a* L V CELJU informatc Celje - skladišče D-Per 159/1982 i 119820613,34 k w i v % 0 % ■■0 COBISS e ^ 0 List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—St.34.—Leto XVII.—Titovo Velenje, 2.7.1982 OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV PODELILI PRIZNANJA S PLAKETO "JOSIP BROZ TITO - 30 LET SAMOUPRAVLJANJA” Ob dnevu samoupravljalcev, 27. juniju in v počastitev 12. kongresa ZKJ smo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje pripravili slovesnost, na kateri so bila podeljena priznanja s plaketo ,,Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja." Pobudo za podelitev priznanj so sprožili v osnovnih organizacijah sindikata, predloge pa so obravnavali najprej v sindikalnih skupinah, nato pa v izvršnih odborih osnovnih organizacij in sprejeli na delavskih svetih temeljnih organizacij združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb. Ponedeljkova podelitev priznanj v galerijskem kotičku velenjske knjižnice je brez dvoma lepa oddolžitev vsem tistim delavcem in tudi temeljnim organizacijam, ki izstopajo s svojim delom in dosegajo pomembne uspehe pri razvoju samoupravljanja. Zbranim na slovesnosti je spregovorila Anka Melanšek. V svojem govoru (objavljamo ga na naslednji strani!) je med drugim predlagala, da bi ustanovili nagrado Gorenja, ki bi jo podeljevali za trajnejše delovne rezultate, prvič pa bi jo ob tridesetletnici obstoja Gorenja podelili naslednje leto. Preden so slavljencem izročili zaslužna priznanja, so prebrali pozdravno brzojavko delegatom 12. kongresa ZKJ. V njej so izrazili prepričanje, da je treba samoupravljanje še okrepiti in predvsem povečati odgovornost za uresničevanje samoupravno dogovorjenih odločitev. PLAKETO IN PRIZNANJE r/JOSIP BROZ TITO - 30 LET SAMOUPRAVLJANJA" SO PREJELI: BRANKO REDNAK - Pralna tehnika; KONRAD VOGRIN -Pohištvo; FRANC N A VODNI K — Avtopark; ADOLF ČAS — Zamrzovalniki; ANTON OCEPEK - Štedilniki; LOVRO MEŽNAR — Orodjarna; CIRIL UGOVŠEK — Gostinska enota; FRANC KRAJNC - Galvana; MARIJA PINCOLIČ - Kuhalni aparati; FRANC VIVOD - Plastika; LUCIJA NEŽMAH -Gradbeni elementi; MARTIN PODGORŠEK - Elektronika; VIKTOR ROSENSTEIN - Vzdrževanje; VLADO RANČIGAJ — DSSS; JOŽICA SKOK - Kondenzatorji; IVAN BRITOVŠEK — Embalažnica; EDO POD-VRATNIK - Hladilna tehnika. Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je na predlog izvršilnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata podelil priznanja naslednjim: Tozdu HLADILNIKI tozdu ORODJARNA, JOŽEFU KU-DRU, ANKI MELAN3EK, SREČKU KRAJNCU, OTU ZA-VERLI in SLUŽBI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. IZ OBRAZLOŽITEV: TOZD HLADILNIKI - Delavci tozda in družbenopolitične organizacije so vse od začetka dela pokazali visoko stopnjo samoupravne zavesti. Znali so razumeti in sprejeti za svoje širše interese, brez ozke tozdovske zaprtosti pri usklajevanju planov in proizvodnih zmogljivosti skupnim ciljem delavcem Gorenja. V zadnjem času so zavestno sprejeli odločitev o investiciji v Tovarno hladilnih aparatov Gorenje v Bihaču. Ta odločitev pomeni opredelitev za razvojne programe, ki dajejo večjo perspektivo vsem delavcem Gorenja in je odraz visoke samoupravne socialistične zavesti. TOZD ORODJARNA - Priznanje je podeljeno za dosežke na področju samoupravne organiziranosti, razvoj samoupravnih odnosov in delovanje družbenopolitičnih organizacij. Razvita so tudi vsa druga področja delovanja in de/a, inventivna dejavnost, delovna tekmovanja, kulturna in rekreativna dejavnost. Z dobro organiziranostjo in delovno zavzetostjo je temeljna organizacija usposobljena za opravljanje najzahtevnejših deI in na ta način so veliko prispevali k zmanjševanju uvoza orodij in naprav ter k zmanjševanju stroškov vzdrževanja orodij. JOŽEF KUD ER — Priznanje se mu podeljuje za velik prispevek, ki ga je vložil pri organiziranju tozda, na področju tehnologije, proizvodnje in razvoju samoupravne dejavnosti. Temeljna organizacija v Nazarjih je zrasla v trden, dobro organiziran kolektiv, ki izpolnjuje začrtane naloge in pomembno prispeva k izvozni usmerjenosti Gorenja. ANKA MELANŠEK — Za aktivno dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, posebej v sin- dikatu. Ob svojem delu na delovnem mestu vedno najde dovolj časa za družbenopolitično dejavnost. Značilna zanjo je tudi njena kritičnost in jasnost stališč, prepričanje, da samoupravljanje ne gradimo