S|. 11 (1442) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 17. morca 1977 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom iMlUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI kraljice J in okolia n^° ^ varstvu nara-^ Kolilrn Prlspevaj0 tudi ribi->n liuh-* Dolgoletni sUhy J“bl*e>J narave Brane fepevku 6d ne*“y Pikrih v fek?" m '»Razpelje kraljice ^enjc i77Vai0, a njegovo ttlo ,.KSValO Poleni iWn M,. |r*toERz Italijan; AMD Krško bo še tes-^,.sodeloval° 2 itali-■Jz!SKimi speedwavisti ,hi» 'iaS^a^t.°'moto društvo žre dlje KS£ Z ionskim moto **yu. V nif1'!63.’ Poscbno v speed-ielovltj želijo še tesneje šo- ti- Delcm^0 S0 se sklenili pobruti- soboTnIJ1 v36*1 dl.uštcv sta minu- nstinj n _ J Kostanjevici podpisali *mvost Hatenju- Svojevrstna zalega 0d t0 prvo Pobratenje PodobnimkluhJdUb°V spcedwaya s iti Spored ,Ub?m.v inozemstvu, to«* dirk v k j, eto^nJ*'1 tradicionalnih i®1' Pripravili t,,?™’ med drugim bodo n°PrveiKtv ®no od ^k za svetov-1 dvoboiem ’ i?d° tako šc obogatili 'lev, ki L , e^P Pobratenih dru-?°delovanip * posta* tradicionalen. i8 Po svoie obema društvoma ^^Pisanem, ' P**sPevek k nedavno 11111 med Itai- os‘mskemu sporazu-delovanju nJ,? .*?. Jugoslavijo o so- ^tja me’dSQlaH janju in utrjevanju “sosednima narodoma. KRALJICE nara-ribi- pikrih v kraljice njegovo -•^ribiči. Polemflco- Ne saki P^OSTn» ZAPuSCl-mi., , ,T9hARJA. V doprsni južnih mož stoji Mo'^ dr. Mihajla Ro-?l duhovni l®°yi.mnogostran-SS?«. Rd^?PuScini Piše Ivan S^nja mt njegovega raz- m). a- Zdi morda storjena 2^ Rostoh^eč'dabodo del° fcCi?*1,0 Pslh0- ve- Cvičkov praznik vabi V Novem mestu danes: vinogradniška parada in razstava v športni dvorani — Zanimivo,poučno in veselo bo vse do nedelje POBRATENJE — V soboto sta se v Kostanjevici pobratila AMD Krško in moto klub iz Loniga v Italiji. Na sliki: predsednik AMD Krško (na desni) izmenjuje darila z italijanskimi predstavniki. (Foto: Franc Pavkovič) Teden dolenjskega cvička, tradicionalna prireditev vinogradnikov in vinaijev krško-gorjanskega in novomeško-mokronoškega vinorodnega okoliša, se spet pričenja v Novem mestu. Začetek prireditve bo oznanil danes ob 15.30 polurni promenadni koncert godbe na pihala na Glavnem trgu, od koder bo krenil ob 16. uri sprevod z vinogradniškimi stroji in vozovi k športni dvorani, kjer se bo vse dogajalo. Razstavo ocenjenih cvičkov s pokušnjo vin bodo slovesno odprli ob V Posavju računalniški center Anketiranje delovnih organizacij, kakšne usluge bodo potrebovale Dve leti je veljala prepoved uvoza računalniške opreme. Sedaj je uvoz spet dovoljen pod določenimi pogoji. Združeno delo v Posavju bi to rado čimprej izkoristilo. O tem bo danes odločala še posebna komisija pri republiški gospodarski zbornici, ki pretresa posamezne zahtevke. Minuli četrtek se je sestal v Sevnici iniciativni odbor predstavnikov desetih delovnih organizacij. Že leta 1975 se je svet posavskih občin ogrel za razvoj računalništva v regiji, 20. decembra lani je tudi potrdil smernice. Sprostitev uvoza računalnikov je prav gotovo pospešila tok stvari tudi v Posavju. V računalništvu je v Posavju najdlje sevniška Lisca. Prvotni predvideni nakup novih računalnikov v obeh tovarnah, - KMALU ČISTILNA NAPRAVA V Metliki čakajo le še na lokacijsko odločbo republiškega sekretariata za urbanizem, da bodo lahko začeli graditi nujno potrebno čistilno napravo za prečiščevanje odpadnih in fekalnih voda. Skozi čistilno napravo bodo šle vse odplake iz mestne kanalizacije, ki se bodo prečiščene izlivale v Obrh. Sredstva v višini štiri milijone in pol so zagotovljena; vodna skupnost je dala 1,7 milijona, kreditov je za 950 tisočakov, iz drugih virov ter prispevkov delovnih organizacij in občanov pa se je zbralo 1,85 milijona dinarjev. PREPREČITI NAZADOVANJE „S kmetijsko zemljiško problematiko se pogosto srečujemo, zato ni vseeno, kako jo rešujemo," so naglasili delegati kočevske kmetijske Lisci in Jutranjki, pri republiški komisiji ne bi imel nobenih možnosti za uspeh. Zato je nujna ustanovitev regijskega centra. Zanimanje zanj kažejo tudi druge delovne organizacije. Strokovnjaka iz Lisce in Jutranjke sta anketirala vse pomembnejše delovne organizacije v Posavju, da bi ugotovili potrebe po enotni metodologiji. Trenutno še ni dokončno razčiščeno, ali uvoziti dva manjša računalnika ali enega večjega. A. ŽELEZNIK 17. uri s sodelovanjem Dolenjskega in Šentjernejskega okteta ter pihalne godbe. Obiskovalci si bodo lahko hkrati ogledali kmetijske oziroma vinogradniške stroje in opremo, ki bo razstavljena pred športno dvorano. Današnji dan se bo končal z zabavnimi zvoki trebanjskega pihalnega orkestra. Jutrišnji spored bo podoben današnjemu, le da bodo obiskovalci lahko prišli na razstavo in pokušnjo že ob 10. uri. Veselo pa bo tudi zvečer, ko bo goste zabaval Henček s svojim ansamblom. V soboto se bo spored začel s podelitvijo diplom, priznanj in pohval najboljšim pridelovalcem cvička že ob 9. uri tudi v športni dvorani, kjer bo uro kasneje inž. Mileva Kač predavala o varstvu vinograda pred boleznimi in škodljivci. V večernem delu sporeda bo igral ansambel Lojzeta Slaka. V nedeljo dopoldne bo najprej skupščina delegatov dolenjskih vinogradnikov, zatem pa razprava o zaščiti cvička, za kar je inž. Darko Maijetič pripravil predavanje o glavnih napakah kletarjenja. Zabavni spored se bo začel že ob 16. uri, sodelovali pa bodo Orioni s pevci. Veselo razpoloženje bo trajalo do poznih večernih ur, nakar bodo teden dolenjskega cvička ob 23. uri simbolično zaključili. zemljiške skupnosti na minuli seji skupščine. Kritično so obravnavali gradivo predsedstva SZDL Slovenije o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbo vasi v srednjeročnem razvoju do 1980, delovni program do leta 1980, pravilnik o sofinanciranju agromelioracij in hidromelioracij ter dali več pripomb in predlogov, da bi sc kmetijstvo v občini, ki sedaj nazaduje, bolje razvijalo. V. DRAGOŠ V ponedeljek je končalo uvajalni seminar v sevniški Lisci devet mladih Kenijcev, bodočih skupinovodij nove tovarne YUKEN. Po trije se bodo seznanjali s proizvodnjo še v Lisci, Jutranjki in Labodu—tozd Libna. Med kratkim uvajalnim seminarjem v Lisci - vodila gaje prof. Boža Kramarič iz sevniške osnovne šole -so posebno pozornost posvetili našemu jeziku. Vseh devet Kenijcev je prešlo v domovini izredno sUog iz- bor, saj je bilo prijavljenih kar 200 kandidatov. V kratkem času so s svojo prizadevnostjo in vnemo učiteljice osvojili osnovne pojme tako, da s sporazumevanjem ni več posebnih težav. Usodne napake kletarjenja Komisija ocenila vzorce za razstavo belokranjskih vin v Semiču sto (sesiri Si^^raciii 83 doma k^nih p ° Uporabi mo' <> novePrBaVOV in obli- CiU ri nnl.... P ‘^eske za n<»- Strokovna komisija, katere predsednik je bil znani slovenski enolog prof. inž. Miran Veselič, je v petek in soboto, 11. in 12. marca, v semiškem motelu Smuk ocenjevala vzorce belokranjskih vin, ki so jih vinogradniki poslali za razstavo belokranjskih vin, ki bo od 25. do 27. marca v Semiču. ki no proizvod belokranjskega vinogradniškega prostora. Obenem pa nam taka regionalna degustacija pokaže tudi stanje kletarstva," je nadaljeval prof. Veselič. „Pri ocenjevanju belokranjskih vin smo ugotovili zelo velike razlike v kakovosti, saj smo dobili v oceno od najboljših do najslabših vin, čeprav vsa izvirajo od istih sort trte, so istega letnika in nemalokdaj tako rekoč od sosednjih vinogradnikov." Komisija, ki so jo sestavljali enologi prof. Veselič, inž. Julij Ncma- (Nadaljevanje na 4. strani) „0 izrednem zanimanju za to razstavo priča tudi število poslanih vzorcev," je dejal prof. Veselič, „saj jih je prišlo nad dvesto. Taka regionalna ocenjevanja vin so zelo pomembna, ker ocenjujemo in primerjamo vina določenega vinogradniškega okoliša, kjer so ekološke razmere več ali manj enake. Takšne primerjalne degustacije pokažejo pravo vrednost posameznih sort trte, kar je najboljša spodbuda za vinogradnike, da bodo pri obnovi vinogradov izbirali tiste vrste trte, ki bodo dajale najbolj kakovostna vina s speeiflč-niini organoleptičnim značilnostmi. ZADOVOLJNI Z BIVANJEM — Devet Kenijcev je zadovoljnih s spoznavanjem naše dežele. Na sliki: med razgovorom v ponedeljek ob šestih, preden so se razdelili za delo v Jutranjki, Lisci in Labodu. (Foto: Železnik) Dolenjski konfekcionarji v Afriki V Jutranjki, Lisci in Labodu usposabljajo devet Kenijcev za novo tovarno - Mednarodno sodelovanje v neuvrščeni prijateljski deželi - Nova tovarna nared avgusta Prof. Miran Veselič: „Zaseb-no kletarjenje je izredno drago in nerentabilno." Pobudo za gradnjo konfekcijske tovarne v Keniji je dal ljubljanski Ju-gotekstil že leta 1974. Letos januarja so v Thici, kraju, oddaljenem 40 km od Nairobija, pričeli graditi tovarno, ki naj bi bila nared do avgusta. Veljala naj bi 1,2 milijona dolarjev. Ko bo v Keniji stekla proizvodnja, bodo tam sešili na leto 1,270.000 kosov oblačil. To je šele prva faza izgradnje, kasneje naj bi se sedanjim 1.800 kvadratnim metrom proizvodnih prostorov pridružilo še 3.100 metrov, ko naj bi tovarna zaposlovala 580 delavcev. Pri tem naj poudarimo, da gre za uporabo naše tehnologije. V Kenijo bo odpotovalo tudi pet naših strokovnjakov. V marsičem bo šlo za dopolnjevanje kolekcij vseh treh tovarn na afriškem trgu. Jutranjka, Lisca in Labod sc s tem tudi neposredno vključujejo v sodelovanje z deželami v razvoju. A 2ELEZNIK OBLETNICA ZMAGE V JELENOVEM ŽLEBU V soboto, 26. marca, bo ob 18.30 v ljubljanskem domu JLA tradicionalno srečanje borcev Cankaijeve in Gubčeve brigade. Srečanje je posvečeno obletnici velike zmage v Jelenovem žlebu. Odbor borcev IV. in V. SNOUB vabi preživele borce in njihove svojce k proslavitvi obletnice. DIPLOME ZA CVICEK V soboto, 19. marca, bodo v novomeški športni dvorani podelili diplome, priznanja in pohvale za najboljši cviček, poslan na razstavo in degustacijo v okviru letošnjega tedne dolenjskega cvička. Uradna degustacijska komisija pod predsedstvom prof. inž. Mirana Veseliča z ljubljanske biotehnične fakultete je najbolje ocenila vzorce cvička, ki so jih v oceno poslali: Jože Lindič iz Drame (15,3 točke), Martin Cvelbar iz Novega mesta (15,3), Franc Kerin iz Podbočja (15,2), Karel Vene iz Novega mesta (15,1), Vinko Gričar z Velikega Trna (15,0), PV TOZD Hmeljnik (Knežija) (15,0), Stane Prijatelj iz Trebnjega (15,0), inž. Jože Frelih iz Šentruperta (15,0) in Jože Jerman z Malkovca (15,0). Vsi ti bodo v soboto prejeli diplome. Naj ponovimo še enkrat, da je komisija najboljše cvičke izbrala izmed 162 poslanih vzorcev, od katerih jih je 47 izločila in jih za primerne ocenila le 115. SEVNICA UGOTAVLJA JAVNO MNENJE Posebna skupina za ugotavljanje javnega mnenja pri občinski konferenci SZDL, v njej delajo trije psihologi in dva politologa, je pripravila zajeten vprašalnik, s katerim bodo zajeli 240 ljudi na območju KS Sevnica in Boštanj. Med drugim namerava SZDL pred nadaljnjimi pripravami na samoprispevke ugotoviti razpoloženje za nove skupne akcije, (samoprispevek za bazen), s katerimi je bilo v sevniški občini v preteklosti kljub znanim težavam le zgrajenih nekaj šol in tudi zdravstveni dom. Vprašani naj bi navedli svoje poglede na takšne solidarnostne akcije, potrebe, kot jih sami vidijo, nadalje naj bi povedki, kako so seznanjeni z dosedanjim trošenjem denarja, zbranega s samoprispevkom ali so za navaden ali pokrit bazen, ipd. PRIZNANJE KZ METLIKA IN INZ. JANEZU PENCI Biotehniška fakulteta ljubljanske univerze je v ponedeljek, 14. marca, podelila tradicionalna Jesenkova priznanja za leto 1977. Med dobitniki sta tudi metliška kmetijska zadruga in inž. Janez Penca iz Novega mesta. KZ Metlika je to priznanje dobila za uspešno delo pri organiziranju zadružne kmetijske proizvodnje, za uporabo znanstvenih in strokovnih dosežkov na področju kmetijstva, posebno še vinogradništva in vrtnarstva v Beli krajini. Inž. Penca, do nedavnega več let direktor novomeškega Gozdnega 'gospodarstva, pa je Jesenkovo priznanje prejel za izredno vnemo in požrtvovalnost pri povojni obnovi opustošenih dolenjskih gozdov. OCENA SODELOVANJA Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko bo na seji, ki bo 22. marca v novem Domu JLA, med drugim ocenil medobčinsko sodelovanje skozi dejavnost skupščine skupnosti dolenjskih občin ter medobčinskih svetov SZDL, ZSS in ZSMS za to območje, razpravljal o nalogah komunistov v sindikatih in o usmeije-nosti študija na novomeškem oddelku srednje politične šole. Poleg tega bodo udeleženci obravnavali poročilo o izvajanju dogovora občin dolenjske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976 - 1980. Tudi v drugi polovici tedna bo precej jasno in toplo vreme. Okoli nedelje napovedujejo meteorologi spet poslabšanje. ,00000000000000000000000000000000000** *********************************** O ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED -tedenski mozaik Palestinci so na enem izmed svojih razpotij, s katerega sta možni vsij dve poti: zmerna ali skrajna. To je ta trenutek videti osnovna dile-. ma, ki se poraja ob zasedanju Palestinskega nacionalnega sveta v Kairu, kjer 290 predstavnikov Palestincev, ki predstavljajo 3 milijone po vsem svetu raztepenih rojakov, oblikujejo strategijo svojega nadaljnjega boja. Kako do enotnosti? Ob sedaj že tudi od zunaj potrjeni upravičeni zahtevi po lastni državi in domovini, se vse bolj oblikuje bistvena dilema - kako priti do nje: ali s silo ali s politiko. To je kajpak karikirano poenostavljeno, pa vendarle dovolj prepričljivo za sedanji trenutek palestinske nacije. Medtem ko se namreč del zmernega vodstva zavzema za taka ali drugačna pogajanj ain torej politično pot do cilja, terja del Palestincev brezkompromisen boj, ki naj bi se po njihovi inačici končal z uničenjem Izraela v njegovi sedanji podobi. Ne samo domačin zasedanja Palestinskega nacionalnega sveta, egiptovski predsednik Sadat, marveč tudi nekateri drugi vplivni arabski voditelji menijo, da je sedaj trenutek za pogovore in pogajanja, pri katerih ni mogoče zanikati sedanjega in bodočega obstoja Izraela. Ta ne tako pomembna manjšina Palestincev o tem noče slišati in vztraja na oboroženem boju kot edini možnosti za uresničitev palestinske države. Uradno velja po besedah Mahmuda Lebedija, predstavnika Palestinskega nacionalnega sveta, naslednja zahteva in Izrael se mora najprej umakniti z zasedanih ozemelj in priznati nacionalne pravice palestinskemu ljudstvu, šele potem bo mogoče govoriti o palestinskem priznanju Izraela. Ta izjava gotovo ni nepomembna, saj odstopa od mnogih prejšnjih, ki so zanikale pravico Izraela do obstoja in so terjale njegovo uničenje. Podrobneje je vizijo palestinskega vodstva označil nedavno tega r intervjuju za neki ameriški tednik vodja palestinskega oddelka palestinske osvobodilne organizacije takole: Palestinci se še vedno zavzemajo za ustanovitev posvetne Palestine, v kateri bi enakopravno živeli z Izraelci, vendar pa je to le skrajni cilj, v sedanjem trenutku pa bi PLO kot prvo etapo na poti k njemu sprejela tudi ustanovitev palestinske države na zahodnem bregu reke Jordan in Gazi. Zanesljivo je še prekmalu soditi o sklepih in pomenu zasedanja Palestinskega nacionalnega sveta v Kairu, mogoče pa je zatrditi, da predstavlja bržkone doslej največjo uradno izraženo pripravljenost Palestincev za dialog med vsemi, ki predstavljajo Izrael. NASILJE V ITALIJI Streljanje, pretepi, razdejanje na ulicah, smrtne žrtve - to je rezultat večdnevnih izredno ostrih spopadov med mladino ter policijo v mnogih italijanskih mestih. Neredi, kakršnih v sosednji deželi skorajda ne pomnijo, so se začeli minuli petek v Bologni, nato pa so se razširili v druga mesta in naposled dosegli tudi italijansko glavno mesto. Tu se je na protestnem zborovanju zbralo okrog 100.000 študentov iz vse Italije, ki so obsojali nasilnost policije ter pri tem ponavljali svoje zahteve o šolskih, gospodarskih, družbenih in političnih reformah, ki so v ozadju tega nasilja brez primere v Italiji. JANEZ ČUČEK ŠKODA V BUKAREŠTI - Razmere po katastrofalnem potresu v sosednji Romuniji se počasi normalizirajo. Strokovnjaki so v grobem izračunali že tudi škodo, ki jo je utrpela dežela: znesek je za zdaj na višini pol milijarde dolaijev, vendar pa pri tem niso upoštevali škode na zasebnem imetju in izpadu proizvodnje v gospodarstvu, kjer so hudo prizadeta zlasti romunska naftna polja in naprave na njih. Na sliki: te dni pogost prizor v romunskem glavnem mestu, prodajalna z živilskimi potrebščinami na ulici, ker vseh prodajnih prostorov še niso uspeli usposobiti. (Telefoto: UPI) Na rob izrinjena zadružna zavest Škodljivo gledanje zgolj „skozi dinar" — Zgledna zadružna solidarnost na Švedskem Od jeze in medsebojnih obtoževanj ni koristi. Krivci se navadno ne zmenijo za očitke, ker menijo, da delajo prav. Če že ne povsem pošteno, pa za svojo korist. Kako dobro bi nam bilo, če bi bilo pri nas vsaj toliko zadružne zavesti kot včasih! Tako je vzkliknil mož, ki krivde za sedanje razmere ni maral valiti na to ne na ono stran. Očisti naj vsak pred svojim pragom! Nekdanjo zadružno zavest je izrinila podjetniška miselnost. Podjetniška v slabem pomenu besede, ker nasprotuje sleherni solidarnosti. Kmet je član zadruge, sklene tudi ustrezno pogodbo - živino, krompir in drugo pa proda sosednji zadrugi ali komu drugemu, če mu plača le kako paro več. Zaradi tega pa ne bi obtoževal le takih kmetov. Poiskati je treba tudi odgovor na vprašanje: zakaj se zadružna miselnost in solidarnost ne uveljavita tudi med zadrugami, da ne bi z višjimi cenami zapeljevale članov svojih sosed? Pogosto namreč imajo za svoje člane nižje odkupne cene, ki so enake kot v sosednjih zadrugah. Višje cene veljajo torej le za tiste pridelke in živi- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V Sloveniji se vrstijo sestanki, ki sodijo v sklop priprav na osmi kongres Zveze komunistov Slovenije. Bilo bi prezgodaj, če bi hoteli podati oceno teh odkritih pogovorov o naši gospodarski problematiki, uresničevanju zakona o združenem delu, razživitvi delegatskega sistema in podobnem, kljub temu je skupni imenovalec več kot očiten: akcija. Res je namreč, da so vse priprave na kongrese ZK usmerjene v akcijo, saj izhajajo iz ugotovitve, da imamo programov razvoja Rešitev je v delu dovolj, premalo možati pa smo, ko je potrebno dogovorjeno uresničiti. Človek dobi celo občutek, da se je v nas vgnezdila miselnost, da so načela eno, vse kaj drugega pa je praksa. Slednja naj bo odvisna od „receptov“, ki naj jih ponudi „republika“, pri čemer se nemalokrat spogledujemo celo z miselnostjo, da bo potem tudi odgovornost za opravljeno delo preložena na pleča „republike“. To seveda ni mogoče. Nihče ni vseveden, nihče ne skriva v rokavu receptov za določno izvedbo načel v prakso. Zanjo smo vsi odgovorni, na vseh ravneh. Da bi slednje dosegli, potrebujemo več ustvarjalnega poguma in iskrene zavzetosti za delo. Temu bi lahko dejali tudi akcija. In prav slednjo želi spodbuditi Zveza komunistov pred svojimi kongresi. SKUPNE NALOŽBE Na pogovoru predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije in avstrijske Koroške so ugotovili, da je gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Koroško že precej razvito, vendar bi bilo lahko še bolj. Na področju industrijske kooperacije so jugoslovanski in avstrijski partnerji že podpisali 40 pogodb, 20 jih še pripravljajo, kljub temu pa jih je s koroškimi podjetji podpisanih le bore malo (4). Treba je zapisati, da se nekatere večje slovenske delovne organizacije že zanimajo za skupne naložbe na avstrijskem Koroškem. ZA VSE ENAKO Koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skup-nostimi pri republiški konferenci SZDL poudarja v obširnem in pregledno sestavljenem gradivu: pozitivni program naše družbe je humanizacija vsega: človeka, dela, življenja, narave in družbe. Učitelj zategadelj svojo družbeno vlogo lahko uresničuje le če je njegovo delo skladno s smotri in cilji samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, socialistične družbe in države, če idejnost njegovega dela ni nasprotna znanstvenim spoznanjem in če je zavzet za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose v teoriji in praksi tako v šoli kot izven nje. Ta zahteva v enaki meri in ob enaki do-govornosti velja za vse učitelje, ne le za učitelja — vernika, kar bi rade marsikdaj uveljavljale dogmatsko - birokratske in liberalistične, nacionalistične, dokazovale pa zlasti klerikalistične sile. SPODBUDA Kiro Gligorov, predsednik skupščine SFRJ, minuli teden: primeri kršitve osnovnih pravic samoupravnih delovnih organizacij nam ne bi smele jemati poguma, ampak bi nas morali še bolj spodbujati k boju za spreminjanje ustaljenih odnosov ... Mil AN MF.DKN no, ki bi jo radi pobrali sosedom. Zaradi take škodljive podjetnosti nekaterih kmetijskih in drugih delovnih organizacij je v zadnjem času veliko razburjanja na Dolenjskem, zlasti ob hrvat-ski meji. Ob odkupu krompirja ga je bilo tudi na podravskem območju. Podobni primeri se kar vrstijo. Živinorejci ne zaupajo, da so meritve mleka in klavnosti živine poštene. Pa niso krivi le kmetje, saj nezaupanje izhaja iz več ali manj dokazanih napak, ki bi jih povzročitelji raje prikrili, kot popravili. Nekateri dogovori in predpisi so tudi precej dvoumni. Ko razmišljam o tem, občudujem Švede z njihovo zadružno miselnostjo in poštenostjo. TELEGRAMI MAR DEL PLATA - Argentinski predsednik general Jorge Rafael Videla je v Mar del Plati odpri svetovno konferenco Združenih narodov o problemih pitne vode, ki se je udeležujejo predstavniki vlad iz 145 dežel in več kot 2000 specialistov in tehničnega osebja. Konferenca bo trajala do 25. marca in v njenem delu sodeluje tudi jugoslovanska delegacija. CELOVEC - Iz Celovca je odpotovala švicarska delegacija javnih in kulturnih delavcev, ki so zadnje tri dni prebili na Koroškem, kamor sta jih povabili osrednji organizaciji koroških Slovencev. NEW DELHI - Neznanci so streljali na sina indijske predsednice Indire Gandi San Dzaja. Pet strelov so izstrelili na džip, s katerim se je peljal skozi okraj, kjer kandidira za poslanca. San Dzaj Gandhi ni ranjen, atentatorji pa so pobegnili. LONDON - Uganski predsednik Idi Amin je dejal, da njegova vlada zagotavlja varnost britanskim in ameriškim državljanom, ki želijo ostati v Ugandi. Glavni pogoj za varno bivanje v Ugandi pa je, da sc ne bo širila propaganda zoper to deželo. WASHlNGTON - Zaira je od Združenih držav zahtevala gmotno pomoč za boj proti agresorjem, ki so vdrli v deželo. State department je sporočil, da ZDA obravnavajo to zadevo. MOSKVA - Tu so se začeli politični pogovori mod zunanjima ministroma Sovjetske Zveze in Turčije, Andrejem Gromikom in Ihsanom Caglayangilom. Pogovori obsegajo sovjetsko-turške politične in ekonomske odnose ter mednarodne probleme, ki zanimajo obe strani. DAR ES SALAAM Predsedniki Tanzanije, Zambije, Angole in Mozambika proučujejo v Mozambiku dosedanje rezultate boja proti rasističnemu režimu v Južni Rodeziji in agresijo enot rasističnega režima na sosednje države. Njihova organizacija poslovanja je taka, da morajo biti pošteni vsi, kmetje in delavci v zadružnih obratih, sicer bi tistim, ki bi se poskušali okoriščati na račun drugih, kmalu odzvonilo. Tudi možnosti za prekrške ni veliko. Odkupne cene živine so enake pri vseh zadrugah, čeprav imajo okoli 200.000 članov kmetov. Razlike ne povzroča niti oddaljenost živinorejca od klavnice. Preskrba z mesom je izenačena po vsej državi, čeprav je ta skoraj dvakrat tako velika kot Jugoslavija. Klavniška zadružna zveza, ki povezuje zadruge živinorejcev, klavniško industrijo in trgovino, preprečuje preveliko nihanje cen klavne živine tako, da ponudbo in povpraševanje uravnava z izvozom presežkov ali uvozom manjkajočega mesa. Klavnice obračunavajo živino po mesu, ki ga ocenjujejo posebni strokovnjaki pod nadzorstvom zvezne strokovne službe, in torej niso odvisni od klavnic. Članstvo v zadrugah je prostovoljno, a člani so skoraj vsi kmetje, kar je najboljši dokaz, da so zadovoljni s takim poslovanjem. Tega ni mogoče v celoti presaditi k nam, lahko pa bi se veliko naučili. Ne le kritika in moraliziranje, tudi organizacija medsebojnih odnosov v kmetijskih zadrugah in med zadrugami, pa tudi drugimi kmetijskimi organizacijami, vključno z živilsko industrijo in trgovino, naj bi bila taka, da bi omejevala prekrške. J0Ž£ pETEK ■ Iz zadnjega PAVLIHE VELIKA DRAMA J WASIIlNC,TONU seie ^ cv srečno končala zavec tistih, ki so tako ali arup sodelovali v njej. P°te so veleposlaniki treh skih dežel skupaj z ^ t-škimi funkcionarji ^ pregovoriti pripadnike« islamske verske sekte, pustijo okrog sto talcev* vdajo policiji, se je Pre , ^ stvo ameriške pf0*® oddahnilo. V ozadju navadne drame, kije duhove v Združenih dn^ Amerike, pa je Mm prav želja po topotnim uSra^tel? u|f namreč pred neke druge ameriške ^ ske verske skupine u ^ sorodnikov, pa so * }, hoteli maščevati. \a r ugrabili zato, da bi/j n cija v zameno izroc^A ce, ki so zakrivili zločin i' \ leti in so tačas v zW ^\ prestajajo “Ozm J zapor. PollciiaJehmčjlait ljubila, da jim bo izroc« pomike, toda ko so s . je preklicala besed°'h ^ da tega po amenšla ■ nih nikakor ne more^,u(f., In še podrobnost: gj* ko so ugrabitelji '■ sebi sto IVashingto se je pred Belo Ijal britanski premier -han. V skladu z vel protokolom bi ga spremiti s častnimi v česar pa niso storili, ^ se bali, da se bodo Iji (bili so v nekem po ^ samo sto metrov , ^ hiše) prestrašili, w'f jih policija napada ^ pobili svoje talce ■ ^ vadna zgodba & n navadne dežele SICER PA SE JEM PO SVETU nosp' fr piše dobro in če ho kaz, ga lahko najde . danu. Tu namreč Ijajo nov zakon, P° bodo tatove kaznov , da jim bodo odrezali ro . i tem zakonu razpWm dni v sudanskem ^ men tu ... bolje c . kot poln žep (M & narja... ZA KONEC KRATKA NOVICA' snemajo TV ° 'ts}d• nastopil nekdanji pre Richard Nixon dali, koliko honorrt , dobil... najbrž P malo. - Tale tovariš vam bo zdaj govoril o lepši prihod*105 namreč že živi v njej. - Tako, zdaj se pa šele začenja dvoboj i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a. DOLENJSKI LIST v v v % St. 11 i 1447.1 - 17-J2' “10: na ponedelj-u so rejci že tako pujskom še nekoli-Naprodaj je bilo 'in 42 tri do pet DOLENJSKI LIST marca 1977 prom NOVINARJI - Center za obveščanje in pagando pri OK ZSMS Novo mesto je do Popravil po krajevnih skupnostih šest semi-^tenh so se mladi seznanjali z novi- iz “rejanjem biltenov. Na sliki mladinci E^te. (Foto: Janez Pezelj) VAROVANCI VRTCA MAMICAM - Ob osmem marcu, dnevu žena, so v Vzgojno varstvenem zavodu Kekec v Kočevju pripravili za matere pester kulturni program. Najbolj je vse navdušil komaj šestletni Mitja Letig, ki je igral na harmoniko. (Foto: France Brus) APLAVZ ZA NELO — 12. marca je bila v novomeški Športni dvorani doslej največja glasbena prireditev, posvečena prazniku dneva žena. Poleg plesnih parov, skupine Forum, ansambla Šok ter pevke Ditke Haberl je največ aplavza požela prva dama jugoslovanskega humorja Nela Eržišnik. NA PRAVO MESTO - Vse prerado se zgodi, da romajo odsluženi predmeti v grmovje, potok ali v gozd. V Regerči vasi so mesec marec proglasili za mesec čiščenja okolja in organizirali odvoz kovinskih odpadkov. Krajani so na zbirališču „zgra-dili“ kar lep kup. (Foto: M. Markelj) ..AKCIJA 120' SEDAJ V TOZD eden od ta](0 V’ vključenih v 120“ “"®n°vano „Akcijo E°t>udo n^er°Je lanidal° ŽKS VtP- sedstvo IK CK haiajonaurl7^Sedajpre' °Sl'ovniti na skupščinah organizacij sindikatale13l.120“ naj ne bi Pustiti delavcu odprta vrata Smetišče je v nas samih Najbrž v praksi ne manjka primerov, ko pri uveljavljanju novih odnosov; .ki jih zahteva Zakon o združenem delu, delavci nalete na nepredirno steno, če zahtevajo hitre spremembe. „Ni še vse jasno, imamo s tem v zvezi čakanje pisanja sporazumov. Veliko je vprašanj, ki jih že danes lahko spustimo v politično presojo, saj ljudje o njih že razpravljajo in se opredeljujejo. Ne trdim, da strokovne priprave niso potrebne, ravno nasprotno! Pied delavce moramo priti s strokovno dobro pripravljenimi gradivi, ne z določbami in rešitvami, marveč z več predlogi. Prepisovati interne akte hi nobena strokovnost, ampak svojevrstna intelektualna lenoba, prisotna v mnogih sredinah. Moramo zahtevati od vseh strokovnih služb, da sprotno dajejo v razpravo vsa vprašanja, za katere je potrebna družbenopolitična opredelitev. Takrat bo delavec čutil, da sam ureja svoje odnose, bodisi v TOZD ali drugih združevanjih.11 nekoli-je bilo do pet jih ju™ Ptičev. Prodali <1° l.nsn?-- prve P° 700 l^0dM3onH^druge pa 90 BkEžirp 0dm-^reici n,; na s°botni sejem l8«arePff1]ali5l6pujskovin Padali Ptičev. Prvih so ?a 12 - 'P®40din, drugih &am žive tžg ^ dbl kd°- Janez Sapnik: Pred delavce z več predlogi! Ne vsiljevati rešitev! ‘h . . . čas do konca leta, ni strokovno preverjeno ...“ so odgovori, s katerimi jih pripravijo k začasnemu molku. Glede takih primerov je na zadnji občinski konferenci Zveze komunistov v Novem mestu sekretar Janez Slapnik dejal takole: ..Dosedanje izkušnje pri sprejemanju aktov nam kažejo, da so se družbenopolitične organizacije pri razpravah o teh aktivih v glavnem izgubljale v formalnopravnih dimenzijah. Mislim, da moramo takšno prakso zamenjati z novo, ki bo ustreznejša in učinkovitejša. Zato moramo politično razbiti vsako zaprtost strokovnih razprav in S^STAtlt1' 0V(V»I fto „ USUSLJ*««5* Kmetijski nasveti Svinec zeleni angeliter ^ ^skel^ razstavi> Ki so jo lansko jesen priredili v prosto-^tlin^ km et’isk-e šole, je vzbujala vidno zanimanje krmna J tli atii>eiitt0rn doslej nepoznana: krmni ohrovt, po imenu ^ > nak, lte.r- po svojih krmnih lastnostih zasluži tudi pri nas J • ni> da o°h nost> Kot je je že deležen na sosednjem Hrvat- ^ Pditieren g ^gih deželah sploh ne govorimo. Ker prihaja zdaj J Za setev, zapišimo nekaj več besed o.njej. Ak ^ u ?~Iter je krmni ohrovt, ki daje nenavadno velik pri-A®8 Krnm. • 0 * ’4®® “* ce*° več metrskih stotov. Katera £ b le se sploh kosa z njim? Ob tem pa je pridel- J LVafe vred • marveč tudi dober, ima veliko krmno vrednost. J /Jditi, p0 ^ ,tudi njegova obstojnost; če ga ni mogoče po- f K°t trd^Vd* silirati, lahko počaka kar na njivi, saj pre-r'n'eren J° str°Kovnjaki, do 12 stopinj pod ničlo, n eru ie oh Za setev Je od marca do Konca aprila. V tem n? sttnišcu° lr°Vt 6*avn' posevek, možno pa ga je posejati tudi w te* Hiti ’Vendar daje potem občutno manjši pridelek. Zemlja J ih *• PotrJk°rana že Hi tedne poprej, najbolje pa je, da je že J . °8oče v ujemo le do 2 kg semena na hektar. Dobiti ga je ^ "°jiti, 0(i^^5narnah- Ohrovtu je treba seme tudi obilno potega on do 4®° stotov hlevskega gnoja ter do 900 kg >*dušiA • a’ najbolje NPK 7:14:21, kasneje pa še dognojc-ttNčetlc,lrngnoiilom in Otirat' raj*' ^'teva zeleni angeliter precej skrbi, saj je hi^orann1 ^“ležni p!evel(najboljša herbicida zanj sta ramrod Aatfto L ,v Količini 3 do S kg na hektar) ter bolhače, ki jih j^Vel. e Kronom ali sevinom. Ko se posevek strne, zaduši toč sir^jCdnD veb^cga pridelka so težave s spravilom, če ni v Sili ^ Kg n., Kazen zelenega krmljenja (govedo ga lahko poje ^ a dan, svinja do 7) priporočajo zadnje čase tudi *®a pol ne^a °brovta in sicer v mešanici s silažno koruzo, Ob praznih vagonih Nekako mimo, brez večjih presenečenj in protestov je šel mimo nas odlok o povišanju cen vsem gorivom. Smo s tem ukrepom res tako ..zadovoljni11 ali pa je prišel kot sad že dolgotrajnih pričakovanj o podra-čitvi? Naj bo kakorkoli, železniški delavci Slovenije se s takšnimi ukrepi ne strinjajo in po njihovem mnenju so v bistvenem nasprotju z načeli nove prometne politike. Tako so zapisali v pismu, ki so ga poslali zveznemu izvršnemu svetu in še nekaterim pristojnim organizacijam. Ce primerjamo sedanje cene pogonskih goriv pri nas z ostalimi v svetu, lahko ugotovimo, da smo še vedno med najcenejšimi. Seveda bi bilo treba primerjati tudi plače. Resda smo se z zadnjim ukrepom že približali nekaterim sosednjim drža- vam, posebej še s ceno bencina, medtem ko je vrednost plinskega olja še naprej zelo nizka. Stvar je sila preprosta: povečanje cene bencinu za . 37 odstotkov bo najverjetneje vplivalo, da se bo zmanjšal promet osebnih avtomobilov, minimalno zvišanje cen plinskemu olju pa bo prispevalo, da se bo tovorni promet na naših cestah obdržal v sedanjih mejah ali pa se še povečal. „Torej povsem v nasprotju z načeli nove prometne politike,11 pravijo železničarji. Težko prvo leto Lanskega aprila ustanovljene posavske medobčinske inšpekcijske službe s sedežem v Krškem se še vedno srečujejo z nemajhnimi težavami. Ob zaključnem računu ni bilo kaj nameniti v sklad skupne porabe, tako daje vprašanje, kako izplačevati regrese in druge dodatke po sindikalni listi. Brežiška občina ima še za lani 98.000 neporavnanih obveznosti. Sele sedaj dobiva inšpekcija lastne delovne prostore. Vseeno je bilo dosti inšpekcijskih ukrepov in posegov. Izdanih je bilo 341 odločb, vseh prekrškov je bilo 348. Bolj kot same številke so pomembna vsebinska vprašanja. Inšpektorji še vedno ugotavljajo, da se občani nanje premalo obračajo. Premalo se oslanjajo na inšpektorje tudi iz delovnih organizacij. Inšpektorji želijo več sodelovanja predvsem z delavsko kontrolo. V bodoče nameravajo seznanjati organe delavske korftrole tudi z ukrepi, saj sicer dostikrat obležijo v direktorskih predalih. Dogovor o ustanovitvi medobčinskih inšpekcijskih slu2) navaja tudi sodelovanje Z izvršnimi sveti občinskih skupščin. Vseh devet mesecev lanskega leta, kolikor so službe delovale, nobeden od inšpektorjev ni bil povabljen na katero od sej. Obravnave poročil na sejah občinske skupščine so ponavadi „tihe“ točke. V sevniški občini je občinski sindikalni svet že predlagal, naj to gradivo obravnava predsedstvo SZDL. Če bi danes živel pri ms pisatelj Tolstoj, se sprehajal, recimo, ob Krki, katere vrbje opletajo polivinilaste vrečke, po Rogovem logu, ki postaja skladišče odpadkov, ali bi mogel zapisati svoj zmmeniti stavek: „Sreča -to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti? “ Ragov log naj bi bil novomeški naravni park. Na drugi strani mesta mj bi bil to Portoval. Toda oba doživljata emko usodo, oba občutita posledice našega nevestnega, neodgovornega ravnanja do mrave in s tem do nas samih. Pobuda hortikulturnega društva, mj bi vendarle kaj storili, je bUa doslej glas vpijočega v puščavi Letošnja pomlad je razgalila še več smeti, odpadkov, iztrošenih štedilnikov, izrabljenih gum. Narava ne zm in ne more vzeti vase, kar ni iz nje mstalo. Umetne snovi ostajajo, se kopičijo, dušijo rastje, predvsem pa kažejo, kakšen je naš odnos do nje.. Meščani se ne moremo šteti h kulturnim ljudem, če skrivaj ali pa kar javno delamo iz svojega okolja smetišče. Kaj mj ob takem odnosu, včasih dobesedno brezup vzbujajočem, mredi komisija za varstvo okolja, ki deluje v okviru občinske skupščine, so se člani spraševali na zadnji seji. Kaj bi učinkovalo? Kazni, bolj stroge, bolj dosledne? Javno ožigosani kršitelji? Izvajati odlok o redarski službi? Redarji v uniformah? Mnenja so bila različm. Gotovo bi mjveč zalegla zavest vsakega posameznika, da je človek del mrave in da zaslepljen, od lastnega mpu-ha prevzet pridobitnik ne more srečno živeti. Veliko bi lahko pomagala vzgoja v šolskih letih, zato komisija podpira vsako akcijo v korist varstva mravnega okolja, kot so „zelene straže", kviz tekmovanje „Lepota, mra-va, zdravje", ki ga pripravljajo za majski teden varstva okolja itd. Ragov log in Portoval naj bi bila čimprej deležna organiziranega posega ■ - po sklepu občinske skupščine, to predlaga komisija, mj bi postala gozdova s posebnim mmenom, v katerih nihče, tudi lastniki gozda ne, ne bi smeli delati, kar bi se jim zahotelo. Predvsem pa: začeti je treba, čeprav z majhnimi uspehi, vendar z upanjem, da bo zaustavljem apokalipsa, uničevanje mrave, dušenje v smeteh. Dosti časa je že zapravljenega. MARJANLEGAN sm pis Inž. M. L. - In to naj bi bil tisti cvetlični lonček, ki mi ga je obljubljal ... (Branko Babič) MOST V RAGOV LOG dovolj daleč. idila toda le če je fotografska kamera Usodne napake... (Nadaljevanje s 1. strani) nič, inž. Jana Pintar, inž. Tit Dober-šek, Jože Bajuk ter vinogradnika Jože Bučar iz Grabrovca in Tone Šer-celj iz Sel pri Otovcu, je precej vzorcev izločila iz ocenjevanja zaradi pokvarjenega okusa in \onja, primesi hibridov, prav tako so izločili vina, ki so bila sicer dobra, vendar so narejena iz sort, ki po trsnem izboru niso predvidene za ta okoliš in imajo tuj značaj. „5teviina vina pa smo ocenili za zelo kakovostna. Vse to dokazuje," pravi znani strokovnjak, „da imajo v Beli krajini odlično izhodiščno surovino, ki pa jo, žal, mnogi vinogradniki zaradi slabega in nestrokovnega kletarstva ter pomanjkljive kletarske opreme pokvarijo. S tem nastaja velika gospodarska škoda. Pri ocenjevanju smo tudi ugotovili, da tukajšnji vinogradniki bele sorte v glavnem ne trgajo ob tehnološki zrelosti, ampak precej prezgodaj; prav tako smo ugotovili, da belo grozdje pred predelavo v kadeh tlačijo, to pa je izredno škodljiva maceracija. Nekateri vinogradniki uporabljajo slabo vinsko posodo, bojijo se tudi neobhodno potrebnih količin žvepla zato prihaja do čezmerne oksidacije. Novejša enološka spoznanja dokazujejo, da je končna kakovost vina 80 odstotkov odvisna prav od predelave grozdja in vrenja mošta, se pravi, da več kot dve tretjini tehnoloških ukrepov leži na strani mošta. Zato menim, da bi bilo prav, ko bi belokranjski vinogradniki v bodoče vse grozdje, ki je namenjeno trgu, zaupali v predelavo in nadaljnjo vini-fikacijo metliški vinski kleti, seveda na osnovi pravičnih dohodkovnih odnosov, “ se zavzema prof. Veselič in pove, da je kletarska oprema zelo dragi in v glavnem vsa uvožena. „Edino tako bo belokranjsko vino lahko zaščiteno in bo imelo vse značilnosti tega vinogradniškega okoliša." A. BARTEU Želja vseh - boljše kmetijstvo Problemska konferenca SZDL v Trebnjem o hitrejšem razvoju Kljub skoraj tri in polurni, dostikrat tudi precej polemični razpravi na problemski občinski konferenci SZDL o kmetijstvu v ponedeljek v Trebnjem že več kot petmesečna razprava o teh vprašanjih še ni zaključena. Ravno sedaj se sestajajo zbori kooperantov po devetih kmetijskogospodarskih odborih trebanjske Kmetijske zadruge, kjer je govor o povsem določnih vprašanjih, med drugim tudi o zaključnem računu zadruge. Predsednik te seje problemske konference inž. Miha Krhin je v uvodnem referatu strnil vrsto zaključkov dosedanjih javnih razprav. Osnovno hotenje vseh ješ večja in bolj produktivna kmetijska proizvodnja. V trebanjski občini je 90 odst. zemlje v zasebni lasti, z izredno razdrobljenostjo, saj meri povprečna kmetija le 2,7 ha. So primeri, ko je taka domačija razparceli-rana na 40 njivic! Trebanjska zadruga ima še to značilnost, da nima omembe vredne BUTORAJCANI ZA SVOJE 2 EN E Dvorana gasilskega doma v Buto-raju je bila 12. marca nabito polna. Pod vodstvom priznane kulturne delavke Katke Švajgerjeve so mladinci tega in okoliških krajev pripravili pestro proslavo, posvečeno dnevu žena. Nastopili so otroci in mladina z recitacijami, navdušil pa je tudi mešani pevski zbor iz Butoraja, ki je od začetkov izpred enega leta vidno napredoval. Po programu so se vsi navzoči zabavali ob zvokih ansambla Potepuhi. Omeniti velja, da prebi- dnevu žena že neprek valci Butoraja prirejajo proslave ob leprekinjeno 32 let. EVGEN CESTNIK Dragatuš 18 MOST IN TOVORNJAKI - Minuli petek je ljubljanski Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij na novem novomeškem mostu (zgradilo ga je 9GP Pionir iz Novega mesta) opravil obremenilno preizkušnjo. Med razpetinami in na nosilne stebre so zapeljali po 9 oziroma 12 polnih tovornjakov in ga tako obremenjevali z okoli 300 tonami. Strokovnjaki so povedali, da bi na most, če bi bilo mogoče, lahko brez težav zapeljalo okoli 1300 osebnih avtomobilov. (Foto: Janez Pezelj) Nepozabni „stric Janko” 15. marca 1957, po prihodu iz Londona, je v Parizu iznenada umri vodja Jugoslovanske parlamentarne delegacije, predsednik zvezne ljudske skupščine, član IK CK ZKJ, veliki borec in revolucionar Moša Pijade. Pokojni „stric Janko“, kot so ga klicali njegovi tovariši iz vojnih dni, je rastel iz vrst najbolj priznanih osebnosti jugoslovanskega delavskega in komunističnega gibanja. Bil je človek velikega revolucionarnega duha, di- scipliniran in do konca življenja zvest idejam naprednega gibanja. Med drugim je bil eden najo^ih sodelavcev tovariša Tita in je vedno sledil in podpiral njegove ideje. Ze v zgodnji mladosti je svoj slikarski dar zamenjal z novinarskim peresom, Id je vseskozi zvesto služilo idealom delavskega razreda. Leta 1920 je postal član ZKJ in sekretar partijske organizacije , .Donava" v Beogradu. Ze na II. vukovarskem kongresu je odločno nastopil proti centralistom in se zavzemal za „čisto“ partijo. Ko je 1921 takratni vladajoči režim prepovedal delovanje ko- munistične partije, je kot član ilegalnega izvršnega odbora organiziral Neodvisne delavske sindikate, urejeval napredne časopise, leta 1924 pa je dobil nalogo, da organizira ilegalni tisk, v katerem je že izhajal Komunist. Zaradi takšne ilegalne dejavnosti so ga takratne oblasti obsodile na 20 let zapora, ki so mu ga kasneje zmanjšali na 12. V teh letih je Moša Pijade navzlic težkim razmeram v jctnišnicah aktivno delal pri širjenju naprednih idej, zato so ga obsodili še na dve leti ..dodatnega" zapora. Zaporniške celice je spreminjal v svoje delovne sobe, kjer je skupaj z Rodoljubom Colakovičem prevajal Marxov Kapital in ostala napredna dela. 1939 je bil izpuščen iz zapora, vendar so ga že čez slabo leto ponovno zaprli in odvedli v koncentracijsko taborišče v Bileči. Med NOB je bil Moša Pijade član CK ZKJ, bil pa je tudi med vodji vstaje v čmi gori. V začetku 1942 je kot član Vrhovnega štaba NOV delal pri organizaciji ljudske oblasti in pripravi znanih ..Fočanskih predpisov". Bil je tudi eden sooblikovalcev zgodovinskih sklepov Q. zasedanja AVNOJ v Jajcu in med organiza-toiji jugoslovanske novinarske agencije Tanjug. Prišla je osvoboditev. Moša Pijade jo je dočakal na odgovornih partijskih in državniških mestih. Bil je soavtor jugoslovanske zakonodaje, bil je med pri-pravljalci programa ZKJ, skratka, ni ga bilo področja, kjer pokojni Moša Pijade ne bi vložil svojega dela. S. NIKOLIČ družbene proizvodnje. Tudi tokrat je bilo slišati pobudo, da bi tako proizvodnjo le poskušali organizirati, četudi le kot model. Mnogo so na konferenci govorili o dohodkovnih odnosih, tudi iz javnih razprav je o tem prišlo kar osem pripomb. Prav gotovo to ni zadeva, ki jo je mogoče rešiti na kakem sestanku, temveč le ZA VARNEJŠE IN PRIJETNEJŠE DELO Sindikalna organizacija tozda Donit v Sodražici se vedno bolj vključuje v akcijo za zaščito delovnega okolja. 