VinogradniŠtvo. STANJE GORIC. Trte so se v zadnjih tednih bujno razvile, ne kažejo pa ranogo zaroda. Posebno v starejših nasadih, in teh je 60—70%, se najdejo trte s samo enim do treh grozdičev. Tudi v slabejše pognojenih ali lansko leto po peronospori napadenih vinogradih je zarod slabejši. Druga kop je večinoma že opravljena, ravno tako prvo škropljenje in žveplanje. Začne se pletev in vez. Peronospora se še ni opazila in tudi trtni sukač ni nastopil prehudo. Ljudje so začeli pridno obirati »cigarec in jih zažigajo, kar je edino pravilno. Deževje ni oviralo rednih spomladanskih del in tudi ledeni možje: Pankrac, Servac in Bonifac so Sli brcz škode mimo nas, Vina, posebno slabejšega, še leži precej po kleteh. Ker silijo vinogradniki s prodajo in rabijo denar za galico, žveplo, davke itd., so cene nekoliko popustile. Tudi banaškega in dalmatinskega vina se preccj uvaža. Bolje blago in sortirane vrste pa so ostale na stari višini od 8 do 10 D, kolikor še ga je za dobiti. VINOGRADNIŠKA DELA MESECA JUNIJA. Prvo pozornost moramo obračati na pravilno in pravočasno škropljene. Pomnite, da je vlažna toplota najbolj ugodna za kaljenje trosov (semcnja) peronospore. Ker smo krog binkošti imeli toplo deževje, je mogoče, da se bode v prvem ali najdalje v drugem tednu junija prikazala prva peronospora na spodnjih listih. V tcm času morajo biti trte že prvokrat poškropljene. Drugo škropljenje naj se vrši najdalje 12 do 14 dni po prvem, kajti trosi skalijo sedaj vsled večje toplote že hitreje, tako da rabijo začetkom junija 11 do 13 dni, sredi junija 9 do 11 dni, koncem junija pa še samo 6 do 7 dni. Ako nismo pravočasno in pravilno škropili, se bo opazilo razširjenje te trtne bolezni en teden po vsakem toplem dežju. Bolno listje se ne da več ozdraviti, zato velja pravilo: škropimo pravočasno tako, da zabranimo razširjenje bolezni. Tretjo škropljenje se naj izvrši takoj, ko grozdje odcvete. Pri tem škropljenju pazite posebno na to, da grozdje dobro poškropite. Nič ne de, če z grozda teče. Kdor ohrani do konca julija zdravo listje in grozdje, je že prestal nevarnost in četrto škropljenje se bo izvršilo samo po izredno slabem vremenu in velikih nalivih, ko se je bati, da je deževje izpralo prve tri škropitve. Za prvo škropljenje vzemite 1 in pol kg galice na hl (4 in pol kg na polovnjak), za drugo in tretje pa 2 kg na hl ali 6 kg na polovnjak. Drugo velevažno opravilo je žvepljanje proti pepelu (oidiju), ki je zelo opasna in zahrbtna trtna bolezen. Zvepljanje se naj izvrši ob lepih, vročih dneh. Da ste bolj sigurni, pridcnite pripravljenemu škropivu na vsakih 100 I še po 100 g sulikola ali pa po 450 do 500 g saloidina. Tretje važno opravilo je pletvina in vez. Nekateri trsi (muškatni silvanec, silvanec itd.), ki bujno ženejo celo iz starine, zahlcvajo rano pletev, da se grozdje bolj razvije in da bo pokončevanje trtnih bolezni bolj uspešno. Druge trte (šipon. burgundec, portogizer ild.) imajo zopet močjie poganjke, katere treba bolj rano privezovati, da jih vetrovi ne odlomijo. Četrto delo je kop. Cim bolj so gorice brez plevela in snažne, tem bolj se razvije grozdje, tem lepše odcvete in tem manj prevladujejo razne bolezni in mrčesi. f Mesec junij je za vsakega vinogradnika najbolj važen a tudi najbolj opasen mesec. — ar. Galica in Kmetijska družba. Širom naše lepe Slovenije vlada radi galice veliko razburjenje. Vinogradniki ne morejo razumeti, zakaj plačujejo pri družbi višje cene. kakor pri Irgovcih vkljub temu, da podpirajo družbo kot njeni udje, za katere bi morala družba skrbeti. In trgovci pravijo, da pri teh precej nižjih cenah celo v nadrobni razprodaji ničesar ne zgubljo. Galica pa je vsaj iste kakovosti in dobrote, če ne boljša. Stroški za prevoz, carinanje itd., so tudi isti za oba dela. Mnogi trgovci celo trdijo, da je vsa galica za Slovenijo šla skozi >eno« roko. Kje tiči torej vzrok tem velikanskitn razlikam v ceni ker se danes toliko govori o korupciji, bi bilo z našo starodavno Kmetijsko družbo, ki je zrastla v časti in poštenju potrebno, da jasno odgovori, kako in kaj je z galico. Ali je imela nesrečno roko pri nakupu, ali je imela valutne izgube, ali so morda elemcntarne nezgode uplivale na višjo ceno ali kaki drugi razlogi? Z besedo na dan! Štajerski vinogradniki Ncmške Avstrije so imeli 25. marca t. 1. svoj občni zbor, na katerem so zahtevali, da mora v vseh javnili lokalib, kjer ¦• to<it yino, biti vsakemu vlden razglas, ki pove: kako vino se toči (sorta) in odkod je. Ako bi prišla pri nas laka zahteva do vcljave, bi marsikateri krčmar žaloslno povesil glavo, rekoč: Bog mi pomagaj, saj ne vem, kaj bi zapisal. Hraz je naredil nekoliko škode v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in Avstriji. Vslcd padanja valute v najvažnejših vinorodnih državah so se cene vinu nekoliko popravile. Vinski Izvozi in uvozi pa občutno hirajo, ker nikdo ne ve, kako bo stal čez teden frank, lira ali poljski zlot. Madžarska vinska trgovina je na Poljskem izgubila težke milijone vsled padca poljske valute. Prvo grozdje se je prodajalo na Dunaju 7. maja t. 1. Po mastnih cenah je našlo obilo kupcev. Grozdje je prišlo na trg iz južne Afrikc. Kakor se vidi, se zamorcem in Dunajčanom sedaj boljšc godi kakor nam, ki moramo trte šele škropiti in žvepljati.