le z besedami, temveč predvsem skozi delo. SREČKO KRAJNC - Za aktivno dolgoletno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bil je predsednik osnovne organizacije ZSMS, sedaj je sekretar osnovne organizacije ZKS, predtem pa je tudi dva mandata opravljal funkcijo predsednika delavskega sveta tozda Ga/vana. V tozdu velja za požrtvovalnega in vestnega delavca, katerega delovni prispevek je vedno nad poprečjem. OTO ZAVER LA IN SLUŽBA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE -Oto Zaverla je dolgoletni delavec Gorenja, ki je pred štirimi leti pričel delati na zahtevnem področju zavarovanja, SLO in družbene samozaščite. V tem času so v službi utrdili organizacijo in se usposobili za opravljanje zahtevnejših nalog, ki jih imajo kot strokovni delavci pri razvoju in podružbljanju družbene samozaščite. Doseženi so pomembni premiki na področju SLO, usklajeni in stalno ažurirani obrambni načrti, organizirane splošne in specialne enote civilne zaščite, ki so v zadnjem času prejele tudi več pomembnih priznanj. Na slovesnosti je obrazložitve prečital predsednik izvršilnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO Jože Meh, priznanja s plaketo pa sta izročila predsednik delavskega sveta in predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Gorenje TGO Viktor Vaupot in Janez Miklavčič.Predstavnici mladinske organizacije sta nagrajencem ob čestitki pripeli še rdeč nagelj. Zbranim je na slovesnosti zapel nekaj pesmi moški pevski zbor Kajuh. Priznanja, prvič v Gorenju za področje samoupravljanja, so podeljena. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! TITOVO DELO NAS ZAVEZUJE 27. junij 1950, ko je bil v skupščini Jugoslavije sprejet zakon o upravljanju podjetij, je simboličen mejnik v razvoju samoupravljanja. Simboličen zato, ker je pomenil le uzakonitev procesa, ki se je razvijal le v najtežjih dneh boja za socialistič no revolucijo, osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije. Narodnoosvobodilni odbori so predstavljali pravzaprav prvo resnično ljudsko samoupravno oblast. AVNOJ je bil skupščina, zrasla iz boja vseh Jugoslovanov. Samo na tak način je bila to res ljudska oblast, ki je lahko dvignila na noge delavce, kmete intelektualce, može, žene in mladino ter jih povedla v boj proti premočnemu sovražniku, nacistom, fašistom in domačim izdajalcem. To pa je hkrati tudi poduk, ki mora biti med nami stalno živ. Močan je tisti narod, ki se bori in dela za svoje resnične cilje, kjer ljudje v vsaki skupni stvari vidijo tudi svoj delež in interes, kjer imajo svoj vpliv. Sistem, ki to omogoča, je sistem socialističnega samoupravljanja. Osnova sistema socialističnega samoupravljanja je globoko humanistična, izhaja iz človeka kot tvornega subjekta družbe. Izhaja iz človekovega dela in resnice, da je družbeno bitje, rezultat družbe, ki jo je sam gradil skozi dolgo zgodovino razvoja družbenoekonomskih odnosov in produkcijskih sil. Socialistično samoupravljanje ne postavlja človeka, posameznika pred družbo ali pa družbo pred človeka. Socialistično samoupravljanje govori o človeku v družbi, o človeku, ki je aktivni soustvarjalec družbenih odnosov. Ko govorimo o razvoju samoupravljanja, ne moremo mimo Titovega in Kardeljevega dela, ki nas vse zavezuje. Njuno delo je naša zaobljuba za bodočnosti in naš potokaz. Svoj odnos smo pokazali s poimenovanjem Velenja v Titovo Velenje in z odkritjem spomenika velikanu samoupravljanja tovarišu Edvardu Kardelju. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da se že nekaj časa nahajamo v težkem gospodarskem položaju. Mnogi za to krivijo samoupravljanje, češ da je sistem neučinkovit. Takšne trditve so nevarne in skrivajo v sebi tendence avtokratizma in tehnobirokratizma. Za razvoj samoupravljanja bo izrednega pomena, da naredimo jasno ločnico med sistemom samoupravnega socializma ter našim delovanjem v tem sistemu in spoštovanjem dogovorjenih načel. Ni kriv sistem, če se nekdo ne drži samoupravno sklenjenega dogovora in proda blago nekomu, ki je v zadnjem trenutku plačal nekaj več. Ni kriv miličnik, ker ga ni bilo in nas ni kontroliral, če peljemc hitreje kot dovoljujejo predpisi in povzročimo nesrečo. Na vseh področjih moramo doseči večje spoštovanje samoupravnih sporazumov, samoupravnih dogovorov. Povečati moramo odgovornost. Gotovo je to eno ključnih vprašanj razvoja samoupravljanja, ki so si ga