7. marca je po naročilu sindikata Inštitut za varstvo pri delu iz Maribora oziroma njihova enota v Celju že meril ropot, prah, hlape in temperaturo v delovnih prostorih Donita. Do konca marca bodo na osnovi teh meritev napravili analizo in predlagali nekatere izboljšave. Poročali smo že, da je sodra-ški Donit odkupil diplomsko nalogo višje medicinske sestre Stanke Žagar, ki je proučevala v Donitu vpliv hrupa na sluh delavcev. Pri reševanju vprašanj varstva delavcev in zaščite delovnega okolja nameravajo v Donitu pritegniti še druge strokovnjake. Zavedajo se namreč, da je zdravje in dobro počutje na delovnem mestu zelo pomembno za vsakega člana kolektiva, med drugim pa vpliva na boljše opravljanje delovnih nalog. J-P. NI ZVONJENJE PO TOČI Komite občinske konference ZK v Sevnici je naložil sekretarjem osnovnih organizacij ZK kot nujno nalogo, da na sestankih svojih organizacij obravnavajo zaključne račune poslovanja svojih kolektivov. V naglici oddajanja zaključnih računov službi družbenega knjigovodstva marsikje ni bilo časa za temeljitejše razprave, čeprav je to ena od osnovnih zahtev, ki jih nalaga tudi zakon o združenem delu. Sedaj je tudi priložnost, da bi delavcem vendarle na bolj razumljiv način podali ključne številke. RADEČE: MARLJIVI PLANINCI Zadnji občni zbor Planinskega društva Radeče je dokazal, da se za planine zanima vse več občanov, predvsem osnovnošolska in srednješolska mladina. Planinske postojanke - tako so povedali na zboru -Lovrenc, Gašpeijeva koča in Preho-davci so bile v minuli sezoni zelo dobro obiskane. Nato so podelili 16 ' pionirjem za opravljene planinske naloge klobučke in povedali, da je šest njihovih članov prehodilo slovensko transverzalo od Pohorja do Ankarana. Ob koncu so že šestind-vajsetič za predsednika PD Radeče izvolili Staneta Kosija. S. SKOČIR s samoupravnimi dogovori med kmeti, zadrugo, trgovino in predelovalno industrijo. Razviti dohodkovni odnosi predstavljajo seveda zvezo tako v dobrem kot v slabem. V kmetijstvu bo nedvomno težje priti do pravih dohodkovnih odnosov kot v ostalem gospodarstvu. Trebanjski problemski konferenci v prid je treba priznati tudi dobro sestavo navzočih. Med delegati je bilo 43 odst. kmetov, 34 odst. kmetijskih strokovnjakov in 17 odst. žensk. A.ŽELEZNIK ZBOR SLOVENSKIH PRAVNIKOV Tradicija prvega zbora slovenskih pravnikov, ki je bil še med vojno na Suhorju, se nadaljuje. Tako organizirajo letos aprila IV. zbor slovenskih pravnikov v Portorožu. V treh dneh se bo zvrstilo več predavanj, na katerih bodo obravnavali pravna vprašanja s posebnim ozirom na uveljavitev zakona o združenem delu. Hkrati ima letošnji zbor namen počastiti 40-letnico Titovega vodenja Zveze komunistov in maršalov rojstni dan. PEDAGOŠKO DRUŠTVO Pred kratkim so se v Kočevju sestali učitelji osnovnih in srednjih šol iz občin Kočevje in Ribnica ter ustanovili svoje društvo. Izvolili so izvršni odbor, odbor delavske kontrole in častno razsodišče. Društvo bo organiziralo strokovno izobraževanje članov, sodelovalo pri urejevanju pedagoških vprašanj, zavzemalo stališča do raznih vprašanj s tega področja in organiziralo poučne izlete za učitelje. Vsi prisotni so se včlanili v društvo. To bodo storili tudi drugi učitelji in profesorji, ki se ustanovnega zbora niso mogli udeležiti. Največ zaslug za ustanovitev Pedagoškega društva, ki deluje za območje občin Kočevje in Ribnica, ima Olga Mohar, namestnica ravnatelja osnovne šole Kočevje. M. C. Kiro Gligorov: Kaj mora predvsem delavec dojeti Problem organiziranja temeljne organizacije združenega dela ® organizacijskega značaja. V zavest vsakega delavca mora čim prodreti spoznanje, da ni več najemni delavec in da njegov P°‘°^L odvisen izključno od tega, kako in koliko bo vlagal v svoje teK delo, koliko bo delal fizično in koliko bo s takim delom pnspe ^ povečanju družbenega proizvoda. Zelo pomembno je, da delave jame, da je učinek njegovega dela odvisen od tega, kako UP i. družbena sredstva, družbeni kapital, kako povezuje v delovncn’P cesu svojo delovno sposobnost z nakopičenim družbenim bogastv z minulim delom. . inl[ Ce bi nam uspelo s skupnimi ekonomskimi, družbenim* in drugimi ukrepi ustvariti v družbi tako zavest, da niti en dinar ne biti odtujen temeljni organizaciji združenega dela brez njenega p Stanka ali brez dogovora in sporazuma z njo, bi bil to izjemn memben materialni in družbeni činitelj postopnega oblikovanj® zavesti, ki bi z lastno silo in logiko preprečevala kakršnokoli nasp no akcijo. • ■ u»vV To zahteva spremembo obnašanja vseh družbenih činitelj -administrativnem razdobju in po njem s poenostavljenim P°J njem tega, da je vse družbena lastnina in da je vse na idr* dnižbi, se je oblikovala miselnost, da lahko v imenu višjih, takšnih , drugačnih družbenih interesov prosto razpolagamo s skupnim ^ ^ benim bogastvom, kar pri delavcu samoupravljalcu ne ustvarja ^ krepi zavesti o njegovi lastni odgovornosti in o tem, daje on. čigar obnašanja, dela, razpolaganja in gospodarjenja s sredstvi ^ beni lastnini in z dohodkom je odvisna velikost dohodka, po*0 trgu in v družbi. Malomaren odnos družbenih, gospodarskih in drugih do sredstev v družbeni lasti spodbuja k domnevam, da so samo y ^ ne pravice in novi proizvodni odnosi nemara vendarle le zun 1. dez, kajti dejavniki zunaj samoupravljanja imajo možnost P° globoko v razpoložljivi dohodek, s čimer podpirajo mnenje, ^ vec konec koncev vendarle razpolaga samo s tistim, kar je pove njegovo reprodukcijo njegove družine, to pa je njegov osebni dek. Zato je bistvenega pomena v družbi odpraviti to dilemo. ^ V zavest delavcev naj bi prodrli dve na prvi pogled pr° ^ sestavni: zavest o tem, da so sredstva „njegova“ v smislu nj. ^ družbene odgovornosti za ustvarjanje in razpolaganje z d°bnna^>^ jih upravlja, hkrati pa zavest in spoznanje, da se družbena tostn more spremeniti v kvazi-zasebno lastnino ali skupno lastnino-nas dolgoročna akcija na tem področju, tako družbenopoliti ekonomska: Razen tistega, kar smo spremenili z zakoni, bomo ^ spremeniti tudi dejanske odnose, kar je vselej bolj mučen, “ ™ čen in zapleten proces. (Iz govora predsednika zvezne skupščine političnemu beograjske občine Savski venac) II V čnji M »o 1 “žen osno ma diuž ja sv v«ni Bde k o °mj Pri nstli Ui farja lovni Pom Pripi jimj D dili j mou »Vrt rekti spod '0 tl Izda' nost' lavci Za vse isti ceniki, enaki pogoji v vbr S' klic. Mar no, Slav: S Cip, Tur! Goi “ija cal Aju da Mar Ves Ječ '1 Jelj ka b Sta 75 ttl Zavarovalništvo se je samoupravno organiziralo na delegatski način Resda je zavarovalništvo dolgo veljalo za enega najbolj odtujenih centrov moči, v zadnjem času pa je prišlo do naglih sprememb. V treh mesecih so v občinah Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto in Trebnje opravili priprave, volitve in postavili samoupravo zavarovalništva na noge. organizacije in skupnosti ne skupnsti so izvolile za območno skupnost 355 ^ Ti zastopajo občane v ^ zavarovalne skupnosti, D, Odkar je bila decembra lani ustanovljena Zavarovalna skupnost Triglav in sta se istočasno združili zavarovalnici Sava in Maribor, je prišlo na področju zavarovalništva do zelo pomembnih sprememb. Prednosti reorganizacije so zlasti v tem, da smo dobili v Sloveniji eno samo zavarovalno skupnost, ki jo upravljajo zavarovanci. Sprejemajo vse splošne akte, zavarovalne pogoje, določajo cenike in tudi razpolagajo s sredstvi, ki jih združujejo v tej skupnosti. Samouprava, kakršno, mimogrede povedano, določa 42. člen ustave SFRJ, je šele zdaj zaživela. Zaposleni v zavarovalnicah so postali le strokovna služba, ki dela za potrebe zavarovancev, vzpostavljena pa je na območnih skupnostih in pri zavarovalni skupnosti v Ljubljani. Dobrodošla novost je tudi ta, da poslej zavarovanci lahko vse posle opravijo pri območnih skupnostih, in to po enotnih pogojih in cenikih, ki veljajo za vse zavarovance v triglavski skupnosti. Solidarnost in vzajemnost, ki je šele zdaj prišla do veljave, se kaže zlasti v tem, da bodo zavarovanci ne glede na kraj bivanja plačevali enake premije. Do zdaj so bila za oddaljene zavarovance določena precej večja plačila. Ker gre za novost, s katero so občani še malo seznanjeni, kaže omeniti tudi način nove samoupravne organiziranosti v zavarovalništvu. Organizacije združenega dela, druge bili izvoljeni v 5 rizični * etnO,' skupnost komunainihi m vaIoV*^ dejavnosti ter osebnih Vsaka od teh ima status P be in ima svoje o1*3”.'a0vi**1 organ je zbor delegatov,^ ^ Silni organ pa je pošlo

organizirali dclov- ence 1; ° uel[a “ Poseb°j za lovno šoln 7 JCJ0 posebno o solo. Zanje so v okviru do- V ievju «, ki »o VZk •Sence, »snovno «ia org “Uzine, ja svoj 'esnico. „ 91 dodelil; a očist -»grajo, w ODiskujejo posebno or(wnf ■’a?Je so v Okviru do-^mzirali življenje v obliki ‘e. la družina pa si te dni ure-»n, vrtnarsko-sadjarsko dre-• Krajevna skupnost je druži-»S* učenci daio 7ac !fr Pa 1)0110 postavili ga ribezau P,™° sadike žlahtne-rastlin, ’ muUc> malin in drugih narja, za*'teva precej de- lovn>i' orS° -S° zaProsili vcč de-P°magaii £2fVn povsod s0 iŠmJS* R°8 ZKGP jim je )lrnje dala gnoj ifd. Govcdoreja dili STuBravL'r)dn 8°jenci sami vo' m°upravliani b‘ * natičili sa- ”vrt-sad‘‘ S0 ustan°vili tozd 'tktorja dn hT3 ne or89ne> od di- Spod^o Pa f rdij- V P°moč 111 J° tildi statm • iJe nientor- Sprejeli %li borin tm,.etn'. delovni načrt, fostne bone dcnar ~ vred‘ bvci“ tozda 1)0(10 Prejeli „de- a opravljeno delo. M. C. V^a?ki Domrt3-sdo U- 3- 1977 50 Stefica <5°[.odni3nici rodile: klico, Nada r^1! ^ Samobora - debija BahčiP- r 12 ^elc _ dečka, n°’ Marica HrJ*Zb °T*ovnika - Simo-<*aVa. Tere7ii!, i/ lz.K}adja - Kruno-' Tereziio M, ,0pmo iz Globokega 'deC’Maritma^PalizStrania gorja - d’ , ^>ana Ogorevc iz Pod- Mjle Rakovi " Katica Drešar iz Opot fe' Marka’ Vladimira Jurk jz j£*ota ~ Barbaro, Marica Godler iz Kršf3116 ~ ^a^a' Brigita % Zofič b rCgar Edvarda. Anto-?t*erač i7 u , ' Iztoka, Joži- ca Štaba i7 ^ega 0bleža - Tanjo, u ZuPančič |e rf £ “ Mirana>Na' V^ja Gane h u^ovca ~ Ig0Iia’ CgofPiabllnce,r dcčka- v«na Ri, . Jaolan dečka if g°]evi4 iz ; Hel’=norRaPan^iz Planine % - iw£ca Calak°vi« ^ Ne-am“la- - ČESTITAMO! S0,v brežiški bolni-5? iz Kršk^, Pfohar - upokojenci - kmetnv 76 let> barija h 1 let! Zofija Hrilf Blatnef’sta’ 1 ^Police m in upokojen-ŽNič “g?’, stafe 79 let; Franc 7S let; Pavel^M0! a Mrtvic, star hcsladola, star 58 le^P0k0jeneC Pomrt^s 3‘ 1977 50 v LUkanič iz ??,1°dn^nic‘ rodile: Mira V.’ ^tomi^fi .Drage - Draže- rte no. Marija \^C 12 Lomnega - Marie ^'nom kn ■ °nilj'a (S640-1 Ivanka Vrlinič Gabria ^»da, Anica Mat- -® Mršeče' r* ShKK ?e Vasi - te^kafiz^1-"Jo&S, ? Marija v Gornjili Dol - Jo-Gnt ^ta. Npotel,c *z Meniške vasi vasi ^^osa? Cvetkovič iz l^'enjsklh Mttosiava, Meta Burja toi!V°^anšek?^vax.“ Slmono> ja ’,ana Fr,jf Krškega - Moj- tS° 12 ^1Ucot-Antoni fe!"a Golob 7-^“ _deč‘ POZORNOST - Dan žena v Dolenji Nemški vasi. „Tudi domov nas bodo peljali z avtomobilom. Le kdo seje to domislil? Včasih se starih žensk ni nihče spomnil...“ ŠMIHEL: VSE VEČ ČLANOV RK 11. marca je skupščina 30 poverjenikov RK in delegatov krajevnih, predvsem mladinskih organizacij poslušala'poročila o uspešnem delu v preteklem letu in sprejela delovni načrt za letos. Sklenili smo prispevati 1.000,00 din za drage medicinske instrumente. Takoj zatem je 9-članski mladinski aktiv imel prvo sejo in sprejel minimalni delovni program: vključevanje mladincev v RK in sodelovanje v tako imenovanih ,,zelenih stražah" in očiščevalnih akcijah skupno z odraslimi in mladimi člani RK v novih krajevnih skupnostih Šmihel, Regerča vas in Drska. Tako si bo RK Šmihel pridobil nove, kadre tudi med mladinci od 15. do 20. leta starosti, seveda na načelu prostovoljnosti in dogovar-janja! Da je RKŠ ne samo pomlajen, ampak tudi aktiven, govori dejstvo, da je do danes že tri četrt uličnih in vaških poveijenikov pobralo in oddalo članarino RK, med prvimi poverjeniki iz oddaljenih vasi: Regerče vasi, Vrha in Srebrnič (Slavko Bar-borič, Janez Piškurič, Marija Rud-man in Irena Kikelj) ter poverjeniki treh bolnišnic v Kandiji, ulice Mirana Jarca in Ulice K Roku (Hilda Šintler, Stanka Grahek in Alojzij Bukovec). Ti aktivisti so istočasno tudi povečali število članov v svojem kraju. FILIP RIHAR ŠMARJE: REFERENDUM USPEL Krajani Šrtiarij v grosupeljski občini so se na nedavnem referendumu odločili za podaljšanje samoprispevka, s katerim bodo dogradili vzgoj-novarstveni zavod in novo telovadnico v krajevni skupnosti. Odziv na referendumu je bil nad pričakovanji, saj se je na sedmih voliščih zbralo kar 98 odstotkov vpisanih volilcev, od katerih se jih je 88,76 odstotka odločila za podaljšanje referenduma odleta 1980. Doživetje za ženski praznik Za mednarodni praznik, dan žena in ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo partije je tudi krajevna skupnost v Dolenji Nemški vasi po- Partizanka Gubčeve brigade Minka Grilc na proslavi dneva žena. svetila vso pozornost ženam, materam in babicam, starim 75 in več let. Od 36 takih se jih je vabilu odzvalo 26, obolele so obiskali na domu. Pri prazničnem srečanju so za dobro voljo organizirali spored najmlajših z igricami, petjem in deklamacijami. Prireditev je popestril govor predsednika krajevne skupnosti. Za praznik smo ženam čestitali in med pogostitvijo se je oglasila pesem. Srca so se odprla. Razrastel se je občutek, da žene niso pozabljene, da niso odveč. Rdeč nagelj, pripet na prsih, je izžareval ljubezen BILO JE LEPO! Mokronoške žene smo letošnji dan žena praznovale lepo, kot morda še nikjer doslej v občini. Naši možje so dokazali, da so sposobni narediti marsikaj. Proslava je bila tako prisrčna, ganljiva, da je ni bilo mamice ali žene, ki se ji ne bi orosilo oko. Mokronoške žene smo ponosne na svoje može. Hvala jim! ŠTEFI UHAN delila Virtm Trebnjega - dekli-Cerkvišča Breznikar in Olga - Cesti- 3. marca ste v deveti številki Dolenjskega lista v okviru rubrike „Pota in stranpota“ objavili sestavek z naslovom „Na delu brez pogodbe". Kot navaja avtor v prvem odstavku tega članka, je inšpekcija ugotovila, da so pri Gradbenem opekarskem podjetju na Mirni zaposlili snažilko brez pogodbe in dokumentov, plačo pa so ji dajali po nekakšni „lastni“ presoji. Zadeva je seveda prišla pred sodišče združenega dela, in ker sem prav jaz tista snažilka, o kateri je bilo govora v sestavku, bi rada še nekaj pripomnila. Moti me namreč zadnji odstavek navedenega sestavka, v katerem piše: in spoštovanje mladincev do najstarejših žena v krajevni skupnosti. Sračanje 75-letnih, nekoč mamic in zdaj zgaranih žena, je priznanje krajevne skupnosti za njihov trud, ki so ga opravile z rodom, ki stoji danes sredi življenja. Očetov in dedkov so se spomnili pred novim letom. Tudi takrat je srečanje uspelo. Korenjaki, zlasti tisti iz oddaljenih vasi, se tega srečanja radi spominjajo. Pismeno in ustno se ob vsaki priliki zahvaljujejo, da jih krajevna skupnost ni pozabila. Se bomo prihodnje leto spet sestali? Se bomo še srečah? Da bi se! Mnogi se amreč ne vidijo tudi po vse leto. Bolezen in oddaljenost, pa tudi delo jih drži ob domačiji. Toda človek se rad pogovori s svojo generacijo, nekdanjimi sošolci, s prijatelji in si ogleda, kako kaj žive oni in drugi. Potem se je kaj pogovarjati, razmisliti, presoditi... Krajevna skupnost se je odločila, da bodo taka srečanja vsako leto. FANIKA MALIŠlC Zakaj bi bila rada kmetica? Kmetica bi bila rada zato, ker bi lahko jahala na konju. Andreja Urbič, 11 let Šentrupert Kmetica bi bila rada zato, ker rada delam na polju. Joži Ramovž, 14 let Šentrupert Kmetica bi bila rada zato, ker je na kmetih svež in zdrav zrak. Mimi Lamovšek, 11 let Šentrupert Kmetica bi bila zato, ker je na kmetih zelo lepo, saj se spomladi vrnejo ptice in narava se prebuja iz fimskega spanja. Danica Lamovšek, 13 let Šentrupert Kmet bi bil zato, ker imam rad konje, še posebej pa mlada žrebeta. Martin Mejaš, 13 let Šentrupert MLADI OB DNEVU ŽENA Tudi žene v Rožnem dolu so letošnji praznik lepo proslavile. V OŠ so jim pripravili kulturni program z igro, recitacijami in petjem, v katerem so sodelovali cicibani, pionirji in mladinci. Zatem so vse žene pova-bili v gasilski dom, kjer so jih pogostili, zvoki domače glasbe pa so pri sleherni od njih odpravili vsakdanje skrbi. B. K. Proslavljanje se je začelo Za dan žena prva prireditev v okviru praznovanj letošnjih jubilejev ZK in tovariša Tita 8. marca je bila v Fari proslava dneva žena, na kateri so v kulturnem delu sodelovali učenci osnovne šole in pevski nonet ,,Rog“ iz Željn. Prireditve se je udeiežilo nad sto žensk iz KS Vas-Fara in KS Banja Loka. Obe KS sta po prireditvi tovarišice pogostili. Na svečanosti je govoril učitelj Franc Cimprič. Nonet „Rog“ je razveselil prisotne z borbenimi in narodnimi pesmimi. Poslušalci so jih navdušeno sprejeli, da so morale pevke dodati še tri pesmi. To je bila tudi prva proslava v okviru praznovanj jubilejev ZK in tovariša Tita. Načrt prireditev predvideva do 25. maja še kurirčkovo pošto, proslavo dneva zmage, slavnostno razširjeno konferenco organizacije ZK, proslavo 25. maja in sprejem mladincev v ZSM v Taborski steni, partizanski pohod pionirjev in rezervnih oficirjev, srečanja borcev s pionirji, izlet na Čebine itd. Tako se bo tudi naša dolina oddolžila velikim dogodkom. MARIJA VOLF Do danes brez odločbe Zlata Plohl še vedno ni prejela pogodbe, s katero bi ji DO povrnila vse pravice „Sodišče je odločilo, da morajo za Zlato PLOHL urediti delovno razmeije, ker je njena obveznost stalna. Prav tako ji morajo priznati vse pravice, ki izhajajo iz dela. Sem sodi socialno zavarovanje in še kaj.“ Ker pa je bila razprava o tem primeru končana 4. II. 1977, sama pa še do danes nisem dobila nikakršne odločbe, me zanima, če so mi jo sploh dolžni poslati in do kdaj. Na podlagi takšne odločbe bi se namreč mnogo laže ravnala vnaprej. Ob koncu še pripominjam, da me na navedeni razpravi zastopnik Gradbenega opekarskega podjetja iz Mirne tov. Pančur sploh ni pustil do besede in je širil o meni razne izmišljotine. ZLATA PLOHL Mirna 61,68 2333 LICITACIJA OSNOVNE SOLE NOVO MESTO TOZD BRSLIN NOVO MESTO razpisuje za 24. 3. 1977 ob 16. uri licitacijo naslednjih sredstev: 2 POMIVALNA STROJA 1 ELEKTROMOTOR 4 VITRINE N 8 OMAR 2 HARMONIJA 1 SNEMALNA KAMERA 1POVEČEVALNIK 1 PROJEKTOR Ogled je možen v šoli Bršlin. Interesenti morajo pred začetkom dražbe vplačati 10-odst. polog. Informacije dobite po telefonu 22—421. - Tokrat sem ostal brez besed. $/*>/ JIt li/K/cl/ruAbuo' fU/Jbs IZLET ŠENTJERNEJSK1H UPOKOJENCEV - Društvo upokojencev iz Šentjerneja že vrsto let prireja ob dnevu žena krajše izlete za svoje člane. Tokrat so se odpeljali v Mokronog in Mirno, kjer so si ogledali tovarno za predelavo krompirja, nato pa jih je pot vodila v Trebnje in Veliko Loko, kjer so obiskali tovarno tesnil Donit. Po obisku Muljave in kosilu v Dolenjskih Toplicah so se zadovoljni vrnili domov. (Foto: P. Miklič) MLADI DOPISNIK MAMICI ZA PRAZNIK Mednarodni dan žena praznuje tudi moja mamica. V naši šoli na Degerlochu smo pripravili učenci slovenskega dopolnilnega pouka kulturni program. Okrasili smo razred in zvečer željno pričakovali matere. Peli smo jim in recitirali, Janez in Erika sta igrala na harmoniko, Vanda in Iris pa na flavto. Bili smo zadovoljni, kajti ob slovenskih pesmicah in melodijah smo bili na Degerlochu mnogo bliže svoji domovini. DORIS MOZ1C, učenka 4. razreda slov. dop pouka, Degerloch, Stuttgart NOV DOM NA BREGU SAVE Moja mamica je Tončka, doma s Krškega polja. Mlada je odšla v tujino, kjer je spoznala mojega očeta in se z njim poročila. Kupila sta tri otroke: Petro, mene in Moniko. Velikokrat smo sami, zato da bi čimprej dogradili dom v domovini, in sicer na desnem bregu Save. Mamica se novega doma najbolj veseli, mi pa smo zadovoljni, ker je mama vesela. Vsi jo imamo radi, ker je tako skrbna, in ob 8. marcu smo ji zaželeli še veliko zdravih let. SANDI, PETRA IN MONIKA STRMLJAN Reutlingen MAMA- PRIJATELJICA Mamica vstane že zgodaj zjutraj. Poskrbi za zajtrk, nam pripravi vse, kar potrebujemo, in gre v službo. Vedno ima veliko dela, a najde čas, da nam pomaga gri nalogah. Zvečer radi igramo šah in podobne igre. Najraje pa jo poslušamo, ko nam govori o otroških letih. Po njenih pripovedih sodeč, ji je bilo res lepo. Na srečo gremo večkrat k babici m dedku v Krško in vedno se prepričamo, da je bilo materi res lepo. Ponosna sem, da imam tako dobro mamo, ki mi je obenem tudi prijateljica. MARJANCA CEROVŠEK 7. razred, REUTLINGEN RAZVESELILI SMO MAMICE Učenci OŠ Metlika smo ob dnevu žena pripravili proslavo, na katero smo povabili vse mamice naših šolarjev. Ob osmih se je v avli zbralo že veliko naših najdražjih. Začel se je program. Najprej je našim mamicam čestital ravnatelj šole, nato pa so učenci višjih razredov recitirali pesmi. Člani dramskega krožka so zaigrali kratko igrico z naslovom „Kljukčeva naloga". Po programu smo mamicam postregli s kavo in piškoti, ki so jih spekli učenci v gospodinjskem krožku. ALEKSANDRA MATJAŽIČ 3. r. OŠ Metlika PROSLAVA OB DNEVU IN2ENIRCEV 7. marca 1943 so inženirske enote partizanske vojske pričele graditi pomožni most čez Neretvo in tako omogočile 4.000 ranjencem, da so se umaknili iz sovražnikovega obroča. Besede, ki jih je izrekel tovariš Tito v tem trenutku komandantu inženirskega voda Vladimirju Smimovu, naj poruši stari most na Neretvi in postavi zasilnega, so letos prvič obeležene kot praznik jugoslovanskih voinih inženircev. Vojaki kasarne Milana Majcna iz Bršljina so zato ta dan slovesno praznovali. Medse so povabili pionirje OŠ Grm in Šmihel in se v skupnem kulturnem programu spomnili dogodkov 7. marca 1943. SONJA ŠAVRIČ ZŠ Novo mesto, 4.r. MOJA MAMICA Je srednje postave, svetlolasa in vesele narave. Nekdaj živo modre oči so malce potemnele. Morda zato, ker se je sin odločil za šolo, ki je daleč, morda od vsakdanjih skrbi. Rada ima rože. Spominjajo jo na otroška leta, na mladost. Tudi dojenčke ima rada in večkrat nam pove, kako je bilo, ko se je igrala z mano in bratom. Življenja brez mame si ne morem predstavljati, čeprav ga mnogi otroci morajo okusiti. Mama je kot topel kotiček, v katerega se pogostokrat zatečeš. MAJA RABUZA učenka 7. razreda slov. dop. pouka iz Sindelfingena 17. maičP 1977 DOLENJSKI LIST Del 1. čete 3. bataljona Kozjanskega odreda. Na čelu komandir Martin Sumrak - Franci, ki je bil tudi komandir čete v Kozjanskem bataljonu. ta. Od skupnega števila (45) se je iz borbe izvleklo samo 12 takih, ki so bili sposobni za nadaljnje boje. Za nenadni napad na Kozjance so Nemci uporabili kot udarno pest okrepljeni SS policijski vod, staci-oniran v Brdovcu (Hrvaška), gestapovce iz Brežic (vodil jih je Juen-gling, zaposlen pri firmi Lešnik in Šmit v Brežicah) ter 1. in 4. četo 649. bataljona 18. polka deželnih strelcev. Čete 649. bataljona so tudi organizirale 8 skupin, da bi zajele razbite partizane v prostoru Veternik —' Koprivnik - Drenovec nad Pavlovo vasjo — Sv. Gore - Bistrica ob Sotli. Iz tega podatka vidimo, kako dobro so bili Nemci obveščeni, iz katerih krajev je bila doma večina borcev bataljona. Predvidevali so, da se bodo tisti, ki jim bo uspelo prebiti obroč, vrnili v širšo okolico svojih krajev. V tem času je bilo na Bohorju še veliko snega. Nemci so uporabili zaščitne bele pelerine in več jih je bilo tudi na smučeh. »Bohor je vstal, Bohor žari...” Ustanovitev Kozjanskega bataljona 16. marca 1944 in opis borb do ustanovitve kozjanskega odreda 27. aprila 1944 Po uspešnih skupnih borbah kozjanske čete in 1. udarnega Hrvaško-za gorskega bataljona decembra 1943 na črti Bistrica ob Sbtli — Osredek in Drenovec nad Pavlovo vasjo ter po prehodu in bojih XIV. divizije prek kozjanskega teritorija (od 7. do 11. februaija 1944) je januaija, februarja in v prvi polovici marca 1944 vstopilo v partizane okoli SO novih borcev in bork. (50 odstotkov novih borcev je bilo dezerteijev iz nemške vojske in izgnancev, ki so pobegnili iz izgnanskih taborišč.) Novoustanovljeni bataljon je štel nad 80 borcev. Več kot tri četrtine je bilo borcev in bork iz vasi na levem bregu reke Save, iz današnjih občin Brežice in Krško. Zaradi tolikšnega števila borcev je bilo nujno ustanoviti večjo operativno enoto. (Kozjanski bataljon iz II. grupe odredov je bil ustanovljen že v drugi polovici 1942. leta. Po kapitulaciji Italije v septembru 1943 se je večina borcev bataljona iz II. grupe odredov morala vrniti s Kozjanskega na Dolenjsko. Tako je ponovno ostala na Kozjanskem samo Kozjanska četa, kateri je poveljeval Ivan Škvarča - Modras, leta 1951 proglašen za narodnega heroja, padel 20. 12.1943 v Bistrici ob Sotli.) Kozjanski bataljon je bil ustanovljen po nalogu IV. operativne cone 16. marca 1944 v gozdarski hiši pri Ložicah na Bohorju. Za komandanta je bil imenovan Ivan Rožman -Janez z Bizeljskega, za politkomisarja Ivan Kostevc - Ciril iz Pišec, za namestnika politkomisarja Marjan Jerin iz Podčetrtka, pozneje komandant Kozjanskega odreda. Komandir 1. čete je bil Andi Šepetave iz Župelevcev, politkomisar Anton Račič - Zvone iz Cerkelj ob Krki, komandir 2. čete Martin Sumrak -Franci iz Pišec in komandir 3. čete Jože Deržič - Marjan iz Velikega Obreža pri Dobovi. Ko je bilo prebrano povelje IV. operativne cone o ustanovitvi Kozjanskega bataljona in imenovanje poveljniškega kadra, so borce porazdelili po četah. Zatem so prisegli. „JAZ PARTIZAN .. Prisega se je glasila takole: „Jaz, partizan Osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko-kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih, za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki: da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom; da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!“ Napisano prisego in še nekatere druge dokumente so shranili pod leseni pod gozdarske hiše na Ložicah (Bohor). Novoustanovljeni bataljon je imel 20 do 25 neoboroženih borcev, zato je bila ena od najvažnejših nalog vodstva bataljona, da borce čimprej popolnoma oboroži. Razumljivo je, da orožja ni bilo v partizanskih skladiščih, zato ga je bilo treba v boju zapleniti sovražniku. NAPAD NA POSTOJANKO V GLOBOKEM 18. marca 1944 je komandant bataljona Janez Rožman s približno 35 borci pod poveljstvom 1. čete (Andija Sepetavca in Antona Račiča) izvršil premik z Bohorja v operativni sektor Sromlje - Pišece. Drugi del bataljona s štabom je ostal v operativnem sektoiju Bohorja. Del bataljona, ki se je premaknil na sektor Sromlje - Pišece, je 20. marca 1944 popoldne napadel in razorožil vermanšaftovsko postojanko v Globokem. Kot je bilo odločeno, tako je bilo tudi storjeno. Četa se je s Špičaka (Sromlje) prek Malega vrha približala Globokemu. Postavila je dve zasedi: eno na križišču Globoko - Mali vrh, drugo na mostu proti Ureku. Nenadni popoldanski napad v Globokem je sovražnika presenetil. Po razorožitvi postojanke so partizani uničili občinsko pisarno in delno zažgali stavbo, na pošti so zaplenili vse pakete, naslovljene na nemške vojake Kočevarje. Izvršili so rekvizicijo v trgovini Mihe Kostevca, katero je v času okupacije vodil trgovec iz Kočevja. Bil je eden tistih, ki so jih Nemci naselili na domovih izgnanih Slovencev. V zavzeti postojanki v Globokem so borci zaplenili 14 pušk, 1900 nabojev, 20 ročnih bomb, 20 verman-šaftovskih uniform, 10 odej, 10 šotorskih kril in 2 pisalna stroja (glej Zbornik dok. in pod. o NOB Jug. narodov, tom. VI, knjiga 12., dok. št. 95). Sedem ujetnikov - vermanov so partizani odpeljali s seboj do Drenovca nad Pavlovo vasjo. Tu so jim zavezali oči in jih s patrolo poslali v smeri Podsrede. Eden od ujetnikov je med potjo do Drenovca pobegnil, ker mu je med počitkom uspelo odvezati oba čevlja. Tako te je lahko neslišno izmuznil. Drugega ver-mana so ustrelili, ker je iznenadoma napadel partizana Jožeta Ogorevca - Pera. To je bila ena od prvih uspešnih akcij 1. čete novoustanovljenega bataljona, saj so z zaplenjenim orožjem oborožili 14 borcev. Po akciji v Globokem je četa pod poveljstvom komandanta bataljona prešla čez Sotlo v Hrvaško Zagorje ter sodelovala 28. marca 1944 s hrvaško-zago-rskimi partizani pri napadu na ustaš-ko postajo Klanjec. Od tam se je vrnila 10. marca 1944 nazaj v sestav bataljona. 24. marca 1944 poroča komandant policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko svojim predpostavljenim o napadu na Globoko: ,.Zaupno, Maribor 24. marca 1944. Dne 20. 3. 1944 ob 16. uri je približno 30 mož, oboroženih s puškomitra-ljezi, brzostrelkami in puškami, oblečenih v vojaške in policijske uniforme ter civilne obleke, zasedlo kraj Globoko, okraj Brežice. Napadli so občino, kjer se je'nahajal ver-manšaft. Zaplenili so 12 pušk, 300 nabojev, 20 ročnih bomb, 20 ver-manšaftovskih uniform, 10 odej, 10 šotorskih kril in dva pisalna stroja. S pošte so odnesli vse pakete. Odvedli so 7 mož in zažgali občinsko pisarno. Istočasno so izropali neko trgo-vino.“ (Glej Zbornik dok. in podat- kov o NOB jug. narodov, tom. VI, knjiga 12, dokument št. 142.) Poročilo o plenu je manjše od resničnega: poročajo, da je bilo zaplenjenih 12 pušk in ne 14, in 300 nabojev, ne pa 1900. VOJNI VOHUNI NA DELU Nemška obveščevalna služba je bila v prvem trimesečju leta 1944 na Kozjanskem zelo uspešna, kar se vidi iz njenih poročil. Vsak čas so razpolagali s poimenskim in številčnim stanjem operativne Kozjanske enote, registrirali so vse premike iz kraja v kraj. Razpolagali so s poimenskimi podatki o poveljniškem kadru novoustanovljenega bataljona, zato ni izključeno, da so imeli svojega vohuna v sami operativni enoti. Ko so bili Nemci obveščeni o ustanovitvi Kozjanskega bataljona, je komandant vermanšaftovskega polka za Spodnjo Štajersko in zvezni vodja SA - Oberfuehrer Franc Steindl dva dni pozneje, 18. marca 1944, ustanovil 4. bataljon ver-manšafta v Brežicah kot protiutež Kozjanskemu bataljonu. Verjel je, da bo z bataljonom in drugimi nemškimi enotami (redno vojsko, policijo in žandarmerijo) uničil partizane na Kozjanskem. Za tisti čas je pomembno tudi tole: 19. marca 1944 (bila je nedelja), je bil dan nemške armade. Predvidevam, da so zato tudi zavezniki izbrali ta dan za večji letalski napad na prometne žile in industrijo v južni Nemčiji in severozahodni Avstriji. Po bombardiranju se je zavezniška formacija bombnikov s potrebno zaščito več stolovskih letal vračala v svoje baze v južni Italiji prek avstrijske Štajerske in Koroške in prek naše Štajerske, Dolenjske in Gorskega kotora v smeri proti Splitu. Nemško poveljstvo vojnega letalstva se je odločilo, da vsaj na dan armade pokaže svojo moč v zračnem prostoru in se zoperstavi zavezniški aviaciji. Tako je uporabilo za letalski spopad vse razpoložljive, za borbo sposobne avione iz južne Nemčije, Avstrije, severne Italije in Jugoslavije. Očividci spopada ined zavezniško in nemško aviacijo lahko povemo, da je bila to edinstvena predstava zračne borbe za tisti čas, predstava, kakršne nismo videli niti prej niti pozneje. Zavezniki so tedaj izgubili okoli 70 letal, Nemci pa okoli 30, vse na liniji južna Nemčija - Split. Nemška Ivan Rožman - Janez, komandant Kozjanskega bataljona, pozneje načelnik štaba Kozjanskega odreda in komandant kozjanskega vojnega področja. letala so bila v ugodnejšem položaju: po njih ni streljalo protiavionsko topništvo; pristajala so lahko na lastnih letališčih. V predelu reke Save, Savinje in Sotle ter na liniji Rimske Toplice - Podsreda je bilo sestreljenih 8 zavezniških letal in eno nemško lovsko letalo. V bližini brežiške bolnice je na travnik Ignaca Poljanška padlo zavezniško dvotrupno lovsko letalo. Ostala letala so bila sestreljena v zračnem prostoru Sevnice, Zabukovja, Bohorja (Jelša in Zajsela), Rimskih Toplic, Podsrede in Senovega. En član posadke iz ameriškega aviona je bil v Zajselah mrtev. Kmetje so ga pokopali, po vojni pa ga je njegova družina 1946. leta izkopala in odpeljala v ZDA. Ivan Kostevc — Ciril, komisar Kozjanskega bataljona. Na sliki star sedemnajst let. REŠEVANJE ZAVEZNIŠKIH PILOTOV Ko so borci Kozjanskega bataljona opazovali omenjeno letalsko borbo, so se takoj po skupinah napotili reševat še žive zavezniške pilote. Pri zaselku Jslše (Bohor) so rešili 3 pilote. Eden od njih je bil lažje ranjen. Že drugi dan so vse tri po kurirski zvezi poslali na Dolenjsko. 1. in 2. četa 611. bataljona 18. polka deželnih strelcev, žandarmeri-ja in policija so takoj reagirale in poslale skupine na lov za zavezniškimi piloti. Ena od teh skupin se je spopadla s skupino kozjanskih borcev pri sestreljenem letalu na Bohorju (Jelša - Veternik). Nemci so ujeli okoli 20 pilotov, našli več mrtvih in zoglenelih trupe) in rešili enega nemškega ranjenega pilota, ki se je potem nekaj dni zdravil v brežiški bolnici. IZGUBE KOZJANCEV NA JELŠI Dne 21. marca zvečer se je 45 borcev dela Kozjanskega bataljona, ki je ostal na Bohorju, razmestilo na dveh kmetijah v zaselku Jelša na Bohoiju. Na Jelši so ostali dalj, kot je bilo predvideno. Zadrževali so sc pri deniontiranju avionske strojnice (kaliber 12,7) iz sestreljenega zavezniškega letala na sektoiju Veternik -Jelša. Demontirano strojnico so hoteli usposobiti za lastno uporabo s pomočjo ključavničaijev Toneta Božiča in Franca Svigla, zaposlenih v rudniški delavnici Senovo. Povedano je že bilo, da je bila v tem času nemška obveščevalna služba zelo aktivna, kar dokazujejo nadaljnji dogodki. Judeževo dejanje izdaje je izvršil verjetno obveščevalec iz vrst borcev. Sum je padel tudi na hlapca, kije delal na eni izmed kmetij na Jelši, in na Vrečka, delavca v senovskem rudniku, ki je 23. marca v lovski obleki šel prek Jelše. Kdo je bil piavi izdajalec, se vcijetno ne bo izvedelo. Vemo samo to, da so Kozjanci imeli v borbi na Jelši 23 mrtvih, 8 ranjenih (od njih 4 ujete ranjence), dva borca pa sta bila uje- USODNA ZAMUDA Kozjanci so imeli predviden premik z Jelše 24. marca, že ob 5. uri zjutraj. Premik se je zavlekel, ker zajtrk ni bil o pravem času. To je bilo usodno: ob 6. uri zjutraj so z vseh strani napadli Nemci. Tisto jutro so Nemci okoli 3. ure zjutraj v širšem rajonu obkolili Kozjance na Jelši. Stražar Vinko Šušteršič je pred 6. uro postal pozoren na glasove, ki jih je slišal. Ko ga je na straži zamenjal Jože Verstovšek, mu je za to povedal in nato poskušal obvestiti poveljstvo, vendar mu ni uspelo, ker je že počil prvi strel. To je bil strel iz puške stražarja na drugem stražarskem mestu. Po tem se je z vseh strani začel napad Nemcev s strojnicami in drugim orožjem. Za Kozjance je bil položaj za obrambo in protinapad nemogoč, Nemci pa so imeli odlične položaje. Borbo so vodili uro in pol iz oddaljenosti 50 do 200 metrov. Vsi Kozjanci so se v obrambi izkazali s hrabrostjo in odločnostjo, čeprav je bila za večino od njih to prva tako težka borba. Nekaj jih je bilo tudi brez orožja. Ti pa so se med bojem oborožili z orožjem padlih in huje ranjenih soborcev. Posebno se je v borbi izkazal politkomisar bataljona Ivan Kostevc — Ciril. Pozneje je eden od SS-ovcev rekel ujetemu ranjencu Ivanu Žabkarju, da je bil politkomisar bandit, pes, da je izpraznil šaržerje svoje brzostrelke do zadnjega naboja in da je imel nož na brzostrelki (italijanski) tako naostren, da bi se lahko z njim bril. Umikanje iz obroča v smeri napajalnega korita je bilo usodno. Tedaj je padla večina borcev. Da Nemci niso tako hitro uspeli v napadu, kot so mislili, je zasluga hrabrega in iznajdljivega puškomitraljezca Mihe Kostevca iz Blatnega, kateremu niso mogli do živega. Jurišalo je okoli 120 Nemcev. V borbi je padlo 23 borcev. Tiste, ki so še kazali znake življenja, so Nemci pokončali s streli iz brzostrelk in pištol. Medtem so pridivjali brežiški gestapovci z Juenglingom na čelu, ki je zakričal: „Halt! Nicht schuessen, dazu haben wir noch Zeit.