesečno že od leta 2016. V mesečnem Novičniku Loškega muzeja objavljamo teme z različnih področij razstave in obiskovalcem ponujamo bolj poglobljene vsebine, povezane z razstavo. Na spletni strani muzeja si lahko preberete več o razvoju industrije (Tovarne klobukov Šešir in tovarne Iskra v Retečah), kulturi in umetnosti (o praznovanju tisočletnice Škofje Loke, razvoju razstavne dejavnosti Galerije Ivana Groharja itd.), razvoju medicine na Loškem in vsakdanjem življenju (Hotelu Transturist in obisku Josipa Broza - Tita v Škofji Loki). Že leto pred odprtjem razstave smo med raziskavo gradiva ob pripravi razstave na facebookovi strani Loškega muzeja objavljali manj znane ali celo pozabljene zanimivosti. Pod rubriko Ali ste vedeli? ste se lahko seznanili z informacijo o Javno vodstvo s Petro Čeh, kustosinjo za umetnostno zgodovino. (hrani: Loški muzej Škofja Loka) 326 Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991 / LR 68 prvem logotipu tovarne LTH, gradnji veleblagovnice Nama, Vlastji Simončiču, medicinskem fotografu, snemanju filma o dražgoški bitki, slikarju Francetu Miheliču in še mnogočem. V spletni rubriki Videovsebine najdete tudi vse videointervjuje, posnete za razstavo. Poleg spletnih vsebin smo zasnovali tudi dogodke v fizič- nem prostoru. Pripravili smo serijo rednih javnih vodstev, delavnic za mlajše obiskovalce (Danes delovišče, jutri igrišče!, izdelovanje plakatov v tehniki kolaža) in predava- nja, tako avtorjev razstave kakor vabljenih gostujočih preda- vateljev.(S4) Posebno pozornost smo namenili družinam, zanje smo pripravili družinski vodnik. Slednji mlade v spremstvu odraslih popelje po posameznih poglavjih razstave in jih s pomočjo različnih nalog in ugank ter opazovanja predme- tov še podrobneje seznanja z razstavno vsebino. Spomin(ki) razstave V celostni razvoj razstavnega projekta Od osvoboditve do osamosvojitve smo vključili tudi oblikovanje in izdelavo razstavnih spominkov z mislijo na mlajše in odrasle ter domače in tuje obiskovalce. Ob razstavi smo pripravili dve velikosti značk, na katere smo dali natisniti kar devet motivov oziroma detajlov z razstavnih fotografij, umetniških del in predme- tov, od detajla Černigojeve perorisbe in Šubičevega plakata Slovenka svobodna si in prvič boš volila do vzorca Odejinega blaga iz začetka 90. let. Značke že same predstavljajo enega bolj nostalgičnih spominkov, saj so bile v času Jugoslavije zelo priljubljene. Poleg tega smo nekaj zanimivejših citatov iz videointervjujev dali natisniti na bombažne vrečke. Družinski vodnik za ogled razstave Od osvoboditve do osamosvojitve. Odzivi ljudi v knjigi vtisov.