jugoslovanski narodi s krvjo izborili v NGB in razvili v težkih dneh povojne izgradnje. Zato bo treba poseči tudi po sankcijah, da odpravimo nespoštovanje samoupravnih sporazumov in egoistično vedenje, neupoštevanje širših interesov. Mnogo bolj kot doslej mcramo zaostriti vprašanje odgovornosti na vseh nivojih — pri vsakomur. To velja tudi za naše razmere v Gorenju. Pri tem pa se ne moremo strinjati z stališči, da sme v sistemu samoupravljanja vsi za vse odgovorni. To ni res. Odgovornost izhaja iz konkretnih nalog, ki jih ima in sprejme vsak posameznik, iz položaja, ki ga ima v sistemu samoupravnega socializma. Zaostrene razmere zahtevajo od vseh delavcev, da povečamo svoje napore za večje proizvodne rezultate, za višjo kvaliteto dela, za večji izvoz, za takšno organiziranje in delo, ki bo največ prispevalo k skupnim ciljem. Naloga poslovodnih delavcev in strokovnih služb je pri tem, da jasno opredelijo možnosti in predlagajo rešitve, ki jih moramc potem v široki demokratični obravnavi preveriti, dopolniti in sprejeti. Takšna samoupravno sprejeta opredelitev za stabilizacijske ukrepe, za boljše delo in organizacijsko mobilnost pa mora postati naša čvrsta obveza in preizkusni kamen socialistične in samoupravne naravnanosti vsakega delavca. Prepričani smo, da smo res močni le takrat, ko se vsi zavestno in jasno odločimo za enotne skupne cilje. To je moč samoupravljanja. Na današnjo slovesnost smo povabili — Antona Lesjaka, dobitnika Prvomajske nagrade dela, inovatorja iz tozda Pohištvo — Damjana Zazulo in Iztoka Gabrovca, delavca, ki sta skupaj s skupino zunanjih strokovnjakov prejela Kidričevo nagrado za elektronski EKG analizator — delavce, ki so se s predlogi vključili v akcijo ,,Predlagaj nekaj koristnega" v tozdu Pralna tehnika — delavce, ki so se udeležili šestega delovnega tekmovanja kovinarjev. To je odraz prepričanja, da se samoupravljanje gradi skozi boljše delo in inventivnost vsakega dela. Dobro delo je ustvarjalno in s tem osnova razvoja samoupravnih odnosov. Anton Lesjak je pokazal, da mora biti inventivna dejavnost sistematičen proces, da lahko da velike rezultate. Pri tem pa je treba poudariti tudi to, da so v tozdu Pohištvo uspeli ustvariti ustrezne pogoje in vzdušje za inventivno dejavnost. Damjan Zazula in Iztok Gabrovec sta dokazala, da lahko naši strokovnjaki ob ustrezni podpori in navezovanju na zunanje znanstvene institucije resnično razvijejo svojo ustvarjalnost in dosežejo visoke rezultate na povsem novih področjih. To mora biti vzpodbuda Gorenju za večjo odprtost in večjo prodornost na področju znanstveno—raziskovalnega dela. Akcija ..Predlagaj nekaj koristnega " v tozdu Pralna tehnika je pokazala, kako lahko z organiziranim pristopom iz- zovemo velike ustvarjalne zmožnosti naših delavcev. V to inventivno gibanje se je vključilo tudi veliko delavcev v neposredni proizvodnji, kar kaže na njihov aktiven odnos do svojega dela. Rezultati akcije zahtevajo, da s tako organiziranim gibanjem nadaljujemo in to še z večjo odločnostjo. Delovna tekmovanja so postala tradicionalna srečanja kovinarjev, pomenijo pa velik prispevek k boljši kvaliteti dela in dajejo delu veljavo, ki mu gre. Tekmovanja so vedno povezana s preverjanjem strokovnega teoretičnega znanja in poznavanja sistema socialističnega samoupravljanja. Delovna tekmovanja tako pomagajo graditi lik celovite osebnosti in delavca. Zato si moramo prizadevati, da se delovna tekmovanja še razširijo. Zaostrene razmere, v katerih smo sedaj, zahtevajo, da še okrepimo samoupravljanje — od samoupravljanja v organizacijah združenega dela do delegatskega sistema, od krajevne skupnosti do občine, republike in federacije. In ob tem moramo graditi kult dela: kult osveščenega, ustvarjalnega delavca — samoupravljalca. Zato predlagamo, da do naslednjega leta, ko bomo praznovali 30—letnico Gorenja, ustanovimo nagrado Gorenja. Nagrado bi dodeljevali delavski sveti na predloge samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in posameznikov za trajnejše visoke delovne rezultate, prispevek pri razvoju samoupravnih odnosov in krepitvi bratstva in enotnosti. Gorenje je dosegalo in dosega pomembne rezultate, ki so sad delavcev Gorenja in zato moramo sprejeti in uresničiti pobudo za ustanovitev nagrade Gorenja. V soboto, 26. junija, so v Beogradu začeli z delom delegati na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Danes