“ (Stojte! Ne streljajte, za to imamo še čas.) Gcstapo je hotel imeti žive tiste ranjence, da bi od njih lahko čimveč zvedel ali pa bi jih po okrevanju izkoristil za svojo obveščevalno službo. MRTVI, RANJENI, UJETI V borbi na Jelši so padli iz občine Brežice: Slavko Ogorevc, roj. 1919; Miha Kcnc, roj. 1920; Jože Iljaž, roj. 1925; Ivan Kostevc - Ciril, roj. 1924 (vsi iz Pavlove vasi); Slavko Marenčič, roj. 1924 (Pišece); Martin Kos, roj. 1922; Jože Molan, roj. 1918 (oba iz Silovca); Stanko Cerjak, roj. 1924 (Dečna sela); Marija Zorko, roj. 1921 (Arnovo selo); Jože Reberšak, roj. 1926 (Curnovec); Rezika Brinjevec, roj. 1925 (Globoko); Vinko Krulc, roj. 1924 (Vrhje); Stanislav Hervol, roj. 1924 (Šentle-nart-Brežice). Povprečna starost padlih je bila 20 let. Ranjeni in ujeti so se zdravili v bolnicah v Krškem in v Brežicah. Iz občine Brežice so bili: Srečko Rautner (Pišece), Karl Jurišič (Čreš-njice), Ivan Žabkar (Mostec) in Slavko Vretič (Curnovec), ki so ga po tistem, ko je bil ranjen, ujeli v Železnem pri Podsredi. Po sedmih tednih zdravljenja je pobegnil iz brežiške bolnice nazaj v partizane. Ranjenec Vinko Kosar (Zg. Pohanca), ki jta Nemci niso odkrili, je bil ranjen v obe nogi pod koleni. Ko se je zavedel, se je po zadnjici plazil približno 25 km noge niso nosile. Njegova po B še do Zg. Pohance - Rucraan. je trajala 4 dni. ZdravO Antonu Cizlu. Anton K® . Pavlove vasi pa se je zdra™''P zanski bolnici na Bohorju.« . Krško je padel Jože 0n#C 1 1925 (Zdole - Kostanjk); , Štirje borci XIV. li ranjeni v pohodu prek® j skega (februarja 1944),so^ v partizanski bolnici na B ■ kratkotrajnem ključili Kozjanskemu Padli so v borbi na Je®’/Tj imena so delno znana. Korduna, Ljubo iz Cme g° var in Anton Pečaver. $ Hudo ranjena je bila K ^ njevec (Globoko)J njeni h ^ por. Cerjak, Marjanu ^ * Cerjak por. Pungarčič z bojišča do kmetije na EU izb ki % me tac ski dn sed do cijs čaj del in po pa no za] njevev. \uiuuu^i j . j. por. Cerjak, Marjanu Jen"p .Cerjak por. Pungiurčič in a> | rnarickemu se je poaečfl z bojišča do kmetije nat> ^ s je šc isti dan Rezika ohPS umrla. Tam so jo tudi pok°P ^ Lažje ranjen in ujetje Krulc (Župelevec). ^ stt* prisilili, da je nosil MhjjJ* JJU ce. V nogo ranjen je b“ iglrf šteršič (Pišece)-Bil je najJ rec bataljona roj. ' Tm. fal iz brzostrelke v natoW*> j njen z živili, in ta ga je ^ j® smrti. Z odejo napolnje_n‘ ^ De je rešil življenje tudi Jo® J tal šku (Pavlova vas). ^ ris Ujeta je bila borka j to, iz okolice Celja. ini so jo Nemci prisilili, pj, tamkajšnje kmete, pn ** s*. zadrževali kozjanski b0I1f1'-u [#, re. jo tudi nekaj dni po u je partizansko bolnico ,, vendar je bila ta izdaja P zato so bolnico prcseliu. pr Ranjenega in ujetega ča (Črešnjice) so zdravili .jj: ko nici. Gestapovci somu . ZA 6l smrtjo, če ne izda ljudi. P # p' ]e) so se zadrževali borci, n> J' Jf, ve, kje je partizanska b° ni storil. Po naključjui je* se ponovno priključiB P®1 Ivan Žabkar (Mostec) J jjJ star komaj 16 let. Bilje ga ujeli. Odpeljali so ga ^ nico, naslednji dan Pa (Hrvatska), kjer so esesovci. Šele nato je pn ljenje v brežiško bolnico-. Avgust Merslavič-Jaka — , -Hit '. Zorko-Mate sta od režije Dimbek v brežiški $ vedela, da je Žabkartam’ ^ to; la sta načrt za pobeg- jgjj, bilo potrebno, ker so a , u0-bodo v kratkem času odp^ spremstvu gestapovca J^ bolnico in na njihovem Sti tis je E! oc kv ni te Pc ral podpisati izjavo, ^ ?fju(iiiiif den poročal, kaj se in® o Nemcih, kdoim«^ vori o Nemcih, kdo sm * roma propagando za F' ■ ^ Ta jih ni obveščal, pač P * ¥ najstih dneh ponovno s Žabkarle^fJj zane. Ko je Ivan — ma esesovcema v krški ^ jal eden od njih, 0 naslednji dan prcpelja gitr Na ukaz Nemcev ^ kmetje in prebivaici ^ ^ 0 pati skupen grob.J** /ftirc)’ rudniškem nasipali^11 1961 so ga prekopal).^ smrtne ostanke štiijngJ« borcev v skupno grOb . j polw vem. Devet padlih so* v domačem kraju Iz nemške vojašk°-P° p o ne za Kozjansko, pog}“^ Brežice, v marcu 1" * tole: ,xa in Dejavnost OF n:ir nCfil» brežiškem okrožju US**J inil' vsem na novačenje v*# in vojakov na dopustu- Nemci poročajo ’v0Jfpon>$ stavljenim, da tfr obveščevalcev in oip zovalnih točk ^ čili. Omenjajo tudu ^ $ opazno mišljenje, češ K ^jn \gj ševali odločilna vPrl! nHiI0nl' ,jI* nismo kos nekaj sto so do zaključka. J;t * $ uspešno reševanje ^ kot je aktivnost baI,U’žir;,U še. saj ne morejo •ntLnt»toL* volj sil na velikih Zbornik dokumentov > NOB jug. narodov, to' jjjj^ dokument, št. 135.1^'^ DOLENJSKI LIST * »»*****■ *, > » w iz W jinb> je P e»c« Dolenjski možganski trust V tovarni zdravil Krki, kjer so že doslej naredili največ na izumiteljskem polju, so ustanovili aktiv izumiteljev >Nski prvenec. Aktiv ®“®W|ev, avtorjev tehničnih ki • k!ln ^or>stnih predlogov, vlien Prec^ kratkim ustano-£ V novomeški ,,Krki“, po- todi n ^ or6anizirani korak na tem področju v dolenj- dmjfc^1' »^aiT,etek bodočega J?' ™ovatorjev? “ se že najejo nekateri. Morsom/ 80t0vo ne gre prezreti dobiS P.omembn°sti in pri- cijsko 'h«- spremlJaJ0 inova-C Kovnost v zadnjem delavk j 1 Pa tu^ zanimanja in snnJ.K3 S’ po *astnih močeh ® Po»bn°stih skuša kar se da ^aavrtrmohjšatidelo.Da nost vS6ni tudi večJ° storil' ^Pisati m tre*)a P0SebeJ je “ V ”Krk0“- Tu se ^niškem0 “ drugod po talJ^,0 izumiteljstvu StosSf “f šePetal°- tovarne l .ug0 leto obstoja inovatnri« ^ delo Brkinih Pionirjev dofe??0' Zgodovina stva j. Hni . ga izumitelj- remo m? 1,1 P*°dna. Ne mo- k0v. rauno nekaterih podat- Sl® ” M nrv0 le j*1?- Zime rman pri-Pripravo u e|uučno izboljšavo: fiJSSJSJ* “ I** eti- 2anw bčne steklenice. vJ?po8ledati še >1% 2 v inovatorjev: k 40 1 n^ošolsko izobrazbo i’’®'s'sre(W J ’ z ^jo šolo ^‘ficiranih0 28>1’ visoko ?d«otkat delaVcev Je l’9 ^ficiranfv,^7- ’4 odstotka iielje^oV ^ta,Id*da* vest, da lahko družbi poleg delovnega učinka nudi še kaj več. Takšni rezultati pa niso ostali brez uspeha. Krka je doslej prejela 5 priznanj na razstavi „Inova“ v Zagrebu, eno na razstavi inovacij v Celju, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve, od tega kar tri v letu 1975. £► Krkini izumitelji so za svoje plodno delo prejeli nemalo priznanj. KRKIN SKLAD ZA MLADE Skrb za mlade predstavlja pri delu Krkinih izumiteljev poglavje zase. Pred šestimi leti ustanovljeni Sklad Krkinih nagrad, ki nagrajuje in spodbuja raziskovalno dejavnost študentov iz Jugoslavije in dijakov iz območja Dolenjske, zagotavlja, da lahko tudi v bodoče pričakujemo podobne ali še boljše uspehe pri inovacijskem delu še toliko bolj, ker število mladih, ki prijavljajo svoje iznajdbe, iz dneva v dan narašča. V Krki so doslej podelili že 154 nagrad študentom visokih šol Jugoslavije in 42 nagrad dijakom srednjih šol na Dolenjskem. Seveda pa ni to edina možnost, da se odpravi strah za prihodnost. Področje vzgoje in izobraževanja je še kako pomemben temelj inovacijske dejavnosti. Številne oblike izobraževanja ob delu, politika štipendiranja, pomoč strokovnih služb lahko nudijo vso tisto podporo, ki jo mlad inovator potrebuje. Nova oblika organiziranja inovatorjev v Krki bo takšne naloge skušala uresničiti. Aktiv izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in tehničnih predlogov si je ob svojem ustanovnem sestanku zadal nemalo nalog. V prvi vrsti gre za zagotovitev materialnih nadomestitev inovatorjem, za njihovo stimulacijo. Sicer pa je pravilnik aktiva izdelan za širše območje in med drugim predvideva tudi prenos inovacij v druge delovne organizacije, v prvi vrsti tiste na Dolenjskem. ZAMETEK DOLENJSKEGA DRUŠTVA IZUMITELJEV? Področje ..industrijske lastnine" se na tak način v Krki vse bolj sistematično in načrtno urejuje. Od leta 1960, ko je bila ustanovljena komisija za izume, tehnične predloge in koristne predloge, pa do današnjega aktiva je bilo mnogo narejenega. Veliko izumov je prijavljenih v številnih neuvrščenih državah, na Zahodu in v državah, članicah SEV, člani aktiva redno sodelujejo v Odboru za inovacije SRS, kot tudi pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in Novega mesta. Namen našega zapisa pa ni samo predstavitev dela Krkinih izumiteljev. Želja vseh je, da tovrstna dejavnost enako plodno zaživi tudi v ostalih delovnih organizacijah Dolenjske. Primer Krke pa najbolj nazorno kaže, kako lahko pravilno delo z delavci privede do rezultatov, ki jih mnogi temu novomeškemu kolektivu zavidajo. Podatek, da je izumiteljstvo v zadnjih dveh letih prihranilo Krki kar dve milijardi starih dinarjev, je verjetno dovolj tehten vzrok za prejšnjo trditev. Med ustanovitvijo komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge pa do aktiva je poteklo slabih 17 let. Koliko časa bomo še čakali na ustanovni sestanek tovrstnega društva, vsaj novomeškega, če ne že dolenjskega? BOJAN BUDJA AGRARIA BREŽICE -Kmetijsko posestvo Cerklje ob Krki Obveščamo cenjene stranke, da bomo pričeli prodajati KOKOSI - NESNICE, rjave barve, stare 16 mesecev, po ceni 30.— din za komad. Dobite jih lahko od petka, 25. 3. 1977 dalje, vsak delavnik od 7. — 16. ure. Se priporočamo! Kmetijsko posestvo Cerklje Ob ustanovnem sestanku aktiva izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov v novomeški Krki so odprli tudi razstavo vseh dosedanjih prijavljenih inovacij. „SLOVENIJALES-STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OB J A VLJA prosti delovni mesti za: 1. SALDAKONTISTA 2. KUHARICO Pogoji: pod 1: srednja ekonomska šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri knjigovodskih delih, pod 2: kvalificirana kuharica z najmanj izkušenj v gostinstvu. Za obe delovni mesti velja 3-mesečni poskusni rok. Kandidati naj svoje vloge za objavljeni delovni mesti pošljejo na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi: 2 letoma delovnih i*Vo }*** genetiif^ ~ Na levi je zrnje tetraploidne ajde, na desni pa je vzorec prastare slovenske sorte. 1 več kr°V m denaiia Je> kdaj bo domača ajda tako debela kot tuja. Upanje je tudi, da bo domača °mosomi ohranila vsaj del nekdanjih lastnosti, predvsem odpornost zoper pozebo. somov kot navadna ajda. Zaradi tega je tudi vsega ostalega več, je večja, daje večje zrnje, dalj časa cvete itd. Kmetje, ki so sejali to ajdo, jo ali hvalijo ali pa o njej molče. Molče takrat, ko posevek pozebe. Če pa posejemo tetraploidno v maju kot prašno ajdo, je škoda zemlje. Tetraploidna in navadna ajda ne moreta biti gospodarsko konkurenčni žitu in še strniščnemu posevku katerekoli ajde. Najbolj gospodarno je, da posejemo najprej žito, potem pa ajdo. Pri navadni ajdi je zaradi krajše vegetacijske dobe v jeseni tve- ploidna ajda ob ugodnih vremenskih razmerah obilen plod. To pa je spet relativno. Hektoliter navadne, na primer sive dolenjske ajde, tehta več kot enaka prostominska količina tetraploidne ajde. Nasprotno pa tehta 1000 zrn tetraploidne ajde precej več kot 1000 zrn domače. Zdi se, da je domača ajda bolj klena kot ruska. Precej razprave bi bilo lahko tudi okoli izraza „ruska tetraploidna ajda“. Domnevajo, da so te sorte ajde res prišle pred »Kruh siromakov” gre spet v slast Koliko je resnice, kaj pravijo strokovnjaki o „ruski tetraploidni ajdi", ki se je začela širiti tudi v naših krajih povod » * ^C>et Ivan AmbrO' Jm{as°p£i,Pn?0pičah’ki t^e ^ko oglasu ponujal teS|°idne^ei}l0Vane »ruske ajda kaže, da S' čepiaJ & 1135 “P* v m>- aE v Slove- žtf ^ega n I00 hektaijih. *!*»> v®1 Podeljevanja ne Cl namr^A rastlinskem k>ničnnfreč eno najbolj S foi**av beljakovin 5S- j5L“ ^ lil 2%. jfiffno in oksalno S>^,V0 je tudi. da j!"ca. eJ yeč maščob kot ■tort’ *Cako'Jjn°Vi,0rim0 na vPra' 25° ruIL Je s t0 zelo Pm ’ nainr ° tetraploidno tk°V o ajdi nekaj Splošnih Kr ixl5?E PO k**.« Vercih? v Evr°P0 Šele v P°amuriJena domovina je &S?Kn°k0lica N-53? krivovefcina? na^bij0 0 reWi„ i ’ j*m jc hajdi ali ajdi. Od V, tod tudi ime ajde, ki se sicer znanstveno imenuje Fagopyrum esculentum Moench. Ajdi so nekdaj rekli tudi saracenska ali turška pšenica. V Evropi so jo največ sejali v 16. in 17. stoletju; za časa krvave tridesetletne vojne je rasla na četrtini vseh evropskih polj. Takrat je dobila še eno ime: „kruh siro-makov“. Naši predniki so verjeli, da smejo ajdo sejati le pri polni luni. Razume se, da med luno in ajdo ni prav nobene zveze. Med ljudstvom je ostalo tudi zapisano, da ima ajda toliko strahov kot pes: slano, veter, dež in sušo. S tem rekom se strinja tudi sodobna kmetijska znanost. AJDA NA MEDNARODNI NAČIN Ajdova moka je bela, sama zase ni za peko. Ajdovnik, kruh iz same ajdove moke, ne drži skupaj. Zato je treba mešati ajdovo moko z mokami iz žit. Znana jc tudi ajdova kaša ali prekmurski riž, ki ga skuhamo tako gostega, da drži žlico pokonci. Ajdova kaša jc tudi ruska narodna jed. Na Tirolskem delajo ajdove cmoke, Slovenci in Dolenjci pa najbolj cenimo ajdove žgance. Posebno veljavo imajo v dietnih kuhinjah. Ajde ne bi bilo brez čebel. V zameno za oprašitev si čebele naberejo medu. Skratka: z ajdo bi lahko napolnili veliko časopisnih strani, literature o „kruhu revežev" ni ravno malo. Zdaj pa se povrnimo k izhodiščnemu vprašanju: „Ruska tetraploidna ajda ali domače vrste ajd? “ Odgovor na to sta nam skušala dati docent dr. Ivan Kreft in asistent dr. Tone Tajnšek. Oba sta diplomirana inženirja kmetijstva, oba poučujeta na ljubljanski biotehniški fakulteti. JE VSE VEČJE IN DALJŠE Tetraploidna ajda ima daljšo vegetacijsko dobo. Zato je načeloma kot strniščno ajdo ne priporočata. Izraz tetraploidna pomeni, da ima več kroino- ganje zaradi pozebe in drugih ujm manjše. Vsaj načeloma. Kreft in Tajnšek tetraploidne ajde niti ne zavračata niti je ne priporočata. Poskusov za odločilno besedo je bilo premalo. Vsekakor pa velja, da daje tetra- nekaj desetletji iz te dežele, ki je največji pridelovalec ajde na svetu, potem pa so se med seboj skrižale. Od tetraploidnih ajd sta pri nas najbolj znani „bednja 4 n“ in „čentiba“. Obe pa sta nepreverjenega sortnega izvora. PRIMERJAVA — Kmet Ivan Ambrožič iz Šentjošta pri Stopičah je dosegel s tetraploidno ajdo ruskega izvora pridelek 14 stotov na hektar. Pridelek ni slab, vendar zmore ob dobri letini kaj takega tudi dolenjska diploidna sivka. '■?. marca 1977 KMETJE NAJBOLJE VEDO Dr. Kreft in dr. Tajnšek menita, da s potomci tetraploidnih ajd sicer velja poskusiti, vendar lahko doživimo zaradi daljše vegetacijske dobe hudo razočaranje. Ta ajda bo ali ne bo. Kmetje najbolj vede. kje so v njihovih krajih njive, L najprej pozebejo, zato je splošen nasvet težalk in brez smisla. Za tetraploidno ajdo se rt -dušujejo predvsem čebel:. .. Cvete res bujno, en hektar c>-sevka da do 200 kilograi -v medu. Toda kaj, ko mis čebelarji predvsem na cvetje n medenje, kmetje pa na pridelek! Ne da pa se zanikati, ua je ravno ajda veliko pripomogla k slavi slovenskega čebelarstva. BO DOMAČA SIVKA TETRAPLOIDNA? Kaj torej storiti s to našo ajdo, ki je prehranila na tisoče in desettisoče s-- neracij prednikov? Doktorja manosti Kreft in Tajnšek predlagata, da bi morali vzgopti ’omačo sorto ajde. Dobra • a za ta podvig bi bila, če bo denar, siva ajda, pravijo ji tudi dolenjska. Ta ajda, ki je bolj odporna kot ruska, bi se dala iz diploidne „preleviti“ v tetraploidno. Seveda pa je to stvar financ in prihodnosti. Nekaj pa je neizpodbitno: sortni poskusi z domačimi ajdami so dokazali, da je domači ajdov rod biološko enakovreden tujim sortam, s katerimi se je kosal. Če bo interes, so odprte vse možnosti. Za konec še zanimivost. Nekateri se boje, da bi se domače ajde križale z „ruskimi“. Bojazen je odveč, potomci diploidnih in tetraploidnih ajd so sterilni. Iz tega zakona rojeno seme ne daje plodu. Tako pač narekujejo vsemogočni genetski zakoni. M. BAUER DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Stran uredil: 'ANKO SAJF vinoagraria ^VUGOTOURS LICITACIJA! S „ KR K A" farmacija, kemija S zdravilišča in gostinstvo 1 TOZD HOTEL GRAD OTOCEC Otočec ob Krki razpisuje | JAVNO LICITACIJO za prodajo: KOMBIJA - TURIST 1600 (v voznem stanju) Izklicna cena din 20.000,— , Licitacija in ogled bosta na Otočcu (Bife delikatesa) dne 21. 3. 1977 — za družbeni sektor ob 8. uri, — za zasebni sektor ob 10. uri. ZA VSE NAROČNIKE DOLENJSKEGA LISTA ZNIŽANA CENA ZA 8-DNEVNOPOTOVANJE V LENINGRAD - MOSKVO odhod 31. marca cena 2.990 din. INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Telefon: (061) 312-995 Vabimo vas na spomladanske in prvomajske letalske in avtobusne izlete v tujino: GRČIJA, letalo, 2 do 4-dnevni aranžmaji v času od 21. aprila do 2. maja 1977 ISTAMBUL, letalo, 3 do 4-dnevni aranžmaji od 21. aprila do 2. maja 1977 ŠPANIJA, letalo, 3 do 8-dnevni aranžmaji od 12. aprila do 12. maja 1977 TUNIZIJA, letalo, 3 do 6-dnevni aranžmaji od 20. aprila do 3. maja 1977 MUENCHEN, muenchenski teden mode, avtobus, 3 dni, odhod 27. aprila 1977 AŽURNA OBALA, avtobus, 6 dni, odhod 27. aprila 1977 ASSISI-RIM-SORENTO-PAESTUM, 8 dni, odhod 14. maja 1977. Že sedaj se lahko odločite za letovanje v GRČIJI in TUNIZIJI: GRČIJA, Anavissos, polet iz Ljubljane in Maribora, od 11. maja dalje, cena tedenskega paketa od 3.600,— dinarjev, dvotedenskega od 5.850.— dinarjev. TUNIZIJA, Hammamet, Sousse, polet iz Ljubljane, od 17. maja 1977 dalje, cena tedenskega paketa od 2.990 dinarjev, dvotedenskega od 4.690.- dinarjev. Razen tega smo pripravili za vas: TEČAJE ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji, strokovni (odhodi vse leto) in splošni. Tečaji so namenjeni profesorjem, učiteljem, poslovnim ljudem, študentom in dijakom. Zahtevajte naše programe! Prijave in informacije: LJUBLJANA, Titova 25, tel. (061) 312-995 MARIBOR, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-572. PARIZ: 3 dni 25. marec 2.290 din ATENE: 4 dni 25. marec 2.650 din MALTA: 3 dni 8. aprila 3.090 din polni penzioni, ogledi AMSTERDAM: 4dni 26. marec 2.650 din SAMARKAND - BUHARA - TAŠKENT: 8 dni 6., 13. in 20. aprila 5.590 din VARŠAVA: 4 dni 25. marec 2.250 din polni penzioni, ogledi, hotel A kategorije. K0BENHAVN: 4 dni 25. marca 2.750 din LIZBONA: 4 dni 29. marec 2.995 din LETNI ODDIH DOMA: 32 krajev z lastnim prevo- zom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba. LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski odhodi, RODOS od aprila do novembra PORTUGALSKA od aprila do oktobra ŠPANIJA - KANARSKI OTOKI, MALLORCA COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA: od aprila do novembra TUNIS: od aprila do oktobra 1977. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Titova 25 (v kozolcu), tel. (061) 320-852, 327-792 PUIilK VABIMO VAS NA OBISK: SKANDINAVSKEGA SEJMA pohištva v COPEN-HAGEN, in na sejem pohištva v MALMOE, letalo, od 10. do 14. maja 1977, 3. mednarodnega sejma transportnih naprav TRANSPORT EXPO 77 v PARIZU, letalo, od 19. do 22. aprila 1977 SEJMA MODE „INTERCHIC“ V BERLINU, letalo, od 18. do 21. aprila 1977, HANNOVERSKEGA VELESEJMA, posebno letalo, od 20. do 22. apri!9 1977, 9. MEDNARODNEGA SEJMA ISH — sanitarije, ogrevanje in klima - v FRANKFURTU, posebno letalo , od 23. do 24. marca 1977, 55. MEDNARODNEGA VELESEJMA V MILANU, avtobus, od 20. do 22. aprila 1977. PRIJAVE IN INFORMACIJE PRI PUTNIKU, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17 - 19, tel. (061) 311-542, 314-889. Telex: 316-21. GENERALTURIST OEniftRL TOUR/ VUOOnAVM Izleti: 9-dnevni izlet v INDIJO od 2. do 10. aprila 1977 6-dnevni izlet v KAIRO od 2. do 7. aprila 1977 6-dnevni izlet v MAROKO od 1. do 6. maja 1977 11-dnevno potovanje na KITAJSKO od 24. aprila do 5. maja 1977. NUDIMO KOMPLETNO OPREMLJENE BUNGALOVE IN APARTMAJE S KUHINJO OB JADRANSKI OBALI. ČLANI KLUBA SVETA KNJIGE IMAJO POPUST! Prijave in informacije sprejemajo poslovalnice GE-NERALTURISTA ter pooblaščene agencije. GENERALTURIST, LJUBLJANA Gosposvetska 7 tel. (061) 21-206 Naš nedeljski iiW Za to nedeljo vam predlagamo, da si ogledate izvir reke Krke in Muljavo. Pot nas vodi ob čudovitih kanjonih naše dolenjske lepotice proti Žužemberku in vasi Krka do izvira reke Krke pri vasi Gradičck, kjer prihaja voda na plan izpod polkrožne stene. Voda prihaja iz grosupeljskih ravnic po več kot 5 kilometrov dolgi podzemni poti. Na dan pride pravzaprav v dveh i/.virih: glavni izvir prihaja iz Krške jame, drugi pa na nasprotni strani Gradička. Ime Gradičck ima vir v pradavnih časih, ko je v pečini še stal grad. l’o ogledu izvirov Krke nas loči še 4.5 km vožnic do Muljave, rojstnega kraja našega prvega l^j- sipa Jurčiča. V njego« sob0' lahko ogledate sporni ^ |5-5 vasi je tudi gotska ccrke letja, poslikana s frcS . k0 Ljubljanskega. Tam mo še znameniti ,,zlati bi ^ 1674. Po ljudskem >zroC ^ p '?], to kraj strašnega pok° ®’ j£to !■* » vršil Ahmed paša s svoj nen» manji dan leta 1475, k°Je pridrvel v Muljavo. r0 in <1 Ob pot. na Pol^o. hocki od Muljave, naju*-'1' j,0tv line gradu Kravjck, znantf8 ^ Slemenice iz Jurčičevi brata. Kot v Jurčičevih ludi danes pogasite ori Obrščaku. VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZA BIVANJE V PLANINSKEM DOMU „VINKA PA-DERŠICA“ PRI GOSPODIČNI NA GORJANCIH NUDI MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 7, telefon: (068) 22-555. PUSMR tNIO Import— Export: FARRA D'ISONZO Gorica (Italija) Zastopstva podjetij ^ MAB "AGRIFULL in drugih ^ •Motokultivatorji od,5^0d 2’ •Traktorji in gosenica j m - 90 KS »Preše za ^ grozdje P1® •Gume torje in GOODVEAB' sebvuSSS| MT P Leningrad: Križarka Aurora nudi VSE ZA VRTNARSTVO, KLETARStV^| CVETLIČARSTVO kot: semena, pletenke, nice vseh vrst, kemikalije in urodje za kletar sode itd. Na prodaj tudi KMETIJSKI STROJI* Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi. (Foto: in ž. An1 Naročniki Dolenjskega lista, pozor! YUGOTOURS iz Ljubljane nudi naročnikom DOLENJSKEGA LISTA POSEBEN POPUST za potovanje v LENINGRAD IN MOSKVO DNE 31. MARCA 1977. Redna cena je 3.680 dinarjev, za naročnike Dolenjskega lista pa samo 2.990 dinarjev. Popust znaša torej 690 dinarjev. Če upoštevate, da je letna naročnina Dolenjskega lista 169 dinarjev, si lahko izračunate, da popust znaša toliko kot 4-letna naročnina Dolenjskega lista. Občani, ki bi želeli potovati z YUGOTOURSOM v Leningrad in Moskvo, pa še niso naročniki Dolenjskega lista,_ ga lahko naročijo na upravi ČZP Dolenjski list. Glavni trg 3 ali pa po telefonu na št. 23—611. In kaj nam YUGOTOURS nudi na tem potovanju? Prevoz z letalom z ljubljanskega letališča v Leningrad, najlepše mesto Sovjetske zveze, ki je , edinstveno po naravnih lep^ in znamenitostih, mesto e mesto pesništva in ^r0Dr ,,belih noči". ... Po Leningradu je^agoto# prevoz s posebnim avtonu*' za ogled Nevskega pro^jr zimskega dvorca, Aurore, naj bogatejše ruske ? rije Ermitaž in druge tosti. Po tridnevnem oglea ^ ningrada se bomo spalnikom v Moskvo, mo z avtobusom ogle®11 trg, spomenike, slavno uri Lomonosov, Leninov mav . Kremelj in druge znatnem Osmi dan se bomo odPjL letalom z moskovskega le v domovino. . . uj Pohitite s prijavami' vas Leningrad in Moskva, P . di naš naročniški oddeleM* niste naročnik Dolenjs sta. GORICA (ITALIJA) NA TRAVNIKU 6 fk a t s 11 .jpns 1HR hrt 1(1 i*‘*V kultura in izobra- ževanje hkrati epotah heroj. rob# :ovlje" busorr' pekta. ■ižarte ej* imeni’ du Le-jtili1 sil» Rdeč> iverM Kzolei lito«1 0' tal® 70 let Pina Mlakarja Ta mesec slavi sedemdeset-nico življenja znameniti moj-r baletne umetnosti, solistični Pesalec, režiser in koreograf, “stvaritelj novih baletnih del, ?! j°8 'n profesor ljubljanske m , "N® za glasbo, radio, film elevizijo, dvakratni Prešernov r^jfnec Pino Mlakar, nafe list, rojen 3. marca 1907 v vem mestu, kjer sta si z ženo v *cmcčkem slogu po-“»"jen dom ob Krki. ® Pino Mlakar vekotl k0t umetn®u izraz člo- •rebe je K?Vedne ^ 'm P°‘ dostj , 8 Zfflnikal že v mla- ZaP>Oanie °tJe Veljal0 nje8ovo na nnv« S? °Pravljeni maturi ^ gimnaziji baletni vodiie \r oaroma potem, ki so doma ni ,°.Vrstni izobrazbi. Ker da y pravnih možnosti, Č*n'Urtei»EP°POlnil v tistem> svoje »(vi- riameril posvetiti vse tujino _ ^ ^ je odpravil v nalelfnrfiV .m^ij°- In tam je taico življenjsko sopo- baletnn „ ^apalno sodelavko, sta posipi Pi°. s katero inn-iJ, delila vse svoje 0 življenje in uspe- he v njem ter postala pojem Pia in Pino Mlakar. Zgodnja umetniška leta sta Mlakarjeva prebila na tujih odrih, predvsem v Muenchnu in Zuerichu. Ob velikih uspehih nista zanemarila Pinove domovine. Tako sta že 1933 v Ljubljani prvikrat koreografirala Bayerjev balet ,punčka", ob pomoči zagrebških baletnikov pa postavila na oder tudi svoj novi balet „Vrag na vasi“. V Ljubljani sta še pred vojno pokazala tudi svoj znameniti „Lok“ in ga tudi sama odplesala. Po osvoboditvi sta se Pia in Pino za stalno naselila v Ljubljani, kjer sta si dala nalogo ustanoviti samostojen baletni ansambel, zmožen lastnega življenja in dela. Osnovala sta baletno šolo, ki ji je bil Pino prvi ravnatelj, pedagog in organizator, obenem pa prevzela vodstvo baletnega ansambla v ljubljanski Operi. Sprva sta še sama nastopala kot baletna solista, v ,.Mali balerini" pa je nastopila kar vsa Mlakarjeva družina, namreč tudi njuna hči Veronika, ki je danes cenjena umetnica v ZDA. Pino Mlakar je sam ali skupaj z ženo ostvaril še prenekatero baletno predstavo, pri katerih ni bil le koreograf, ampak tudi scenarist, se pravi avtor. Take postavitve so bile za Kozinov „Dip-tihon" (kasneje Triptihon), ..Ohridska legenda", „Danina“, ..Daphnis in Chloe“ in mnoge druge. Na kratko: z imenom Pie'in Pina Mlakarja ni povezan le razvoj slovenskega baleta, marveč tudi njegovi najlepši dosežki, ki so dali tej naši umetnosti mednarodno veljavo. Prav je, da to ob Mlakarjevem življenjskem jubileju še posebej poudarimo. I.Z. f. SINDIKALNA BITKA ZA KULTURO SE NI DOBLJENA — Med stoterimi nalogami, ki jih imajo sindikati, je skrb za kulturo še vedno preveč na repu. Na posvetu v Krkini knjižnici so ugotovili, da nekateri občinski sindikalni sveti niti komisij za kulturo še niso ustanovili. Na sliki: udeleženci iz vse Slovenije na petkovem posvetu v novomeški tovarni zdravil. (Foto: Pavlin) Za zdaj še bolj malo napredka Da je kultura še marsikje pastorka, ki ima pri obloženi mizi pravico le do drobtin, je bilo že večkrat slišati. Prav tako so znani številni sklepi, resolucije in drugi dokumenti, napisani in sprejeti z namenom, da bi kulturi vendarle dovolili zasesti stol enakopravnih dejavnosti; ne nazadnje pa je tu zakon o združenem delu, ki daje kulturi pravice, kakršnih še ni nikoli imela. Posvet predsednikov komisij za kulturo pri občinskih sindikalnih svetih, ki ga je 18. marca v knjižnici novomeške tovarne zdravil vodila Tilka Blaha, sekretarka republiškega sindikalnega sveta za izobraževanje, znanost in kulturo, je poskušal odgovoriti na vprašanje, koliko so kulturi pomagali napredovati sindikati. Če bi vso razpravo strnili v kratko ugotovitev, bi lahko dejali, da velikih korakov pri tem še ni. Samoupravni akti, ki bi kulturo zaobsegli in obdelali v duhu ustave, zakona o združenem delu, kulturnih in političnih dokumentov, so še vedno častne izjeme. V prenekateri delovni organizaciji so celotno skrb za kulturo naložili na pleča posa- meznikov, tako imenovanih organizatorjev kulturnega življenja delavcev, da se le-ti pogosto - predvsem zaradi neznanja in nepoznavanja problematike, včasih pa tudi zavoljo lastne nezainteresiranosti - sploh ne znajdejo. Poleg tega se kultura v mnogih delovnih organizacijah težko prebije, ker ji tega ne dovolijo strukture, češ da ima najrazUčnejš skrb za dohodek prednost pred vsem drugim. Kajpak ne manjka tudi zgledov, kakršnega imajo Dolenjci prav v novomeški tovarni zdravil in Štajerci v Mariborski tekstilni tovarni (in še kie), kar so na omenjenem posvetu v Krkini knjižnici še posebej poudarili. I. Z. Za „rdeči kotiček” ČZP Komunist izdalo tri brošure, ki teoretično razčiščujejo pomembna vprašanja našega družbenopolitičnega vsakdanjika ^ober uvod v dneve kulture teden so v trebanjski občini gostovali znani operni solisti in pihalni kvintet RTV W “ca so gostovali v Ljubljanske Var> tenr, P«3 S°nja Hoče-basist i j? Koritnik in arije in . Korošec. Operne LPlemija\iai£?Speve 50 Peli ob ta je S pestra Mihelčiča, ^ister n *^at dokazal> da je JSler“a elektronski harmoni- ki. Prireditev, ki sojo pripravile trebanjska kulturna skupnost ter šentruperška krajevna skupnost in osnovna šola, so posvetili dnevu žena. Dan poprej je v trebanjski občini gostoval pihalni kvintet ljubljanske RTV* Koncerte za O POKOPALIŠKI SLOVENŠČINI vtis so se Pa če SeJ|Vac*a.’ da si v kraju, kjer nisem bil že dolgo časa ali Pred kratk v njem P1^, ogledam tudi pokopališče, me je Ljubljana 7 P^P^jala na neko počivališče mrtvih ob cesti H^obnik e.^' ^°*e8 veliko novih, lepih in celo razkošnih P°čivaiijx°v’ ta potrjujejo znano skrb naših ljudi za zadnje Napačnju C rajn^> pa mi je padlo v oči precej jezikovno močno -^sov na nagrobnikih, ki so prvotni lepi "i;_ Namreč D ^ so spomenike postavljali, sc „ P*zavedali. da spada na lep nagrobnik tudi ^Povrstjo^10 neoPorečen napis. Takole sem bral skoraj kar T i SKUB$r?v?ivaj° ANDREJKATOVI ... JERNEJCOVI ... Res, Ve.. ' • • PRIMCOVI ... KAVŠČEKOVI... P kamen S'toda: svojci in kamnosek so se potrudili za P°m°č c i m ^bno obdelavo — nemara so poklicali na °> da iv *jtr?ta>vnjaka arhitekta — ni pa jim padlo v Pf®8led k0 1 napis, preden ga je kamnosek vklesal, v nj*h. Mor^niy.’ hodi v šole ali ki morda celo poučuje v P°Ptavil i i bi besedilo pregledal in ga po potrebi tstr°Ški aračunal malenkostno odškodnino, ki v primerjavi Mo bi Z(j . anaSnje nagrobnike sploh ne bi nič pomenila. ^ tel* „ ocenjenih kamnih lahko namesto napačnih Cle Pravdne oblike: KUBlCpv?čivaj° andrejkovi ... jernejCevi ... Ker so; • PRIMČEVI... KAVŠCKOV1 . .. I polf° e naPake tudi na številnih nagrobnikih na teBa smo se danes na tem mestu že drugič H^noseki v?ra^anja- Pri tem svetujen k v°lj kni;* Jte nagrobne napise, če trajal L ^oven5čine, v pregled šola .j.............. sploh n ."k nekai niinut, stroški bodo malenkostni ali pa učence osnovnih šol in ostalo mladino je imel v Mokronogu, na Mirni in v Trebnjem. Znano instrumentalno skupino je v goste povabila trebanjska kulturna skupnost. V Trebnjem imajo v načrtu še nekaj lutkovnih in gledaliških prireditev za mladino in odrasle, tako da se obeta pestra spomladanska sezona kulturnega življenja v tej občini. To je hkrati lep uvod v tradicionalne dneve kulture in umetnosti, ki se bodo tudi letos začeli ob koncu prvega polletja. DREVI V NOVEM MESTU: BESEDA O ENCIKLOPEDIJI V okviru tedna Jugoslovanskega leksikografskega zavoda iz Zagreba je Mladinska knjiga pripravila v svojih knjigarnah razstavo celotnega knjižnega programa tega zavoda in predavanja na temo: kako nastaja enciklopedija, pet stoletij enciklopedij na jugoslovanskih tleh, delo Jugoslovanskega leksikografskega zavoda. Danes ob 19. uri bo tako predavanje tudi v novomeški knji- gimi Mladinske knjige, imel pa ga o Aleksandar Vcreš, književnik m dolgoletni urednik v tej zagrebški ustanovi. Spet smo dobili tri zanimive brošure, ki jih je izdalo ČZP Komunist. Namenjene so tako družbenopolitičnim kot drugim javnim delavcem, ob prebiranju pa si bodo lahko obogatili zna- Dober odziv V »Samorastniški besedi" letos še več netre-banjcev »Samorastniška beseda", ki jo bodo Trebanjci spet izdali ob svojih dnevih kulture in umetnosti v drugi polovici junija in bo letos izšla že tretjič, bo - tako vsaj kaže odziv na javno vabilo k sodelovanju - vsebinsko še bogatejša in zanimivejša od lanske in predlanske številke. Pesniška in prozna besedila bodo tudi tokrat ilustrirana z deli likovnih samorastnikov. Ta literamo-likovna publikacija, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem, bo letos posvečena 90-letnici rojstva pesnika in akademika Pavla Golie, trebanjskega rojaka. Njemu bodo posvečeni v uvodnem delu »Samorastniške besede*' objavljeni verzi izpod peresa pesnika Severina Šalija, ki bo v publikaciji sicer sodeloval z nekaterimi do zdaj še neobjavljenimi pesmimi. Šali, ki je bil rojen v Podliscu v dobmiški okolici, bo hkrati prvi gost nove »rubrike", v‘kateri namerava ,,Samorastniška beseda" poslej vsako leto predstaviti po enega književnika, kije doma na Dolenjskem. Do 10. marca, ko je bil rok za dostavo prispevkov za letošnjo »Samorastniško besedo", je uredniški odbor dobil za objavo dela dveh prozaistov in štirih avtorjev pesniških besedil iz trebanjske občine, prav tolikšno pa je zastopstvo drugih dolenjskih besednih ustvarjalcev. Že zdaj lahko rečemo, da je to v primerjavi z minulim letom, ki je v »Samorastniški besedi" objavil svoja literarna besedila le en netre-banjski avtor, velik korak k še večji odprtosti in prav gotovo tudi k boljši kakovosti te trebanjske literarne publikacije. I.Z. vpraSanja. Pri tem svetujemo tole: Svojci oz. sami ne obvladate slovenščine, v pregled šolanim ljudem. Pregled nekaj minut, stroški bodo malenkostni ali pa 1 bodo'0 ? , * mPake m spomeniku, če so vanj vklesane, (■'''oko ^ na niem’ dokler bo kamen stal. Skrb za jezik ajtlim! no dolžni ne le svoji materinščini, ampak tudi — i ’ nje in dobili jasnejši pogled v problematiko tudi drugi, ki jih zanima tovrstna literatura. »Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti" je naslov prvi brošuri, ki prinaša predavanje Vide Tomšič na politični šoli ZKJ Josip Broz - Uto v Kumrovcu. Miha Ribarič je avtor »Temeljev delegatskega sistema", poučne brošure, ki pomeni lep teoretični prispevek k uveljavljanju delegatskih odnosov pri nas. Pisec seznani bralca s tem, kako sta Marx in Engels pojmovala odnos med zakonodajno in izvršilno funkcijo v meščanski družbi ter kako je Lenin gledal na spremembo predstavniških teles v delovna. V tretji brošuri so pod naslovom »Po meri našega človeka" objavljeni zapiski, govori in razmišljanja o človeku, delu in kulturi izpod peresa Bena Zupančiča, pisatelja in znanega družbenopolitičnega m kulturnega delavca. Prispevki se nanašajo predvsem na lanskoletno proslavo stoletnice Cankarjevega rojstva in teden Komunista - na akciji, ki sta na novo osvetlili pomen kulture za delovni in samoupravni vsakdanjik našega delovnega človeka. Vse tri brošure stanejo v prodaji 100 dinarjev, interesenti pa jih lahko naročijo pri ČZP Komunist, Ljubljana, Zarnikova 3. V DOLENJSKI GALERIJI RAZSTAVLJA ESTONEC Od torka je v Dolenjski galeriji odprta razstava umetniške fotografije Peetra Toominga iz Tallinna v sovjetski republiki Estonski. To je prva novomeška prireditev, na kateri sodeluje avtor umetniške fotografije iz tujine. Splošna, znana in stara je 1 resnica, da znamo kar vsevprek zagodrnjati, kadar česa ni, in zagnati krik in vik na tistega, ki ga proglasimo za krivega, premalokrat pa najdemo dobro in spodbudno besedo za opravljeno delo, pa čeprav bi ga lahko šteli za uspeh ali celo za zgled. Žal je tako tudi v kulturnih krogih in na to sem pomislil, ko sem na februarski konferenci novomeške Zveze kulturnih organizacij v Dolenjski galeriji poslušal Tilko Markovič iz Dolenjskih Toplic, ki je razlagala, kako so se odločili utirati pota kulturi v njenem kraju oziroma njeni krajevni skupnosti. Zamislili so si prav svojsko obliko: pri krajevni konferenci Socialistične zveze so ustanovili poseben odbor za kulturo, ki je med tem že sprejel delovni načrt. Tako bo ob kulturnem društvu at-i 1*^1 * * * lopiiski izziv „Maks Henigman“, Šolskem kulturnem društvu in drugih kulturnih dejavnikih še posebej skrbel za izobraževanje in kulturno osveščanje prebivalstva, še posebne pozornosti pa je vredna namera, da bodo knjige iz fonda ljudske knjižnice prihajale do bralcev v najbolj oddaljenih in odročnih krajih. Čeprav razprava s tako vsebino na omenjeni novomeški konferenci ni dobila ustreznega odmeva, je vendarle treba reči, da so Dolenjske Toplice z vpeljavo nove oblike in tudi vsebine v kulturno življenje in dejavnost krajanov malone vrgle rokavico pred mnoge kraje, društva in krajevne skupnosti, ki se v kulturnih snovanjih še vedno lovijo. Če nadalje govorimo o kulturnem izzivu Dolenjskih Toplic, mislimo na izziv v najboljšem pomenu besede, predvsem pa ga lahko imamo za zgled, kako pomagati kulturi, da se bo prebila - tudi v smislu lanskoletne akcije Komunista „Človek, delo, kultura“. L ZORAN . B-r' LITERARNI VEČER - Klub kulturnih delavcev Kočevje je pred kratkim organiziral literarni večer, na katerem so brali svoja dela Niko Grafenauer, Jože Snoj in Ovo Zorman. Književniki so odgo-vaijali tudi na vprašanja poslušalcev in z njimi razpravljali o literaturi in sodobnosti. (Foto: Primc) RETROSPEKTIVA ROŽE PIŠČANEC - V Gorenjskem muzeju v Kranju razstavlja svoja dela akademska slikarka in znana knjižna ilustratorka Roža Piščanec. To je šesta razstava iz serije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic, prikazanih v prostorih stalne muzejske zbirke »Slovenka v revoluciji . POSTUMNA RAZSTAVA - V Moderni galeriji v Ljubljani bo še do 20. marca odprta razstava slik Ludvika Vrečiča, slikarja, kije umrl 1945, star komaj 45 let. IMPRESIONISTI TOKRAT V KRKI Dela slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena bodo v avli nove Krkine stavbe v Ločni razstavljena še jutri. To zanimivo razstavo, ki omogoča srečanje z reprezentančnimi umetninami slovenske likovne umetnosti, katerih avtorji pomenijo v slikarstvu to, kar v literaturi modernisti s Cankarjem, Župančičem, Kettejem in Murnom, so odprli ob dnevu žena. Kultumo-umetniško društvo novomeške tovarne zdravil, ki je to razstavo pripravilo skupaj z ZKO iz Novega mesta, ima tudi letos pester program dejavnosti. KULTURNIKI NA POBRATENJU OBČIN - Moški pevski zbor z Mirne že dalj časa vadi pesmi iz sporeda, s katerim bo nastopil v Bosni in Hercegovini 5. in 6. aprila, ko se bo trebanjska občina pobratila z občino Velika Gorica - Ilijaš. Na likovni razstavi, ki jo bodo v počastitev tega dogodka odprli v tej bosenski občini, bosta sodelovala tudi trebanjska slikarja Lucijan Reščič in Olga Kolar. KELTSKI DENAR POD ARKADAMI - V ljubljanskem razstavišču »Pod arkadami" so včeraj odprli zanimivo numizamatično razstavo »Keltski novci v Sloveniji". Eksponate za razstavo so poleg Narodnega muzeja iz Ljubljane prispevali se Arheološki muzej iz Zagreba, Pokrajinski muzej iz Celja in Pokrajinski muzej iz Ptuja. Prikazani so začetki denarništva na našem ozemlju. Poudarek razstave je na novcih noriških Keltov, ki so začeli svoj denar kovati na območju Slovenije, najverjetneje v celjski okolici. NAJBOLJ GLEDANE »ČELJUSTI" - V novomeškem kinu Krka sta bila lani najbolj obiskana filma »Čeljusti" in »Peklenski stolp". Vse predstave si je ogledalo 82.099 obiskovalcev ali 10.000 več kot leto prej. Zanimivo je, da so tudi domači filmi pritegnili več gledalcev kot prejšnja leta. Če bi imeli v Novem mestu posebno kino dvorano, obisk ne bi tako nihal, kot se dogaja zdaj, ko so v prostorih kina Krke oziroma v Domu kulture Udi druge prireditve. SPREJEM UČENCEV V ŽELEZNIŠKE ŠOLE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNE ORGANIZACIJE V SESTAVI ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA RAZPISUJEJO ZA ŠOL. L. 1977/78 SPREJEM UČENCEV V ZELEZNISKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO V MARIBORU IN V POKLICNO ŽELEZNIŠKO ELEKTRO-KOVINARSKO ŠOLO V LJUBLJANI LJUBLJANI 1. ŽELEZNIŠKA PROMETNO-TRANSPORTNA ŠOLA Maribor, Preradoviče-va 33 Šolanje za pridobitev poklicne izobrazbe (delovna mesta: skladiščnik, sprevodnik, vlakovodja) traja tri šolska leta; za pridobitev prometnotehniške izobrazbe za prometno-transport-nega tehnika (delovni mesti: vlakovni odpravnik in prometno-transportni komercialist) traja šolanje štiri šolska leta. Šola bo sprejela 117 učencev. Kandidate sprejemajo: - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA - PROMETNA SEKCIJA CELJE, Titov trg 1 LJUBLJANA, Trg OF 7 LJUBLJANA-MOSTE, Kajuhova 51 MARIBOR, Kopitarjeva 5 NOVA GORICA, Kolovorska 8 NOVO MESTO, Kolodvorska 9 POSTOJNA, Kraigherjeva 11 PRAGERSKO, Pragersko 95 PULA, Vodnjanska 21 ZALOG, Zaloška 214 b ZIDANI MOST, Zidanrmost 9 5 učencev 25 učencev 15 učencev 25 učencev 6 učencev 5 učencev 15 učencev 3 učence 4 učence 4 učence 10 učencev 2. POKLICNA ŽELEZNIŠKA ELEKTRO-KOVINARSKA ŠOLA Ljubljana, Aljaževa 32 Šolanje za pridobitev poklicne izobrazbe traja na vseh oddelkih (za mehanika železniških vozil, za elektromehanika železniških vozil in naprav, za strojnega ključavničarja in za strugarja) tri šolska leta. Šola bo sprejela 126 učencev. Kandidate sprejemajo: - PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA-MOSTE, Kajuhova 51: za elektromehanika železniških vozil in naprav 1 učenca - SEKCIJA ZA VLEKO DIVAČA, Divača 89: za elektromehanika železniških vozil in naprav 6 učencev za strojnega ključavničarja 3 učence - SEKCIJA ZA VLEKO LJUBLJANA, Vilharjeva 2: za elektromehanika železniških vozil in naprav 20 učencev za strojnega ključavničarja 10 učencev - SEKCIJA ZA VLEKO NOVA GORICA, Prvomajska 33: za elektromehanika železniških vozil in naprav 5 učencev - SEKCIJA ZA VLEKO NOVO MESTO, Kolodvorska 9 za mehanika železniških vozil 3 učence -SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE SIGNALNOVARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV CELJE, Ul. XIV. divizije 2: za elektromehanika železniških vozil in naprav (pogoj je, da je iz okolice Maribora) 2 učenca - SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE SIGNALNO-VARNOSTNIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV PIVKA, Kolodvorska 33: za elektromehanika železniških vozil in naprav 4 učence (pogoj je, da so kandidati doma iz Nove Gorice, Podbrda oziroma Bohinjske Bistrice) - CENTRALNE DELAVNICE, TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ IN LOKOMOTIV DIVAČA, Divača 86: za mehanika železniških vozil 5 učencev za elektromehanika železniških vozil in naprav 4 učence za strojnega ključavničarja 6 učencev za strugarja 2 učenca - CENTRALNE DELAVNICE, TOZD ZA VZDRŽEVANJE LOKOMOTIV MARIBOR, Valvasorjeva 13 a: za elektromehanika železniških vozil in naprav 3 učence za strojnega ključavničarja 3 učence - CENTRALNE DELAVNICE, TOZD ZA VZDRŽEVANJE LOKOMOTIV MOSTE, Ljubljana, Zaloška 217: za mehanika železniških vozit 7 učencev za elektromehanika železniških vozil in naprav 10 učencev za strojnega ključavničarja 6 učencev za strugarja 1 učenca - CENTRALNE DELAVNICE, TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ DOBOVA, Dobova 53: za strojnega ključavničarja 5 učencev za strugarja 1 učenca - GRADBENO PODJETJE, Ob Zeleni jami 2: za elektromehanika železniških vozil in naprav 2 učenca za strojnega ključavničarja 1 učenca - Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana, Prešernova 35: za mehanika železniških vozil 2 učenca za elektromehanika železniških vozil in naprav 10 učencev - MOSTOVNA LJUBLJANA, Ob kamniški progi 1: za strojnega ključavničarja 4 učence Razpisa se lahko udeležijo mladinci, ki so že končali, oziroma bodo v letošnjem šolskem letu uspešno končali osnovno šolo, niso starejši od 17 let in so telesno ter duševno zdravi. Začetek šolanja bo 1. septembra 1977. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo prejemali štipendijo. Višina kadrovske štipendije je določena s pravilnikom o štipendiranju, ki je usklajen z družbenim dogovorom o štipendiranju v SR Sloveniji. Učencem je na voljo oskrba v domu železniških šol v Ljubljani oziroma v Mariboru. Učenci, ki se vozijo z vlakom, imajo brezplačno vozovnico. Kandidati se prijavijo kadrovskim službam navedenih organizacij najkasneje do 10. junija 1977. Predložiti morajo naslednje dokumente: - prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20 Državne založbe Slovenije z navedbo, za katero šolo in smer izobraževanja se prijavljajo. Prijavo morajo podpisati starši ali oskrbniki v dokaz o njihovem privoljenju za vpis; - spričevalo ali fotokopijo spričevala o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj priložijo spričevalo ali fotokopijo spričevala za prvo polletje 8. razreda, . spričevalo o končani osnovni šoli ali fotokopijo spričevala pa predložijo naknadno; Zdravstveno sposobnost kandidatov bo ugotovila železniška zdravstvena komisija pred vpisom v šolo. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom. O sprejemu oziroma zavrnitvi bodo kandidati obveščeni do 30. 6. 1977. Natančnejša pojasnila v zvezi z razpisom dajejo: - kadrovske službe navedenih organizacij, ki razpisujejo sprejem učencev; - Železniška prometno-transportna šola v Mariboru, Preradovičeva 33, telefon 26—151; - Poklicna železniška eiektro-kovinarska šola v Ljubljani, Aljaževa 32, telefon: 56—695; - vse železniške postaje. Železniško gospodarstvo Ljubljana Zimsko prvenstvo - toda brez snega 12. marca je bilo na novomeškem letališču modelarsko zimsko dolenjsko prvenstvo, katerega pokrovitelj je bila novomeška občinska skupščina. Tekmovanje je sicer uspelo, ni • pa bilo snega, kije pogoj za izvedbo tega tekmovanja. Zato pa je bil od časa do časa dež. kar pa borbenih Dolenjcev ni oviralo, da zaključijo tako pomembno prvenstvo. Sodelovali so tekmovalci iz A K Mirne, AK Novega mesta in iz AK Brežice. Veliko borbenost so pokazali pionirji Mirne. Doseženi so bili naslednji rezultati: A-l pionirski modeli: 1. Mitja Šuštar, AK Novo mesto (230 točk), 2. Mario Umek, AK Mirna (205), 3. Marjan Bartolj, AK Mirna (195). F-l-A tekmovalni modeli: Matej Jcvšček, AK Novo mesto (894), Martin Brudar, AK Novo mesto (783), Bojan Grešak, AK Novo mesto (782). F-l-B gumenjaki: Dragan Stankovič, AK Novo mesto (707), Martin Brudar, AK Novo mesto (578), Adolf Šuštar, AK Novo mesto (492). Fantje so si nabrali točke za naslednja tekmovanja. Zadnja beseda pa še ni izrečena, saj je pred njimi še veliko podobnih tekmovanj, na katerih se vrstni red lahko spremeni. S. PETRIČ ZAJC NAJBOLJŠI Strelske družine s področja grosupeljske občine so minuli teden pripravile občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško za „Zlato puščico". Najboljši so bili člani SD „29. oktober ‘ iz Grosupljega, pri posameznikih pa se je izkazi Anton Zajc (SD Slemenice) z Muljave, kije dosegel od 600 možnih 536 krogov. Za njim sta se uvrstila Petrič (521) in Kolenc (513), oba SD 29. okto- ber-’ K.I. GUŠTIN V FINALU Na minulem pionirskem prvenstvu centralne regije v namiznem tenisu sta nastopila tudi brata Guštin iz Novega mesta. Medtem ko se je Gregor po dobrih igrah uvrstil na zaključni finalni turnir in si zagotovil mesto med šestnajstimi najboljšimi pionirji v republiki, je imel Samo nekoliko smole. Dobro sta nastopila v parih in se prav tako uvrstila med šestnajst najboljših parov. ŠDI KOČEVJE NAJBOLJŠE Minuli teden so se na kegljišču kanižarskega rudnika pomerili v borbenih igrah invalidi-športniki, s tekmo pa so počastili črnomaljski občinski praznik. Nastopilo je 48 tekmovalcev, in sicer v osmih ekipah. Rezultati: 1. Kočevje 221 točk, 2. Trbovlje 213, 3. Ljubljana 199,4. Črnomelj I 198, 5. Črnomelj II 187 itd. Najbolje je igrala ekipa iz Kočevja; dobila je pokal v trajno last. Ostala moštva so dobila diplome, ekipa Zagoija pa kipec Livarja kot spomin na prvo športno srečanje invalidov iz Črnomlja in Zagorja pred dvajsetimi leti. Srečanje je pripravilo ŠD Invalid iz Črnomlja ob pomoči TKS, OO ZZB NOV in podružnice Ljubljanske banke. L. STARIHA W\ 1 1 I MS* mS'k n« 311 tl J I M f OBETAVNI PLESALO — Pred kratkim so člani nu,u”^Jij plesnega kluba pripravili v telovadnici grmske osnovne šo*e P pionirski plesni turnir za novomeške osnovnošolce. Okoli 25 g"; povečini iz višjih razredov, je pokazalo lepo plesno znanje, (r J. Pezelj) »Plavutarji” starta^ Meddruštvenega tekmovanja v plavanju s plavutmi Trbovljah so se udeležili tudi Novomeščani Letošnjega prvega večjega turnirja najboljših slovenskih plavalcev s plavutmi so se udeležili tudi člani novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti. V Trbovlje so odšli z nekoliko oslabljeno in pomlajeno ekipo (niso nastopili v potapljaških disciplinah) in ravno zato jim je ob koncu tekme za las ušlo prvo mesto v ekipni konkurenci. Novomeščani so se na novo tekmovalno sezono začeli pripravljati pred kratkim. Navzlic temu so v Trbovljah dosegli nekaj obetajočih rezultatov, ki so sad minulega trdega in rednega dela. Razveseljiva je predvsem pomladitev tekmovalne vrste, saj so se izkazali mlajši člani, ki do sedaj niso imeli tekmovalnih izkušenj. Vsekakor se bosta lahko najmlajša med njima (Andreja Ivanetič in Igor Štangelj), če se bosta temu športu še naprej posvečala tako resno, kmalu uvrstila med najboljše v republiki. Rezultati - 200 m PP moški: 2. Strniša 1.57, 4. Vdhafcu2.0S,2, 8. Štangel 2.19,6 (vsi KPA Novo me- KOPRIVNIKOV USPEH V Ljubljani je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo v kategoriji mlajših pionirjev skupine A. Nastopili so tudi najboljši plavalci iz krškega Celulozarja in dosegli naslednje uspehe: 100 m kravl: 7. Koprivnik 1:11,07; 100 m hrbtno: 2. Koprivnik 1:17,86, 6. Bašek 1:20,61, 8. Štok 1:22,38; 4 x 100 m mešano: 4. Celulozar I. 5:32,62 itd. GOLJA NAJBOLJŠI Na hitropoteznem šahovskem prvenstvu ribniškega šahovskega kluba so odigrali štirikrožni sistem. Najboljši so bili Golja, Malnar, Levstek in Trobec. Člani v šahovskem klubu bodo v kratkem pripravili turnir za II. kategorijo in šolsko prvenstvo, mladinci pa se že pripravljajo za mladinsko prvenstvo v Kočevju. M. G. sto); Posnemati »osnovnošolce” Nova atletska sezona prinaša občinskim Zvezam telesnokul-tumih organizacij in telcsnokul-tumi skupnosti kopico zahtevnih nalog, predvsem za novomeški organizaciji, zakaj kraljica športov si je v dolenjski metropoli v zadnjem času močno opomogla, in sicer množično in kakovostno. Obe kategoriji sc z načrtnim delom že lep čas razvija-N ta sorodno. Zato jc danes Novo mesto nedvomno najmočnejše atletsko republiško središče v pionirski in mladinski atletiki. In ravno zaradi številnih talentov na osnovnih šolah, ki so sad truda peščice prizadevnih atletskih delavcev, bodo morali novomeški športni delavci atletiki, ki jc bila sedaj v marsičem odvisna tudi od novomeške Industrije motornih vozil, posvetiti več pozornosti. Tako člani atletske sekcije pričakujejo, da bodo po šolskih športnih društvih na srednjih šolah posnemali osnovnošolce, pričakujejo pa tudi več marljivosti od tclesnovzgojnili delavcev. Nemalokrat se zgodi, da pride po osmem razredu na srednjo šolo dober atlet. Ker nima pravih možnosti za delo, sc preusmeri h kakemu drugemu športu, dosega slabše rezultate in razočaran obrne športu hrbet. Nasploh bo ena od najvažnejših nalog atletske sekcije in atletskih klubov na Dolenjskem skrb za množičnost, *c zato, ker jc kraljica športov upravičeno priznana za prvovrstni šport v republiki in na Dolenjskem. Le tako bodo čez nekaj let ponovno zaživela nekdanja atletska središča Kočevje, Črnomelj, Brežice itd. In najvažnejša naloga? Nedvomno je to posodobitev novomeškega stadiona. Idejna skica z osmimi stezami z umetno snovjo (sintelast) je nared. Za tak stadion bi se morali zagreti vsi odgovorni, kajti brez sodobnih stez in atletskih naprav ne bo moč izpolnjevati nalog, ki jih je atletika dobila s samoupravnim sporazumom o nadaljnjem razvoju tclcsnokulturnc dejavnosti. J.PEZKLJ oiu/, tuu ii« ■ » n i [V# 2.35,0, 3. Kužnik 2.40.7, tič 2.43,2 (vse KPA Nov« 200 m PP ženske^ 2. iesto); 50 m hitrostno potapU30^',, 3. Strniša 23,5, 4. Kušer (o» Novo mesto) 24,7; 100 m ri] 1. Strniša 51,8, 4. Kuser ^ Vohar 54,6, 12. Štangel KPA); 100 m PP ženske: ^ 4 TI rr nq g 4.1” Vič 1.05,8, 3. Kužnik l-™’8; H! netič 1,10,6 (vse KW)’ ženske: 2. Vitaspvic U> 4 x 50 PP moški: 1. Kušer, Vohar, Sunišal ^p 4 x 25 HP moški: 1- KPA N, pH* sto 44 1 F.kinni vrstni reo- ijm« točk, 2. KPA Ljubljana 87, mesto 79 itd. MLADI VADIJ0 Košarkarsko igrišče jj* “ DC-16 sta pripomogla, da šarka v Dolenji vasi močno nila. Njihova ekipa je v tekmovanju dosegla lepe daj pa so v društvu začel najmlajšimi. Trener pl0I}aLe Vrbinc trenira osnovnošolC;-^! ljeni so v dve skupini, zace11 košarkarskimi osnovami- jj O- KOLESARSKI SO^"0 samostojno Na minuli redni ustanovnem občnem z .ji« soj kolesarskih sodnikov Slo je|U pogovorili o dose< ugotovili, da je sodniška w ^ dobro opravljala svoje & cjf čilno prispevala k organ različnejših kolesarskih z zak Nato so se prisotni v skl . uSt# nom o društvih odlo^O*' ,=0 $ K vijo samostojno organe J g[o' vključena v Kolesarsko zv nije. STRELCI: SKRBETI ZA NARAŠČAJ V Ljubljani je bila J skupščina Strelske zve. ui0 d^jj na kateri so ocenili ***%% ' sprejeli delovni Prof^v so, da je število član°V ker padlo (36.000) tudi za«. njs0 p tere občinske organiza j | slale številčnega ?taJ^n0saJTieZ dei Metlika). V razpravi s°P0elci posy poudarili, da morajo • n0yj)i w skrbeti za vključevanje s)abeti . nov, predvsem ,n(a ,n '(relcev„na treba tudi za kvalitet® tek1”0!!# I področna in republišk , . K< ki pošiljati samo strele e, m «§ najboljše tekmovalne d ^ 2elezniCapji nasnego ^ Železniško Ijane je minulo sobo10 Lczni^ir Voglu 1. zimske |gr';i xars(co P^i-Jugoslavije in VIL srr^fTSk.ih stvo slovenskih in 1S® vcicsls*.n ječarjev. Tekmovanje • |g P e. tekih in smučanju je st ^ lezničarske igre bodo P 2UGOVA NAJBO^ Na mini ‘ prvenstvu stopilo deset kaže, bc cionalen. bodo k stezam pnj] vabili še več lovnih organizacij u -- - . nosti. Vrstni red: *<**; 255. Petrič 244, Stlin»c 219 itd. -------- ■ - gjj*..- m in ulem odprle” K„ je , itvu Ribnice za » idj. o deset tekinf^Jul ^ Ih) poslej llirnrii uP^V' en. Organiza o t. k stezam pr,,1°u u — 12 - še več žen* lovnih organizacij 5am PrihoJwrn i iz arij inj™e292, *!3 < *» Radulovič Kot pastorke niim?°bra„tri leta dclam s seda-kim d ’ Je Prcd krat- meti- .tlener kočewkih roko-SL f Ivan Žeriav- -m v ten, mo zrasli v dokaj močno Veriel" ^ 53111 nisem batkemV 0 usP«mo v tako nadvse ..j®' ^oda dekleta so ko reLn i ~^ena> marljiva in taborni i noč 80 morali °d-nem 2pml dovenskem rokomet- hePri«anJSU^ti nov krog- da bomo navzlic nerazumevanju nekaterih dosegli še boljše uspehe." Kočevska ekipa se namreč že lep čas otepa številnih težav. Čeravno so igralke v mladinski ligi-center po prvem delu tik pod vrhom in imajo zaradi zelo dobrega razporeda v nadaljevanju največ možnosti, da osvojijo prvo mesto, čeprav vrsta zelo uspešno igra v dolenjski rekreacijski ligi, ni v občinski prioriteti. Kaj to pomeni, ni potrebno razlagati. Že treningi zahtevajo veliko denarja, še več nastopi. Žerjav pravi, da je največja težava prav v pomanjkanju denarja, zaradi tega pa sc potem problemi kar kopičijo. „Čeravno so dekleta za 1. slovensko ligo najbrž še premlade, so v zadnjih tekmah dokazale, da so ostalim ligašicam že kos. V najboljši republiški ligi bi lahko nastopale tudi zato, ker igralke nimajo težav s starši. Z njimi tesno sodelujemo in dogovorili smo se za vodilo: najprej šola, nato klub. Prav zato tudi uspevamo in rokometna igra med kočevskimi srednješolkami, čeprav se odgovorni mačehovsko obnašajo do našega kluba, ne more več zameriti. Upam, da bodo v Kočevju naše uspehe poslej pravilno vrednotili, nam začeli nuditi ustrezno pomoč in da se dekleta ne bodo več počutile kot pastorke." ZIMSKE PRVAKINJE ČAKA ŠE HUD BOJ - Na finalnem turnirju republiškega rokometnega prvenstva so novomeške igralke brez težav osvojile prvo mesto, sedaj pa jih čaka še drug del „letnega“ prvenstva. Po prvem delu je Krka zanesljivo na prvem mestu in le malo je veijetno, da bi jim ušel naslov republiških članskih prvakinj. Na sliki: novomeška vrsta (manjkajo nekatere nove igralke). Krka - brez težav v finalu Po presenetljivo lahko zmagi nad ljubljansko Olimpijo, ki nasto-v H. zvezni ligi in je po prvem delu na vrhu lestvice, je bflo več ot očitno, da bodo letošnji naslov zimskih prvakinj osvojile igral- ke novomeške Krke. In res, zadnjo nedeljo so v novomeški športni dvorani Dolenjke brez težav premagale vrsto Velenja in Šmartnega in osvojile lep pokal RZS. Sije zimsko Letošnje zimsko prvenstvo je bilo razdeljeno v dve skupini: ljubljansko jeni do novih točk prvenstvo SRS še naprej vse bolj zanimivo - Vrsta Dolenjske v gosteh premagala Fructal in je še vedno na odličnem drugem mestu slovenske košar-Do- v Novi Gorici s la dvanajsto Rosiva n j", r Je do konca skoraj 2ntn ^ P«* kol, je »stala * bo vrsta MKZ f^mažal Vrh°m- Po zmagi malo m ^°JU z Branikom je "'ofcvo ?ožno!*i> dbi vodeče Ned ; „eSr?.v težak raz-trikrat iz- ^knjski pusta° P™0 mesto FrSUCTAL- 79°lenjska 71:77 (28:39) Mtekk D°lenjske v N°-?^bljen ™eWa na igrišče močno ^h^nf0PaateezdVh švingetja inlvan- ^ h~Z0 ŠT 80 DoM dobro, Munih Hi pARTlZAN- o2SATEC 2435:2250 Kovačevič pa sta dokaj uspešno zamenjala najboljša centra. V prvem polčasu je domači obrambi precej preglavic povzročil Slavko Seničar, ki je z natančnimi meti obrambo zvabil nase. To so spretno izkoristili ostali in gostje so kmalu povedli za 18 košev. V nadaljevanju je Dolenjcem - večjidel so igrah samo z eno peterko - pošla sapa, vendar so bili za domačine navzlic temu pretrd oreh. Dolenjska: P. Seničar 22, Ž. Kovačevič 12, Muhnih 15, S. Seničar 12, Plantan 16. Ostali rezultati: Radenska - Rudar 72:81 (65:65, 36:39), Elektra -Trnovo 105:101 (53:59), Jesenice - Kras 87:88 (42:40), Ježica -Vrhnika 81:91 (35:35) in Branik -Domžale 86:95 (43:48). Vrstni red: 1 • Domžale 30 točk, 2. Dolenjska 24, 3. Rudar 20, 4. Branik 20, 5. Elektra 20, 6. Kras 16, 7. Trnovo 16, 8. Vrhnika 16 itd. V SOBOTO DERBI: DOLENJSKA-BRANIK V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige se bosta v soboto zvečer v novomeški športni dvorani pomerili košarkarski vrsti Dolenjske in mariborskega Branika. V jesenskem delu so Dolenjci v Mariboru srečanje izgubili z najtesnejšim rezultatom, predvsem zavoljo pristranskega sodniškega para. Nedvomno bosta sodniškega para. sodnika tokrat svojo nalogo bolje opravila, najboljši igralci z Dolenjskega pa bodo imeli v soboto lepo priložnost, da se gostom maščujejo. Mariborčani bodo v Novo mesto prišli z najboljšo postavo, zato se ljubiteljem košarke obeta kakovostna prireditev. MIRNA PEC: KOŠARKARSKA VRSTA V novem občinskem košarkarskem prvenstvu bo letos najbrž nastopila tudi ekipa iz Mirne peči, ki je pred dvema letoma tekmovala v dolenjski košarkarski vrsti. Mirno-pečani so se k tekmovanju prijavili tudi zato, ker so v zadnjih dveh letih napredovali in imajo za tekmovanje predvsem zaradi večje izbire igralcev boljše možnosti. METLIŠKE MLADINSKE ŠPORTNE IGRE V drugem kolu mladinskih športnih iger občine Metlika so bili v malem nogometu doseženi naslednji rezultati: Podzemelj - TGP 1:0; garnizija Črnomelj - Rosalnice 5:2; Radoviča - Gradac 8:2; Slamna vas - Krasinec 6:2; OŠ Metlika - Boža-kovo 3:1; OŠ Podzemelj - Lokvica 3:0. Žal je tokrat tekmovanja motilo slabo vreme, vendar rezultati pričajo, da se mladi športniki niso nič manj trudili. vse mož-Pri do- ŠPORTNI KOMENTAR ggsaa 7rJaj° na '■ mesto Žužemberška razdvojenost da fePeljski ianste"0 'St nogometaši K ^jev&^^spom-im ,-rtVO kluh, -1 n°gomctni Posta 8j. da Pfipt?0.. tekmovali^J lma^° “redno •iSi^nem nhn Vrazvrsti,cv- v fcL4lani ™d£r,1?bju h0110 najbo- Z- ^oliškim-1, i nelcaj trening toiDi^V Pa bodn' ’ največ po-tefe^nost?d°iposve,lli telesni mhP^žezJaXT Vadb° I. K1RIK ^Ptei j'Ve /mat P d0scEl1 5tiri ^Nveeii^..Tako so še osvojitev h vluvoriti J'J®y.0riU za Popeljalo na v.vi^ »**■ z 2487-r?-T?nil? ccstc so 7®. lZ! l*1 Ribnice z <1,Z ^2399‘v^24,91 in kr\ Jv *o ^ n V dosedanjih °hal / Zui 1- “kazali Dov-, >t(l700) pan^lč (1654) in I. KIR1K marca 1977 Ko je zaživelo delo v žužem-berškem TVD Partizan so člani gojili osem športnih sekcij, slabe možnosti za delo pa so jih prisilile, da so sc odločili le za štiri športe. Tako je majhna telovadnica, ki so jo športniki (predvsem odbojkaiji) že pred časom „pre-rasli", od jutra do mraka polna. Resnb delo s pionirji in mladinci (trenerja Mrvar in Štor) je navzlic slabim razmeram za vadbo obrodilo lepe uspehe. Najmlajši so bili na slovenskem prvenstvu četrti, prav tako na državnem prvenstvu, nekajkrat zapored so osvojili naslov občinskih in dolenjskih prvakov, podobne uspehe pa žanjejo tudi njihovi klubski tovariši v mladinski konkurenci. Izkazali so sc predvsem letos na republiškem prvenstvu, ko so v A skupini z najmlajšo ekipo brez težav odpravili vse nasprotnike in s uvrstili v finale, na katerega se redno pripravljajo. Vzporedno /. odbojko pa se v Žužemberku razvija ta čas med mladino priljubljen šport - igra pod obroči. In tako v Žužemberku med obema disciplinama poteka nekakšna tiha vojna škodo športa. Povsem jasno je namreč, da imajo mladi Suho-krajinci, vsaj kar se tekmovalnih uspehov tiče, precej več možnosti v odbojki, kjer že dosegajo zavidljive uspehe. Bržkone ni iz trte izvita misel, da se dolenjsko odbojkarsko središče počasi, a zanesljivo iz Novega mesta seli v Suho krajino. Zakaj si potemtakem mladi igralci sami zapravljajo lepo priložnost? Konec koncev je le bolje, da ima majhno mesto eno močno športno vrsto. Dve slabi, kateri sestavljajo deloma isti igralci, zaenkrat namreč nimata možnosti za še večji uspeh. Najbrž razdvojenost igralcev ne bo prispevala k dvigu niti odbojke niti košarke. S tem pa ni rečeno, da morajo košarkarji obesiti copate na klin. Se zdaleč ne, saj imajo z novim nastajajočim košarkarskim centrom za Dolenjsko v Novem mestu lepe možnosti, da svoje znanje potem, ko bodo prerasli učiteljevega, utrjujejo pri poklicnem trenerju košarke v Novem mestu in igrajo za Žužemberk, najboljši pa v dolenjski reprezentanci. JANI./. Pl /EI.J in celjsko. Najboljši iz vsake sta se uvrstili v zaključni del, ki jybil letos v Novem mestu. V finale so se poleg Krke nekoliko presenetljivo uvrstile tudi mlade rokometašice Kočevja, iz celjske skupine pa Velenje in Šmartno. V prvi tekmi sta na parket pri-tekli vrsti domačink in Velenja. Trener Janez Štrukelj je najboljšim gostjam za začetek pripravil presenečenje, saj je na igrišče poslal večjidel mlado ekipo. Dekleta se niso ustrašile odgovorne naloge in ob koncu polčasa so vodile z zadetkom prednosti. V drugem delu igre pa so za Krko zaigrale najboljše igralke. Tokrat niso uresničile pričakovanja gledalcev niti trenerja. Igrale so počasi, v odločilnih trenutldh pa dokaj brezglavo. Tudi tokrat se je izkazal trener. S pogostimi menjavami je strl močan odpor Velenjčank. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Kočevja in Šmartnega. Mlade Dolenjke so imele v boju s ta čas drugo najboljšo ekipo v slovenski ligi le Novomeška zmaga V dvoranskem atletskem dvoboju sta se v Novem mestu srečali vrsti Novega mesta in Nove Gorice. V obeh kategorijah so zasluženo slavili mladi Novomeščani, ko so ponovno pokazali viden napredek, kar velja zlasti za mlajšo kategorijo pionirjev in pionirk, kjer sta se posebno odlikovala mlada Topličana Erjavec in Marčeva. Rezultati domačih - pionirke: 40 m ovire: 1. Kralj 6,9; 2. Pavlin 7,5; 40 m: 1. Kastelic 6,0; 2. Tek-stor 6,0; 3. Kraševec 6,1; 600 m: 1. Kastelic 1:41,9; 2. Marc 1:42,0; 4 x 115 m: 1. Novo mesto 68,7; 2. Nova Gorica 73,2; daljina: 1. Kralj 5,01; 2. Eržen 4,53; višina: 1. Hribar 1,50; medicinka: 1. Ramšak 9,73; 2. Spacal 9,45; skupne točke: Novo mesto 93,5 in Nova Gorica 47.5. Pionirji: 40 m ovire: 1. Dobravc 6,3; 3. Sega 6,7; 40 m: 1. Škrubclj 5,5; 1000 m: 1. Bajt 2:41,6; 2. Jure-jevčič 2:43,0; 4x115 m: 1. Novo mesto 62,8; 2. Nova Gorica 66,0; daljina: 1. Tratnik (Nova Gorica) 5,82; 2. Zadnik 5,68; višina: 1. Zoran 1,70; 2. Berger 1,65; 3. Pugelj 1,65; medicinka: 1. Poderžaj 11,62; 3. Štangelj 11,38. Končne točke: Novo mesto 89 in Nova Gorica 53. Skupne točke celotnega dvoboja: Novo mesto 182,5 in Nova Gorica 100.5. S. DOKL malo možnosti za uspeh. Navzlic temu pa so zaigrale zelo dobro, predvsem Jeričeva, Vardijanova in Malj-kovičeva. V odmor so odšle pri neodločenem rezultatu, v nadaljevanju pa so precej bolj izkušene gostje spretno izkoristile nekaj hudih napak Kočevk in dosegle zmago. Nato sta se za tretje mesto pomerili poraženi ekipi. Kočevke, utrujene še od prejšnje tekme, so se dobro upirale Velenjčankam in dokazale, da bi lahko že čez leto dni brez težav nastopile v najkvalitetnejši republiški ligi. V boju za prvo mesto pa je okoli 100 gledalcev videlo igro mačke z miško. Katastrofalen poraz Šmartnega je omilil Štrukelj, ki je poslal na igrišče vse rezervne igralke. Rezultati: Krka - Velenje 16:14 (9:8), Kočevje - Šmartno 11:17 (7:7), Kočevje - Velenje 26:19 (14:10) in Krka - Šmartno 26:14. (18:9). Za Krko so nastopile: Štrukelj, Hribar, Kastelic, Vencelj, Hodnik, Brajer, Hudoklin, Foršek, Svažič, Kostanjšek, Kobe, Mršnik, Kovačič in Golob. Za Kočevje: Štefanič, Maljkovič, Mišmaš, Vardijan, Hovar, Radosavljevič, Jerič, Turk in Benko. J. P. INLES-PRULE 32:22 S prijateljsko tekmo s Prulami so ribniški rokometaši začeli letošnjo sezono. Domači igralci so bili v tekmi precej boljši nasprotnik v obeh polčasih, izkazali pa so se zlasti v hitrih protinapadih. Trener Šilc meni, da je ekipa dobro opravila vse naloge, do začetka bojev v drugi zvezni ligi pa bodo nekoliko več pozornosti posvetili kondicijskim pripravam. In še zanimiva vest: eden od najboljših ribniških strelcev, Nikola Radič, seje poslovil od igranja. M. G. KAVŠKOVAIN KOČEVARJEVA V REPREZENTANCI Preteklo soboto so bile v Ljubljani izbirne gimnastične tekme za republiško pionirsko in mladinsko reprezentanco. Pionirke bodo prve dni aprila nastopile na turnirju republiških in pokrajinskih reprezentanc v Novi Gorici, mladinke pa zadnje dni marca v Murski Soboti, kjer se bodo srečale s telovadkami Železne županije (Madžarska). Ma-tejka Kavšek in Nataša Kočevar sta si v konkurenci petnajstih telovadk - mladink priborili mesto v republiški vrsti. Kavškova je bila druga, Kočevarjeva pa četrta, z manj uspeha sta nastopili Vanja Požar in Romana Jeršin. Jasna Dokl ni nastopila, ker se pripravlja na potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer bo sodelovala na dveh mednarodnih gimnastičnih turnirjih v Moskvi in Rigi (od 29. marca do 6. aprila). NOVO MESTO: REPUBLIŠKO PIONIRSKO SREČANJE Občinska Zveza prijateljev mladine Novo mesto, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Namiznoteniška zveza Slovenije in TKS Novo mesto pripravljajo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in v počasitev 35-letnice Zveze pionirjev Slovenije, 85-letnice Itovega rojstva, 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KP, 40-letnice ustanovnega kongresa Zveze komunistov Slovenije ter 25-letnice ZPM prvo republiško srečanje pionirjev in pionirk v namiznem tenisu. Na tekmo' vanju (v Novem mestu 9. in 10. apnla) bodo nastopile občinske reprezentance, sestavljene iz štirih igralcev in treh igralk, rojenih v letu 1962 in mlajših. II i? KAKO V NEDELJO? Odbojkarska nedelja bo Novo-meščanom prinesla & eno gostovanje, in sicer gredo k neporaženi Mežici, kjer se jim obeta poraz. Precej bolj zanimivo bo v Novem mestu. Krka se bo pomerila z Golovcem, dokaj močno ekipo, ki je doslej dosegla dve zmagi več kot Novomeščanke. Čeprav ima trener Janez Mohorčič ta čas težave s sestavljanjem ekipe, ker je skoraj polovico članic poškodovanih, bo najbrž do tekme vse nared. Celjanke bi morale v Novem mestu doživeti četrti poraz. Branik klonil drugič V 1. kolu spomladanskega dela SOL novomeški vrsti gostovali — Zmaga moške vrste in poraz deklet V nadaljevanju prvenstva v slovenski odbojkarski ligi sta obe novomeški vrsti gostovali. Dekleta so odpotovala na Ravne k Fužinarjevim igralkam, moška vrsta pa se je v Mariboru pomerila z Branikom. Po osmem kolu je Krka na šestem, Novo mesto pa na odličnem tretjem mestu. OBETAVNA VRSTA - Žužemberška mladinska odbojkarska vrsta - trenira jo Peter Štor - je ta čas med najboljšimi v republiki. Ker igrajo za ekipo v glavnem mlajši mladinci, bo lahko že čez leto ali dve tudi v članski konkurenci trd oreh za najboljša moštva. Na sliki: mladi odbojkaiji s svojim trenerjem. (Foto: J. Pezelj) FU2INAR- KRKA 3:0 (5, 3, 8) Novomeščanke so odšle na Ravne močno oslabljene, saj so manjkale kar štiri boljše igralke: Zevnikova, Bohova, Filova in Furlanova. Navzlic temu so proti najboljšim igralkam v ligi bolje igrale, kot kaže rezultat, izkazala pa se je predvsem mladinka Finčeva. Dolenjke so presenetile v tretjem setu, ko je domači trener pričakoval, da bo igro zaključil z rezervnimi igralkami. Krka: Rajer, Pilič, Forte, Fine, Ivanetič, Suša, Macedoni. BRANIK-NOVO MESTO 0:3 (8,11. 12) Novomeški odbojkarji so z Branikom igrali dokaj dobro. V začetku so sicer domačinom dovolili, da so povedli z 8:2, nato pso z odličnim blokom in dobro igro v polju Mariborčane povsem nadigrali, saj domačini do konca seta niso osvojili niti točke. Dobro ipo so ponovili tudi v drugem in tretjem setu, marsikateri njihov napad pa je prekinil pristranski sodnik z obrazložitvijo, da so igrali po mreži. Pri gostih lahko pohvalimo vse, le Vernig je večkrat po nepotrebnem razpravljal s sodnikom. Novo mesto: GoleS, Vernig, Gra-berski, Cotič, L. Babnik, Primc in I. Babnik. KRKA-VIC 3:0 (8, 9,15) Novomeške mladinke so v prvem kolu spomladanskega dela v boju z Vičem nastopile brez Zevnikove, toda njena odsotnost se tokrat ni poznala. Zaradi dobrih in rednih treningov so Novomeščanke igrale zelo dobro in Ljubljančanke so morale priznati njihovo premoč. Najbolj izenačena je bila tekma v tretjem nizu, ki so ga domače dobile na razliki. Stran uredil: JANEZ PEZELJ D0LENJS mm li VODNA BALETKA — Po fotografiranju sodeč je Janez Papež iz Kočevja navdušen opazovalec vodnih ptic, saj je za rubriko TISTI HIP poslal več posnetkov, na katerih race zganjajo vragolije na vodi. Janez je pri fotografiranju uporabil teleobjektiv, ki je za posnetke take vrste res primerno pomagalo. Za objavo smo izbrali posnetek race z razprtimi krili, za katero bi lahko dejali, da je prava vodna baletka, tako graciozno je dvignila telo in uvila vrat. Morda bo katerega od bralcev motila slaba ostrina konca peruti. Temu ni pomoči; konci peruti se pri mahanju gibljejo tako hitro, da je še tisočinka sekunde (čas, katerega še zmorejo običajni fotoaprati) premalo, da bi „ zamrznila" gib in ga ostro naslikala. Na manjših razdaljah se da neljubo ostrino take vrste odpraviti z elektronsko bliskalico, na daljših razdaljah pa je bliskalica brez moči. Fotografu preostane le, da poskuša srečo in ujame tisti drobni trenutek „mirovanja“ razpetih kril. (Po»en|f M lisi 0TH/2Pjp/T) ♦ Dolenjska globoko žaluje f ŽE V PETEK zvečer se je v mnogih dolenjskih krajih kakor blisk razširila pretresljiva vest, da je nenadoma umrl tovariš Mo-ša Pijade, predsednik Ljudske skupščine FLRJ. V soboto zjutraj so se na številnih ustanovah, uradih in drugih hišah pojavile črne in državne zastave na pol droga, v izložbah trgovin pa med cvetjem slike pokojnega predsednika. Že dopoldne so imeli nekateri kolektivi in sindikalne podružnice žalne komemoracije za pokojnim predsednikom. Smrt priljubljenega tovariša in spoštovanega heroja socialističnega delaje zavila vso Dolenjsko v globoko žalost. IN KAJ NAJ REČEMO o zadružniku iz Soteske, kije žaljivo napadel ves upravni odbor in ostale zadružnike, češ „saj samo goljufate in odirate kmete!“ Odkod, zakaj take besede? Morda zato, ker ni zadruga tudi njemu poškropila sadovnjaka, ker traktor ni mogel blizu? Ali mar zato, ker mu zadruga s skupnim denaijem ni popravila njegove poti? Sam pa ni storil koraka, da bi tako pot popravila vaška skupnost, ki jo tudi uporablja. Cernu valiti krivdo in neupravičene očitke na upravni odbor zadru-' ge? PRED LETI SO le v Suhi krajini poznali to nadlogo (divje prašiče) in so jeseni marsikatero noč prebili na straži za svoj že tako borni pridelek. Zadnja leta pa se divji prašiči v vedno večjem številu pojavljajo tudi tostran Krke, na njivah okoli Za-fare in Ajdovca. Ne uničujejo pa le jesenskih pridelkov, ampak tudi ozimino, ko rijejo za preostalim krompirjem po njivah. BREZ COPAT ne pustimo nikogar v telovadnico (novomeške gimnazije), ker je vstopnina premajhna, da bi mogli plačevati še snažilko. Poudaijam torej še enkrat, da je vstop zagotovljen vsakomur, ki prinese s seboj copate in ne uvaja neumestnih plesov Rock and Roli itd. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. inarca 1957) SVETU OKOLI NOVINAR - Med kandidate z a Pulitzerjevo nagrado, ki jo v ZDA podeljujejo za izredne novinarske dosežke, se uvršča tudi novinar, ki je v časopisu Colora-do Springs Gazette Telegraph objavil sestavek z naslovom „Havaji obkoljeni!" Sestavek je kratek, glasi pa se tako: „Havaji so z vseh strani obkroženi s Tihim oceanom." ŠKOTSKA - Na Škotskem so časopisi drugačni kot v ZDA, vendar je tudi v njih marsikaj zanimivega. Kot primer znane škotske varčnosti in smisla za prekupčevanje navedimo oglas, ki je izšel v časopisu Aberdeen Post. „Za polovično ceno odstopim zelo malo uporabljano grobnico s spomenikom. Ugodna prilika za mrtve, ki se pišejo McMerrick." MOJ ATA - V nekem moskovskem vrtcu je dala vzgojiteljica otrokom nalogo, naj narišejo, kaj dela njihov oče, kadar je doma. Večina otrok je narisala možakarja, ki leži na divanu ali bulji v časopis. NESPOSOBEN - Steve Calaghan iz odmaknjenih planin na Škotskem se je želel zaposliti, kar pa dandanašnji v Veliki Britaniji ni tako lahko. Ubogi Škot je begal od enega urada za nezaposlene do drugega, dokler ni obupal. Kupil si je pištolo (ne pravo) in uprizoril roparski napad v neko trgovino. Prodajalke njegove planinske govorice niso razumele, zato so se mu samo smejale. S prav tako malo sreče je poskušal tudi drugje toliko časa, dokler ni prišel v roke policajem in nazadnje sodniku. Sodnik pa je bil mU in mu je prisodil le dve leti zapora, ker je sodil, da je ubogi Škot kot kriminalec povsem nesposoben. ZDRAVLJENJE - Iranski posestnik se je lepo okrepil v bolnišnici, kamor je prišel na zdravljenje srčnih težav. Ko so ga ozdravljenega odpustili, ga je zadela kap. Ob odhodu so mu predložili račun za zdravljenje! NAVODILO - V kenijskem narodnem parku so na velikih drevesih narejene lestve, da se občudovalci lahko umaknejo morebitnim napadom. Ob lestvah stoji napis: „Če vas napade nosorog, splezajte 8 čevljev. Če vas napade slon, bo 14 čevljev bolj priporočljivo!" Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kjer ni temelja, ondi vse razpade (Slabo) se godi dandanes delavcu, a še sla-bejše godi se kmetu. Delavec ima svoj gotov zaslužek in, če varčno živi, že izhaja. Kmet pa večkrat pri najboljši volji ne more shajati, zato ni čudno, da gre posestvo za posestvom na kant. Svojih poljskih pridelkov sploh ne more prodati ali pa jih proda za malo ceno. Včasih pa tudi nima kaj, da bi prodal; pride povodenj, pride slana, pride pogubonosna toča in — kmet nima sam kaj v usta dati. Če hoče živež imeti, ga mora kupiti! A vkljub temu mora kmet še davke odrajtati, mora posle drago plačevati in za druge reči skrbeti. Naši državni poslanci nam lahko ta žalostni stan zboljšajo in ga tudi morajo zboljšati, če jim je blagor države na srcu, ker mi kmetje smo - temelj države. Kjer pa ni temelja, ondi vse razpade. (Letošnja) zima nam je bila mila, nič nam ni bilo hudega. S sv. Gregorjem nastopili smo tako zvano kmečko spomlad, in kaj lepo sc je tudi ta pričela; dal Bog, da bi /.mogli vse letne čase tako hvaliti. Kmetuje se po Dolenjskem prav pridno; koliko sveta so to zimo prekopali, regolali, kamna očistili. Le zanikarneži so mirovali. Tičji rod se pridno glasi. Škrjanci, ščinko-vec, strnadi veselo prepevajo. Tudi slavček bo menda kmalu tukaj. (Na Koroške m) je izvoljen nemški nacijonalec. Vedno tužna majka korotanska. (V imen u) podpirane mladine izrekam prisrčno zalivalo za blage darove. Drznem pa se vnovič mladinoljubečim rojakom našo napravo toplo priporočiti. Troški so doslej nad 200 goldinarjev več nego navadni dohodki. .Nekaterim dobrotnikom bi bilo morda mogoče poslati kaj žita ali krompirja; lepo jih prosim, naj se spomnijo naših dijakov. Veliko dobrote bodo storili podpiranim, pa tudi jako ustregli podpisanemu dr. Jos. Marinko. (I/. DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1807) NEPISMENOST Mrtve knjige 23 milijonov nepismenih Američanov — Mladina Združene države Amerike so dežela, kjer so ljudje najprej lahko gledali redne programe na televizorjih, je dežela, kjer se rojeva najmodernejša tehnologija, dežela, Iger gredo stroški za izobraževanje v vrtoglave višine, ter. dežela, kjer natisnjenih časopisov, revij in knjig 23 milijonov odraslih prebivalcev ne more brati, ker so v bistvu nepismeni; poznajo sicer črke, a napisane besede ne znajo prebrati in je ne morejo razumeti. Ta podatek, kije pred nekaj leti osupnil Američane, je naravnost katastrofalen, saj funkcionalna nepismenost, kakor to imenujejo, pomeni resnično zavoro v družbi, kjer ima informacija in komunikacija tako veliko vlogo. 