teče tretji dan njihovega dela. Predlagam, da pošljemo kongresu naše sporočilo in našo zaobljubo doslednega boja za stabilizacijo in socialistično samoupravljanje. iz govora Anke Melanšek Anka Melanšek je spregovorila o razvoju samoupravljanja in doseženih uspehih v Gorenju TGO 12. kongres ZKJ, Beograd Pozdravni telegram delegatom, sporočilo XII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije: Delavci Gorenja smo se zbrali na proslavi Dneva samouprav-Ijalcev, da počastimo ta dan in podelimo delavcem samoupravljanem priznanja s plaketami „Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja". IMaša zaobljuba Titu je trdna in tem trdnejša je, ker se naše mesto imenuje po njem: Titovo Velenje. Gorenje daje pomemben prispevek naši stabilizaciji z izredno velikim izvozom. Izvozimo kar 51,7 % proizvodnje, od tega na konvertibilna tržišča 93,6 %. Znova smo preuredili svoje vrste, da bi tudi v teh težkih pogojih čimveč pripomogli k našim skupnim ciljem. Ob tem smo prepričani, da je treba samoupravljanje še okrepiti in predvsem povečati odgovornost za uresničevanje samoupravno dogovorjenih odločitev. Odločilna bo pri tem vloga komunistov v samoupravnih organih, v sindikatih, v Zvezi mladine, komunistov delavcev v neposredni proizvodnji, strokovnih in poslovodnih delavcev. Prepričani smo, da bo kongres dal jasna stališča in jasne usmeritve za naš boj in strumen korak po Titovi poti. Delavci Gorenja DELO MLADIH 9. srečanje mladih SOZD Gorenje V petek, 18. junija, smo se izpred Rdeče dvorane odpeljali najboljši mladinci samoupravljalci in predstavniki koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Gorenje TGO na že tradicionalno srečanje mladih sozda Gorenje v tovarno Tiki. Ob prihodu so nas pričakali ostali udeleženci srečanja vseh celovnih organizacij sozda Gorenje, razen delovne organizacije Gorenje Mural iz Murskega Središča. V spremstvu vodičev smo si ogledali proizvodnjo električnih bojlerjev in razstavo umetniških del naših mladincev. V soboto zjutraj smo se v Lipici zbrali na konferenci koordinacijskega sveta ZSMS sozda Gorenje, ki jo je otvoril predsednik Milan Kretič. Pozdravil je vse prisotne, še posebej pa člana KFO sozda Gorenje Andreja Kržiča in Martina Marolta ter ostale predstavnike poslovodnih odborov in družbenopolitičnih organizacij ostalih delovnih organizacij. Med konferenco smo mladi obširno spregovorili o problemih, s katerimi se srečujemo pri svojem delu in s kakšnimi problemi se srečujejo delovne organizacije pri realizaciji začrtanih ciljev. V razpravah smo bili enotnega mnenja, da bo med delovnima organizacijam GRS in Interna banka ter ostalimi delovnimi organizacijami sozda Gorenje, ki so izven Titovega Velenja, treba več povezovanj. V času težkega gospodarskega položaja se bomo morali še bolj povezati in gojiti večjo medsebojno solidarnost. Ob koncu razprave je spregovoril Andrej Kržič, ki je naše srečanje in konferenco ocenil kot dobro, seznanil pa nas je tudi s problemi, s katerimi se srečuje sozd Gorenje in z bodočimi nalogami za čim boljše delo in poslovanje. Najboljšim mladincem samoupravljalcem je podelil tudi priznanja. Iz KS ZSMS Gorenje, Titovo Velenje, so priznanja prejeli naslednji mladinci in mladinke: Sead Fa-zlagič, tozd Servis in maloprodaja, Viktorija Medvešek, tozd Promet, Zvonko Grebenski, Elektronika Ptuj, Vojko Matko, Raziskave in razvoj, Franc Škrabe, Elektronika Titovo Velenje, Miran Cesar, tozd Zamrzovalniki, Vili Anžel, tozd Pohištvo, Olga Kos, MGA Nazarje, Majda Rogovnik, GPS DSSS, Ana Kliner, tozd Kuhalni aparati, Darinka Orozel, Interna banka, Marija Žnidar, tozd Plastika, Jani Suša, tozd Hladilniki, Marjan Mohorič, tozd Štedilniki in Marta Napotnik, tozd Galvana. Srečanje smo v popoldanskem času nadaljevali s svobodnimi aktivnostmi, saj nam slabo vreme ni omogočilo izvedbe načrtovanega programa. V nedeljo smo srečanje zaključili z obiskom Škocjanskih jam, še dolgo pa nam bo ostala v spominu velikokrat zapeta pesem ,,Druže Tito, mi ti se kunemo". Drago Krenker OB DNEVU RUDARJEV SREČNO ! GORENJE SOZD 4. redna seja delavskega sveta Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD so na svoji zadnji seji, zbrali so se v petek, 25. junija v Titovem Velenju, posebno pozornost posvetili poročilu in oceni poslovanja Gorenja v letošnjem letu ter usmeritvi poslovanja v nastali devizni situaciji. Izguba, ki