23 milijonov odraslih Američanov ne zna prebrati navodil na škatlah ali konzervah, ne zna izpolniti prijav, ne zna prebrati napisov. Številka je toliko grozljivejša, če vemo, da je študija iz leta 1975 pokazala, da sodi v to število kar polovica nezaposlenih v starosti od 16 do 21 let. Ob vsem tem pa je po mnenju demografov le 1 odstotek prebivalstva duševno toliko nerazvit, da se resnično ne more naučiti brati in pisati. Zanimiv je podatek, da je poskus v tovarnah Colt Industries pokazal, da nacionalni programi izobraževanja pripomorejo tudi k storilnosti. V omenjenih tovarnah je bilo do 15 odstotkov delavcev nepismenih. Ko so jih naučili pisati in brati, so začeli bolje delati in se na splošno počutili srečnejše. Kljub vsem naporom, ki jih vlagajo v izobraževanje, ostaja kar petina Američanov nepismenih. . Pust ne bo minil „Pust je minil in odkrili smo vse maske," se je v torek zjutraj Žej'rančkov Bo-štjanček hvalil v krčmi. Bil je še toliko trezen, da je pristavil: „Fantje, rečem vam, da pridejo za Veseljem resni časi." Komaj je to izrekel, prisopiha skozi duri Lukčev Miha in zavpije: „Bencin se je podražil!" „Na, zdaj pa še to," so zavzdihnili vsi na en mah. V hipu so bile pozabljene vse zgodbe in nezgode letošnjega pustovanja ko so ves teden drug drugemu razlagali, kako so se našemili, da jih nihče ni spoznal, pa spet o drugih, koliko so zaslužili. Najbolj cenjena maska je bila letos v zdravniški halji. Zlepa ali zgrda so morali ljudje dati pregledati zdravje in plačati z novci. Saj veste, starost in zdravje gresta redkokdaj vštric, pa so imeli kmečki ljudje vsaj za pusta v vsaki vasi svojega zdravnika, ko ga še v Mišjem dolu v ambulanti zadnje čase redko vidijo. Eni ljudje so pred šemami zaklepali duri, da se ne bi nalezli dobre volje, drugi so jih vabili noter, da jim za-pojo in zaplešejo po stari navadi, ter jih potlej obda rovali. Na žalost je zdaj vse več takih šem, ki malo pojejo, pa brž hitijo zgolj pobirat novce, kot ponekod dimnikar, od hiše do hiše. V Ponikvah so imeli gručo mejačev. Kar na cesti so postavili carino in niti miš ni ušla skozi. Od vsakega so izterjali zlepa ali zgrda, kolikor se jim je zahotelo. Tudi mene so skubli: za kobilico posebej pa še za živinski list in klobuk širokih krajev. Še mojemu velikemu nosu niso verjeli, pa so v njem iskali mamila, v žepih pa angleško sol. 'Eikole je slab ducat šem v dopoldnevu namolzel pol milijona novcev, toliko, kot marsikateri delavec dobi za trdo delo v dveh mesecih. ..Desetaka dobiš, če se odkriješ," je bilo pogosto slišati, tako kot vse leto, ko se skrivamo z a popravljenimi cenami in paragrajl, vendar ne za pusta, za novce. MARTIN KRPAN No* 'VM' • sf _____ Zlati stafilokoki so preživeli poskus, v katerem so bili podvrženi tritisočkrat večjemu pritisku od normalnega. Žive, kjer ni mogoče živeti Že dolgo je znano, da so v gejzirih odkrili mikroorganizme, katerim vročina vode (75 do 90 stopinj) ni onemogočala življenja in razmnoževanja. Šele v zadnjem desetietju pa se strokovnjaki bolj načrtno ukvarjajo s preučevanjem vpliva izjemnih okoliščin na žive organizme. Sovjetski strokovnjak A. A. Imšeneski je proučil, kako so se mikroskopsko majhni živi organizmi obnesli v brezzračnem prostoru, pod hudim pritiskom, pod vplivom žarčenja UV žarkov, v izredno nizki temperaturi, v vročini ipd. Namen teh raziskav je bil ugotoviti, kakšni problemi čakajo bodoče osvajalce vesoljskega prostora, ter seveda ugotavljati skrajne meje življenja. Poglejmo nekaj primerov, ki kažejo, da je živa snov izredno prilagodljiva in odporna. V jamah Tihega oceana so našli mikroorganizme: v globini ll.OOO metrov so prenašali grozljiv pritisk 1100 kilogramov na kvadratni centimeter. Spermatozoidi obstanejo tudi pri temperaturi — 269 stopinj, medtem ko jajčeca nekaterih vodnih živali prežive brez škode dolga obdobja v breztežnostnem prostoru. V brezzračnem prostoru bacil simplex ohrani neokrnjeno sposobnost oksidiranja glukoze. Po izrednem pospeševanju, ki so ga morala prestati jajčeca gliste, so se v normalnih pogojih razvila kot običajno. Praživali parameciju ni prav nič škodilo 2537 angstremov UV žarkov. Avto: 21. stoletja? Vprašanje, ki je ^ kako aktualno: Bomo skušali prilagoditi prome^ obratno? Ne sama mesto, tudi London, Oslo in ostala mesta se jo z enakimi problem1' njem prornctnil' v0^ govore podatki m odgovori? . , V številnih mestih je« tako daleč, da so vožnji ni, če lahko po uri vo tove, da njihov štev' kakšnih 15 do 20 k . več. Še hujši je P° leta 1973 motorna vo» dan izpf‘ m »i 'prejšnje križanke - "O sr >. | .. tim S 0 L 0 B 1 F e A R. € s & o S A T v i S L A pr A R. A 0 A A R A U T N N Sl B R. O c K. .. L A k. 1 t L - ». M' «> 0 T !£■ A R K A “ p A f*. i r .... A i r 4 T L i V A •M T i L ta O N .... S L A A 1 P A - T A R A s TABORIŠČE PlJf&IEN prgišče misli Madridu vsak zrak n reko 356 ton e monoksida,, O* igj >*A£f "S‘"'8 ^ tako je zgrešeno pred 1 daštevUomotornJvo^l s e ne da ni C. BOYER v leto vanna. iNeg ^ se je neki strasti VCJS‘h - Zra lahko leta biti v nii na evropskih kovnjakov lahko le^J^J ®Wen, čakujemo " dvojni porast aviu.u--merjavi z letom 197U, * vs, našteli 65 milijonov. Takšne in podobn ^ joče številke so mes v nji F. NIETZSCHE s° bili nesmrtni. S. J. LEC GL MESTO GANE DANEU PRAVO' SLAVNI [duhovnik PRESTOL PRITOK SENE fin min USKI 60MIN' (KOSTANJ 1_____________ FINSKO OTOČJE DL .KRALJEVO (BIVALIŠČE PORAST NUJNI SEST DEL PREHRANE] ~W PIJAČA jPANTER | VODNA 2IVAL REKA V SZ PRSI JOP Gum -J.------- 1 »DUŠA EPOPEJA IT REKA RIJEKA 2MI1L VRSTA SHRAMBE INDZEN. OBLEKA TM IFNSK KA OS. ZAIMEK VEČNI POPOTNIK TERMIN EVR. GORSTVO jim ni dovolj samo kljun ere živali uporabljajo predmete v svojem okolju kot pripomočke za opravila sveta mnogih strokovnjakov je človeka iz živalskega tako i^ji v luč mislečega bitja prav delo. Antropologi človeka t Spoznaj°- ali so odkrili fosilne ostanke praopic ali lan kam’ v bližini najdišča odkopljejo kakšno orodje. Obde-^ 'nislegn,L.U!*ca,-?elc'ra, nož ali igla. vse to jasno priča, da gre pa je Ve|.f *tje. Žival ne pozna orodja v tem pomenu. Vendar _ predmete ^ Presenetljivih primerov, ko živali znajo uporabljati brez škodljivega delo^l Vs ni ,ll! orodja- Čeravno sami „orodja“ ne izdelujejo, še da ali je to rešitev? ^0 P°meni zn!kJUCenabltka. mnenj o tem, ali uporaba predmetov V naših mestih se želeji avtomobilov še vedno' spravile v dirko za ^ lnejšim prevoznim * zatekli k enostavne] ^ ^ vam. Primer Sin] mnogim za z; zmedi so se uprli na inko ki hočejo na cesto ^ vaden, a proi dokaj MK* jkoiznak< i — «ioa , Pan'eti pri živalih ali ne. ^ Pr6U 5so7bU‘r,1Jenja 111 navade ži- ^io Upora! ®P0 števUo Pr'če- falskih wsteh°d7a" Pri.različ- !Ja Predmetnv m . nJe Je UP°-i^gence a,}J znamenje in- okolju ??način Prilagajanja v * živali w Pora predme-L8?11 okolja ^'Je Pagode zahtevo sibl vprid pa okolje sPre' ntfd 10.15 in vozijo manj _J osebe v avtomobilu _ poprej dobiti dodjto ljenje, ki pa sta,n^n »4 nemške marke na da • ^MISELNI ki so last podjetij, F ^i AMERIŠKI odšteti kar 8 mar k- $ ^ BRGLEZ repi so pripomogli’ j| tisočletjih .. „o stevlio V* isr*teMS singapurskih cest^oO0. $ naprava, ptica «eaa «-UUU^ krt pravi feem»'d^r. Štorklja in dni n° UDorJkr -Cr vodne Ptice 5.kljunP0^N° dolge noge in P%Ji° k° te' 35.000 na vsega mo še rešitev rnestt» ^ francoskega Besancon^ vsem vozilom PreP, 7 hod skozi mesto o ' pj ure, za tranzitna zgradili obvoznico- ^ji go so pač prevzel* J f mini avtobusi. M°g ^ vi* novomeški mes^1I.fi{ilnO v takšnih ukrepih & dolino dri ’,klrur5ke“ Posege ž ^ Tcm n« treba tankim taf1' Drugače pa je sAPtiVošči do^0m’.ptico’ W si >nia ? n®a taW '°gaj mrče’ ali žolna ^una’ kot ®a ‘UQjem» «Jina, si pomaga z D. H. Morse je preučeval navade ameriškega brgleza in odkril, da uporablja ptica kosce trdega lubja ali močnejše luske z borovega stebla kot vzvod. Kos luske vtakne v razpoke v drevesnem lubju in pritiska nanj z vseh koncev, vtika na različnih mestih, dokler del lubja ne odleti stran. Ko to opravi, odvrže ameriški brglez „orodje“ in se loti mrčesa na oguljenem delu. MRAVLJE ŠIVILJE Tropske mravlje ekofili grade svoja gnezda iz listja na način, ki mu je težko najti primero v živalskem svetu. Pri gradnji se poslužujejo ličinke, ki izloča svilo, kot svojevrstnega šivalnega stroja. Ko grade gnezdo, najprej mravlje delavke zvlečejo liste skupaj. Ce je potrebno narede prave majhne verige, da lahko potegnejo dva lista skupaj. Medtem ko nekaj mravelj drži lista skupaj, pa druge pobirajo svilo, ki jo izločajo ličinke v čeljustih drugih mravelj, ter z njimi zlepijo lista. Tako šivanje je zelo zapleteno opravilo, pri kate- rem mora biti delo vseh mravelj dobro organizirano in koordinirano, prav tako pa zahteva tudi sodelovanje ličink v mravljinčji družbi. Na Galapagosih, otočju, ki slovi od časa, ko je oče razvojne teorije živalskih vrst Darwin tamkaj opravil vrsto raziskav, živi tudi nenavaden ščinkavec. Njegov kljun je oster in dolg, kar primeren za vbadanje. Galapagoški ščinkavec podobno kot detli pleza po drevesnih deblih gor in dol ter si išče hrane pod lubjem. Vendar pri tem opravilu ne uporablja samo kljuna. Galapagoški ščinkavec najprej prebode drevesno skorjo, potem si poišče 10 do 20 centimetrov dolgo kaktusovo bodico ter z njo beza v odprtino, dokler ne izžene izpod lubja kakšne žuželke. Potem jo hlastno požre. Orodje, kaktusovo bodico, ob vsakem opravilu odvrže. ŠIMPANZI LOVE MRAVLJE S šimpanzi v ujetništvu je človek opravil že lepo število poskusov, v katerih je opica pokazala precej iznajdljivosti. Tudi opazovanja v naravi so pokazala, da se šimpanzi poslužujejo različnih predmetov za svoja opravila. Van Lavvick-Goodallova in A. Kort-landt sta opazovala te opice v naravnem okolju. Oba sta na različnih koncih Afrike opazila podobne navade v obnašanju. Šimpanzi radi uporabljajo slamice za vrtanje po nosu in manjše vejice za čiščenje zob. Uspešno pa uporabljajo tudi močnejše palice, kadar žele povečati kakšno luknjo ali odgnati nevarnega vsiljivca. Palico znajo uporabljati tudi v lovu na mravlje. Lawick - Gooda-llova poroča, da je opazovala večkrat, kako šimpanzi pridejo do mravelj. V mravljišča vtaknejo palico, počakajo nekaj časa, nakar jo potegnejo ven in obližejo mravlje, ki so se nabrale na koncu palice. To početje opazujejo mlajši šimpanzi in ga posnemajo, sprva z malo uspeha, kasneje, ko odrastejo, pa bolj spretno. Vrsta afriškega kragulja uporablja kamne, da razbije nojeva jajca. Kamne spušča iz kljuna na jajce toliko časa, dokler lupina ne poči. co? Miki Muster Janez Trnov ZA OČETOM VASA ZGODBA POLETNO JOTRO Odsevi zvezd še spe med cvetlicami, kresnice že ležijo v travi. V mrakotno jutro vdira modro nebo, cvetja se drži vsa milina nočnih sanj. Po prostoru razlita rosa se blešči, speče cvetje objemajo prvi sončni žarki. Mavrične puščice sonca se skozi meglice vpijajo v tla. Z očmi, priprtimi od nočnega spanca, strmim v razsvit jutra. Ščemeča svetloba mi jemlje vid. Jutranji glasovi predirajo hladni gozdni zrak. Prvi ptičji spevi se oglašajo: taščica, pogorelček, stržek, glasovi, še s samoto obloženi. Jutranje ožarjeno sonce me vsega prevzeme. Čudovita mreža luči mi burka vse čute. Slišim dih cvetja, še potopljenega v mehkobo jutra, in oglašanje živega lesa. Tudi vonjave lesne trhlenine mi dražijo nos. Zlata vlakna sonca se razpletajo z drevesa na drevo, z grma na skalo, daleč do gozdne jase. Jutro se razcveta v sončen dan, da zažare zaplate gozdnega mahu in na drevju vsi lišaji. V zraku svetel prah: hotljiva sapica raznaša pelodov prali, nešteta oplojena nova življenja. Uho je v hipu polno ptičjih glasov, v zraku črtasti liki plešočih mušic. Začudefte oči gledajo v oživljeni gozdni svet. Po tleh se vije sveža sled gozdnega lazarja: na od rose vlažnem panju so letnice minljivih let. Veter nežno razpenja pajčevino. Okolica Jelenovega studenca je potopljena v globoko tišino gozdnega molka. Prek sončne poti leže senčne piramide visokih smrek. Zrak, ki ga izdihavam, se zgosti v meglico. V oči me peče jutranji hlad. Neskončni mir izžareva sleherno tako jutro: visoka trava valovi kot mehna griva. Bos stopam po mahu, neslišno kakor v čudoviti katedrali. Nežna pajčevina me poboža po obrazu. Družba hroščev in kobilic giblje cvetje. V drobljenju kitic se v grmu oglaša pogorelček. Gozdna vaza, jelov panj in praprot v njej. Lišaji dolge samotnosti vise na smreki. V reki debel zablodi moj pogled, višina jelk mi polni oči. Gost hlad počasi razblinja sonce. Dišeča perla, vsa v belem, kot topla rokavica pokriva tla. S cvetlicami pretkana trava zeleni. Med prstnimi odtisi prenekateri tihi pomen. Zrak je napet od pričakovanja: vzgib perutnic med drevjem, šumen spust, šoja kriči, kraguljev žvižg. Izpod kamna puhti prepereli vonj lesa, med vlažnimi vejami leze slepec. 9išim pridržani dih, veverica je odskočila iz veje. Zimzelen med skalami je ves živ, cvetoč. Srakoper se budi iz spanja, na trn pripeti hrošč še trepeta. V socvetju cvetlic sedi čebela vsa omamljena od noči. Kot brez teže mušice letijo po zraku. Na zrcalni površini Jelenovega studenca drsi vodni pajek. V odblesku rosnih kapljic se vidi moja sled, vtisnjena v svežo zemljo. Lučka ob poti tiho razliva svoj sij, sveti meni samotnemu. Lesketajoča se pajčevina kot pravljična tančica pokriva mlado smreko. S tihim šumenjem se oglaša tudi bukev. V negibnem miru leži bel kamen, ves z mahom n eni arka luč sonca obliva jutranje počesane jelke. V .k-o p 'jačo razprostrti sončni žarki vsrkavajo roso s cvetic. In zopet: spreletavanje ptic, živahno gomazenje mravelj, vonj ciklam, kar vse me vedno znova in znova omamlja. Široko odprte oči mi strmijo v prečudni gozdni svet. Krvavordeče barve se prelivajo po skorji smreke. Srebrn-kaste kapljice barvajo lapuhove liste: nebeška mana pada na tla. V lesu odtis obraza, mravlje lezejo po njem. Grlica gruli, nakostrešena še od noči. Glas stržka se oglaša iz preperelega kupa vej. Neštete perutnice režejo zrak. V tišino pogreznjeno drevje molči. Na samotno, okostenelo belo sušico trka detel. Komarji mujkajo v dremotni jutranji mir. Vsa drhteča se iz rose razkriva osa. Glas oddaljenega srnjaka pretresa jutranji zrak. Dišeča voljnost dima se razblinja med smrekami. Lapuhovi listi, kristalne gozdne vaze, čakajo na rosni napoj. Vdih v svež gozdni zrak je kakor poljub. Osenčena tla, iglice in zavese smrekovih vej so okrašeno plesišče. S tihim šumenjem na rahlo godejo kačji pastirji. Drobna in nežna gozdna miška viha brke. Črne mravlje letajo po zraku, se usedajo v travo m strižejo peruti. Tlesk, s smreke pade storž na tla, rjav in naježen. Moje srce je polno lučk rose, izgubljenega vetra, marjetic, šmarnic in čebel. V topel gozdni zrak prihaja nov poletni dan PETER VOVK --ja ,nirr;°. S prepl^' J*' a k*r zmotil >n P 5nJe W ^ m0gel ni našel P begff' 1% uJel si pravočasno je Jfprhu- ga ogledal- j, l,. _ tarji, eden ^ p$ napadaj« ” jiWi, Kor. hu “* "> jjJradi * Sesajo »Kaj pa počenjaš, da si me prebudil?« sc je tedaj nejevoljno oglasil Bojan. — »Netopirja sem ujel,« je ponosno povedal Zoran, počenil k bratu in mu ga pokazal. Seveda tudi Kunija ni manjkalo pri ogledovanju ponočnjaka. Ovohaval ga je kaj neprijazno in ko je Zoran malo preveč razklenil prste, ga je 2 gobcem pograbil za glavo in mu jo strl, . Tako se je z naglo in nepričakovano vampirjevo smrtjo končala ta nočna dogodivščina, je dečka poučila, da tudi v tako dobro zgrajeni kolibi nista popolnoma varna pred nepovabljenimi obiskovalci. Ker se je zunaj že pričelo svetlikati, sta vstala in odšla k reki, kjer sta se umila. Kuni, ki ju je kakor vedno spremil, ni hotel v vodo; samo napil se jc je. liit I Maj, narcise, pomlad. . (Foto: Peter Vovk) 1*«TA m sTitf Dežurni poročajo Mikaven zaboj Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na 6 mesecev zapora, pogojno za 1 leto, Borisa Planinca, 21-letnega trgovskega pomočnika iz Vrbine pri Krškem. Fant sc je oktobra 1974 neko noč vinjen vračal domov in opazil ob poti buldožer, na njem pa zaboj z orodjem. Ker je razno orodje potreboval doma za popravljanje mopeda, je odstranil obešanko, pobral iz zaboja orodje in za nameček vzel še kanto z bencinom ter naredil za 1.500 din škode. Miličniki so ga kmalu izsledili in Planinc je priznal ter vse vrnil podjetju Hidroelektra iz Zagreba. Na sodišču so upoštevali, da je bil prvič pred sodniki, da je bil mlad, nepremišljen in še vinjen povrhu, zato so mu tudi izrekli pogojno kazen, ki pa še ni pravnomočna. •■••■•■■■■■•■■■•■■■■■■■•■•■■h- Število večje, teža pa ne Mladoletniki, ki so lani zašli na stranpota, so največ posegli po tujem premoženju- denarju, jestvinah in kolesih z motorjem NAPIS NI DOVOLJ! V eni : od proizvodnih dvoran IMV • so z napisom sicer opozorili : na nevarnost, vendar pa je v j takih primerih potrebnih še : vrsta drugih ukrepov za var- j stvo pri delu. Na območju UJV Novo mesto je v minulem letu 223 mladoletnikov zagrešilo 169 kaznivih dejanj. V primeri s prejšnjim letom je postalo število mladoletnih delinkventov za 30 odst. večje, vendar pa po teži kaznivih dejanj in načinu storitve mladinski kriminal ni zaskrbljujoč. Med mladoletniki, ki so sc pregrešili zoper zakone, je bilo tudi nekaj otrok. V občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje so mladoletne osebe zagrešile 9 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, največkrat pa so segale po NAD ŠENTRUPERTOM GORELO - 5. marca popoldne je nastal požar na pašniku, poraščenem z grmovjem, na površini 1 hektara v bližini vasi Hom. V bližnjih vinogradih so ljudje delali in opazili ogenj. Začeli so takoj gasiti in preprečili, da niso plameni zajeli zidanice, v kateri je bflo spravljenega več ton sena, ter obvarovali tudi borovce. Do ognja je prišlo ob otroški igri ... KURJI TATOVI NE SPIJO - V noči na 9. marec je bilo iz kokošnjaka Franca Zupančiča v Soteski ukradenih 9 kokoši. Tat je to noč obiskal še kumik Ane Bradač v isti vasi in odnesel tri kure in tri zajce. Ob perjad pa so bili tudi Fifoltovi v Drenju, kjer je zmanjkalo kar 11 živali. V čigavih ponvah se je ukradeno cvrlo, še ugotavljajo. NEDOVZETEN ZA LEPO BESEDO - 9. marca ponoči so prometni miličniki med Novim mestom in Otočcem hoteli ustaviti osebni avto, ki ga je vozil 29-letni Drago Predo-vič iz Novega mesta, vendar ni ustavil. Še isto noč so ga spet zasledili v Novem mestu. Dali so mu pihati balonček, ki je pozelenel, vzeli pa so mu tudi kri za preiskavo. Miličniki so mu prepovedali nadaljevati vožnjo, pa tega ni upošteval. Ob 3.30 so ga tretjič dobili za volanom. Ko so ga ulovili, se je še nedostojno obnašal, zato so ga pridržali. GROZIL S TEPEŽEM - 10. marca zvečer so novomeški miličniki odpeljali iz hotela Kandija 28-let-nega Marka Mušiča iz Novega mesta. Razgrajal je, nadlegoval natakarico in grozil z batinami. VES DAN JE BIL TEČEN -11. marca zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Živka Šakanoviča iz Novega mesta. Že dopoldne je nadlegoval goste v kavami Metropol, izsiljeval pijačo in razbil kozarec, tako da so gostje zapuščali lokal. Miličniki so ga opozorili in ga napotili domov, ampak čez čas je spet rogovilil v Metro-polu. V ekspresni restavraciji je od strežnega osebja grobo zahteval pijačo, zato so poklicali miličnike, ki so ga odvedli. RAZGRAJAL NA VEČ KRAJIH - 12. marca zvečer so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 35-letnega Ludvika Kovačiča z Belega griča. Razgrajal je na več krajin, nazadnje pa še v stanovanju znancev v Starem trgu. Moral bo še k sodniku za prekrške. KJE JE AVTO? - 13. marca zvečer je nekdo izpred gostilne Miler v Črnomlju odpeljal fička s preizkusno tablico, last Ludvika Soberja iz Črnomlja. Avto iščejo. Opozarjanje se enkrat konča Sodišče združenega dela je dalo prav tovarni IMV, ki je postavila pred vrata nepoboljšljivega izostankarja in alkoholika Miroslav Karaš, doma iz Metlike, zaposlen pa v novomeški tovarni avtomobilov, je na sodišču združenega dela iskal pravico. Vložil je predlog za presojo odločitve odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ki mu je 14. decembra lani izrekel ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Po domače rečeno: zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti so ga odpustili. Karaš je bil prepričan, da se mu je zgodila krivica, sodišče pa je v postopku ugotovilo, da v IMV niso ravnali nezakonito. Ugotovljeno je bilo, da je Karaš večkrat neopravičeno izostal z dela, trikrat je dobil javni opomin, pa ni nič zaleglo. Odklonil je zdravljenje proti alkoholizmu, pa kar naprej ponavljal „plave“. 24. maja lani se je med delovnim časom tako napil, da ni bil sposoben delati. Nadrejeni je to opazil in ga poslal domov, ker Velika ikoda pri verižnem trčenju 11. marca dopoldne je Obrad Rajčič iz Aleksandrovca vozil tovornjak s prikolico po magistrali proti Zagrebu. Pri Čatežu ga je dohitel osebni avto in voznik mu je med prehitevanjem pomahal, naj ustavi, češ da ima okvaro. Voznik osebnega avta je odpeljal dalje, tovornjakar pa je res ustavil. Še preden je postavil varnostni trikotnik, je za njim pripeljal osebni avto Alojz Kavčič iz Ljubljane, nato pa še Leon Predalič iz Grosupljega, ki je vozil tovornjak. Za temi sta bila še avtomobilist Anton Meke iz Šmarja in tovornjakar Miroslav Bogdanovič iz Trstenika. Vsi navedeni so ustavili, ko pa je p-ipeljal Zdravko Bricelj iz Sent-peira s prikolico, je trčil v stoječi avtomobil in ga porinil dalje. Prišlo je do verižnega trčenja, pri katerem je bilo za 254.000 din škode, pa tudi nekaj lažjih poškodb in prask. bi bil v primeru poškodbe on odgovoren. To so smatrali v kolektivu za hudo kršitev delovne dolžnosti in so mu izrekli ukrep prenehanja lastnosti delavca, vendar pogojno za dobo VELIKA SKODA V KRŠKEM 4. marca odpoldne se je zgodila nesreča na cesti Vrbina — Krške. Tovornjak je vozil Atis Žanič iz delavskega naselja jedrske elektrarne, in blizu Vrbine ustavil. Za njim vozeči kolega, ki je prav tako šofiral tovornjak, Jusuf Unkič, pa je vozil prehitro in ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je v Zaničev kamion in nastalo je za 100.000 dinaijev škode. IZSLEDEN PRI OTOČCU 11. marca popoldne je Koprčan Niko Bendra vozil z avtom proti Zagrebu, pri Štefanu pa ga je prehiteval tovornjak s prikolico in ga med srečanjem zrinil ob varovalno ograjo. Voznik tovornjaka je po nesreči pobegnil, vendar so ga že pri Otočcu izsledili. Bil je 41 -letni Marko Kne-ževič iz okolice Belega Manastira, ki je naredil za 8.000 din škode. NESREČA S POBEGOM 11. marca popoldne je bila pri Družinski vasi nesreča, ki je povzročila za 50.000 din škode, ranjen pa je bil tudi Novomeščan Jože Furlič. Krivec nesreče je pobegnil, vendar so ga pri Čatežu dobili. To je Peter Mueller, star 30 let, iz Nemčije. Nemec je vozil za kolono vozil, naenkrat pa se je odločil prehitevati na polni črti. Zapeljal je že mimo dveh avtomobilov, ko je naproti pripeljal avtomobilist Jože Furlič iz Novega mesta. Ta se je Nemcu umikal na skrajni desni rob, pri tem pa zapeljal na bankino. Avto domačina se je večkrat prevrnil čez nasip in pristal na travniku. r~ Četudi si organi, ki vodijo postopke, prizadevajo, da dobe za pravilno ugotavljanje dejstev čimveč materialnih dokazov (listine, predmete, sledove, prstne odtise), so dostikrat priče edine, ki vedo povedati o dejstvih, pomembnih za odločitev v določeni zadevi. Zato procesno pravni predpisi obvezujejo obča- povračilu stroškov v kazenskem in pravdnem postopku; ta predpis se ustrezno uporablja tudi za nepravdni in izvršilni postopek. Priče imajo pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za hrano in prenočišče in do povračila za izgubljeni zaslužek. Potni stroški obsegajo povračilo za prevoz z najcenejšimi darsko dejavnost. Osebe, ki so na delu v organizacijah združenega dela, dobe nadomestila za osebni dohodek pri svoji delovni organizaciji. Sodišče pa jim da potrdilo, koliko časa so se zamudile. Na podlagi takega potrdila ima njihova delovna organizacija pravico do refundacije. Pri odmerjanju povračila za izgubljeni Povračilo stroškov za priče ne, da so se dolžni odzvati vabilu (dolžnosti prihoda) in, če ni z zakonom drugače določeno, tudi pričati (dolžnost izpovedbe). Če pa priča, ki je bir povabljena, ne pride in svojega di pnci .________________r_____ be). Če pa priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, se sme odrediti, da se na njene stroške privede s silo,-sme pa tudi kaznovati z denarno kaznijo in naložiti povrnitev stroškov, ki jih je povzročila s svojim izostankom. Če priča noče pričati, pa se sme najprej kaznovati z denarno kaznijo in celo zapreti toliko časa, dokler ni pri volji pričati, vendar največ mesec dni. Priče se vabijo s pismenim vabilom in se v njem tudi opozorijo na posledice neopravičenega izostanka in na pravico do povračila stroškov. Do kakšnega povračila stroškov imajo priče pravico? Pri odmeijanju povračila stroškov, ki gredo pričam, upošteva sodišče določila zakona o kazenskem postopku, zakona o pravdnem postopku ter na teh zakonih temelječega pravilnika o rednimi prevoznimi sredstvi (avtobus, železnica). Samo izjemoma se sme priznati priči kilometrina, in to tedaj, če gre za pot, na kateri ne vozi redno prometno sredstvo. Stroški za hrano in prenočišče se priznajo priči samo, če je morala zaradi vabila ostati izven svojega prebivališča več kot 8 ur, oziroma če je prenočevala. V ta čas se šteje čas, ki je bil potreben za pot v kraj, kjer jc bila priča zaslišana, in za vrnitev. Višino stroškov odmeri sodišče po krajevnih cenah. Priče torej nimajo pravice do dnevnic. Zato se tiste priče, ki se niso zamudile zaradi zaslišanja več kot 8 ur, neutemeljeno pritožujejo, če jim sodišče ni priznalo stroškov za hrano ali celo dnevnic, saj bi ravnalo nezakonito, če ne bi postopalo po pravilniku. Pravico do povračila za izgubljeni zaslužek imajo priče, Id so v delovnem razmerju, kmetje, obrtniki in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno ali gospo- zaslužek ostalim pričam pa sc upošteva izgubljeni čas in poklic. Te priče olajšajo odmero, če prineso s seboj kakšno listino, iz katere bo razviden njihov dnevni promet ali zaslužek. Priče morajo zahtevati povračilo stroškov takoj po pričevanju. Zato mora organ, ki vodi postopek, poučiti pričo, da ima pravico do povračila stroškov, in jo opozoriti, da izgubi to pravico, če ne bo pravočasno zahtevala povračila stroškov. Ta pouk in izjavo priče je treba zapisati v zapisnik. V kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplača stroške za priče sodišče iz svojih predračunskilvsred-stev, medtem ko v postopkih zaradi kaznivih dejanj po zasebni tožbi in v drugih postopkih praviloma tisti, ki jc predlagal njihovo zaslišanje. Končni obračun pričnin jc odvisen od izida oziroma uspeha strank v postopku. Stefan Simončič enega leta. Tudi zadnjo priložnost je Karaš zapravil s tem, da je med pogojno odpustno dobo spet izostal. Izgovarjal se je sicer na zobobol, vendar je sodišče menilo, da je bil končno izrečeni ukrep s postavitvijo pred vrata zakonito izpeljan. Opozarjanje in poprejšnji ukrepi samoupravnih organov niso nič zalegli, zato so se poslužili najostrejše možnosti — odstranitve z dela. Sodišče združenega dela je Karasu te dni izdalo zavrnilno odločbo, vendar ta še ni pravnomočna. Po nesreči ima spremenjen značaj Pred sodiščem nesreča s 3 mrtvimi in 3 ranjenimi 33-letni Avdi Zečir iz Gostivara je nedavno pred novomeškim okrožnim sodiščem dajal odgovor za hudo nesrečo, ki se je zgodila 13. junija 1974 ponoči pri Korenitki. Posledice so bile izredno hude: trije mrtvi in dva hudo ranjena, krivec sam pa je utrpel take poškodbe, da je postal invalid prve stopnje. Psihiater je celo ugotovil, da se mu je po nesreči spremenil značaj. Obtoženec je sicer vse priznal, vendar se ničesar ne spominja. To mu je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča tudi verjel spričo izvedenskega mnenja. Ugotovljeno je bilo, da je vozil osebni avto iz Nemčije proti domu, pri Korenitki pa je neprevidno prehiteval. Najprej je v levem nepreglednem ovinku prehitel nemški avto, nato še enega, takrat pa je že prihajal naproti avtomobil z ljubljansko registracijo. Prišlo je do silovitega trčenja, po katerem sta na kraju nesreče obstala dva avtomobila popolnoma razbita; eden iz ljubljanskega avta je bil na mestu mrtev, dva sopotnika pa sta še isti dan v bolnišnici podlegla poškodbam. Hudo ranjena sta bila še dva sopotnika, medtem ko je bil voznik Zečir prav tako težko ranjen in ima tudi trajne posledice. Vse to so pri odmeri kazni upoštevali in obtožencu prisodili dve leti in pol strogega zapora, izrekli pa so tudi ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. .J NOVOMEŠKI PAJK - Odkar je prepovedano parkiranje v severnem delu novomeškega Glavnega trga, kaznujejo kršitelje tudi /. odvozom, kajti prostor je sedaj namenjen le za parkiranje avtobusov. Tako so v sredo ponoči naložili „sto-enko" in jo odpeljali v Ločno, kjer je dovolj prostora za parkiranje. — Kje je moj avto? (Foto: Janez Pavlin) tujem premoženju. Kar 64 odst. vseh mladoletniških dejanj spada v to kategorijo. Predvsem so otroci in njihovi malo večji pajdaši pod 18. letom segali po tujem denarju, zamikali so jih tehnični predmeti, včasih pa tudi jestvine. Kraje ponijev - koles z motorji so bile precejkrat ugotovljene. Ko so ugotavljali socialni sestav mladoletnih stranpotnikov, se je izoblikoval podatek, da jih je največ iz vrst nekvalificiranih ali nezaposlenih delavcev. Izstopajo težave mladih ob dokaj hitri industrializaciji agrarnega območja, tega pa ne spremlja ustrezen razvoj šolstva. Po posameznih občinah so imeli po podatkih UJV Novo mesto tako sliko mladoletniškega kriminala: v občini Črnomelj je 32 mladoletnikov zagrešilo 21 kaznivih dejanj. V Metliki je 16 takih oseb storilo 11 kaznivih dejanj, v Novem mestu 135 mladoletnikov 107 kaznivih dejanj in v občini Trebnje 38 mladoletnikov 30 kaznivih dejanj. Podatki za več let nazaj pa kažejo, da se mladostnik navadno znajde pri nepoštenih poslih, če so družinske razmere slabe, ne gmotne, ampak čustvene. 1 razrahljanih družin, iz diu®a *®J holikov iz družin, kjer se p10 ^ ^ pehajo za denaijem in m c ^ vzgojo, najpogosteje zaidejo stranpota. vse o Dolenjski v Dolenj KONJ SE JE SPLAŠIL 8. marca je Franc iz Repč pri Trebnjeni Globodolu kupil konja® z njim vračal domo • cesti od Gor. -jši Repčam je naproti P P* kolesar z motorjem. J . se je splašil in zbežal Za seboj je P01^ ^ novega gospodama, ..j, vajeti preko ramena- .J Udovča vlekel kakih metrov. Udovč je o cesti nezavesten, koiirr^ vaščani prijeli. Hudo P* dovanega Udovča s0 peljali v bolnišnico. KANDIJA: TRK V KRIŽIŠČU -7. marca dopoldne je Milan Sajovic iz Predoselj pri Kranju zapeljal s tovornjakom iz smeri Žabja vas na Partizansko cesto, ko je z mosta pripeljal po prednostni cesti Franc Luzar iz Zapuž pri Šentjerneju. Prišlo je do trčenja in škode, ki jo cenijo na 6.000 dinarjev. NOVO MESTO: UBOGI STARI MOST - 8. marca popoldne so po novomeškem mostu vozili avtomobili v koloni. Med drugimi sta bila tudi Novomeščana Ratomir Pešič in Milan Rotar, za njima pa Anton Ale-šnik iz Vel. Poljan priSkocjanu. Kolona se je ustavila, Alešnik pa ni pravočasno pritisnil na zavore in se je zaletel v Rotarjev avto in ga porinil naprej v Pešičevo vozilo. Škode je za 5.000 din. RATEŽ: PRISTAL V VSEKU -Novomeščan Marjan Malus je 8. marca popoldne vozil z osebnim avtom od Šentjerneja proti mestu, pri Ratežu pa ga je začelo zanašati. Zdrknil je v jarek, zapeljal v vsek in obstal na strehi. Škodo cenijo na 5.000 din. Vozniku ni bilo nič. NOVO MESTO: ZAPRL JE POT - Novomeščan Nikola Dančulovič je 8. marca popoldne vozil avto od Novega trga proti Cesti komandanta Staneta. Ko je zapeljal na prednostno cesto, je zaprl pot avtomobilistu Janezu Erženu iz Novega mesta. Pri trčenju je bilo za 10.000 din škode. 5 * ŽA: EDEN V BOLNIŠNI- CO - ueo Kavšek je 10. marca popoldne vozil avto od Vavte vasi proti Soteski, pri samopostrežni trgovini v Straži pa je v križišče pripeljal z avtom tudi Dušan Petkovič iz Splita. Zapeljal je kar naravnost in zapri Kavšku pot, zato je prišlo -do karambola. Kavšek sc jc pri trečenju poškodoval in je bil prepeljan v bolnišnico, gmotne škode pa je za 30.000 din. DVOR: PREPOZNO - Anton Mohar « marca popoldne vozu * ^ap| Žužemberka proti Dvoni- ^ vozil tovorni avto tjje«r Grguras iz okolice Viiu > v stoječi tovornjak m 10.000 din škode. ovtffl TRNOVEC: v . NARAVNOST - Karel vega mesta je J L »fig proti ^ osebni avto od Metu^l^j* mu mestu. V ovinku p zapeljal naravnost in streho. Škode je za 15- NOVO MESTO: ČEZ CESTO - Obrha je 12. marca PnKLtaJ po Cesti komandanta W Mij je nenadoma stekla fi«* # na Marija Pugelj z Mimi peči. Avtomobffl^s« zaviranju žensko podrl. n I odpeljali v bolnišnico. RATEŽ: - Ljubljančan Martin osebi^Pn marca popoldne w0veinu5i od Šentjerneja P^j^val tI$j t Pri Ratežu je l »J 1 naproti pa J® P Gor!^ * Novomeščan Alojz »a sta Učili, pn poškodovali Gon*" Kt J potnika Mira f ' sinček Boris 13.000 din. Gmotne IX otcj*0 RODINE: TRK ^/Ljldg njem - 13. Marjan Gričar z v vozil osebni avto o Dol. Nemški v«. V**«?« proti pripeljal avto' :e Cfi Mole. Med srečanje® zaneslo in jc pnslo slcdica pa je za gmotne škode. nedoloteP & „SOP" Krško, TOZD IKON Kostanjevica na Krki, Svet za medsebojna razmerja, razpisuje naslednja prosta delovna mesta za 1. ELEKTRO PROJEKTANT 2. KONSTRUKTER III 3. KV PLESKAR 4. VEC KV KLJUČAVNIČARJEV 5. VEC KV KLEPARJEV Pogoji: hizk^n,‘ Pod 1. inž. elektrotehnike z 2 letoma delovnin elektrotehnik s 5 leti delovnih izkušenj. ■ pel° Pod 2. strojni tehnik s 3 leti delovnih izkuse mesto je v Ljubljani. Pod 3., 4. in 5. triletna poklicna šola ustrezne smeri- Za vsa delovna mesta je poizkusna doba 3 mesece- vbd utMovnu mesia je poizkusna uuuu ^ ^ jp *• • ^ Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih P°9?gp" Kr njepisom naj kandidati pošljejo na naslov: . TOZD IKON, aNJEV' Svet za medsebojna razmerja, 68311 KOSTA Krki. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave ra*P' Smo to možnost pozabili ? O poravnalnih svetih zad-nLCaSC.b°lj ma^° slišimo, še P nekaj leti pa so ravno ti ®uu stojo ^ ni,u ,ra?reševali spore med in Wi' ^od taka razlika nnr, i° sPl°h imajo Poravnalni sveti, je bilo prvo BovoriTp’ katere8a Je od’ Mra^} , Avsec, tajnik M- i ega sveta Pri novo‘ krajevni skupnosti. Te letn °Pravlja že dvanajsto dobro pozna m sedanje razmere. leta Ji K0 smo prva raSjf1 sodelujem pripona mZ. Wetih’ P° trikrat naval; Zasedali in obrav-smo sP.0re med občani, 1977 h od Jeta 1974 do °Praviti z vsega sed-zadevami. Kolikor tega pri-ker so voUn; niso se več dTJ?*0 Pričkati ^n^oman’2jetd0 ltga Pn‘ 'Hla zato. kor «n ’lj Složni, Pompmk FncKati za ne-«tud?tnoe«Vari-Do?aja pa že — pa Qa tam, kjer se tudi br ^P^Htijo, gredo livot aMS0,diSče 311 pa k uteho * katerim je v stranka J xmora nasprotna ; t0ve stroške ^ advoka' Vaših P3, so uspehi asedanj in posredo- „Že od nekdaj dobri. Večino spornih zadev uredimo s poravnavo in tudi pri nazadnje obravnavanih je bilo tako.“ - Za kakšne sporne zadeve pretežno gre? ..Prevladujejo izrazito osebne zadeve: obrekovanja, tudi za kakšno klofuto je že šlo, nekaj stanovanjskih sporov, neupoštevanje hišnega reda, medtem ko je motenje posesti prevladujoč motiv spora šele v zadnjem času. Zaradi obrekovanj in žalitev ljudje pri nas ne iščejo več toliko pomoči.“ - Ali so se kot stranke v letih vašega sodelovanja pri poravnalnem svetu pojavljali kot stranke ljudje obeh spolov ali je bila tudi glede tega kakšna razlika? „Kot sprte stranke so pri obrekovanjih in žalitvah največkrat nastopale ženske, medtem ko so moški sprti predvsem zaradi motenja posesti." - Ali se z reorganizacijo krajevnih skupnosti v Novem mestu obetajo spremembe tudi pri poravnalnih svetih? „Imeli bomo 11 krajevnih skupnosti in ravno toliko poravnalnih svetov. Občani bodo imeli vso možnost posluževati se teh samoupravnih organov za poravnavo sporov, kar je zanje brezplačno in vsekakor ugodnejše, kot za vsako malenkost iskati pomoč in pravico na sodiščih, ki so tako preobremenjena z delom. To pot ljudje še vedno lahko uberejo, če pred poravnalnim svetom, ni mogoče doseči sprave.