v prvem četrtletju letošnjega leta dosega skoraj 230 milijonov dinarjev, je sicer absolutno manjša kot v istem obdobju lani, vendar pa je več delovnih organizacij prve štiri mesece zaključilo z izgubo, med njimi tudi Gorenje TGO, Glin, Mural, Gorenje Promet Servis in delovna skupnost skupnih služb Gorenje SOZD. Vse delovne organizacije se namreč še vedno srečujejo s problemom preskrbe z reprodukcijskim materialom, zlasti Gorenje TGO, in s tem je povezano tudi nedoseganje operativnih planov. Prav zato je potreba po izvozu na konvertibilno tržišče še toliko večja. Prav gotovo ne gre le za trenutni položaj, ampak za začetek trajnega procesa. Kot je poudaril tudi v.d. predsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD Marko Vraničar, nam le izvozna naravnanost lahko omogoči, da preživimo, v tem času pa najdemo moči, kadre in znanje, da postane takšna usmerjenost trajna. Nesporno je, da se je začel proces ne le prestrukturiranja proizvodnje, ampak tudi prodaje," je nadaljeval. O tem ter o ostalih točkah dnevnega reda, ki so obravnavale področje gospodarjenja, samoupravnega sporazumevanja ter delegatskega odločanja, bomo v naslednjih številkah Informatorja še podrobneje pisali. Gre namreč za področja, kjer smo delavci Gorenja tesno povezani, saj so sestavni del našega vsakodnevnega dela. Delegati so sprejeli tudi predloge samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah ter samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev v proizvodnji s sozdom SODA- SO Tuzla in s sozdom UNIŠ Sarajevo. Vsi trije sporazumi so prav tako način, ki zagotavlja organizirano oskrbo z reprodukcijskim materialom ter večjo poslovno učinkovitost. V skupnem interesu je zagotavljanje ekonomskih, tehnoloških in tehničnih pogojev za večjo in boljšo proizvodnjo reprodukcijskih materialov in gotovih izdelkov. Na petkovi seji je bil sprejet tudi sklep o pričetku postopka za združevanja rezervnih sredstev in o oblikovanju sredstev skupnih rezerv našega sozda. Delegati pa so obravnavali tudi pobudo za izdelavo predloga dolgoročnega programa razvoja sozda Gorenje ter priprave sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda Gorenje za obdobje 1981 do 1985. SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA GORENJE SOZD Novoizvoljeni delegati za koordinacijski odbor ZSS Gorenje SOZD Na četrtkovi seji, 24. junija, so delegati Koordinacijskega odbora ZSS poleg sprejetja Poslovnika o delu konstitutivne seje KO OOZS Gorenje SOZD, obravnavali še poročilo o delu KO sindikata Gorenje SOZD, ki zajema zadnje mandatno obdobje od leta 1980. Posebno pozornost so delegati posvetili doseženim rezultatom gospodarjenja in vzrokom izgub, v katerih so se znašle nekatere organizacije združenega dela v SOZD. Eden od vzrokov je tudi izvoz, ki se vrši po cenah, ki vladajo na evropskem trgu in ne pokriva cen surovin reprodukcijskih materialov, kar vpliva tudi na konkurenčnost naših proizvodov na tujem trgu. Naslednji problem je tudi oskrba z reprodukcijskim materialom, kar ima za posledico, da ne moremo dosegati planirane proizvodnje. Vse to povzroča tudi padanje življenjskih stroškov, predvsem tistim delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Padanje realnih osebnih dohodkov pa v nekaterih organizacijah združenega dela že povzroča težnje po povečanju osebnih dohodkov izven možnosti in izven okvirov rasti dohodka. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli tudi Poslovnik o organizaciji in delovanju KO sindikata Gorenje SOZD. Za delo v prihodnje so delegati potrdili in sprejeli predlagane programske in delovne usmeritve KO sindikata Gorenje SOZD, ki zajemajo predvsem samoupravno planiranje, zaposlovanje delavcev, vzpodbujanje inventivne dejavnosti ter kadrovsko politiko. Za novo mandatne obdobje pa so delegati sprejeli predlagane delegate za KO sindikata Gorenje SOZD. Za predsednika je bila predlagana Marjana Koren, za podpredsednika pa Ivan Breznik iz delovne organizacije Gorenje Muta. Delegati iz Gorenja TGO so: Anka Melanšek, Jože Meh, Silvo Zdolšek in Alojz Meža. Delegat Gorenja SOZD DSSS je Andrej Koželj, delovne skupnosti Raziskave in Razvoj, Peter Klepec, delovne skupnosti Interna banka Žarko Lesjak Gorenja Metalplast Vera Črešnar, Gorenja Petar Drapšin Dušan Selakovič, Gorenja Tiki Martin Črnugelj, Gorenja Fecro Zmago Gabrijelčič, Gorenja FTU Sombor Rade Čortan, Gorenja Mural Marjana Smolkovič, Gorenja GLIN Franc Golob, Gorenja Elrad Jože Toplak, Gorenja Varstroj Drago Leiner, Gorenja Muta Branko Grogi, Gorenja Promet Servis, tozda Promet Hubert Golob in tozda Gorenja Servis in maloprodaja Rajko Novak. 