“ RIA BAČER Novi dom bo za vse Krajani se pripravljajo na gradnjo gasilskega doma ZANIMIVO TUDI ZA MLADE - V tovarni Krka so za 8. marec z zanimanjem poslušali pripoved bork dekliške čete Loškega odreda, posebno še ker je šlo za osebne izpovedi in domač pogovor. (Foto: R. Bač er) Komaj štiri leta obstaja gasilsko društvo v Ajdovcu, že imajo motorno brizgalno s priključki, precej druge opreme ikupljeno je zemljišče za gradnjo društvenega doma. Pri načrtovanju gradnje pa so upoštevali širše potrebe kraja. Tako so predvideli prostore za kulturne prireditve in lokal, ker pogrešajo trgovino. Vrednost celotne investicije je po predračunu 1,900.000 dinarjev. Ajdovski gasilci in drugi krajani, žužemberška krajevna skupnost, domača zadruga in kulturna skupnost Novo mesto ter občinska skupnost za varstvo pred požarom bodo zbrali in prispevali denar. Domači gasilci se že lahko postavijo s tem, da imajo zemljišče in lokacijsko dovoljenje, nabavili so nekaj materiala in imajo gradbeni načrt s potrebnimi soglasji. Gradbeno dovoljenje bo kmalu izdano. Krajani so navdušeni in so pripravljeni prispevati denar in prosto- voljno delati. Sami bodo opravili večino težaških del pri kopanju temeljev in pri nadaljnji gradnji, razen tega bodo darovali les in opravili prevoze. M. S. RAZSTAVI NA OS GRM 10. marca, ko so bili na grmski osnovni šoli roditeljski sestanki in govorilne ure, je vodstvo v avli šole pripravilo razstavo pedagoške literature za starše. Večino strokovnih knjig, ki so bile na ogled, si starši lahko izposodijo v šolski knjižnici. Učenke višjih razredov pa so razstavile ročna dela, ki so jih naredile v okviru krojno-šiviljskega krožka ter krožka za vezenje, ki ga vodita zunanji mentorici Spela Doljak in Marija Udovč. Številka ena: nagrajevanje po delu Sindikat je v kolektivih dolžan voditi bitko za nove odnose in uvedbo nagrajevanja po delu - Kaj je z „bolniško", s produktivnostjo in izobraževanjem ob delu? „Imamo premalo usposobljenih sindikalnih funkcionarjev, odtod strah pred odločnejšo politično akcijo,“je med drugim dejal Franci Borsan, predsednik občinske sindikalne organizacije, na četrtkovi konferenci, ko je ocenjeval minulo delo. Sindikalno delo, gledano v celoti, je sicer napredovalo, toda ponekod so bili razrešeni izvršni odbori in posamezni delegati. Opaziti je bilo škodljiv pojav, da so izvršni odbori organizacij sindikata ali pa kar predsedniki teh organov poosebljali organizacijo in v njenem imenu sprejemali stališča in odločali o vsem. Pa tudi med poslovodnimi organi in nekaterimi funkcionaiji v družbenopolitičnih organizacijah ni bilo razumevanja za novo vlogo sindikata. Posledica teh in vrste drugih vzrokov je, da se prepočasi spreminjajo stari odnosi in uveljavljajo načela zakona o združenem delu, v katerega javno razpravo in razlago je ravno sindikat lani vložil največ truda. Prva in najvažnejša naloga sindikata v novem obdobju je bitka za oživitev lepo zapisanih členov novega zakona in predvsem za uveljavitev nagrajevanja po delu. Uspehi na tem področju bodo pomenili boljše gospodarske rezultate, ker bo delavec več mleti v prazno sestankovanje in sprejemanje stališč, marveč uspehe in stabilizacijsko obnašanje pri ni^^nih'^' obč«nski konferenci ZK Uv°dnem referatu ^rijliMki *robi* nc A iniA "«iim 8o v Novem mestu so govorili ' ^Oju 7atJPodarskih vprašanjih na domačem terenu in o ures-Kotj^^0"30 združenem delu. ^vljenC!;5 ‘2ČrPnem in dobro pisal Janez Slapnik, sekretar komite-vnH« _ j3j smo ianj dosegli na področju go- spodarstva nekaj uspehov. Medtem ko smo v prizadevanjih za zmanjšanje stroškov precej napredovali, nismo dovolj ostro napovedali vojne ostalim slabostim: majhni produktivnosti, slabi organizaciji dela, slabim medtozdovskim odnosom itd. Tudi Zveza komunistov ni bila dovolj učinkovita. V osnovnih organizacijah je aktivnost komunistov dostikrat usmerjena le v sprejemanje stališč in sklepov, malo pa jih je, ki te sklepe uresničujejo. Prav tako so v osnovnih organizacijah ZK premalo kritični in preveč zadovoljni, premalo so zavzeti in v razpravah se oglaša navadno isti krog ljudi. „Glasno in jasno moramo povedati vsem komunistom, ki vidijo vlogo ZK v zaprtih partijskih okvirih in v oblastniškem obnašanju, da ne ravnajo prav,1* je poudaril sekretar Slapnik. „Ti morajo svoje poglede in prakso naravnati na sodobno vlogo ZK v združenem delu.“ Prav tako so podčrtali, da tudi nc gre v nedogled pozivati komuniste na aktivno delo v sindikatih, v SZDL in v društvih. To ni klic neznancem, marveč povsem znanim osebam, zato bi jih morali pozvati, naj dajo obračun svoje politične dejavnosti v okolju, kjer žive in delajo. Kot je povedal razpravljalec Marjan Simič, je položaj novomeškega gospodarstva po zaključnih računih za leto 1976 vse prej kot rožnat, čeravno je bistveno boljši, kot je kazalo v devetmesečnem obdobju. Zaskrbljujoče je, da nismo ustvarili in porabili toliko, kot smo predvidevali. Ce bi šlo tako naprej, bi utegnili ogroziti celoten srednjeročni razvojni načrt. Medtem ko v minulem letu lahko štejemo med ugodne znake izvrsten izvoz in izboljšanje likvidnosti, pa povzročajo skrb izgube. V novomeški občini znašajo te (brez železniških) 65 milijonov dinarjev. V devetih delovnih organiza- vodovodnega NoiJP3 bodo mH°i-Vasi Gorcnji Kot. T"adalJ?vali naprej S & 1 Dvora »-it k. Speljana N, rt Polofitev ®toJ'h Preganja S ^ b°do bh?Vl ta V P0m>adansui^0 kmetovalci fj£aiJE ODPRL - Le akcija za boljše gospodarske porabi cijah, ki imajo primanjkljaj, pa je zaposlenih 2.600 ljudi. Na preveliko porabo in škodljive vplive takega ravnanja je opozoril zlasti Avgust Avbar. Varčevalna politika je premalo udomačena in s stroški ter vsakovrstno porabo še vedno ravnamo tako, kot da ne gre za naš dinar. Precej kritike je bilo na račun dogovoijenih in podpisanih skupnih vlaganj, ki so se v več primerih izkazale za obljube brez vrednosti. Konferenca je sprejela sklepe o konkretnih nalogah SZDL, sindikata, občinske skupščine in drugih, predvsem pa kajpak komunistov. Obenem so postavili zahtevo, naj nekdo uresničitev nalog sproti prever-ja.“ Vsem je bil všeč izrek, ki smo ga slišali na tem zasedanju: „Ne smemo več mleti v prazno, sicer se bodo kamni obrabili, moke pa ne bo.“ RIA BACER odprtino ri J v Veliki ie ceste> W Pelje Miam prc- 1 sta najprej po , SM.i nc bi kd° 1 uPnost pa jobokra-t>t>, kamenjem ^>%voDV2ORU so dobile S5«*, krajevna evna ,00 N jjH ^CCetn “ju 111 IZ SO QnPn^ufcm,>erku. ^•^ijiltt ^ montažna G- VIi p0skrblii.„ v samem StesJsissas M. S. z osebnim dohodkom zainteresiran zanje, hkrati pa si bo sindikat pridobil avtoriteto, ki mu gre. O tem je govoril zlasti Franc Pureber, predsednik medobčinskega sveta sindikatov. Na konferenci so omenjali še vrsto vprašanj, katerih obravnava sodi v sindikalno delo. Tako naj bi pretresali vsak v svojem okolju odsotnost z dela, zasledovali naj bi gibanje produktivnosti in omogočali ljudem izobraževanje ob delu. Posebno naj bi se zavzeli za zaposlene, ki jim še več kot polovica let manjka do pokojnine, nimajo pa končane niti osemletke. Delegati so načeli vprašanje zemljišč in komunalnega urejanja, ki je pereče zlasti v mestu. Kritično je bilo ocenjeno delo kulturnikov v organizacijah združenega dela, kajti sppa je bilo imenovanih 66, zavzetih za delo pa se je pokazalo komaj 18 teh ljudi. Brez dlake na jeziku so i o ponekod slabi kvalite-: prehrane. R. B. VODOVOD V SUSICAH? Krajani Gornjih Sušic, Dobindola in Vrduna so se odločili, da v kratkem napeljejo vodovod v navedene kraje. Vsako gospodinjstvo bi za navedeno investicijo prispevalo 8.000 din. FRANC MARKOVIČ BORKE MED DELAVKAMI Na nenavaden, vendar privlačen in slavnosten način so v novomeški tovarni zdravil počastili 8. marec. Dopoldanska delovna izmena je normalno potekala, ob 12. uri pa so skladišče spremenili v dvorano, kjer so imele zaposlene tovarišice v gosteh borke dekliške čete Loškega odreda. Kot gostje so bile še posebej povabljene borke in vdove padlih borcev iz kolektiva in iz krajevne skupnosti Ločna. Na pobudo domačinke in znane družbenopolitične delavke Dragice Braniselj-Rome je prišlo do srečanja z nekaterimi tovarišicami dekliške čete, ki je bila tudi edina v sestavu slovenskih partizanskih enot. Med ganljivim pripovedovanjem doživljajev in spominov so bile vmes točke kulturnega programa v izvedbi Krkinega pevskega zbora in šolarjev. Bo lanski uspeh ponovljen? Pri gradnji stanovanj je vse manj težav z denarjem, vse več pa s prostorom - Lani smo plan graditve stanovanj presegli za 32,7 odst. Zastoj pri komunalnem opremljanju zemljišč je eden glavnih razlogov, da v novomeški občini ne gradimo še več. To so poudarili 7. marca na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v Novem mestu. Delegati BOLJŠA ELEKTRIKA Pred dnevi so delavci novomeškega Elektra končali dela pri ureditvi električne napeljave in postavitvi transformatorske postaje v Občicah za prebivalce te in okoliških vasi Starc žage in Podturna. Celotna investicija je veljala nekaj nad 1,000.000 din, krajani pa so k tej pridobitvi prispevali še svoj delež bodisi v obliki prostovoljnega dela, bodisi s podaritvijo drogov ali denarja. F. M. BILTEN KAJ, KAKO? Člani konference mladih v krajevnih skupnostih pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto so minuli torek pripravili obsežen bilten ,,Kaj, kako v osnovni organizaciji ZSMS v krajevni skupnosti". V biltenu so mladi, med njimi člani Centra za obveščanje in propagando, z zgoščeno in razumljivo besedo napisali poglavja o mladinskem delu. Prva številka je že pošla, v kratkem pa bodo izdali še nekaj glasil, ki so jih mladi, kot kaže pošla prva številka, pogrešali. ^ so imeli na voljo tako izčrpne in pregledne podatke, da se ni bilo potrebno v razpravi o lanskoletnem poslovanju dlje zadrževati pri posameznih poglavjih. Očitno je, da je bilo leto 1976 v gradbenem smislu eno najbolj plodnih. Medtem ko je bil plan graditve družbeno najemnih stanovanj komajda uresničen, smo pri gradnji solidarnostnih stanovanj presegli pričakovanja za 32 odst., pri gradnji zasebnih hiš pa celo za 74 odst. Prav tako je bilo v preteklem letu enkrat več sredstev za investicijsko vzdrževanje hiš kot v letu 1975. Večja popravila so bila opravljena na 134 hišah, v katerih je 1.432 stanovanj, ali na 70 odst. vseh stanovanj, s katerimi gospodari samoupravna enota. Slaba stran na področju stanovanjske dejavnosti pa je mrtvilo v hišnih svetili in pri stanovanjski samoupravi nasploh. Program stanovanjske graditve za leto 1977 kaže, da bo spet dovolj interesentov za nakup stanovanj, vendar bo nad tri četrtine novih stanovanj majhnih. Dvosobnih stanovanj sploh ne bo, pač pa 72 garsonjer, 34 enosobnih stanovanj, 54 enoinpolsobnih in 46 večjih, vendar so največja trisobna stanovanja; takih bo le 20. NEKATERE DAVČNE SPREMEMBE Z novimi odloki, bodo v novomeški občini oproščeni plačevanja pristojbin za uporabo javnih cest kmetijski traktorji in njihovi priklopniki. To naj bi bil delež občinske skup čine pri prizadevanjih za pojpeSc-vanjc sodobnega kmetijstva. Po drugi strani so spremenili odlok o davkih občanov. Gre za manj-Je spremembe, nastale zato, da bi bili davki v novomeški in sosednjih občinah čimbolj uskla-deni in da nc bi bilo več tolikih razlik. Tudi te spremembe se nanašajo predvsem na kmetijske zavezance. Delegati so poudarili, daje pomanjkanje zemljišč za gradnjo čedalje večji problem, zato naj bi stanovanjska skupnost z drugimi zainteresiranimi poskrbela predvsem, da se to uredi. Menili so, da bi bilo potrebno čimprej izdelati načrte za pozidavo novega mestnega predela, predvidenega na Ragovem. Novomeška kronika AVTOMOBILSKI KAOS OB BOLNIŠNICI - Vsakotedenska podoba Partizanske ceste je z obiskov v novomeški bolnišnici vsakomur dodobra znana: vzdolž ceste, po pločnikih, tudi nasadih, se bohotijo kupi nagrmadene pločevine, ki pa, kot kaže, niso nikomur nič mar. Le pešci se spotikajo obnje. Hoditi po cesti ni namreč nič kaj prijetno, toda druge izbire Novo-meščan ob nedeljah nima. NEZASLUŽENA POHVALA -Mladinci iz Šmihela so v Novomeški kroniki poželi nezasluženo pohvalo: proslavol za dan žena so namreč organizifali mladi iz Rcgerče vasi. Pa nič zato, prihodnje leto so torej na vrsti mladinci iz Šmihela, zapisali pa bomo Rcgerčane. Velja? JE ENA PREVEC? - Novomeški smetarji imajo pa včasih kaj čudne muhe, je ondan modroval neki Novomeščan. Pred hišo imamo postavljene tri posode za smeti, izpraznijo pa samo dve, medtem ko tretjo pustijo polno. Pa nc, da tudi ti delajo na normo!? DOBILI SMO NOGOMETNI PARK - Že lep čas je tega, kar je Bpvomcška mladina dobila novo zabavišče. V parku pri avtobusni po-ttaji sc je namreč , .zasidral" avtobus, razgrnil plahto, podnjo pa stojijo igralni avtomati za nogomet. Da sc zadnje čase tukaj kar tre mladine, je odveč zapisati, morda samo opazka staršev, ki bi raje videli, da se njihovi otroci izživljajo ob igranju s „pravo“ žogo na pravem mestu. PET NOVOROJENČKOV - Pet novomeških očetov je prejšnji teden ponosno dvigovalo čaše na zdravje .družinskemu prirastku1'. Med njimi je bil tudi naš novinar Matjan Bauer, ki je tako postal očka skoraj štiri kilograme težkemu Marku. Poleg Dubravke Bauer pa so prejšmi teden rodile še: Alenka Budna iz Koštialo-ve 5 a - Andreja. Zdenka Kostadi-novska iz Kettejevega drevoreda 36 - Emilijana, Breda Novosel iz ulice Pod Trško goro 56 - Janjo in Jožefa Kovač iz Ragovske 6 -Matjaža. „POPLAVA“ SUHOROBARJEV - Ponedeljek na novomeški tržnici ni prinesel nobenih novosti. Suhorobarjev in kramarjev se je tokrat kar trlo, njihova vsiljivost pa je mnogokrat prekašala vse meje. Sicer pa so bile cene sadju in zelenjavi takele: za merico regrata in motovilca je bilo treba odšteti 5 din, solata je veljala 10 do 12 din kilogram, pomaranče 12, banane 10,50, korenje 8,50 din. Opazna je bila razlika med ceno jabolk, ki so jih na stalnih stojnicah prodajali po 10 din kilogram, kmetice pa po 8 ali celo 5 din. Ena gospa je rekla, da bodo morali v Straži ta teden okrepiti frizerske zmogljivosti, ker bo v Novolesu javna televizijska oddaja „Mi med seboj“ ... ~ >7. marca 1977 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI UST 15 Splošno gradbeno podjetje IMOVO MESTO TOZD MEHANSKO-KOVINSKI OBRAT, vabi k sodelovanju: 1. VEC ELEKTROMEHANIKOV, 2. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, 3. AVTOMEHANIKA ZA OPRAVLJANJE TEH NIČNIH PREGLEDOV. Pogoji za sprejem: 1. končana poklicna šola elektro stroke, 2. končana poklicna šola kovinske stroke, 3. končana poklicna šola avtomchanske stroke ter opravljeni izpit za tehnične preglede. Pri izbiri imajo prednost kandidati s prakso. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi oglasa. ,0^00^ S* isa-span ugt]D=g$J3Ml -HITRO - ENOSTAVNO -POCENI • GRADITE Z isa-span ZIDAKI bled TELEFON: 1064) 77 - 384 lesna industrija ftibfianeka c.32 64260 bled LICITACIJA! GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV Izklicna cena din 1. Zgibni traktor CARRARO — tigrone 765 60.000,00 2. Dvigalo HIAB 193 10.000,00 3. Fakturni stroj SUPERMETALL 4.000,00 4. Dve baraki 1.000,00 Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo 26. 3. 1977 ob 8. uri v upravi GG Novo mesto, Gubčeva 15. Na izlicitirano ceno se zaračuna razen pod točko 1. še prometni davek. Pred pričetkom licitacije se položi 10-odst. varščina. Traktor si lahko ogledate na Agroservisu v Žabji vasi, dvigalo v TOZD Gozdarstvo Črnomelj, fakturni stroj v upravi podjetja, baraki pa v Mrzlih dolinah nad Sotesko. TOZD Zdravstvni dom Novo mesto razpisuje licitacijo za odprodajo avtomobila fiat 750 sanitet. Licitacija bo dne 21. 3. 1977 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor pred stavbo Jenkova 1. Slovenijales Lesna industrija TOZD IN KOP - Kočevje Reška c. 15 razpisuje licitacijo za odprodajo 1) OSNOVNIH SREDSTEV 2) VZORČNIH IZDELKOV Licitacija bo 18. 3. 1977 ob 10. uri v prostorih podjetja. PROSTA DELOVNA MESTA! Kmetijska zadruga „KRKA" Novo mesto, TOZD Agroservis Žabja vas razpisuje prosti delovni mesti: a) BLAGAJNIKA b) OBRAČUN OD IN FAKTURIST POGOJI: srednješolska izobrazba ekonomske, administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj oddajo prošnje do 30. 3. 1977 na naslov: KZ „KRKA" Novo mesto - TOZD Agroservis, Žabja vas. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA »GRADNJA” ŽALEC GRADITELJI! GRADITELJI enodružinskih hišic, vikendov, uporabniki peči do 8.000 “ POZOR! IGM „GRADNJA" Žalec, proizvajalec kvalitetnih dimnikov SCHIEDEL, je pripravila za vas nov izdelek: SCHIEDEL DIMNIK SCHIEDEL DIMNIK 13,5 CM ZA PECI DO 8.000 KAL. Z ZUNANJIMI MERAMI 29 x 29 CM. Varčujte tudi vi z energijo in sodelujte pri zaščiti našega okolja. Uporabljajte naš SCHIEDEL dimnik, ki je prilagojen pečem za vse vrste goriva. Kupite ga lahko v vseh prodajalnah gradbenega materiala. PROIZVODNJA IN PRODAJA IGM »GRADNJA", ŽALEC, Aškerčeva 4, Enota PGM Latkova vas pri Preboldu Telefoni: Žalec 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 Latkova vas: 722-027, 722-078 VHODNA VRATA. NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA l« Slav fcbm NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPS^ KVALITETE - zahtevajte prospekte - prepričajte se v poslovalnica s stavbnim pohištvom lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska & telefon:064-77384, trgovina 7794 telegram:lip bled telex:34525 yu Hmc p IZŠEL JE ✓ VSE VRSTE UGANK NOVA IGRA: SUPERD0 TESTI IN KVIZI ^ VESELO IN NAPETO NAGRADNE KRIŽANK® ŠALE, REBUSI STRANI ZA NAJMLAJS*- - 64 STRANI ZA 10 ^ I V< * jgjliže Dobrniču ^vni vod suhokranj-vodovoda že do Železnega jjodaijeno vreine", kot ime-nekateri tople dni letoš-so delavci grosupelj-*^K-0munalnega podjetja, ki dovoda grad«]0 kr r . knežje vasi do i> Okoristili za polagajo V torek, 8. marca, so ? Uakom preizkušali tesnje- l^3njend,rVOVOdU’ ZgrajC' 'llav?0^3 ■CirU Adamič 2 '»d dn J116"'’ da bodo ^avni peljali , "ca aprila lahko raz- vrstne JI ° DobnJiča> če bo fonemi jeno- V ekjPi Je ' ftojeo, m et delavcev. Imajo layj\ ™mee treba. Pone- hati c* ce*° P° dvakrat mi-vajeni *Cjr Ra so teSa dela že bodo 7io am*ž ‘n tovariši ne 4eea J3 P°zabili dobrepolj- Močvirjem opravka še z * Prildm^u' ra<*‘ kopali za svo-Rft»krog HiS“ seveda ni Uudi. „To jim kler ne Dri!etujemo dotlej, do-emo blizu z glavnim šlo vse po »oložen do se pač mudi ne tudi , ?vanja v°de, zaradi posevkov." A. Ž. Jako I. ’etuni- ki ur!ai:P0 dogovoru z JaJ° ta vprašanja. ODPRTA VRATA — Za novo Donitovo tovarno — tozd Tesnila je vedno dovolj zanimanja. 8. marca si je proizvodnjo ogledalo 57 članov šentjemejskega Društva upokojencev. (Foto: Železnik) Vsa tovarna pri izobraževanju Donit izobražuje svoje delavce — Šele letos bo zaokrožena proizvodnja v novi tovarni v Veliki Loki — Dodatni stroji do maja Izdelovanje avtomobilskih tesnil ni enostavno. Zato je Donit — tozd Tovarna tesnil v Veliki loki namenil za program iizobraže-vanja delavcev 310.000 dinarjev. V sodelovanju s trebanjskim cen trom za izobraževanje so pripravili poseben program, ki zajema vse proizvodne delavce. lep? Takšna „šola“ marsikoga preseneča, vendar se bodo uspehi nedvomno pokazali čez čas. Zato nikomur ne sme biti žal prostih ur za to. Prvi del izobraževanja bo končan konec marca, ponovno pa se bo nadaljevalo v jeseni. Splošni del, ki vključuje med drugim obravnavo novega zakona o združenem delu in spoznavanje internih aktov, je enoten za vse. Po skupinah, kot opravljajo delo v proizvodnji, obravnavajo tudi ožja strokovna vprašanja. LETOS BOLJŠE ODKUPNE CENE ZA KUMARICE Pri trebanjski Kmetijski zadrugi pričakujejo letos boljše odkupne cene za kumarice. Površine, zasajene s to vrtnino, so se občutno zmanjšale. lani jih je bilo še 15 hektarov, letos jih bo predvidoma le osem. Zadnji dve leti sta bili za pridelovalce izredno neugodni. Ponekod je nasade v polni rodnosti prizadela toča, ponavadi je pritisnila še suša in hladno vreme, kar vse je močno zmanjševalo pridelek. Pospeševalna služba želi spodbuditi pridelovalce, da bi površine, zasajene s kumaricami, povečali v občini na 15 do 20 hektarov. Za letos so si v tej mladi tovarni zastavili zahteven proizvodni načrt. Lani so realizirali 60 milijonov, letos predvidevajo skok na 105 milijonov dinaijev. Šele letos bodo tovarno tudi dogradili, kot je bilo predvideno po programu. Z novimi stroji, ki naj bi bili nared do maja, bodo sami izdelovali visoko kakovostni material za tesnila glav motorjev. Ob tem bodo dodatno opremili dodelavo za oplemenitenje visoko zahtevnih tesnil. Izdelujejo tesnila za motorje vseh vrst osebnih in tovor- nih vozil, ki jih izdelujemo v državi, Tomosove mopede in Torpedove ladijske motorje. Vključujejo tudi tesnila za VAZ, škodo, wartburge, skratka, za vse avtomobile, ki so v večjem številu na našem trgu. Predviden je tudi izvoz vrednosti 10 milijonov dinaijev. Nova tovarna ima velike obveznosti pri odplačevanju posojil. Lanska odplačila znašajo 17 milijonov dinaijev. Prvo leto poslovanja so lani uspešno zaključili z 800.000 dinaiji ostanka dohodka. Ker tovarna lani sploh še ni bila končana, je to lep uspeh, saj je bila predvidena celo izguba. A. ŽELEZNIK Kar se zmenijo, drži Najbolj oddaljeni tudi najbolj „ZA" samoprispevek — V Zabukovju so se že zagrizli v cesto Samoprispevek, izglasovan 6. marca na območju šentru-perške krajevne skupnosti, je že tretji poleg obeh občinskih. Posebno dobro je uspel v najbolj hribovskih in tudi oddaljenih vaseh. „Zastavo nosijo11 na Homu (srednji del vasi, zakaj teh hribov je* za več kot dve uri hoda po dolžini) s 84,4 odst. „ZA“, sledijo jim Za-bukovčani z 80,8, Vrh z 78,2, Kamnje, ki vključuje preostali del Homa, so dosegle nad 68 odst. pritrdilnih glasov. „Doslej smo ceste sami vzdrževali, kot smo mogli, sedaj jo gradimo s solidarnostjo vseh.11 JOŽE BRCAR, kmet s Homa, poudaija, kako je treba gledati na krajevno skupnost, ko ne gre le zase. „Ure-diti moramo vas, tu ni ne kamna ne gramoza. Odprli naj bi svoj peskokop. Krajevna skupnost naj bi prispevala polovico stroškov za buldožer. S tem bomo razbremenili pritisk na peskokop, ki ga uporabljajo ostali kraji. Tudi sicer je zaporni asfaltni sloj, koder je že položen asfalt, nujnost, sicer bo ško- Ignac Rugelj: „Mlade v od-bore!“ Kmetovalec Ignac Rugelj iz Zabukovja pravi o referendumu takole: „V volilni odbor smo dali same mlade, take, ki so ravno prišli od vojakov in so voljni delati. Glasovanje smo končali že ob pol dvanajstih. Kaj bi cincali! Kar smo rekli, to smo tudi izpeljali. Večina je glasovala že do osme ure.11 Sicer pa je že minuli teden imel za seboj enotedensko skrb za gradnjo ceste. Cesto od Ravnika do Zabukovja so imeli z buldožerjem razšiijeno že do Žlebe, nekaj so je trasirali povsem na novo. Odprli so tudi svoj peskokop, tako da jim peska ne bo treba več voziti izpod Vesele gore. JOŽE BRCAR: „Kar se zmenimo, to mora tudi drža-ti!“ da še večja.11 Kmet Brcar je tudi eden od „krivcev“ za novi vodovod. A. Ž. Nove pogodbe za krompir Dobre priprave pred letošnjim sajenjem krompirja — Ob količkaj normalnem letu 8.000 ton pridelka Pri trebanjski Kmetijski zadrugi ta čas zakljljučujejo sklepanje pogodb s kooperanti za novo krompirjevo letino. V začetku minulega tedna je bilo podpisanih že 95 odst. vseh pogodb. Letos naj bi po načrtih v občini pridelali 8.000 ton krompirja. To jih postavlja v sam vrh pridelovalcev v Sloveniji, kjer pridelajo več le še združene kmetijske organizacije na Gorenjskem. Predvideno je - kmetje so se že resno lotili priprav — da bo v jjdez okrog blokov Stan|XValcev stanovanjskih blokov 129 do 133 na • lrrn ~ Sklepčen šele drugi sklic >r stanovalc^novaniskil> blokov 129 do 133 na Mirni je sklical st, sPeli Jeig ^ konec februarja. Ker zbor ni bil sklepčen, f °valcev. U®1 2. marca, ko se je zbralo zadostno število fej"*01'mESf ‘nu M*,evi S&torov T ,s.°Pniše =- • •3 in klet-nered je na mp pn 2 [ajL- . Prostorih ie ve-0 l\Ldteh š*pami. Neka- V laxtn.pr0s,°rov si n,-l..... ... tek in soboto v mcsccu stanovalci sami, posebno pred državnimi prazniki. JANEZ PLATIŠE občini s krompiijem zasajenih 600 hektarov. Čeprav je očitno, da so kmetje pri vsem previdni, ugotavlja inž. Alojz Metelko za okrog 15 odst. večje nabave umetnih gnojil kot lani. Tudi zamenjava semena poteka dobro. Po vsej verjetnosti bodo kmetje porabili 150 ton novega semena. Toda če bi želeli doseči še večji napredek v donosih, bi morali zamenjati več semena, takole od 400 do 500 ton, tako da bi menjavo semena skrajšali na 4 do 5 let od sedanjih 10 let. Območje občine so že dokaj dobro pokrili s strokovnimi skupnostmi za pridelovanje krompirja. Vseh jih je namreč budijo povTn °V si nekatcrc NVnl^en&uZasc- kot da 'c Ze|0 11 ne n£. vsc">- Stano- '^rin„ner°iliio Dri i!0 rcdno’ kar vnnc pn obračunavanju SolPravr, ki w ■■ So«01 Oprava 1‘th,ko rekli vse Snovalce' E Prc(tlaga- 5S PMClana drva' inmiij° °koli .'5yka» agajo -- ■ druiio na- i-^Vili ti stanovalci, ki ran'ti-Boif jih 1)0(10 UolJ bo treba tudi ‘eOiih h krat?« 8«di- "»u V ~atnia °kol?cetU|f vpra5a"ic h ,b' dpi ,0?J Tovarn gu P°vzro- ŠS vt Bcija Dr>v, ?prcmc- To „TRTO 2E, KROMPIRJA NE!" Kmetje ponavadi z veliko pozornostjo spremljajo, kako uspeva i> vinogradu in pri tem ne skoparijo s Škropljenjem. V nasprotju s tem pa krompirjeva cima pri marsikaterem gospodarju še ni deležna take skrbi. Ravno krompirjeva plesen lahko zmanjša pridelek tudi za polovico. V nič gre laliko vsa skrh in vloženi denar pri gnojenju, še več, bolj bujna rast je še bolj dovzetna za plesen. Inž. Alojz Metelko: „Večina nove krompirjeve letine naj bi tudi letos šla v mirensko Kolinsko. Če tovarna ne bi odkupovala zadnje letine, ne bi vedeli, kam z njim. Pri kmetih ga je še okrog 1.000 ton.“ Srečanje starostnikov Uspela akcija mirenskega Rdečega križa Krajevni odbor Rdečega križa na Mirni je 5. marca pripravil prijetno srečanje starostnikov z območja te krajevne skupnosti v prostorih mirenske osnovne šole. Po novoletni obdaritvi in obisku na domu socialno ogroženih in najbolj osamljenih je to v sorazmeroma kratkem času že druga uspela akcija. Poglavitna namena srečanja, da se namreč ostareli občani znebijo morebitnega občutka samote, hkrati pa tudi med seboj bolje spoznajo, sta bila nedvomno dosežena. V mirenski krajevni skupnosti je kai 158 starostnikov v starosti nad 70 let, zato so bile potrebne temeljite priprave vse do novega leta sem. V akcijo so vključili vse aktiviste Rdečega križa, ravno tako tudi mlade člane. Le-ti so skupno z osnovno šolo pripravili tudi kulturni program. „Dana“, osnovna šola in nekateri posamezniki so prostovoljno ponudili avtomobilski prevoz starostnikov na srečanje in nazaj na dom. J. PLATIŠU že 33, bolj ali manj popolnih. Letos želijo ustanoviti tri nove. Ker je vse težje dobiti delovno silo za pobiranje krompirja, bodo letos vključili tudi dva kombajna za pobiranje. Eden naj bi zanesljivo delal na območju Kamnega potoka, drugi pa predvidoma v krajevni skupnosti Veliki Gaber. K vse večjim uspehom v pridelovanju krompirja na poljih kooperantov je nedvomno mnogo prispevalo tudi izobraževanje kmetovalcev. Inž. Metelko še posebej opozarja na pomen ustreznega škropljenja. Lanska jesen je bila ugodna za razmah krompirjeve plesni, ki lahko pokaže zobe tudi letos, ker so se okužili gomolji. Posebno skrb bo treba posvetiti sorti igor. Zadruga je že naročila do 80 odst. normalnih količin zaščitnih sredstev. ALFRED ŽELEZNIK PRIJETNO SREČANJE — Srečanje starostnikov mirenske krajevne skupnosti pred 8. marcem je minilo v vsesplošnem zadovoljstvu. Na sliki, mladi član Rdečega križa Rajko Horvat spremlja Antona Zatlerja, ki je bil s svojimi 89. leti najstarejši udeleženec srečanja. (Foto: LT Mirna) Tlfrca 1977 Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST RAZSTAVE PN TEČAJI Zdravstvo pred odločitvijo V sredo, 23. marca, se bodo kolektivi Zdravstvenega doma, Lekarne in Splošne bolnišnice v Brežicah na referendumu odločali o združitvi v zdravstveni center. Od tega si obetajo vrsto prednosti, predvsem pa racionalizacijo dela. Združitev v enoten center je prvi korak na poti k združevanju zdravstva v Posavju, ki je že začrtana v programu srednjeročnega razvoja regije. V naslednjih vrsticah preberite, kako gledajo na integracijo delavci omenjenih kolektivov. MARINKA ROŽMAN, strežnica v bolnišnici: „Mislim, da bomo združeni lahko marsikaj hotel natanko vedeti, kaj se bo izboljšalo, kaj morda poslabšalo. Zdaj je delavcem jasno, da je integracija v korist pacientov in zdravstvenih delavcev. V kolektivu smo se o njej veliko pogovarjali na zborih in sestankih po skupinah in prišli do skupnega zaključka, da je za nas to najboljša rešitev, saj bomo z racionalizacijo dela v zdravstvu lahko marsikaj izboljšali, pa tudi marsikaj prihranili “ KAREL SKOBERNE, predsednik zbora delovne skupnosti v Zdravstvenem domu: „Ob Pospeševalna služba pri Agrarii pripravlja VTSto zanimivih akcij. Med njimi so: razstava plemenske živine, demonstracija uporabe novejših kmetijskih strojev, tečaji s praktičnim prikazom dela s področja kmetijstva in gospodinjstva, izbirno tekmovanje traktoristov za Posavje ter obiski živinorejskih razstav, usmerjenih kmetij, novih hlevov za prosto rejo in sodobnih gostih nasadov sadnega drevja. Za vse te dejavnosti bo služba skušala vzbuditi zanimanje pri mladih zadružnikih in kmečkih ženskah. MALO PODPISNIKOV Družbeni dogovor za izobraževanje delegatov je sindikat posredoval delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim brežiške občine že 1974. leta. Dvajset delovnih organizacij ga sploh ni podpisalo. Slab odziv je sindikat doživel tudi v akciji za ustanovitev kluba samoupravljavcev, katerega naloga je med drugim izobraževanje vseh, ki delujejo kot samoupravljal«. Po enem. letu triintrideset delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ni odgovorilo niti na to, če pristopajo h klubu ali ne. Zaradi takega odnosa je sindikalni svet sklenil ostreje ukrepati. združitvi si obetamo boljšo organizacijo dela in napredovanje samoupravnih odnosov. Trenutno so vsa naša prizadevanja osredo- točena na pripravo referenduma, jih I TEKMOVANJE BO 31. MARCA po njem pa jih bomo usmerili na gradnjo druge faze zdravstvenega doma, za katero imamo vso pod- poro občinske skupščine. Pričakuje ujemo, da se bo reorganizacija zdravstva nadaljevala v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom Posavja. dr. PETER ZORClČ: izboljšali, se izognili dvojnemu delu, poenotili nekatere službe ter prihranili čas sebi in bolnikom. Pričakujemo, da se bodo potem izboljšali tudi naši osebni dohodki, ki so sedaj nekoliko ni-žji kot v zdravstvenem domu.“ Pripomniti velja, da ne gre za integracijo v klasičnem smislu ali drugače rečeno „pripajanje ene organizacije k drugi , ampak za enakopravno združevanje dela in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tokrat že devetič organizator občinskega šolskega prometnega tekmovanja „Kaj veš o prometu? “ Ekipe, kijih pripravljajo na šolah, bodo pokazale svoje znanje na tekmovanju 31. marca. Dve najboljši bosta šli na področno tekmovanje Posavja in Dolenjske v Metliko. Republiško tekmovanje za osnovne šole bo letos v Murski Soboti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Brežicah je letos še organizator medobčinskega šolskega prometnega tekmovanja za mladino srednjih šol Posavja. Dolenjske in MILA ARSOV, višja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma: „Eno združitev smo že pre- NESREC JE PREVEC t živeli (s Celjem), zato so na začetku mnogi pesimistično gledali na priprave za novo. Vsak je sredstev oziroma oblikovanje nove kvalitete — zdravstvenega oentra kot osnovnega in edinega nosilca izvajanja programa zdravstvenega varstva, tako osnovnega, preventivnega kot specialističnega in hospitalnega — v občinskem merilu, ki pa že sedaj sega preko občinskih, regijskih in celo republiških meja. Omenim naj dva pogleda utemeljenosti formiranja zdravstvenega centra v Brežicah: to sta stro-kovno-medicinski in dohodkov-no-samoupravni. Prometne nesreče v brežiški občini so lani zahtevale 22 smrtnih žrtev, od tega osem na avto cesti in dvanajst na drugih cestah. Po številu nesreč so Brežice v vodstvu na celjskem območju. Promet še vedno narašča, predvsem tranzitni in turistični promet. Ozka grla so na vseh vpadnicah v mesto in zato so najnevarnejša križišča pri Bu-diču, križišče za Dobovo pri bencinski črpalki in križišče Za-kot. Skozi mesto se je promet zadnje čase zelo povečal zaradi številnih vozil za jedrsko elektrarno v Krškem in zaradi omejitve nosilnosti krškovaškega mostu. Dogovor že, kaj pa streha? V Brežicah nameravajo letos graditi dom upokojencev z 89 posteljami Dogovor, s katerim v Posavju združujejo sredstva za gradnjo upokojenskih domov, so 1973. leta podpisale vse tri občinske skupšči- ne, društva upokojencev iz sevniške, krške in brežiške občine in Dom počitka v Impoljci. Združevanje je bilo predvideno do 1980. leta. Posavski dogovor je bil eden prvih v Sloveniji. Do letos je vse gladko teklo, zdaj pa se je zataknilo. Brez doma upokojencev sta namreč še dve občini, Brežice in Sevnica. Na vrsti so Brežice. Načrti bodo končani aprila in maja se bi že lahko za- čeli pogovori z gradbenim izvajalcem. Celotna vrednost doma je 24,7 milijona dinarjev. Po družbenem dogovoru je zagotovljenih 20,550.000 dinarjev, za manjkajoče štiri milijone pa so nameravali najeti posojilo pri izvajalcu in pri banki. Novo v Brežicah PRENOVITEV ODROV. Kulturna skupnost bo letos financirala adaptacijo gledaliških odrov v treh Srosvetnih domovih; v Brežicah, v Hobokem in na Bizeljskem. V Brežicah oder tako škriplje in se ziblje, da so gledalci vedno znova zaskrbljeni kza nastopajoče. Ko bo oder prenovljen, se bodo igralske, pevske in plesne skupine prijetneje počutile, zlasti še, če garderobe ne bodo več tako zaprašene. pot z vlakom. V smeri proti Celju so zveze z vlakom ugodnejše kot z avtobusom, ki vozi do tja čez hrib in dol natanko tri ure, pa še to zelo poredko. Vse govori v prid vlaku, ko bi le ne bilo teh šmentanih stopnic. Nekateri predlagajo poceni rešitev: samo nekaj pručk, pa bi potnikom in potnicam olajšali korak na prvo stopnico. KO BI BILE VSAJ PRUČKE. Brežiška železniška postaja nima urejenih peronov, zato morajo potniki urno plezati na vlak. Ža ortnike je to igrača, za dijake tudi, toda starejši ljudje, predvsem ženske, pa si zaradi tega ne upajo na PREMALO KRUHA. Preskrba s kruhom v brežiški občini ni zadovoljiva. Zlasti v mestu kruha pogosto zmanjka. Dopoldne so trgovine še založene z njim, v popoldanskih urah pa je kruh že težko dobiti. Med ljudmi vzbuja to nejevoljo, saj je vc'iko takih, ki si dopoldne kruha ne morejo priskrbeti. Glavni vir financiranja je šti-riodstotni prispevek, ki ga plačujejo upokojenci za domsko izgradnjo. To znaša 70 odst. investicije, 30 odst. pa bo zagotovila brežiška stanovanjska skupnost, ki je za te namene že določila 2.750 tisoč dinaijev. Zdaj bi morale še konference delegacij skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejeti sklep, da sredstva, ki jih združujejo za domsko izgradnjo, nakažejo na račun investitorja, Doma počitka v Impoljci. Medtem pa so se upokojenci v Sevnici nenadoma zbali, da bodo ostali brez doma, ker so slišali, da po 1980. letu ne bo več združevanja sredstev za te namene. Če Sevnica dogovora ne bi spoštovala, bi se v Brežicah investicija zamajala, zato so Brežičani pripravljeni dopolniti dogovor tako, da bi po letu 1980 dajali sredstva Sevnici. Nikakor je ne nameravajo pustiti na cedilu. Na dom v Brežicah so letos trdno računali kandidati za vselitev, saj že zdaj pritiskajo To imel 89 BREŽIŠKE VESTI na vse kljuke. Dom bo postelj, negovalni oddelek, ambulanto in vse, kar sodi k oskrbi. Dokončno besedo bo izreklo razsodišče, v katerem bodo zastopani vsi podpisniki družbenega dogovora. Tako so danes teden sklenili na konferenci delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v regiji. JOŽICA TEPPEY Bojazen je bila tokrat odveč Posavski medobčinski inšpektorat s sedežem v Krškem je te dni izdelal obsežno poročilo o svoji dejavnosti v času po ustanovitvi 1. aprila minulega leta. Četudi je njegov „ddovni staž" sorazmerno kratek, lahko že zapišemo, da so z njim dosegli vrsto ciljev, zaradi katerih je sploh prišlo do združitve treh občinskih inšpekcijskih služb. V njegovem okviru je ta čas združenih trinajst oddelkov, tako da lahko strokovno posegajo na vsa pomembnejša družbenin ekonomska področja. Tudi s kadri niso v preveliki zagati, saj so imeli ob koncu minulega leta od 23 sistematiziranih delovnih mest zasedenih že 19. lovne prostore. Mimo teše™1? tega problema si bo medob oU; tn leto DIU**" tega problema si bo merski inšpektorat to leto pnM° val še naprej za strokovno popolnjevanje svojih dela* ; pa tudi za ugodnejši fin® položaj, pri čemer bo treba w darle tesneje sodelovati l o® skimi izvršnimi sveti, k »ta **P »sel Sob Pte Celotna dejavnost medobčinskega inšpektorata je bila usmerjena tako, da je z nadzorom zajela vso posavsko regijo. Hkrati so se njegovi delavci ukvarjali predvsem z reševanjem družbi najbolj škodljivih pojavov in se pri tem posluževali preventive in kaznovalne politike. Pornembno je tudi to, da so v prizadevanjih za zakonitost in odpravljanje stvari, ki niso v skladu s predpisi, navezali dokaj tesne stike s samoupravnimi organi delovnih organizacij in z organi samoupravne delavske kontrole. S tem je odpadla bojazen, da bi z novo organiziranostjo posavske inšpekcijske službe postale morda preveč odtujene družbenopolitični skupnosti, ki naj ji služijo. ,ROTOCEL" BO IMEL TRI NOVE SEKCIJE V VRTCU ŠAH IN PROMETNA VZGOJA GALERIJA S 60.000 OBISKOVALCI Kostanjeviška galerija, ki ima od 1. januarja letos tudi uradni naziv ustanove, nikakor ni poceni, vendar so stroški zanjo že sedaj bogato poplačani. Zbirke s pregledi celotnega likovnega ustvarjanja pokojnih umetnikov Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja ter grafičnega in pastelnega opusa akademika Božidarja Jakca združujejo dela neprecenljive umetniške in finančne vrednosti. Še večjo vrednost pa ima obisk v tej novi slovenski galeriji. Leta 1975, menijo, si jo je ogledalo okoli 50 tisoč obiskovalcev, lani pa so prodali že 62 tisoč vstopnic. Gostov, ki so se v njej ustavili, pa je bilo še nekaj tisoč več. Ta čas zaključujejo obnovitvena dela še v štirih prostorih, v katerih bodo postavili okoli 50 del pleterske slikarske zbirke. 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY Vseeno pa moramo zapisati, da vsega, kar so hoteli, vendarle niso dosegli. To velja predvsem za predustanoviteljska zagotovila, da bodo dobili ustrezne de- r — BIFE POGREŠAJO vati. Delo vrtca je izredno pestro in ivnic, Včasih so na Velikem Kamnu ljudje popili pivo, vino ali kako drugo pijačo kar v trgovini. Odkar tega ne smejo, so si spremenili v piv-, nico čakalnico za avtobus. To najbrž prav tako ni primemo, zato bi jim bil bife zelo dobrodošel. Veliko ljudi pride s hribov na Veliki Kamen, bodisi rudarji bodisi kmetje, eni na delo, drugi po opravkih. Večina jih zavije v trgovino, si kupi-pijačo in se potem v čakalnici odžeja do prihoda avtobusa. MALI KAMEN BO SLAVIL Dejavnost krških radioamaterjev, združenih v klubu „Rotocel“, je zelo razgibana in pestra, vendar javnost o njej premalo zve. Potem ko so si člani kluba 1973. leta in predlani zagotovili bistveno boljše prostore, so se s še večjim navdušenjem lotili dela. Sprejemno-oddajni sekciji so pridružili še konstruktorsko in ta ima sedaj že svojo podružnico s 15 člani v osnovni šoli „Jurij Dalma-tin“. Sicer pa se je v zadnjem času tudi število članstva povečalo na 51. Ker so v krški klub vključeni nekateri dobro usposobljeni posamezniki iz drugih krajev, bodo to leto poskušali ustanoviti tri nove sekcije: na Zdolah, Senovem in v krški osnovni šoli. Vse bodo sprejemno-oddajne. Poleg tega nameravajo radioamaterji nakupiti nekaj novih naprav, kar naj bi omogočilo boljšo tehnično opremljenost in dalo možnosti za vnovično povečanje števila članov, predvsem začetnikov. Gasilsko društvo z Malega Kamna bo letos slavilo 404etnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo člani razvili društveni prapor, radi pa bi kupili tudi gasilski avto. Rado Lapuh je ebi povedal, da so do zdaj po potre' vozili kar s svojimi avtomobili. Društvo ima sicer gasilski dom, toda v njem so le garaže in oblačilnica, ni pa društvenega prostora. PLANINSKI VEČER NA SENOVEM Planinsko društvo - pripravlja senovskemu činstvu jutri, 18- IParct!