4. JULIJ - DAN BORCA Komisija za izvedbo referenduma in razglasitev rezultatov glasovanja ter poročanja na DS DO Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, se je sestala, dne 30. junija 1982, ob 8. uri v naslednjem sestavu: Karmen Bajec — predsednik; Edo Ferme — član; Zdenka Hu-dales — član. Komisija je pregledala zapisnike volilnih komisij TOZD in DSSS ter na podlagi tega razglaša rezultate, ki so naslednji: 1. Vseh volilnih upravičencev v DO Gorenje TGO, n.sol.o., Titovo Velenje, je 6808. 2. Referenduma se je udeležilo 5443 volilnih upravičencev; udeležba je bila 79 odstotna. 3. Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev je glasovalo 4797 volilnih upravičencev, oziroma 70 %. PROTI je bilo 589 volilnih upravičencev (9 %). NEVELJAVNIH je bilo 57 glasovnic. Ker je za sprejem navedenega sporazuma potrebna večina glasov vseh delavcev, zaposlenih v DO Gorenje TGO, n.sol. o., Titovo Velenje, in ker ni bilo nepravilnosti pri glasovanju in postopku za izvedbo referenduma, komisija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev sprejet. Istočasno so delavci po TOZD in DSSS sprejemali z referendumom tudi pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Iz zapisnikov volilnih komisij TOZD in DSSS je razvidno, da je bil tudi pravilnik v vseh TOZD in DSSS sprejet. Pregled doseženih rezultatov je razviden v tabeli, ki je sestavni del tega poročila. TOZD SS o reševanju Pravilnik o reševanju stanovanjskih stanovanjskih potreb delavcev potreb delavcev — za v % — za v % Pralna tehnika 65 66 Kuhalni aparati 74 74 Hladilna tehnika 78 78 Štedilniki 58 59 Elektronika Velenje 72 75 Pohištvo 66 68 Galvana 74 73 Gostinska enota 71 72 MGA Nazarje 70 68 Gradbeni elementi 82 81 Avtopark 69 69 Vzdrževanje 68 68 Embalažnica 76 79 Zamrzovalniki 78 70 Orodjarna 76 80 Kondenzatorji Rogatec 85 85 Plastika 78 74 Elektronika Ptuj 83 83 Kompresorji Črnomelj 80 81 DSSS 62 62 V počastitev rudarskega praznika bo v prostorih jedilnice do 10. julija odprta razstava del Miloša Vastiča izbranih iz njegove zbirke, ki jo je posvetil velikemu jugoslovanskemu znanstveniku in jo naslovil „Nikola Tesla, znanstvenik in poet." Miloš Vastič, ki se je rodil 14. avgusta 1914 v Hrastniku, je svojo slikarsko dejavnost začel v nam bližnjem Slovenj Gradcu 1954 leta in je imel do sedaj že 40 razstav. Njegova razvojna pot je vodila od risbe in se oblikuje skozi različne slikarske tehnike v zanj značilnem načinu lepljenja in plastike. Motivi so predvsem figure ali kompozicije figur, ki jih skoraj dosledno predstavlja v akciji. Pri slikah, ki si jih bomo lahko ogledali v Gorenju uporablja kot tehniko lepljenje trsk, lignita in starega jamskega lesa iz premogovnikov, ki jim dodaja baker, aluminij, medenino in kroglice ležajev. Sam je ob tej zbirki zapisal, da ni imel namena predstavljati Nikolo Teslo fizično, ampak je želel pripovedovati o njegovem znanstveno raziskovalnem delu, sproščanju njegovega neuklonljivega duha in o njegovih, za človeštvo tako pomembnih uspehih. Prav gotovo si bomo tako zaradi izvirne tehnike kot tudi zaradi zanimive tematike razstavo radi ogledali. POROČILO BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI V mesecu juniju 1982 je blagajna vzajemne pomoči prejela skupno 223 prošenj. Od tega jih je ugodno rešila 205. Na priporočilo sindikata je pozitivno rešila 14 prošenj, ki pa so že zajete v gornji številki 205. Zvone Lesjak HORTIKULTURA '82 Velenjski občani se letos ponovno vključujemo v tekmovanje za najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji, zato si bodo komisije Turističnega društva ter republiška komisija Celjske turistične zveze, ogledale urejenost okolice blokov in stanovanjskih hiš ter najboljšim podelile zlate, srebrne in bronaste vrtnice. Turistično društvo prav z željo, da postane Titovo Velenje urejeno in čisto mesto, polno cvetja in zelenja, poziva vse občane, da se v to tekmovanje aktivno vključijo in tako prispevajo tudi k uspehu razstave Hortikultura Titovo Velenje '82. SPREMEMBA V TERMINSKEM KOLEDARJU ZA LETO 1982 V skladu z Zakonom o praznikih socialistične federativne republike Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/73), ki v svojem drugem členu navaja ,,Deveti maj — Dan zmage in četrti julij — Dan borca se praznujeta samo en dan, in sicer na dan praznika" (državni praznik 4. julij, ki je letos v nedeljo, se torej ne prenaša na ponedeljek, 5. julija!) je delavski svet DO Gorenje TGO, na svoji seji, 28. 