^. je ten večer. Popoldne0 uri bodo v osnovni £ prli razstavo oljn J M demskega slikaija Pliberška iz Uffll Umetnik bo razstavljal P ninske motive. , j. Ob 17. uri bo v te evj nici začetek Veselega (JjJ skega večera, ki ga 00 31 jim nastopom op« vedno dobrodošli gos občine basist Ladko ^ šec. Na harmoniki P spremljal Milan Stante. . V nroeramu bodo s°° 1 leti 49; IGU LIJ CLl nul«-- - vahVrS*|»£! osnovnih šol na Sen - Brestanici in v Kts ^ mladinci Bohor. Razstava FU»« w Bohor. Razstava vih slik bo odprta s« vj-jj to in nedeljo od 1 • ^ ure, da si jo bodo v ^ hko ogledali vsi ljub itvi Pri] Dri kot no Set 1.2 ske krš Lis klu no sni ske m imi viti obi cijt na lja Vrtec na Senovem ima štiri oddelke, v katerih je skupaj 79 otrok. V njem delajo štiri vzgojiteljice in varuška. Vrata senovske vzgojnovarst-vene ustanove se odpro zelo zgodaj zjutraj, ob petih in 15 minut. Otroci so v varstvu do 14.30. Ta mesec vpeljujejo tudi varstvo za petletne otroke z 80-umim učnim programom. Čeravno so prostori za vrtec že pretesni, niso ob vpisu nikogar odklonili. Otroci imajo igrišče ob vrtcu, in ker je to tudi edino urejeno otroško igrišče v kraju, so se letos lotili urejanja nujno potrebnega igrišča v novi koloniji. Vzojnovarstvena ustanova si želi za svoje varovance tudi bazen, da bi v njem učili otroke pla- obsega ure pravljic, mali ldno, šah, ritmiko in telesno vadbo, smučanje, sankanje in prometno vzgojo. karstva. G?'=?'T^rT DELAVSKI DOM BO KMALU POD STREHO. nastajajočem mestnem središču Krškega na levem breg^ ^ domom bo stal bronasti spomenik Matiji Gubcu, umetnika Toneta Kralja. Odkrili ga bodo na počastitev 500-letnice mesta. (Foto: Jožica TeppeyJ Krške novice Pol, HITRA AKCIJA - V skladu s sklepi in priporočili zadnje skupne seje posavskih medobčinskih svetov ZK in sindikata so v Krškem v pone- Krškem sprejeb P M rnnr.l lanskega ' je v - ob koncu lanskega tu še letos ^obl^r^č*PIi deljek organizirali pomemben posvet. Občinski sindikalni svet ga je s sodelovanjem družbenega pravobranilca samoupravljanja pripravil za predsednike osnovnih organizacij, delavskih svetov in organov delavske kontrole, obravnavali pa so dosedanjo dejavnost sindikata pri varstvu Ta teden so nafl ^ njen drugi del, k* **L ' ‘ lelke, v katere, tri oddeli sprejeli Vzpore vsega Vzporedno z ureditev okolja alnimi samoupravnih pravic ter sc pogovo-čju. > rili o nalogah na tem področji v oko***&(% 8! površinam*- jprlo * p/, ^ na, da bo gradnJOP o ^10 ^ nimi sredstvi zdr***® r0n*• ■> kt nim družbenim dogu ^ ^ PO ŠTIRIH LETIH - Krško precej dolgo ni imelo državnega plavalnega prvaka, sedaj pa se s tem laskavim naslovom ponaša Tončka Škafar. Osvojila ga je v svoii starostni kategoriji v disciplini 100 m mešano, osvojila pa je še po eno srebrno medaljo (50 delfin) in bronasto (50 TRIJE ve iz ivic J S nice kršk^ mes— teden izvedla >;;a^0 je ca in čitalirica • u^iji. jjpr. večer pesnic. P**%bt M * h lllUUUljU , , cravvl). Z njenimi nastopi je Kiski 10 i * * — klub med 20 ekipami zasedel 9. mesto. NADALJEVANJE GRADNJE -Nova vzgojnovarstvena ustanova, ki cije Petelinove mja-ve. Z veznim tcas (fJi njihovih del je r» te ustanove naatojJ. „ e® lektiv krške „2ito“. Sprimd^p^* lovnih organizacija" žena evanja Dbiifr izade-no & avcev, iančni a ven- jbiio- ebek Delati z vsakim članom posebej Sevniški komunisti o nalogah po nedavnem obisku predstavnikov CK ZKS ( občinske konference ZK v Sevnici je v sredo, 9. marca, Cn* seji s sekretarji osnovnih organizacij obravnaval akcij-Program uresničevanja nalog po nedavnem obisku predsednika ija CK ZKS v sevniški občini. O tem so se izrekali delega-e konference ZK na seji v ponedeljek, fednik Popit je v Sevnici po-^ vprašanja glede menjave dela ^ 1-200 Članov J ,torek je Planinsko dru- j L 3 &vnica - Krško | Dniih • rec*n' °bčni zbor. : u 170 je v minulem letu, | Ion^VrxStolet nazaj, moč-! Sedii članske vrste. { 12fin ie, v^1anjenih že nad ■ mUdih točL^6 tretjini je ! nih fni p moma iz osnov- j osnnvn’- ,mo na sevniški ■ S"»lijelani„al8lz-490 xi sodelovalo s planov. Močne planin- { feki J® lmai°v Jutranjki, | Lisci T Tr _i m sevniški j klub »a delujeta tudi | n° v nJu?tV0 narave (rav- : gorske sw° “ imeli tečaJ I ^učarch na Lisci) in j sksm kluh. Ub' V smučar' I ■ pWubu ]eže 94 članov j “■<*io nv f11 te8a kluba • vitev smiV^ Zadug za Pož>' š občini športa v j tjejfr.23 marka- j 113 nainn ° nov‘la označbe : skih planin- : *S»«?MV°HbČini' R“V«- | ja vse i j se odprav- : TRim nr.+ na planinsko j °^nim 7KriV občini- Pred[ izfclo tun- ie društvo : v samoupravnih interesnih skupnostih in dohodkovnih odnosov, kar sta tudi osrednji vprašanji uresničevanja zakona o združenem delu. Sekretar Šetinc je govoril o bolj življenjskih metodah dela z mladino in o potrebi po večjem delu s kmeti. Po analizi stanja, nameravajo še nadalje idejno in kadrovsko krepiti osnovne organizacije. Nekatere so še vedno politično premalo samostojne. Zato predvidevajo popolnejše izobraževanje. Komite je na zadnji seji tudi potrdil program izobraževanja in usposabljanja komunistov, ki gaje ta komisija za to sezono pripravila z zamudo. Aktivnost osnovnih organizacij se ne sme omejiti le na sestanke. Odprto ostaja še vprašanje, kako v ZK včlaniti več kmetov. V občini še niso zaživeli aktivi mladih zadružnikov. K seznanjanju, kaj ZK dela na vasi, bi lahko prispevali tudi odprti sestanki. Delegatski sistem bodo temeljito analizirali še pred evidentiranjem za nove volitve. Pri uresničevanju zakona o združenem delu bo poudarek na samoupravni organiziranosti; dohodkovnih odnosih in delu družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivih. Predvsem naj bi uveljavljali nagrajevanje po delu. Po nekaterih ocenah naj bi mlade bolje usposabljali za politično delo. Nasploh velja večjo pozornost posvečati delu z vsakim posameznikom. V to sodi tudi pomoč članov komiteja in konference, ki so zadolženi za posamezne osnovne organizacije. A. ŽELEZNIK Skrb za mesto in okolico KS Sevnica usmerja številna komunalna dela -bo letos okolica stanovanjskih blokov? Kakšna Zaposlitev poklicnega tajnika pri sevniški krajevni skupnosti je po nekaj več kot polletni dejavnosti v mnogočem presegla pričakovanja. Lani jybilo v Sevnici asfaltiranih 8.512 kvadratnih metrov cestišč samo zasebnih priključkov je bilo asfaltiranih 2.612 kvadratnih metrov položenega je bilo 5,6 km vodovodnega omrežja, 705 metrov kanalizacije, 700 metrov robnikov, prepeljanih je bilo 6.000 kubičnih metrov gramoza, da naštejemo le nekaj največjih akcij. Pred nedavnim je 29 gospodinjstev na Žigarskem vrhu dobilo vodovod. Prizadeti občani so sami zbrali 122.000 dinarjev, vrednost njihovega dela pa znaša 110.000 dinarjev. V tem tednu je predviden začetek modernizacije Drožanjske ulice (dva odcepa v dolžini 1.450 m), letos naj bi pokrili z asfaltom še Kladnikovo ulico, del ceste nad ribnikom za Kopitarno in del cestišča v Dolnjem Pečju. Že te dni bo v glavnem izginilo blato z nekaterih javnih površin, npr. na železniških ležarinskih prostorih ob progi, kjer bo asfaltiranih še 26 parkirališč za avtomobile. Ravno tako posipavajo zunanje skladišče pri Tovarni konstrukcij. Tajnik krajevne skupnosti Pavel Ze-mljak govori o naravnost zgledni pripravljenosti delovnih organizacij za sodelovanje, od železničaijev do gozdarjev. Poslej tudi ne bi smelo biti več prerekanja, kdo je odgovoren za vzdrževanje zemljišč okrog stanovanjskih blokov. Vsak hišni svet je dobil načrt površin, ki jim pripada. Če tega ne bodo čistili sami, bo za to treba odšteti plačilo. Tajnik Zem-ljak upa, da bo tudi okrog blokov lepše. Lanski primer, ko ponekod celo leto niti trave niso pokosili, se ne sme več ponoviti. Po lani sprejetem odloku lahko komunalni inšpe- - Razstava ,JDelo pridnih ženskih rok Poln- . ^et zl ‘pe*3 mnogo obiskovalcev, posebno zadnjo ohs^i3 žensk „sPr®m\janje družbenoekonomskega in političnega lHi.- Pn ohrinvH -_C7m zadnjo J 4?' ^ctfv skV “1,S® konference SZDL v Sevnici jo je odpri ^ P^fediu P^ditev ob jubilejnem letu naše partije. Na i, e*nik) narodne noše izpod prstov Milke Kreutz. (Foto: Pavel Zemljak: nepogrešljiv pri številnih akcijah na objmočju sevniške krajevne skupnosti. ktor predlaga koga tudi v kaznovanje. Delavci Komunalno stanovanjskega podjetja so za začetek okolico blokov počistili kamenja in razne druge navlake. A. Z. Eniški paberki ■j>' tfeS* uljo-H SMETIŠČU -£ z? Ses^ku^ki SZ'DL jc na f i buati Porlnic CnU’ da bodo ^ m.Sn,ctišča n f M PrcPove "K',lšča in ne- V ^J^bno mu/^11 na nicm' d so t ,cm delu me- i slasti?' 2'S J&jAteet s Ptimemo.r Jcsedaj.paješe '>r<-‘skrbo- *> °"o si-,r‘ ‘, uu vse kar^a^K ateri ^ Vid^r0 Sc nekati 23,0 ni ^ ^edaj mogoče natočiti kozarec vode samo z obratom pipe, pocedile solze po licih. NOVI PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI - Sevniška krajevna skupnost posluje od torka dalje v novih poslovnih prostorih v novem stanovanjskem bloku v Ulici heroja Maroka št. 24, poleg nekdanjega samskega doma Lisce. Na razpolago imajo tri prostore, med drugim tudi sejno sobo. NISO ZASTONJ - Komunalno stanovanjsko podjetje je pred časom s tablicami opremilo vse hidrante v Sevnici. Ob požaru so izredno pomemben kažipot gasilcem. Ce jih bodo nepridipravi poškodovali, bo šel v nič trud, pa tudi gasilci bodo m m m i PRASKI LUTKARJI V SEVNICI Danes popoldne ob 13.30 gostujejo v dvorani sevniškega gasilskega doma praški lutkarji z igrico S parnikom okoli sveta. Marionetno lutkovno gledališče Narcis iz Prage je lani zmagalo v tekmovanju teh ansamblov na Cehoslovaškem, potovanje po naši državi je tudi plod tega uspeha. PLESNI VENČEK „3^0boda" Krmelj je organizirala plesne vaje, ki jih je dva meseca obiskovalo preko 60 mladih. Ob zaključku je bil 26. februarja plesni venček, kjer so tečajniki pokazali solidno znanje. Vaje so obiskovali mladinci iz krajevnih skupnosti Šentjanž, Tržišče in Krmelj. B. D. POSTA V NOVIH PROSTORIH Ze mesec dni jc pošta Krmelj v novih prostorih, ki so med najlepšimi v Posavju. Urejujejo še avtomatsko telefonsko centralo, s 100 številkami, kar 1k> v splošno korisl te doline. li. D. PRIDNE ROKE — Ročnodelski krožek Vere Gorenčeve je minuli teden delal kar v mokronoški knjižnici ob razstavi del članov. Očitno se jim je to delo že tako priljubilo, da zanj izkoristijo sleherno urico (Foto: Železnik) Lista, kot naj velja v občini Občinski sindikalni svet v Trebnjem pripravil stališča za sindikalno listo, ki naj bi bila sprejemljiva za vse delavce v občini Življenjsko pomembna določila sindikalne liste dobijo svojo veljavo, ko delovne organizacije podpišejo družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in drugih prejemkov. Občinski sindikalni svet v Trebnjem je sprejel stališča o najpomembnejših določilih letošnje sindikalne liste, ki so v razpravi po osnovnih sindikalnih organizacijah do 20. marca. Za uresničevanje določil sindikalne liste bo pomenilo težavo zavlačevanje roka, slednji je sedaj premaknjen že na 1. julij. V stališčih občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem je rečeno, naj bi bil najnižji osebni dohodek 2.359 dinarjev neto, za- Delaven krožek Mokronoški krožek ročnih del razstavljal tudi ob letošnjem 8. marcu Razstava šolskega krožka ročnih del pri mokronoški osnovni šoli je že tradicija ob vsakoletnem praznovanju dneva žena v tej krajevni skupnosti. Letošnja razstava je bila že sedma. Krožek vodi upokojena šolska računovodkinja Vera Gorenc. Ponavadi se mladi ljubitelji teh spretnosti zbirajo kar v njenem stanovanju. Dela celo že s predšolskimi otroci od petega leta dalje. „Začenjamo z gobelini, ker so ti vbodi najlažji za drobne prste. Večji otroci pa si izbirajo izdelke, ki jim bolj ležijo od vezenja, pletenja do kvačkanja, pravi Vera Gorenc. Sestajajo se dvakrat na teden. Enkrat potrka na njena vrata nižja skupina, drugič višja. Ponavadi jih na začetku prihaja okrog 30, čez čas se število osuje. Trenutno jih ima v krožku še 23. Še čas razstave v preurejeni knjižnici v prosvetnem domu so izkoristili za delo. Manjša skupina je delala kar okrog peči. Vse je potekalo zbrano, brez kakršnega koli ukazovanja. Ko je Gorenčeva hodila v šolo, je bilo takšno ročno delo obvezno. Njej se je že od vsega začetka priljubilo in ga zdaj že sedmo leto nesebično prenaša na mladino. A. Ž. Vera Gorenc: veselje do dela z otroki. jemčeni OD pa naj bi znašal 2.163 dinarjev. Najvišji OD naj bi pomenil 2,5-kratni znesek poprečnega OD v trebanjski občini; po ugotovitvah statistikov naj bi znašal 9.065 dinarjev. Med posebnostmi stališč trebanjskega sindikalnega sveta je treba omeniti določila o osebnem dohodku pripravnikov. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov želijo, da bi bil ta dohodek kar najbolj spodbuden, zato predlagajo najvišji znesek. Tudi pri določilu za ločeno življenje so predlagali 1.300 dinarjev. Za regresiranje prehrane med delom (malica) predlagajo 250 dinarjev. Sindikalna RAZUMEVANJE ZA POSOČJE Pri občinskem sindikalnem svetu imajo zbrane podatke o pomoči delovnih ljudi in občanov trebanjske občine ob potresu prizadetemu Posočju. V prvem in drugem krogu solidarnostne pomoči (enodnevna zaslužka zaposlenih) je bilo zbranih 951.967 dinarjev, kar je 98,66 odst. predvidenega denarja. Dana in čateška Elma sta prispevali še svoje izdelke (Dana za 50.000 din vrednosti pijač, Elma 5.300 v elektromaterialu). V Posočju so bile tudi stanovanjske prikolice mirenske osnovne šole, Dane in zasebnih obrtnikov Toneta Zupančiča s Pristavice in Milana Trzina iz Trebnjega. ENO CESTO IMAJO ZE ZA SABO Vaščani Zabukovja in Gornjega Zabukovja so že lani zgradili 2 km ceste povsem na novo. Povezali so tudi zaselek Kuharje. Predzadnjo sredo so pričeli delati nov most v Žlebcah. lista omenja sicer tudi večji znesek - 285 dinarjev, vendar se že vnaprej ve, da to ni uresničljivo. Marsikje, npr. v IMV - tozd Tovarna opreme na Mimi, so izplačevali le 150 dinarjev. Sindikati si prizadevajo, da bi bili glede tega delavci v občini izenačeni. Zanimiva so predlagana določila za izplačila regresov za letni dopust. Denar za to naj bi se oblikoval v višini 1.400 dinarjev na delavca, vključno z vajenci. Izplačani znesek pa naj bi ne bil enak, temveč glede na višino izplačanega netto OD. Za to predlaga občinski sindikalni svet naslednjo lestvico: tistemu, kdor prejema 4.000 dinarjev neto OD, bi pripadal regres 1.400 dinarjev, tistim, ki prejemajo od 4.001 do 6.00 dinarjev OD - 1.100 dinarjev regresa, od 6.001 do 8.000 - 800 dinarjev regresa in nad 8.000 dinarjev le 500 dinarjev. 20 odst. pribitka naj bi dobili tisti delavci, ki so slabotnega zdravja, so samohranilci ali delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Med drugim predvidevajo tudi možnost, da tisti, ki ne bodo razdelili vsega denarja neposredno za regrese, lahko izločijo ta ostanek za vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. A. ŽELEZNIK AVTO BREZ TANKA - Avto NM 283—09 se je sredi Trebnjega 8. marca znašel brez bencinskega tanka, hip zatem, ko ga je voznik napolnil na bencinski črpalki. Enačica takega fiata 1300 kajpak zatem ni bila za vožnjo. Iz kraja v kraj SAMI ODLOČAJO - Te dni potekajo seje kmetijskogospodarskih odborov, ki odločajo o razdelitvi denarja po zaključnem računu. Po tem bo tudi jasno, kako bo z regresom za semenski krompir. LAŽJE V VLAKE - Novih peronov ni dobila le trebanjska železniška postaja. Dvignjeno ploščad pred tiri imajo tudi na Ponikvah in v Stefanu. Kaj takega še ne premorejo niti v Mokronogu niti na Mirni. DPM PRISPEVALA ZA PREVOZ - Člani za ročno delo pri mokronoški osnovni šoli so si ogledali brestaniški Muzej izgnancev in raz- stavo gobelinov. Društvo prijateljev mladine, pod čigar okriljem je ta krožek začel delati, je prispeval za “ šoferja. TESNO POSTAJA - Novi del Mokronoga se vse bolj napolnjuje z novimi stanovanjskimi hišami. Dolgotrajni postopek za pridobivanje novih stavbnih zemljišč daje nekaterim že misliti, da je treba kaj storiti, da ne bi prišlo do zastoja zaradi pomanjkanja stavbišč. Tisti, ki si postavljajo hiše v kraju, bodo v njem tudi ostali in jim tudi ne bo vseeno, ali kraj napreduje ali ne. TREBANJSKE NOVICE 19 J7- marca 1977 Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI LIST Dobra kapljica na razstavi Semiško belo vino je svoj čas slovelo ne samo doma, marveč tudi po svetu. Točili so ga menda celo na cesarskem Dunaju. Vendar od stare slave ni moč živeti. Vinogradništvo je ne samo v selniškem koncu, marveč tudi v drugih predelih Bele krajine začelo zamirati, kmetje so precej opuščali vinograde. Zadnja leta, odkar je v Met- lokranjskih vin; ta bo od 25. do liki sodobna vinska klet, se je stanje sicer popravilo, vendar še ni tako, kot bi želeli," pravi Janko Bukovec, ki je predsednik 15-članskega odbora pri KS Semič za pripravo razstave be- 27. marca v semiškem prosvetnem domu. „Pobuda za' razstavo je prišla od semiških vinogradnikov, njen namen pa je spodbuditi kmete k obnovi vinogradov in Dopust za delo na cesti Kal je ena od šestih vasi v semiški krajevni skupnosti, katere vaščani so se odločili, da bodo letos posodobili Svojo vaško pot. Delati so začeli prejšnji mesec in do maja naj bi po načrtih opravili na 800 metrov dolgi cesti vsa zemeljska dela. „V naši vasi je 19 hiš, od tega živijo v 14 ljudje, ki so sposobni za delo. Do sedaj smo opravili že preko 1.000 prostovoljnih delovnih ur, računamo, pa da jih bo vse skupaj okoli 7.000,“ je povedal Alojz Vidmar, eden od vaščanov Kala. Po predračunu naj bi bila vsa dela na cesti vredna okoli 600.000 dinarjev, od tega bodo v denarju, materialu in z delom vaščani sami prispevali dve tretjini. Do sedaj so zbrali 90 tisočakov, potrebnih pa bo še kakih 50.000 dinarjev. ,J?red zimo bi radi asfalt, vendar razumemo, da je šest kilometrov asfaltiranih vaških poti samo v semiški KS v enem letu za krajevno skupnost in za občino velika obremenitev,“ pravi Vidmar. Vaščani vsak prosti čas porabijo za delo na cesti. Prejšnji teden so delali v četrtek, petek, soboto in nedeljo. Osem zaposlenih je v četrtek in petek vzelo dopust, pri tem pa ne pozabijo povedati, da kažeta Iskra in IMV, kjer so v glavnem zaposleni, veliko razumevanje in jim omogočita, da dobijo dopust, kadar delajo na cesti. Vaško pot so razširili, porezali ovinke, za kar so ljudje brezplačno odstopili okoli 3.000 m2 zemlje, vmes so tudi kosi vinogradov; vse prevoze materiala opravljajo s svojimi traktorji in vprego. A. B. SLOŽNA VAS - Za tako majhno vas kot je Kal pri Semiču, je posodobitev 800 metrov dolge vaške ceste, ki jih bo povezala z asfaltirano cesto Semič-Štrekljevec, pogumno dejanje. Složni in delovni vaščani pa se ne boje, da dela ne bi v redu opravili. Tribuče in Blatnik - „ZA”! V nedeljo, 20. marca, bosta v vaseh Blatnik iz KS Dobliče-Kanižarica in Tribuče iz KS Tribuče referenduma za razpis krajevnega samoprispevka. Vaščani Blatnika se bodo odločali za samoprispevek za obnovo elektrovoda. Če bo referendum uspel, bodo vaščani zbrali 130.000 dinaijev. Vsako gospodarstvo oziroma gospodinjstvo, ki je ali se namerava priključiti na električno omrežje, bo prispevalo 4.000 dinaijev, poleg tega pa še en nosilni drog ali 500 dinaijev ter izkopalo in zasulo eno jamo; denar bodo prispevali najkasneje do 30. junija, delovne ure pa bodo opravili takrat, ko bo potrebno. V Tribučah se odločajo za samoprispevek za asfaltiranje dveh priključkov na cesto Čmomelj-Adlešiči ter za asfaltiranje ceste skozi vas, vse skupaj v dolžini 2.300 metrov. Vaščani naj bi zbrali 363.500 dinaijev; vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo po 10 tisočakov, poleg tega pa bodo vaščani sami opravili še vsa zemeljska dela do priprave trase za asfaltiranje. Tudi v Tribučah je zadnji rok za plačilo samoprispevka 30. junij. Tako v Tribučah kot v Blatniku bosta vaška odbora nadzirala zbiranje in trošenje sredstev. Z morebitnim ostankom razpolaga v Blatniku zbor delegatov KS Dobliče-Kanižarica, v Tribučah pa zbor občanov vasi. ČRNOMALJSKI DROBIR PLEŠOČI OBRTNIKI - Združenje samostojnih obrtnikov Črnomelj je pod pokroviteljstvom Dolenjki-nega tozda v soboto pripravilo v motelu Smuk v Semiču drugi obrtniški ples. Tako so morali enkrat tudi obrtniki plesati tako, kot so igrali „Akordi“ ... V PLANICO - Viator Črnomelj organizira v petek, soboto in nedeljo ogled smučarskih poletov v Planici. i po Prijavljenih mora biti vsai štirideset ljudi, da bo avtobus peljal. Ogled priporočajo vsem občinskim funkcionarjem, da bodo videli, kako se z drznim skokom pride iz nerazvitosti v razvitost. PROSLAVE ZA DAN ŽENA -Osrednja občinska proslava za dan žena je bila v ponedeljek, 7. marca, v črnomaljskem domu kulture. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca, recitatorji iz osnovne šole in gimnazije, solisti in orkester črnomaljske glasbene šole ter ženski pevski zbor. Obisk je bil lep, žene pa so proslavo v čast njihovega praznika zapuščale zadovoljne. Proslave so pripravili tudi na šolah in v vrtcih, za program v krajevnih skupnostih pa so poskrbele OO ZSMS. TRŽNICA - Gospodinje se pritožujejo, da na črnomaljski tržnici ni moč kupiti sadja m zelenjave. Zenske iz okolišluh vasi so prejšnji > po lž dinarjev kilogram, jajca po 1.50 dinaija, teden prodajale čebulo fižol ie veljal 25 do 30 din, čebul-ček 30 do 40 dinaijev liter; liter semena korenja je bil po 30 din, prav toliko je stalo seme pese, semena buč so prodajale po tri dinaije kozarec; solato so cenili 16 din kilogram, por 10, peteršilj pa 15 din kilogram, kila koruzne moke ie bila po 5 din, prav toliko je bilo treba odšteti za kilo krompirja. E H9H m boljšemu kletaijenju. Metliška vinska klet je na tem področju zelo zavzeta in njihovi strokovnjaki so obljubili strokovno pomoč pri obnovi vinogradov, obenem pa klet tudi zagotavlja odkup grozdja," je nadaljeval Bukovec, tudi sam mlad kmet in vinogradnik. Na razstavi bo okoli 120 vzorcev vin iz cele Bele krajine, saj so k sodelovanju povabili vse vinogradnike, ki imajo tržni višek. Pogoj je bil le, da imajo vsaj 200 litrov vina za degustacijo. „Prepričani smo, da bi bilo vzorcev še več, vendar je precej vinogradnikov do sedaj že prodalo svoje vino in tako ne izpolnjujejo pogoja, da morajo imeti vsaj 200 litrov za degustacijo," pravi Bukovec in ne pozabi povedati, da jim pri organizaciji razstave veliko pomaga metliška vinska klet, kjer so opravili vse analize vzorcev. Poleg razstave belokranjskih vin, za katero želijo, da bi postala tradicionalna in bi bila eno leto v črnomaljski, drugo pa v metliški občini - pokrovitelj letošnje je KZ Črnomelj — bo te tri dni še vrsta drugih prireditev. Agrotehnika in Astra sta z obema belokranjskima kmetijskima zadrugama pripravili razstavo kmetijskih strojev za poljedelstvo in vinogradništvo; pri nakupu v tem času bodo kmetje deležni sejemskega popusta, obe KZ pa bosta dajali ugodne kredite. Praktično vrednost strojev bodo obiskovalci lahko videli na demonstraciji. Kmetovalci si bodo lahko ogledali in kupili tudi zaščitna sredstva za kmetijske površine in vinograde, za nasvete pa se bodo lahko obrnili na strokovnjaka. V času razstave bodo tudi predavanja priznanih strokovnjakov o obnovi in vzgoji vino- m Janko Bukovec: „Z razstavo bi radi spodbudili belokranjske vinogradnike, da bi se bolj posvetili obnovi vinogradov." gradov, o zaščiti vinske trte ter o kletaijenju. Vse tri dni bo bogat kulturni program, v motelu Smuk bo vsak večer ples, na sporedu je tudi košarkaška tekma med reprezentancama Bele krajine in Dolenjske. A. BARTELJ PRIPRAVE NA REFERENDUM O SAMOPRISPEVKU Danes bo v Črnomlju seja občinske konference SZDL, na kateri bodo ocenili delo krajevnih konferenc SZDL in sprejeli akcijski program pred referendumom za občinski samoprispevek za javna dela v obdobju 1978 - 1983. Na konferenci bodo usklajevali predloge, katera dela naj bi bila v tem obdobju opravljena, ocenili pa bodo tudi dela, ki so bila opravljena s samoprispevkom v preteklem obdobju. SEMINAR O LO IN DS V soboto in nedeljo, 12. in 13. marca, je bil v gasilskem domu v Črnomlju seminar za predsednike odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, predsednike krajevnih konferenc SZDL in predsednike svetov KS črnomaljske in metliške občine. Predstavniki UJV Novo mesto in domači predavatelji so govorili o vlogi odborov za ljudski odpor v luči novega zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah; beseda je tekla še o vlogi SZDL in svetov KS na področju ljudske obrambe in družbene samozasčitc. CANKARJEVCI V ČRNOMLJU V četrtek, 10. marca, je bil v Črnomlju sestanek odbora Cankaije-ve brigade, ki ima v črnomaljski občini domicil. S predstavniki občine so se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju in skupnih akcijah. NEVARNO POČETJE - Spomladansko požiganje trave je še posebej razširjeno v Beli krajini. Kljub prepovedi ljudje vsako leto znova požigajo travišča, kar pogosto povzroči gozdne požare. Majhen ogenj lahko za sabo pusti veliko uničenje. Tako početje bodo letos strogo in dosledno kaznovali. ŠPORTNA DVORANA DO KONCA APRILA Vreme je zelo naklonje1®^ lavcem pri gradnji . športne dvorane in vse > otvoritev ne bo treba spe P ložiti. Dvorana naj bi bilan do 27. aprila. Za ta dan pnpB Ija mladina pod vod prof. Maijana Dobovška iz vega mesta vajo za svečan0 de Za°’'dodatna, nepred#JJ dela - gre za podaljšanje^, širitev temeljev - in “ ureditev manjka 900.wuu-jev. Za ta denar bodo ko j rali na razpisane kredite p publiški izobraževalni ® nokultumi skupnosti- Spomladanski sadovi trgatve Vinogradniki, ki so metliški zadrugi jeseni prodali grozdje, so sedaj dobili prv0 ** čilo, dinar in pol za kilogram Upravni odbor metliške kmetijske zadruge je na seji v začetku meseca sprejel sklep, da vsem vinogradnikom iz Bele krajine, ki so ob lanski trgatvi prodali grozdje Vinski kleti, doplačajo 1,50 dinaija za kilogram, in to ne glede na sorto grozdja. Povprečna cena pri jesen- rnov do devet ton grozdja. Ver- cena skem odkupu je bila za rdeče sorte 8,50 dinaijev, za belo pa 6,70 din. „S sedanjim doplačilom, lahko rečemo, so vinogradniki, ki so nam prodali grozdje, svoj pridelek dobili dobro plačan," pravi vodja tozda Vinska klet inž. Julij Nemanič. „Poleg tega pa upamo, da to ni letošnje zadnje doplačilo, vsaj ne za rdeče sorte; za bele sorte grozdja skoraj gotovo ne bo drugega doplačila, ker že do sedaj izplačana cena za nas ni ekonomska. Vendar smo kljub temu doplačali tudi za te sorte, ker ne bi radi zavrli obnove belih sort.“ Okrog 350 belokranjskih vinogradnikov bo tako skupaj dobilo več kot 900 tisočakov doplačila. Lani so posamezniki prodali kleti od tristo kilogra- Po tisočaka za napredek V krajevni skupnosti Rosalni-ce se te dni pripravljajo na referendum za razpis krajevnega samoprispevka. V priprave se je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zelo zavzeto vključila tudi tamkajšnja mladina. „Po trebe naše krajevne skupnosti so precejšnje, saj v zadnjih letih nismo mogli tako napredovati, kot bi radi. Jasno nam je tudi, da brez lastne zavzetosti in pomoči napredka ne bo,“ pravi Martin Slane. „Ce bo referendum uspel, bo vsak zaposleni, upokojenec in kmet iz naše KS na leto prispeval 1.000 dinrjev, samoprispevek pa bo trajal štiri leta. V tem času bi še s prispevki tovarn, ki so na območju KS Rosalnice, in prispevkom občine zbrali 1,700.000 dinarjev." S tem denarjem, - seveda pa bo potrebno še prostovoljno de- lo krajanov - nameravajo asfaltirati 2.200 metrov dolgo cesto od železniške postaje Rosalnice do konca vasi Svržaki. ..Štiristo metrov asfalta bi dobile Rosalnice, prav toliko bi bilo tudi asfalta skozi Radoviče. V načrtu je še popravilo ceste za Dacarje, javna razsvetljava v Rosalnicah, čim prej bi se radi lotili gradnje vodovoda za Radoviče, je našteval Slane. Nujno morajo napeljati trifazni tok do gasilskega doma v Rosalnicah. „Za to akcijo bo največ prispevalo gasilsko društvo, del denarja pa bo dalo tudi deset gospodinjstev, ki bodo tako tudi dobila trifazni tok." A. B. Martin Slane: „Letos smo iz OO ZSMS izključili nedelavne mladince. Ostalo nas je okoli 40, ki se udeležujemo vseh delovnih akcij v KS. Ze- lo dobro sodelujemo z gasilci, saj imamo dve mladinski gasilski četi." jetno bo zadruga tudi letos obdržala navado, da zadnje doplačilo izplača tik pred trgatvijo. „S takim načinom že več let zelo konkretno dokazujemo, da so v naši panogi dohodkovni odnosi zgledno urejeni," je povedal inž. Nemanič. Belokranjci so takega načina vajeni še iz časov pred vojno, ko je delovala zadružna klet. Za doplačilo se zadruga odloči, ko je znan zaključni račun za prejšnje leto in ko je znana struktura prodajne cene belokranjskih vin; če bi jim vse izplačali že jeseni, bi bila za zadrugo to prevelika obremenitev oziroma prehudo tveganje, ker se cena v začetku hitro spreminja. „Mislim, daje tak način tudi najbolj pravična delitev dohodka med proizvajalcem in predelovalcem," pravi Nemanič. Zadnja leta dobiva zadruga vse več grozdja, saj je tudi politika cen taka, da bolj spodbuja prodajo grozdja kot pa vina. Ze takoj po trgatvi so povedali, da bodo vino odkupovali le do konca marca, in tega roka se Resna beseda Pretekli teden so bili v Metliki posveti OK ZKS s sekretarji osnovnih organizacij ZK, sekretarji aktivov komunistov v SIS, predstavniki občinskega sveta Zveze sindikatov in z aktivom vodilnih komunistov v občini. Govor je bil o pripravah na razpravo o stališčih in ocenah IK predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodarskih gibanj. Ta stališča in ocene morajo komunisti obravnavati v svojem delovnem okolju. Vsi delavci morajo biti seznanjeni z razmerami v gospodarstvu; tu ima sindikat zelo pomembno vlogo. Se posebej se morajo ustaviti ob vprašanjih produktivnosti, izkoriščenosti kapacitet, proizvodnje, delovnega časa. Zadnje čase so v nekaterih DO močne težnje po uravnilovki, zato se je treba še bolj dosledno zavzemati za nagrajevanje po delu, zaostriti odgovornost na vseh nivojih; vodilni komunisti v gospodarstvu so odgovorni za izvajanje planov. V KS, tozdih in SIS je potrebno temeljito analizirati gospodarsko stanje v lanskem letu in gibanja v letošnjem. bodo tudi držali. ^ vina odloča le kvaliteta. ^ nujenih vzorcev pa niti P ni primerna za proine:, a vzrok za to je j nje," je razložil NerJ „Belokranjec je dober nik, za kletarjenje Pa < zmanjka časa ali P2 ^ zavzetosti m str,vedi: ljudje se še vedno ne kako pomembna j« nost. Prav zato je klet še danes polna, . gradniki ne morejo pt° delka." Vino bi klet sicer odPI do naslednje trgatve, ravno zaradi neprirner tarjenj akvaliteta od t marca hitro pada. P°*e8 vino ne doplačujejo ® že marsikateri vinogra znal, daje prodaja&o2y0 tvegana, pa tudi fin«** donosna. - A. B proslave ZA DAN 2ENA V Metliki ni bilo os«* činske proslave za <“n,jUblji jakobsko gledališče i2 J^jgi imelo dve predstavi Ro*g g* s tem je bil v občmske ovnja marec odpravljen. H ^ l kulturno skupnost ven f dinarjev, za ta denar p klub pripravil ne eno, Pr°V krajevnih skupno^’’ ve za dan žena s kultn i mom pripravile OO Z so bile v Rosalnicah, na Lokvici, na Božakovem ,gjt Povsod je bila u(le'e* iaVafliiv žene pa so bile s p:r0. voljne’ njihovega dne zelo za ^ lepo proslavo so PnP.tjxne šola in družbenopo^^ zarije na Suhogu, P? ^ ok « žene iz suhorskega šol ^ p» še posebej matere m rio^' borcev. Po proslavi ^'^ jeitf pripravila šola _ so za pravili manjšo zakusko. VODOVOD V PODZEMLJ^ j Podzemelj bo le*?5 ^ vod, če bodo vaščani j.„o v dinaijev, kolikor je P° koZj peljavo glavnega V0I*L tu*f načrtu naj bi vsaka ^tj’s0ča'1 niška, prispevala po SPREHOD PO METLIKI PRENOVLJENA TRGOVINA PEKA v Malešičevi hiši ima vedno več kupcev, nekaj zaradi dobre izbire čevljev, a tudi zaradi prijaznosti prodajalcev in prijetnega prostora. Ne bi škodilo, ko bi pomladili tudi nekatere druge prodajalne, ki so močno zastarele in zaudarjajo po plesnobi. POMLAD JE ČUTITI na vsakem koraku: sonce toplo greje, v vazali so se znašle mačice, zvončki, v ikebanah trobentice, v vinogradih, na vrtovih, njivah, v sadovnjakih in na poljih pa ljudje, ki opravljajo spomladanska dela. Nekateri si vzamejo za ta opravila dopust, so pa tudi takšni, ki sc narede bolne in na račun prevare veselo orjejo, kopljejo in režejo, tisti s posluhom pa si zapojejo še pesem Vsak kmetič ima svoje veselje ... ZNANEGA SPOR1 LAVCA Cveta Rusa J«,, dni pred tovarno gjici} roki, kako skače P° V. črtuje nova igrišča, slV>r nekoč pojavila in kreaciji delavcev. AK v0lj p delovni organizaciji 0 jo P za njegova naprezanj«! lo veliko Kolpe, ko ■xko',P> njal asfalt, nekaj grnU željni razvedrila. NEKDO GROZI zbral vse smetje, s0rfVia v0 t' go navlako, jo naloži* sto* odpeljal na ustrezno . smetišče blizu Berčič- o5t smeiisce nu/.u testirati zoper novih blokov in hiš, 1° c\fS? ................ild elja ne bi bi sami P0> > ti železniški novega nasei z glave, če ‘ nejše okolje. metliški tedfl^ DOLENJSKI LIST St. 11 (14«) ★★ - 17JJJ Mladinci so si postavili hišico Pred kratkim so mladi v Gorenjem ustanovili svojo mladinsko organizacijo lepo -!e k krajevnih skupnosti, v katerih živi svoje organizacije 7SM "t v večja središča, vendar nimajo KS Stara cerkev Je nedavnega v vasi Gorenje v ZSM KoSe °bC?Sk,e. konference °rganizacKp 7 ^. ^nopolitične novitev 00 ZSM pr!pravljati us‘a-kjer fe n?l1,VVfhKSvobčini' Mlade spodh, • or8an“acije. >!■ živijo. MPHel^.0bmočjih- te st*> W razen ? a mla