6. sprejel naslednji SKLEP: V skladu z Zakonom o praznikih SFRJ (Ur. list SFRJ, št. 6/73) je ponedeljek, 5. julij 1982 za vse zaposlene v DO Gorenje TGO običajen delovni dan in ne praznik kot je to označeno na terminskem koledarju za leto 1982. Torej, ponedeljek, 5. julij, je redni delovni dan! Skupaj: 70 69 STANOVANJA... Na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD in DSSS in v skladu s 46. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev objavljamo RAZPIS za zamenjavo, dodelitev in sofinanciranje nakupa stanovanj , ki jih je Gorenje kupilo v objektih A1 in D2 in bodo vseljiva v letu 1982. Na razpolago bo 29 novih stanovanj. Razpis velja za vse TOZD in DSSS DO Gorenje, delavce GRS v Velenju, DO Razvoj, Interna banka in DSSS SOZD. Za delavce dislociranih TOZD velja razpis v skladu s planom stanovanjske izgradnje. Za delavce TOZD Servis in maloprodaja ter predstavništva po Jugoslaviji bo razpis nekoliko kasneje in bo objavljen po vseh dislociranih enotah. Delavci, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema, se lahko prijavijo na navedeni razpis v službi za stanovanjsko gospodarstvo od 7. — 14. ure po naslednjem razporedu: TOZD oziroma DSSS dne Embalažnica Pohištvo Pralna tehnika sreda, 7. 7. 1982 Zamrzovalniki Avtopark četrtek, 8. 7. 1982 Galvana Plastika Elektronika Gostinska enota DO Razvoj Interna banka petek, 9. 7. 1982 Štedilniki Kuhalni aparati ponedeljek, 12. 7. 1982 Hladilna tehnika Vzdrževanje Orodjarna torek, 13. 7. 1982 DSSS TGO DSSS SOZD sreda, 14. 7. 1982 GPS Servis in maloprodaja Promet DSSS Promet četrtek, 15. 7. 1982 Kondenzatorji Rogatec Elektronika Ptuj MGA Nazarje petek, 16. 7. 1982 Gradbeni elementi Kompresorji Črnomelj Za delavce TOZD izven Velenja se bodo prijave sprejemale v njihovih obratnih pisarnah. Stare prijave ne veljajo in se je potrebno ponovno prijaviti. Vsak delavec mora k prijavi prinesti s seboj naslednje dokumente: — izkaznico o zaposlitvi — potrdilo o osebnem dohodku in o vseh ostalih dohodkih v družini v preteklem letu — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno z datumom, od kdaj stanujete na določenem naslovu. Za uveljavljanje nekaterih kriterijev pri točkovanju po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev mora prijavitelj do konca razpisa, to je do 2. 8. 1982, predložiti še naslednja potrdila: — potrdilo o inovatorstvu (izda služba SOI L), — potrdilo o delu nad 2 leti v težkih pogojih dela (izdano v službi Varstva pri delu v skladu z dogovorom vodje TOZD oziroma DSSS), — potrdilo o sodelovanju v NOB (izda zveza borcev), — potrdilo o samohranilstvu (izda Center za socialno delo), — ustrezno zdravniško potrdilo o bolezni prijavitelja ali članov družine, oziroma, da je bolezen prijavitelja ali člana družine v vzročni zvezi s stanovanjem (izda pooblaščena zdravstvena ustanova z opisom zdravnika specialista). Delavci, ki se bodo prijavili za sofinanciranje nakupa stanovanja, morajo k prijavi priložiti tudi sklep delovne organizacije, kjer je zaposlen, zakonec, da so pripravljeni skupaj z Gorenjem rešiti stanovanjski problem družine in pod kakšnimi pogoji. Vsi delavci, ki se v razpisnem roku iz opravičljivega razloga ne bodo mogli prijaviti, lahko vložijo prijavo še 26. in 27. 7. 1982, v službi za stanovanjsko gospodarstvo. Služba za stanovanjsko gospodarstvo INFORMATOR LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA^ Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. delovnim ljudem in občanom njeni člani — komunisti dajati zgled predvsem z dejanji in dobrim delom. KONGRES NAŠE POTI V soboto, 26. junija, se je v veliki dvorani kongresnega centra Sava v Beogradu, začel 12. kontgres Zveze korrunistov Jugoslavije, ki se ga poleg 1709 delegatov in članov centralnih organov ZKJ udeležuje 11 delegacij komunističnih, socialističnih, socialdemokratskih in drugih naprednih celavskih partij ter narodnoosvobodilnih gibanj v svetu. Po uvodnem referatu predsednika predsedstva CK ZKJ dr. Dušana Dra-gosavca ,,Boj ZKJ za vsestranski napredek socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije", so delegati nadaljevali delo v šestih različnih komisijah. Iz razprav, k besedi se je javilo več sto delegatov, povzemamo po časniku Delo, z dne 28. junija. Le delavci lahko izpeljejo stabilizacijo V komisiji za razvoj socialističnih satnoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za gospodarski in družbeni razvoj ter stabilizacijo so delegati poudarjali veliko pomembnost izvoza za izboljšanje plačilno bilančnega in gospodarskega položaja države. Menili so, da bi morali delavce čimbolj spodbujati, da bi bolj povečevali akumulacijo in urediti, da bi o njeni porabi samoupravno odločali. Stabilizacija gospodarstva, upoštevanje gospodarskih zakonitosti ter samoupravljanje niso ločene stvari, so poudarjali razpravljalci, ampak so enotna medsebojno odvisna smer. Nekateri so menili, da so nam tuje banke posojale denar samo zato, da bi nas v takšnem položaju, v kakršnem sme zdaj, mogle izsiljevati. Utrditi povezave med znanjem in delom V komisiji za aktualna idejna vprašanja v izobraževanju, znanosti in kulturi so največ razpravljali o problemih na področju raziskovalnih dejavnosti in usmerjenega izobraževanja, medtem ko je bilo o kulturi v ožjem smislu manj besed. Temeljna razmišljanja so bila namenjena naši lastni ustvarjalnosti, ki bo morala v večji meri nadomestiti uvoženo znanje, hkrati pa bi morali na področju usmerjenega izobraževanja utrditi povezave med znanjem in delom. Delegati so na kongresu, ki se je končal v petek, izvolili 165 članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, prvi predsednik predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom pa je postal Mitja Ribičič, ki je v svoji sklepni besedi ob zaključku 12. kongresa dejal, da je le-ta tudi tokrat izpričal neomajno privrženost Titovi misli in Kardeljevim usmeritvam razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nismo se ravnali po izhodiščih Ne samo na začetku današnjega dela komisije za razvoj političnega sistema socialistične demokracije, tudi med razpravo je več delegatov in gostov kongresa spomnilo, da se je danes pred 32 leti, s sprejetjem zakona o samoupravljanju, uresničila ideja, da tovarne preidejo v roke delavcev. Za razvoj političnega sistema samoupravljanja je bil to zgodovinski temelj. Toda, kakor je že včeraj popoldne poudaril Hamdija Pozderac v uvodnem referatu cb začetku dela te komisije, danes pa so podrobno o tem spregovorili tudi razpravljalci, v naši družbi doslej ni bilo dovolj odločnosti pri uresničevanju temeljnih izhodišč političnega sistema. Zožiti prostor za sovražnikovo delovanje V kongresni komisiji za mednarodne odnose je razprava po uvodni besedi dr. Aleksandra Grličkova potekala v več tematskih krogih: boj za mir in razorožitev, sodelovanje s sosednimi državami, sodelovanje z deželami v razvoju in neuvrščenimi, protijugoslovanskimi pritiski in akcije. Generalpodpolkovnik Lebarič je spregovoril o pritiskih in subverzivni dejavnosti zoper Jugoslavijo, katere cilj je politično in gospodarsko destabilizirati našo državo. Pritiski slone na dveh ideologijah, antikomunistični in dogmatski. Tej protijugoslovanski dejavnosti se bomo postavili po robu uspešneje, kolikor bolj bomo zožili prostor za sovražnikovo delovanje. Večja idejna in akcijska enotnost V komisiji za organiziranost ZK, idejnopolitično usposobljenost, statutarna vprašanja in kadrovsko politiko ZKJ so prva dva dneva dela delegati kritično ocenili delovanje zveze komunistov na vseh ravneh. Ko so razpravljalci v tej komisiji obsodili primere sekta-štva, karierizma in podobnih škodljivih pojavov med člani zveze komunistov, so poudarili, da se zveza komunistov v prihodnje ne more boriti za uspešnejši razvoj družbenoekonomskih odnosov in sistema socialističnega samoupravljanja, le s pozivi in prepričevanjem, ampak merajo vsem Učinkovito delovanje sistema SLO V komisiji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so razpravljalci ugotovili, da je bil na tem področju med obema kongresoma storjen korak naprej, a vendar to ne pomeni, da si je mogoče zatiskati oči pred nekaterimi slabostmi. Delegati so zavrnili mnenje in prakso, da naj za učinkovito delovanje sistema SLO in DS skrbijo le tisti, ki so za to „plačani", in poudarili, da ..morata biti skrb za delovanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite naloga vseh družbenih struktur".