  • ka' ZSM a n^mcem> B 50 ^ člani ’ ° dovo|j aktivni, se pravi, kočevski 23 petelini ;ePubUškegraU^aav na hodnikih Ljubljani odnHi za šolstvo v delkov 1 faPrilf^stavo likovnih iz" P*novne šole učencev ^Pektotice za i?tey,e' Na P°budo Z ?erce sta likovnT° V,Zg°J° H^e-J^dar m akade^l Pt gog Ivan fe odteala natL.^paruStane /"^Petelinov barvne ^°?>a reliefe ten m les°reze ^ ® PoSSrif £1683 samega raz- 0gled do konca Lr?fStavo’ ki 150 a šolskega leta. F. BRUS da njihovo delo ne pokaže uspešnih rezultatov, ker se še ne znajdejo pri delu. Uspehi akcije se že kažejo, saj so pred kratkim začele zopet delati nekatere 00, ki so do nedavnega obstajale samo na papirju. Ponekod pa 00 šele -ustanavljajo. Tako so pred nedavnim ustanovili 00 ZSM v Gorenjem, ki šteje 20 članov, predsed-: nik pa je Milan Lazar. Mladi iz te majhne vasi so se pred ustanovitvijo OO že zbirali in delali predvsem na športnem področju. Sedaj so združeni v ZSM in imajo možnost, da se izkažejo tudi na družbenopolitičnem področju. Zelo so delavni, svoj prosti čas porabijo koristno, in ne za posedanje po gostinskih lokalih. Skoraj vsak dan se zberejo v svoji leseni hišici, ki so jo kupili in uredili z izkupičkom delovnih akcij.- Pri opremljanju hišice jim je pomagal kočevski LIK, ki jim je dal ostanke iverala. Poleg nje imajo urejen park in nogometno igrišče, saj imajo tudi svojo nogometno enajsterico, ki uspešno nastopa v občinski nogometni ligi. Sedaj, ko so združeni v 00, imajo v načrtu delo na družbenopolitičnem področju in se že po- ?s* j° mADINA - Mladinci iz Gorenjega pred hišico, ki °&>met P16® kratkim. V bližini so si uredili igrišče za mali °: J- Podržaj) y »S*?®* - Psi in mačke so se počutili oni dan *** so imej} do u^c*> kot da so na ohceti: mesa in Vse to so vlačili po parku. ^robne iz Kočevja - m. m h ^di okni • P0VTtnin° izele-^ S-^teresoC° hiŽ' P°**no Ustniki pred •“atkim Pofi^nja zT^T so možna še buditi ?.VVendar to {S sVlane “ - p"k ■" ' uen?esta, sta ^0« ,nailePši ko- 8 t0v“i vzrok Plfiena' Morali > zakaj. Pozive, "«i*» v Je ulici? “vinjak. VeC Prime™ naj varujemo svoje okolje, beremo v časopisju vsak dan. Verjetno jih bo treba končno tudi v Kočevju upoštevati. Park Gaj namreč skriva v sebi marsikaj, posebno v mraku in nočnih urah. Zaradi tega bi bili potrebni občasni službeni obhodi odgovornih organov. Tako bi rešili park pred brezvestnim uničevanjem, pa tudi odpravili nočno pohajkovanje (celo otrok) pozno v noč po parku. Tudi nekateri starši bi morali pokazati več skrbi in odgovornosti! DAN ZENA - Koncert oddelka godbe Ljudske milice na Trgu zbora odposlancev v počastitev dneva žena je razgibal občane. Kmalu seje nabralo veliko ljudi, ki jih je koncert prijetno presenetil. Živahno in ubrano igranje partizanskih koračnic in pesmi je še poživilo praznično razpoloženje v mestu. Za prometni red med koncertom so pomagali miličnikom tudi učenci in učenke osnovne šole, ki so člani prometnega krožka. Pionirji in pionirke-promct-niki so se tokrat prvič pokazali v novih uniformah. Tudi sicer je bilo za dan žena več prireditev v kolektivih in drugod. Letos je bilo praznovanje bolj umirjeno, brez bučnih veselic, razen nekaj izjem seveda. Ostalo pa je še nekaj navad, od katerih so imele koristi predvsem cvetličarne in trgovine, precej manj pa gostinski obrati. Prav je, da je ta praznik zopet našel svojo pravo vsebino. Bevske vezujejo z družbenopolitičnimi organizacijami iz Stare cerkve, predvsem s tamkajšnjo KS. S skupnimi močmi bodo pomagali ustanoviti na bližnjem območju tudi nove 00 ZSM, v vaseh, kjer je manj mladih, pa mladinske vaške odbore. Mladi iz OO ZSM Gorenje niso dobili še nikakršne finančne pomoči. Vse financirajo z lastnimi prispevki. Upajo pa, da jim bo v bodoče kdo pomagal. Delo mladih je vredno pohvale in posnemanja. JURE PODRŽAJ ZMAGA KOČEVSKIH INVALIDOV Črnomaljsko športno društvo „Invalid“ je pred kratkim organiziralo tekmovanjem kegljanju,posvečeno občinskemu prazniku. Ze tradicionalnega turnirja se je udeležilo 8 ekip s po 6 tekmovalci. Rezultati: Kočevje 221 podrtih kegljev, 2. Trbovlje 213, 3. Ljubljana 199, 4. Črnomelj 197, 5. Hrastnik 184, 6. Domžale 176, 7. Črnomelj 167 in 8. Zagorje 162. Zmagovalna ekipa invalidov iz Kočevja je nastopila s svojimi starejšimi člani (Mile Opačič, Jaka Poje, Štefan Sušnik, Mile Stimec, Jože Stopar, Ivan Mišič, rezerva Stane Frank). Društvo Invalid iz Kočevja ima 600 članov, od tega 45 aktivnih športnikov, ki se udeležujejo raznih tekmovanj. CVETJE ZA 2 EN E Razredna skupnost 4. a osnovne šole Kočevje je sklenila, da bodo 375 dinarjev, ki jih je zanjo osvojila na nagradnem natečaju Ljubljanske banke za spis ,.Zakaj varčujem? “ učenka Andreja Skorjanec, uporabili za nakup rož, kijih bodo ob 8. marcu poklonili učenci ostarelim ženam. Tako so na dan žena obiskali in prijetnio presenetili s šopkom in prisrčnim voščilom Karolino Mazzoni, Zlatko Sajovic, Ano Repar, Marijo Reichard, Ivano Boben, Marijo Mlakar in Marijo Žagar. Ta pozornost otrok je žene močno ganila, saj so se jim zanjo s solzami v očeh zahvaljevale. F. B. OBRAZI ZENA — Člani dramsko-recitacijskega krožka osnovne šole Ribnica so za svoj zanimiv prikaz „Obrazi naših borbenih žena“ poželi velik aplavz. (Foto: M. Glavonjič) Obrazi naših borbenih žena Proslavljanje dneva žena v Ribnici Letošnje proslave dneva žena v Ribnici so se odlikovale po glasbeno-zabavnem delu, ki je bil bogatejši kot prejšnja leta. Svečanega dela bi bilo lahko nekoliko več, saj smo ob letošnjem dnevu žena proslavili tudi vrsto drugih pomembnih jubilejev ZK, tovariša Tita pa tudi 30-letnico Zveze borcev in 35-letnico AFŽ. Na glavni proslavi v domu JLA se je predstavil moški pevski zbor iz Ribnice. Zbranim, med njimi je bila velika večina žensk, je spregovoril predstavnik SZDL Tone Andoljšek. Kot zadnji so učenci osnovne šole plastično prikazali dogodke iz življenja, borbe in dela žensk-bork iz ribniške občine pod skupnim naslovom „Obrazi naših borbenih žena“. Tako so prikazali zadnji juriš narodne junakinje Majde Šilc, pretresljiv govor Ivančičeve mame na Kočevskem zboru, doživljaj bolničarke Ančke Pakiž med bojem v Jelenovem žlebu, hrabrost in vzdržljivost bolničarke Micke Fajdiga-Mihajlo-vič, lik partizanske zdavnice Franje Bojc-Bidovec, trpljenje in težko življenje učiteljice Tilke Pejnovič ter življenje in muke Arkovih žensk. Za svoj prikaz so poželi velik aplavz. Končno bolj jasno o usmerjenem izobraževanju Zavzemati se za center kovinske stroke — Prebivalce kočevske (pa tudi ribniške občine) zelo zanima, kako daleč so speljane zadeve okoli usmeijenega izobraževanja. Občani kočevske občine od 1. julija lani plačujejo 1 ^samoprispevek za gradnjo centra usmeijenega izobraževanja. Računajo, da se bo do 30. junija 1985 nabralo za to gradnjo okoli 20 milijonov din, kar pa ne bo dovolj. Zato pričakujejo pomoč tudi od republiške skupnosti za izobraževanje in ribniške občine. Pred kratkim se je prvič sestal odbor za organizacijo centra usmerjenega izobraževanja, v katerem je 24 članov iz kočevske, 6 pa iz ribniške občine. Ugotovili so, da bosta imeli vsaka občina zase organizirano 1. stopnjo usmerjenega izobraževanja (se pravi 1. in 2. let- PRVA SEJA Pretekli teden, 10. marca je bila prva seja odbora za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje v Kočevju. Na njem so načrtovali svoje bodoče delo. Predlagali so, da je treba izbrati investitorja (po njihovem priporočilu naj bi bila to občinska skupščina Kočevje). Nadalje so se dogovorili, kaj bodo ukrenili glede lokacije te šole in urejanja vsega potrebnega v zvezi z dokumentacijo za gradnjo in za posvet s predstavniki ribniške občine, na katerem se bodo pogovorili o skupnem delu za naprej, saj bo ta center deloval v drugi fazi (3. in 4. leto usmeijenega šolanja) za obe občini. Zato so predlagali, naj v gradbeni odbor, ki šteje zdaj 10 članov iz občine Kočevje, imenuje svojega predstavnika tudi občina Ribnica. nik), 2. faza (3. in 4. letnik) pa bo organizirana za obe občini v Kočevju. Učencev za šolo bo na tem območju dovolj. Poudarili so, da obstojajo vsi pogoji za ustanovitev Centra usmerjenega izobraževanja kovinske stroke vse do tehnikov. Delegate obeh občin, ki bodo delovali v posebni izobraževalni skupnosti, so zadolžili, da se morajo prizadevati, da dobi tak center Kočevje. Osnova za tak center je že sedanji Center poklicnih šol Kočevje, ki že zdaj usposablja kovinarje za obe občini. Občasno pa bodo potrebe po izobraževanju tudi drugih strok in sicer: ekonomsko-administrativne, lesne, oblačilne in splošne. Menili so tudi, da je potrebno zgraditi novo šolo in ne preurediti gimnazije. Preureditve so se namreč doslej običajno pokazale kot drage in nefunkcionalne. V novi stavbi naj bi bilo 20 običajnih učilnic, 4 posebne učilnice (fizika, kkemija, biologija in tuji jeziki) ter 3 delavnice. Nova šola naj bi po sedanjem predlogu stala na prostoru med Namo in bazenom, se pravi pri osnovni šoli. Ta lokacija ima vrsto prednosti. Usmeijeno izobraževanje naj bi sc začelo že leta 1978. Sedanjo gimnazijo bi uporabljalo usmerjeno izobraževanje do zgraditve nove šole, nato pa bi to zgradbo uporabljali za razne druge potrebe šolstva. Odbor je sklenil tudi, da je treba do 18. marca zbrati potrebe delovnih in drugih organizacij po kadrih, kar sta dolžna izvesti oba občinska izvršna sveta. Pri tem je treba upoštevati razvojne načrte organizacij, upokojitve, odselitve itd. Gradbeni odbor je dolžan čimprcj oskrbeti lokacijo in poUebno dokumentacijo. ZK naj čimprej skliče posvet predstavnikov kovinskopredelovalne industrije iz obeh občin, na katerem sc bodo pogovorili o vsem potrebnem v zvezi z organizacijo centra usmeijenega izobraževanja. Dokončno pa sc je v okviru obeh občin potrebno tudi pogovoriti o organizaciji prve stopnje usmerjenega izobraževanja, saj to pomeni (predvsem za Ribnico) pridobitev ustreznih novih kadrov (profesorjev); stanovanj zanje itd. h PRIMC Povedali smo že, da je bilo glasbe-no-zabavnih prireditev veliko, več kot kdaj koli. Osnovna šola je imela za svoj kolektiv proslavo v novem vrtcu. V domu JLA so bile tri zanimive prireditve, ki so pritegnile goste oziroma poslušalce iz območja občin Ribnica in Kočevje, na njih pa so nastopili tudi znani pevci zabavne glasbe iz Slovenije in Jugoslavije pa tudi priljubljeni ansambli. Udeležba je pokazala, da si ljudje želijo zabave in plesa. M. GLAVONJIČ Ortneški poročevalec GRMADA O ŽIVELA - Sonce, cvetje in petje ptic so zvabila ljubitelje narave in planin na Grmado, kjer je tudi turistični dom. Ortneča-ni in Poljanci so ponosni na ta svoj dom. Radi ga obiskujejo ob nedeljah popoldne. Tu se ob kozarčku pogovore o tem, kaj bodo sejali, kako bi izboljšali živinorejo, in o drugem, tudi o tem, da je treba popraviti sedanjo pot do Grmade. Seveda radi zahajajo sem tudi izletniki iz drugih krajev. Dom je oddaljen od ceste Ljubljana-Kočevje le 4,5 km in je na nadmorski višini 887 m. Prava izletniška sezona se začne sicer šele s 1. majem, letos pa je zaradi lepega vremena že zdaj veliko obiskovalcev. LOKOMOTIVE ZAŽIGAJO -Stare parne lokomotive še vedno vozijo skozi Ortnek. Nekateri se vesele redkega piska vlaka, drugi pa se ga v teh toplih dneh boje. Vse od Žlebiča *do Dvorske vasi poteka proga skozi gozd in travnike. Trava je zdaj suha in iskre iz lokomotive io lahko hitro zažgo. Te dni je ob progi zgorela vsa trava in le zaraai hitrega posredovanja je bil preprečen večji požar. Lani so kar trije požari, ki jih je zanetila lokomotiva, grozili, da bodo uničili gozd. OŽIVELI GRAD - V ortneškem gradu stanujejo po 2 do 3 mesece na leto delavci, ki delajo v gozdu ali na cesti, sicer je gradič vse leto prazen. Ortnečani bi bili srečni, če bi ta grad vse leto komu koristil. M. G-č KRIVEC JE ZNAN Splošno znano je, da pri nas zelo težko ugotovimo krivca za nepravilnosti, slabosti, slabo gospodarjenje itd. Običajno, se krivda nekoliko ,.razprši po kolektivu". Pred kratkim, med nedavnim obiskom predsednika Andreja Marinca v Ribnici, pa je občinski politični aktiv zelo točno pokazal vsaj na enega krivca, čeprav je res, da niti tokrat niso rekli povsem določeno: „Ta je kriv!“ Gre namreč za stari sodraški problem. V Sodražici imajo obrat ljubljanskega „Krima“, ki je tik pred prisilno upravo. Prej je imela v isti stavbi obrat ljubljanska „Torbica“, ki pa je bil tudi ukinjen. Še prej je bila v tej stavbi sodraška občina, vendar je tudi propadla, oziroma se združila z ribniško. Torej gre za povsem jasen primer, ko za nesrečo niso krivi ljudje (saj se jih je zvrstilo v isti stavbi precej), ampak lahko pade vsa odgovornost le na - stavbo! J. P. BRANJE PRIPOROČAJO Knjižnica v novem domu JLA v Ribnici ima veliko zalogo dobrih knjig. Priporočajo predvsem nasled- nje novejše knjige: Ljudje s štirimi prsti, V Andih, Zibelka, Doktor Ži-vago, Vrt slezaste barve, Puščavski zdravnik, Salamander, Bermudski trikotnik, Poslednje poletje in druge- M. G.-č POIMENOVANJE ULIC Ribniška občinska skupščina je sklenila, da se sedanja Vodovodna ulica preimenuje v Ulico Majde Sile. Prazen tega dobi Ribnica še Ožboltovo ulico. V - NOVA NAŠA VEZ V marčevski številki ,,Naše vezi“, glasila delovne skupnosti Inles Ribnica je dan poudarek predvsem razgovorom ob nedavnem obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Andreja Marinca v tem kolektivu, nadaljnji skrbi za kakovost izdelkov in sindikalnim konferencam po tozdih. OČISTIMO RIBNICO Vsi opažamo, da je naš kraj iz leta v leto bolj zanemaijen. Učenci osnovne šole Ribnica smo si zadali nalogo, da bomo skupaj s prebivalci našega kraja že pred občinskim praznikom poskrbeli za lepši videz naše Ribnice. Zato pozivamo vse organizacije združenega dela, hišne svete, krajevno skupnost, garnizijo JLA in samoupravne interesne skupnosti, da v času od danes pa do 25. marca 1977 izvedemo očiščevalne akcije. NARAVA - LEPOTA -ZDRAVJE Pioniiji, mladinci in mladi člani RK OŠ Ribnica Ribniški zobotrebci POHVALA RAZSTAVI - Razstava izdelkov učencev Centra poklicnih šol, ki dela za območje občin Kočevje in Ribnica, je bila med gostovanjem v Ribnici izredno dobro obiskana. Knjiga vtisov je polna hvale in izrazov želja, da bi se mladina še večkrat predstavila s svojim delom oziroma izdelki. Za organiziranje razstave je razen CPŠ posebno zaslužen Izobraževalni center RIKO in njegov vodja France Zajc. ENAK PROMET - Na bencinski črpalki v Žlebiču smo vprašali, kakšne so posledice nedavne podražitve goriva, predvsem navadnega in super bencina, ki sta osnovna „hrana“ za osebne avtomobile. Povedali so nam, da so avtomobilisti zaradi najobčutnejše podražitve goriva doslej sicer negodovali, vendar drugih posledic ni bilo, saj prodajo približno enako bencina kot prej. ŠAHOVSKA TEORIJA - V šahovskem klubu, ki je v domu JLA, predava prof. Dragan Golia šahovsko teorijo, ki je osnova za dobro obvladovanje te igre. Vsi ljubitelji šaha lahko pridejo v klub ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure. Člani doma JLA se lahko včlanijo tudi v šahovski klub in se udeleže tekmovanj za podelitev kategorije. KIP JUNAKINJE - Narodna junakinja Majda Šilc, ki je bila doma z Gore nad Sodražico, bo v kratkem dobila v Ribnici svoj kip. Ker so junaki najbolj pri srcu mladim, bo kip stal pri novem vrtcu, ki bo odprt za občinski praznik. Kip izdeluje eden izmed vojakov, akademski lopar, ki služi vojaški rok v Ribnici. GREMO V KINO - V domu JLA v Ribnici bodo predvajali naslednje filme: danes, 17. marca, Ena je osamljena številka, 19. in 20. marca Yakuza, 23. in 24. marca Ljubezen brez obveznosti, 19. in 20. marca bo tudi matineja Jaka racman in pajdaši- M. G-č občan vprašuje /medved 0 .odgovarja — Sem bral, da igra kočevska godba v glavnem le na pogrebih. - Naša pa na pogrebih Naceta Pusta. REŠET0 marca 1977 Stron uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST 19 tedenske Četrtek, 17. marca - Ljubo Petek, 18. marca - Edo Sobota, 19. marca - Jože Nedelja, 20. marca - Klavdija Ponedeljek, 21. marca - Benedikt Torek, 22. marca - Lea Sreda, 23. marca - Oton Četrtek, 24. marca - Gabrijela LUNINE MENE 19. marca ob 19.32 uri - mlaj OTI O ČRNOMELJ: 20. 3. ameriški barvni film Tatovi vlaka. 22. 3. ame- riški barvni film Sijaj in beda Holly-\vooda. 24. 3. ameriški barvni film Mi vsi smo lopovi. KRŠKO: 19. in 20. 3. ameriški film Zeleno sonce. 23. 3. ameriški film Neznani zaščitnik. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 18. do 21. 3. ameriški barvni film Nekoč je bilo na Divjem zahodu. 20. 3. ameriški film - matineja Dva uboga brata. Od 22. do 24. 3. ameriški film Lenny. RIBNICA: iy. in 20. 3. ameriški barvni film Rdeči oblak nad Riadom. SEVNICA: 19. in 20. 3. ameriški film Kalanov dosje. 23. 3. ameriški film Ivanhoe. TREBNJE: 19. in 20. 3. nemški barvni avanturistični film Vinetou -1. del. o a SLUŽBO DOBI SPREJMEM na delo dva sobople-skarja. Možna tudi priučitev. Ivan Janko, Gor. Sušice 1, Uršna sela. ODDAM otroka v varstvo. Pod šifro „MESTNE NJIVE". FRIZERSKO pomočnico išče salon FRANJA, Maistrova 7. SLUŽBO ISCE V VARSTVO vzamem enega otroka. Ragovska 16, stanovanje 5. STANOVANJA ODDAM stanovanje zakonskemu paru. Po smrti zapustim posest. Naslov v upravi lista (787/77). MAMA 1-letnega otroka išče stanovanje in po možnosti tudi zaposlitev v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro „Razočarana“. ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (877/77). KOMFORTNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v centru Sevnice ugodno prodam. Je poleg trgovine, vselitev možna takoj. Ogled vsako dopoldne. Doberšek, Kvedrova 50, Sfevnica. Motorna vozila PRODAM osebni avto Zastava 101, dobro ohranjen, v Brezov log 12, Novo mesto, ali telefon 23-535. PRODAM nov vinogradniški traktor UNIVERSAL z 39 urami in BCS kosilnico. Naslov v upravi lista (870/77). PRODAM avto ŠKODO 1000, letnik 1970, registrirana do 3. marca 1978. Cena po dogovoru. Jože Fon, Uršna sela 1 a. PRODAM tovornjak „AVALA“ kiper, nosilnost 2,5 t. Naslov na upravi lista. UGODNO prodam motorno kolo Tomos 15 SL v zelo dobrem stanju. Marjan Vučajnk, Mihalovec 68 b pri Dobovi. PRODAM traktor Fiat 311 1, 35 KM. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, Škocjan. PRODAM zastavo 125 PZ, karam-bolirana desna stran, v voznem stanju in registrirana do 3. marca 1978. Prnave na ime Darko Dragoš, Kristanova 8, Novo mesto, telefon 22-527. PRODAM dva traktoija Ferguson 35 in motorno žago, malo rabljeno. Peter Novak, Kamni potok 4, Trebnje. PRODAM traktor Kornik, kosilnico BCS, Primo 110 in 600 kg težko kobilo. Anton Žgajnar, Sela 14, Škofljica pri Ljubljani. PRODAM traktor z menjalnim plugom, moč motorja 30 KM. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista (769/77). PRODAM zastavo 750, letnik 1973, registrirano do februarja 1978, za 33.000,00 din. Frančiška Franko, Kettejev drevored 38, Novo mesto, telefon 21-826, interna 32. ODSTOPIM vrstni red za volks-vvagen golf. Dobava.v septembru 1977. Miha Hren, Vel. Strmica 1, Mokronog. UGODNO prodam traktorsko prikolico, obračalnik Maraton za BCS, snopovezalko za BCS in fiat 750, letnik 1973. Dol. Kamencc 27, Novo mesto. PRODAM DYANE 4, letnik 1968. Stane Opara, Glavni trg 14, Novo mesto. PRODAM PEUGEOT 104, letnik 1974, dobro ohranjen. Redling, Majde Šilc 20, Novo mesto, telefon 23-165. PRODAM Zastavo 750, letnik 1973. Naslov v upravi lista. PRODAM avto Prinz, neregistriran, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (788/77). ZAMENJAM nov R 4 za mpskviča. Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. PRODAM OPEL KADET, letnik 1966. Ogled v soboto dopoldne. Viktor Brudar, Majde Šilc 16, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen pony ekspres avtomatik, star eno leto, za 1.600,00 din. Jože Cvelbar, Grmovlje 31, Škocjan. PRODAM Zastavo 1300. Informacije po telefonu 21-926. PRODAM Zastavo 101, letnik 1975. Kristina Medic, Drska 48, Novo mesto. PRODAM traktor Ferari (24 KM) s frezo in prikolico. Franci Penič, Žagaj 12, Bistrica ob Sotli. PRODAM avto VW. Informacije vsako popoldne po telefonu 22-501, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam Zastavo 750, LUX, letnik 1975. Marjan Mikec, Dol. Podboršt 1, Mima peč. PRODAM osebni avto Ford Taunus 1300, letnik 1971. Ogled pri Stanetu Pustavrhu, Leskovec 181 pri Krškem, telefon 71-463. PRODAM renault 8, letnik 1967 za 17.000 din. Naslov v upravi lista (847/77). PRODAM osebni avto ŠKODA, letnik 1969. Naslov v upravi lista (853/77). PRODAM motor Java 250, prevoženih 1.900 km za ceno 8.500,00 din. Vinko Zaletelj, Trdinova 5a, Novo mesto. PRODAM vvartburg, letnik 1975. Martin Sekula, Uršna sela. PRODAM avto 128 SL šport. Informacije na telefon 85—204. PRODAM avto 850 in nova okna Logatec. Pod Trško goro 82. PRODAM POCENI prodam traktorski trosilnik umetnega gnoja. Anton Novak, Brežina 10, Brežice. PRODAM električne orgle. Naslov v upravi lista (823/77). PRODAM skoraj novo tritonsko navadno harmoniko Železnik (lesena škatla). Sandi Zore, Bogneča vas 18, Trebelno. PRODAM skoraj nov hladilnik Gorenje H 721 lux (240 litrov) . Majde Šilc 20, stanovanje 26, Novo mesto. PRODAM polovico obdelanega ostrešja (drugo polovico lahko se dobavim), čevljarski šivalni stroj Pfaf in moped na dve prestavi. Alojz Špelko, Lašče 11, Dvor. UGODNO prodam skoraj nov hladilnik. Jože Cvelbar, Grmovlje 31, Škocjan UGODNO prodam 4.000 sadik žive meje. Dragomir Pokorny, Drejče-tova pot 11, Novo mesto. PRODAM sod za gnojnico s črpalko in puhalnik. Anton Kastelic, Gor. Podboršt 11, Mirna peč. PRODAM prikolico za osebeni avto. Drcjčctova pot 28, Novo mesto. PRODAM frezo in drobilec žita (šrotar). Rudolf Tomc, Jerneja vas 3, Črnomelj. PO ugodni ceni prodam nov 15-cols-ki gumi voz in prikolico za osebni avto. Franc Zibcrt, Lukovec, Boš-tanj. POCENI PRODAM otroški kombiniran voziček za dvojčke. Jože Povh, Vel. Malence 31, 68262 Krška vas. VEČJI kavč z omarico prodam. Ogled v popoldanskih urah. Novo mesto, Cesta herojev 4, I. nadstropje. PRODAM nov stroj za izdelavo različnih betonskih kvadrov. Najcenejši 7.000 din — zmogljivost 150 koin. na uro, mešalec za prisilno mešanje na vzmetne lopate. Poceni obnavljam tudi vse vrste rabljenih strojev. Pavel Porenta, Breg ob Savi 53, 64000 Kranj. PRODAM jazz trobento. Branko Jerman, Klošter 4, Gradac. PRODAM 18 m prvorazrednih bukovih drv, 2000 kg gašenega apna, starega 12 let, in motor za rezervne dele TAM 6500. Kastelic, Žabja vas 36, telefon 22-993. PRODAM krožno motorno žago. Peroci, Cegelnica 12. PRODAM televizor za 1.300,00 din. Telefon od 6. do 14. ure št. 22-331 int. 26. PRODAM zložljivo otroško posteljico z jogijem in odejo. Damjanovič, Majde Šilc 19. UGODNO prodam novo filmsko kamero CANONN 310 XL z avtomatsko blendo, s trikratnim zumom ter posamičnimi posnetki. Naslov v upravi lista. PRODAM večjo količino dobrega domačega sena. Ivanka Lavrenčič, Kot 2, Stari trg ob Kolpi. PRODAM bele kamne (premer 80 cm) ter drobilnik žita, vse v pogonu in odličnem stanju, za 15.000 din ter skedenj 7 x 8 za 7.000 din. Peter Rauh, Predgrad 47, Stari trg ob Kolpi. PRODAM črno-beli televizor Orion. Vene, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM 1000 kg sena. Mišjak, Boričevo 1, Novo mesto. LAHEK gumi voz prodam. Bobnar, Podgora 11, Straža. kupim KUPIM NOVO zastavo 750, lahko še neregistrirano, za gotovino. Po nudbe po telefonu 23-375 po 15. uri. KUPIM športni otroški voziček. Cveta Jurglič, Mokronog 144. KUPIM gradbeno (zazidljivo) parcelo v okolici Dol. Toplic. Naslov v upravi lista (754/77) ali telefon 21-050 dopoldne. KUPIM nedograjeno hišo, v poštev pridejo od Krke do Dolenjskih Toplic. Šifra ..Gotovina pride v poštev". PRODAM parcelo v velikosti 17 arov (7 arov vinograda, hram 5 x 11 m, ostalo travnik) v Gabrski gori. Antonija Lavrič, Tolsti vrh 4, Šentjernej. PRODAM vinograd v Trnovcu v velikosti 32 arov. Lepa sončna lega, oddaljen 100 m od glavne ceste, dovoz mogoč z vsemi motornimi vozili do kleti. Cena po dogovoru. Anton Povodnik, Zabukovje 26 nad Sevnico. PRODAM parcelo z gradbenim dovoljenjem v Črnomlju (približno '90 — -......................... DRAGEMU atu JOŽETU JANEŽIČU iz Zgornjih Vodal pri Tržišču za 75. rojstni dan še veliko zdravih in zadovoljnih let želijo sin Lojze z ženo Marijo ter vnuka Slavko in Darko. Čestitki se pridružuje tudi mama Marija. DRAGI, nadvse dobri mami ANICI ŠOBAR iz Uršnih sel za njen 48. rojstni dan obilo sreče, posebno pa zdravja in da bi bila še mnogo let med nami, želijo vsi njeni: Ivan, hčerke Tončka, Anica, Justa in Joži z družinami ter sinova Boris in Brane. Malih 7 vnučkov pa ji pošilja 48 poljubčkov. DRAGEMU očetu JOŽETU KOP-LANU iz Kloštra za visoki jubilej - 80. rojstni dan in god iz srca čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava leta sinovi in hčerke z družinami. JOŽETU ŠUTARJU iz Gor. Gradišča za god in 50-letnico, njegovi ženi Pepci in sinčku Jožetu pa za god vse najboljše, veliko sreče in zdravja želijo mati in sestre. 690 m2). Elektrika in voda pri gradbišču. Ponudbe pod šifro „TAKOJ“ ali telefon št. (068) 76-271. UGODNO prodam hišo z vrtom v Slovenski vasi 17 priKočevju. Ogled možen vsak dan na gornji naslov. PRODAM približno 1800 m2 vinograda, zasajenega z rodno vinsko trto, v Sfcmiču. Informacije dobite na naslovu: Leopold Plut, Kočevje 23, Črnomelj, telefon (068) 76-086. PRODAM 4 are vinograda na Lubnu in 4 are parcele za vikend. Dovoz z vsakim vozilom. Amalija Stopar, Laze 8, Uršna sela. PRODAM 3 hektare travnika z nekaj sadnega drevja, ob katerem je del starega vinograda z lesenim hramom, blizu ceste Selce nad Blanco. Dostop možen z vsakim vozilom, cena ugodna. Informacije se dobijo vsak dan pri Francu Bobniču, Rožno 55. MED vasema Dol in &devci ob cesti prodam veliko njivo. Ponudbe pod „Njiva“. PRODAM starejšo kmečko hišo in 550 m2 vrta v bližini Mirne na Dolenjskem. Elektrika in voda v hiši, dostop z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (863/77). NA GUMBERKU 2 pri Otočcu prodava hišo z vrtom in njivo, skupno 18 arov zemljišča. Zglasite se pri Milanu Ravbaiju, Gumbcrk 8 ali pri Stanetu Ravbarju, Smo-lenja vas 60, Novo mesto. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Za lepa moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! VDOVA - 60 let, priučena šivilja, želi spoznati poštenega moškega - nealkoholika, vdovca ali upokojenca. Vzamem ga na stanovanje ali grem k njemu. Naslov v upravi lista (873/77). 80 novih vinogradniških kolov iz prednapetega betona zamenjam za kostanjeve kole-okroglice. Novak, Korytkova 22, 61000 Ljubljana. PO ugodni ceni oddam košnjo. Angela Jakše, Češča vas 9, Novo mesto. KMETIJSKA ZADRUGA KRKA, NOVO MESTO, TOZD lastna kmetijska proizvodnja, z delovnima enotama Zalog in Šentjernej, uradno prepoveduje vsako vožnjo, pašo ali vsako drugo uporabo preko zemljišč, last zadruge, vsem, ki nimajo uporabnega dovoljenja. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. JOŽEFA POGLAVC, Dol. Straža 30, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MIRKO PEKA REK, Jurna vas 23, Stopiče, prepovdujem delanje kakršnekoli škode po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC JENE, Križ 52, 68295 Tržišče, opozarjam Tončeta Rukca mlajšega naj takoj preneha s strašnimi in lažnivimi besedami. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PAVLE GORKIČ, Partizanska 11, Novo mesto, prepovedujem vožnjo, odlaganje lesa ali kakršnokoli motenje posesti po preurejenih parcelah (št. 743 in št. 744, k.o. Šmihel) na Brodu. Uporaba poti je dovoljena na novo urejeni trasi na južnem delu parcel. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PREPOVEDUJEM pašo kokoši in živine ter vožnjo na njivi-travniku pri hosti in na vrtu ter sekanje drevja v gozdu in povzročanje kakršnekoli druge škode na mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Justi Pungerčič-Pavlin, Škocjan 33. KLUB za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto organizira tečaj za šolanje psov na klubskem vežbališču na Grabnu (pri novem mostu). Tečaj sc bo pričel 21. marca 1977 ob 16. uri. Stroški tečaja znašajo 900,00 din. Člane kluba iz območja Dobove pa obveščamo, da se bo tečaj pričel 20. marca 1977. Zbor bo ob 9. uri pri gostilni Krulc na Mostecu. Ostale informacije dobe interesenti ob pričetku tečaja. UPRAVNI ODBOR KLUBA. DVA meseca stare piščance lahko še naročite od 1. maja dalje. Imamo bele velike, ijave, ter grahaste. Čena je 34,00 din za komad. Milena Drašler, Podgora 5, Straža pri Novem mestu. GOSTILNA TURK, STOPIČE, OBVEŠČA CENJENE GOSTE, DA BO LOKAL OD 17. MARCA DO 24. MARCA 1977 ZAPRT. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE IN SE PRIPOROČAMO. Ob nenadni smrti našo drage in nepozabne mame in stare mame NE2E KOLAR rojene Zorko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazil! sožalje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostin-ke. Žalujoči: otroci Slavko, Olga por. Vidrih in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem znanccm ter delovnim organizacijam, so s cvetjem, izrazi sožalja in s spre stvom na zadnji poti počastili spM našega nepozabnega moža, oC~~’1 starega očeta in brata JOŽETA KULOVCA cestnega nadzornika v pokoju se iskreno zahvaljujemo. Zahvalo smo dolžni tudi sestri Erni, osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, j>osej> dr. Starcu, sindikalni godbi Novolcs, pevcem, tov. Krenu in Vit tu za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred, M* tudi požrtvovalnim sosedom, ki so nam pomagali v težkih tren kih. Žalujoči: žena Francka, sinovi Jože, Franc in Ivan z družinami, bratje in sestri Vavta vas, Dol. Toplice, Straža, Ljubljana, Koper ZAHVALA n\ letu Po kratki in težki bolezni je v /*• ^ starosti prenehalo biti zlato sr« mame, stare mame in žene ALOJZIJE BRAČUN iz Drnovega 16 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem.^ nam pomagali v najtežjih trenutkih, vsem, ki so daroval): c ^ nam izrazili sožalje in pospremili pokojno na zadnji poti- "r tudi dr. Pircu, kiji je zadnje dni lajšal trpljenje. Žalujoči: mož in otroci z družinami ) ZAHVALA Ob nepričakovani smrti žene in matere genice pinCiC iz Štalceijev št. 12 eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, v‘^<^fn°ce i drugim, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darova1' ^ cvetje. Hkrati se zahvaljujemo članom kolektiva Snezn čevske Reke, ki so nam pomagali y težkih trenutkih. t Žalujoči: mož Blaž, hčerki Janja in Biserka, brata v Franc z družino ter drugo sorodstvo se iskreno; ZAHVALA j / Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE KUHELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljern, sosedom in našim sodelavcem, ki ste nam stali ob str L^ii)1 "J od nje zadnjikrat poslovit, jo v tako velikem številu P v^rn, ki* njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Hval;? vnik01" u nam izrazili sožalje. Posebno lepo se zahvaljujemo dun st opravljeni obred, Šentjemejskemu oktetu in gooD • enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči otroci z družinami. DO I AJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI. J - USTANOVITELJ LISTA: občinske konte :, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo n ^ IZDAJA mesto - usiANUViitLJ luia: oocimn.* L,.«tO Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m Sevnica in Trebnje. ______ IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upw > sodnik: Slavko Lubšina. . -hsoVO*!1!,! $ UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan «lavm in °^edni^«l' nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Prilog^L”. zniK- K/jik0 ~ Jnfp Pri mr Jožica Tenocv in Alfred ** ,.A Hacer, Andrej Bartelj, Marian Bauer lureciniK rmue Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Tcppcy in Alfred i ot' valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda.J J,- L c«1 rij' Sctrtek - Posamezna številka 5 ^.Tjiva vjSjJ , polletna naročnina 84,50 din, P‘a J 49 40 din ali 20 ameriških dolarjev ' jZni ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -52100 -620- 107-32000-009-8-9. . . m na lncj» in nolntu* v hnrvi velifl do DrekliCtt «c vse druge 10. 1976 421-1/72 od 28. davek od prometa p TEKOČI RAČI 52100 601 oglase in oglase v barvi velja do preklica c jg SN . Po mnenju sekretariata za informacij . iuje > OH 1 Q741 •/:I Doli-niški list nC P* 3. 1974) sc za Dolenjski list i roizvodov. UN pri podružnici SDK "■Sni M««-««. 10558 - Naslov uredništva: 68001 N upraVe#1 talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslo ni'• jjjritfj Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) y>»k. .io čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - ■ jn prelom: ČZl’ Dolenjski list - M:irvni ska pravica, Ljubljana. Novo mesto - Barvni Trgovsko podjetje ..PRESKRBA", Krško ot>javlja Prosto delovno mesto natakarice vPenzionu „POD LIPO", Brestanica. pogoji: IV l °'rana natakarica ali polkvalificirana natakarica. Ka ri,USn° ^ delovnih dni. naidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji pav v 8 dneh po objavi 0eS r ka°m° * nam stali ob strani v teh težkih trenut-J"° smo dni- ,n .lzr?k*‘ ustno ali pismeno sožaye. Posebno za-Carjevi Za družu>i Stojanovič, gospem Šuštarjevi, Zajčevi lij?8*** Idi Mir5? nM?eno pomoč, dr. Radojki Šarac in patronaž-lktlJeil1ajšani»K^?'r? “k: Zor‘c> Pahor za dolgotrajno zdrav- ?skr, li,, »> laišanu il . -7 ler ar- norici ranor za dolgotrajno zdravja !’ Zabil „ole^m-.Hva|a'sindikatu in delavcem Dolenjskega žaii0P'e Do^ri^35’t us,vu upokojencev, tov. ^^e^t^be^d^ob odprtem ?o^u, tij!m’ ki s’te2“^njk“ za opravljeni obred. "e8a Poslednioo« j1 ^ pospremili našo drago mamo do Justinu Kranjčiču godbi za odigrane enkrat lepa hvala Žali nJega doma. ’OVo hčerke Angela, Lojzka, Joža in < Z|nami, sestra, bratje in drugo sorod! Cirila sorodstvo. mest0> Celje, Bellowood, Dobindol, Vel. Podljuben, Hmeljčič 15. marca 1977 m mm PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DES Ljubljana, TOZD Elektro Krško, KRŠKO, 4. julij 32, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENT ZA VARNOST Pogoji: varnostni inženir in 5 let prakse ali nižja izobrazba in 5 let prakse ali visoka izobrazba in 3 leta prakse ter stokovni izpit o varstvu pri delu in strokovna usposobljenost. Delo s področja varstva pri delu za čas 4 ure je opisano v 225. - 228. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Preostale 4 ure opravlja tehniške posle po nalogu direktorja, in sicer: opravlja kolavdacije investicij in obnove ter skrbi, da se pravočasno vnesejo v osnovna sredstva. 2. TEHNIK ZA ŠIBKOTOČNE NAPRAVE Pogoji: elektrotehnik za šibki tok, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna usposobljenost. Dodatni pogoji: delovna izkaznica 3. AVTOMEHANIK Pogoji: poklicna šola in strokovna usposobljenost Dodatni pogoji: šoferski izpit B kategorije Kandidati bodo sprejeti v združeno delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in posebnim pogojem: 3-mesečno poskusno dobo. Pismene vloge s kratkim opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: DES Ljubljana, TOZD Elektro Krško, 4. julij 32, 68270 KRŠKO. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po dnevu objave. TELEVIZIJSKI SPORED ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše zlate mamice, stare mame, sestre in tete NADE PLAPER z Mestnih njiv 12, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka ter -dr. Starcu, dr. Jurekovičevima in Metki Avsec za nesebično pomoč in vso požrtvovalnost. Enako se zahvaljujemo župniku Lapu za opravljeni obred in tolažilne besede, delovnim organizacijam splošne bolnice, Novoteksa, Iskre Šentjernej, sostanovalcem bloka 12, vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali pokojnici cvetje in jo spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Jelka, sinova Peter in Drago z družinama, sestra in drugo sorodstvo Četrtek, n. marca: s.oo TV v šoli (do 9.00) (Zg) - 9.25 Planica: Smučarski poleti, barvni prenos za EVR (do 11.30) (Lj) — _ 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 15.00 Šolska TV Zemlja se spreminja, ponovitev barvne oddaje (do 15.20) (Lj) - 16.20 Smučarski poleti - barvni posnetek iz Planice (Lj) - 17.20 Colargol - barvna lutkovna serija (Lj) - 17.35 TV obzornik (Lj) - 17.50 Mozaik (Lj) — 17.55 Čudoviti svet pajkov - barvni film (Lj) -18.40 P. Zidar: Sledovi časa, barvna oddaja iz serije Utonilo je sonce (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Dobričine - barvna nanizanka (Lj) - 20.30 Pogovor o . . . (naša varnost) (Lj) - 21.20 Miniature: M. Ravel: Nočne prikazni (Lj) - 21.35 TV dnevnik (Lj) - 21 io Festival popevk -barvni posnetek iz San Rema (Lj) PETEK, 18. MARCA: 8.10 TV v šoli (do 9.20) (Zg) — 9.25 Planica: Smučarski poleti, barvni prenos za EVR .(Lj) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.45) (Zg) - 16.05 Smuški poleti - barvni posnetek iz Planice (Lj) - 17.05 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina - III. del barvne odd. (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Prva pomoč, barvna oddaja (Lj) - 19.00 Japonski športi: Karate, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) -20.05 P. Heriat: Boussardelovi -barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Propagandna oddaja (Lj) - 21.10 Razgledi: Trilogija v Bombayu -jutro (Lj) — 21.40 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.45 Ulice San Francisca - serijski barvni film (Lj) - 22.35 TV dnevnik SOBOTA, 19. MARCA: 8.00 Colargol - barvna oddaja (Lj) 8.15 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Lj) - 8.25 P. Zidar: Ferenc, Ferenc, barvna oddaja iz serije Utonilo je sonce (Lj) - 9.05 Zverinice iz Rezije: Zajčkova zadnja želja (Lj) - 9.25 Planica: Smuški poleti, barvni prenos za EVR (do 11.30) (Lj) -pribl. 11.30 P. Heriat: Boussardelovi, ponovitev barvne nadalj. (Lj) - 14.55 Nogomet Željezničar: Hajduk - prenos (Sa) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 16.50 Glasbene miniature: Jazz orkester RTV Beograd (Lj) -17.10 Obzornik (Lj) - 17.25 Otroci železnice - mladinski film (Lj) 14.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 ladja norcev -film (Lj) - 22.20 Moda za vas (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) - 22.45 625 (Lj) NEDELJA, 20. MARCA: 8.10 Poročila (Lj) - 8.15 Od vsakega jutra raste dan: Metlika (Lj) - 8.45 625 (Lj) - 9.25 Planica: Smuški poleti, prenos (Lj) — 11.30 Kmetijska oddaja (Lj) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Križem kražem - Pisani svet - Okrogli svet - 16.15 Državno košarkarsko prvenstvo - prenos, v odmoru Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 17.45 Poročila (Lj) - 17.50 Modra svetilka - film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Marodič: Marija - barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 21.05 Irska, svetišče spominov, dokumentarna oddaja (Lj) -21.35 TV dnevnik (Lj) - 21.45 Športni pregled (Zg) PONEDELJEK, 21. MARCA: 8.10 TV v šoli: Pravljica, Finska, Sadovnjak spomladi, Slovenščina (Zg) - 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) - 10.05 TV v šoli: Srbohrvaščina, Zemljepis (do 11.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.30) (Zg) - 17.10 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini ribnikov, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Narava Japonske, barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Osebna nega: Urejenost ni razkošje, barvna oddaja (Lj) - 18.15 Zobozdravstvo, ma oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Ti) — 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 M. Sečerovič: Andro in ljubica, barvn TV drama TV Beograd (Lj) - 21.20 Propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Kulturne diagonale (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) TOREK, 22. MARCA: 8.00 TV v šoli: Narodni parki, Pitagorov izrek, Nemščina, TV vrtec, Razvoj življenja (Zg) - 10.00 TV v šoli: Prirodo-slovje, Glasbeni pouk (do 11.05) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.05 Šolska TV: Erozija, barvna oddaja (do 16.25) (Lj) - 17.05 O dveh ježkih - oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) - 17.20 Pika nogavička - serijski barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Jugoslovanska narodna glasba (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) -18.40 TV trimski test - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna j>dda- ja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) -20.30 Propagandna oddaja (Lj) -20.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.25 Glasbeni magazin (Lj) -22.05 TV dnevnik (Li) SREDA, 23. MARCA: 8.10 TV v šoli: Pesmi, Oživele lutke, Slovriica (Zg) - 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Film (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 16.55 O lisici deklici - barvna oddaja (Lj) — 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Na sedmi stezi (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Glasba takšna in drugačna - barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Bronco Builrog (Lj) — 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Včeraj, danes, jutri: Dvoje pogumnih, barvna oddaja (Lj) - ... TV dnevnik (Lj) ^ilo se • i*it; leto^U^?r se 8°di v večji ali manjši ^eLna^omern’oV Ptedpust, in čas je v svo-VVečer ei" te^u vendar pripeljal tudi k^encj’ v n ^atere °kinčavanju so sc merili rt’nh se ;P rcJ®vanju uličnih trgovskih raz- Hftli naloBo „° 0 cel odbor, ki je prevzel \ ^ PtVi Br>?.Sn°Vati ‘n V°diti la PleS' Pri' ISS* dame 1‘h 1Z toaletne sobc so Prišu- iNiih. ter vnri;i-i rano- Odborniki sojih tov>lik0r 1 ^sedežem, trudivši se zaba-0V> plesu e zabavne fraze tudi na t A>seie "iso dru8ačne kakor drugod. VJe Pristni ,010 P°ln'la- !C°' F n." lcr za«»,i7 V'ul1 s trem' sila odkritimi l* J Prezre t,,01 dvojne, od koder ji je ne ve.* iPros,or; tam Je pripelji Si,Vi° ^asoti • ac*°’ a ludi še nc staro 'mela i° 'n ‘zroCi* j° v varstvo znani ^ Sv5.0semn-«iZ.L CC*° ,roP° deklic vsake sta-k ^ krili t3 šestindvajsetega leta, • Tu je prišumel oblak bele ,Vl. Krajo.: •.■■■“uu, a IUU1 se nc slaro tančice, iz katerega je kakor z nebesa zableščala sedaj in sedaj, tu in tam skrita srebrna zvezdica in kateri se je po natančnem opazovanju odkril kot toaletna lastnina mlade gospe, ki je koketno in zmagovalno pomerila dva kavalerijska lajt-nanta, stoječa blizu vhoda in kritikujoča oči, nosove, lase in toalete. Tako so prihajali drug za drugim in, ko je zavreščala godba, stopili so oni, katere je doletela čast, pričeti ples, s,ponosnimi obrazi in zavedni imenitnosti te naloge v prvo vrsto in pričeli kolobar. Trgovski ples je bil otvorjen. Potem pak se je venomer plesalo, koketiralo, kramljalo, dovtipno in neumno, pogledovalo ljubeznivo in zavidljivo, sovražno in intrigantno, pohajkovalo in postajalo, za pahalnikom ali klakom zevalo, in vse to celo noč, pred kotiljo-nom in po njem, tned njim pa ravno tako. A nas ne zanimajo tolikanj druge osebe in nove gruče, torej jih ne bodemo predstavljali. Zadostuje morda povedati, da je bila, čeprav ne po toaleti, pa gotovo po lepoti in gracioznem obnašanju kraljica med plesalkami gospodična Luiza Vit. Imela je, to se razume, mnogo častilcev, ki so se skušali do nje preriti, a med vsemi je odlikovala Nikolaja, o katerem so že znanci vedeli, od kod in kdo je ter da je njen bodoči. Poleg Nikolaja pak je odlikovala gospica še enega moža, nekega štiridesetletnega slokega in tankega človeka z dolgim licem, dolgim krivim nosom in črnimi, močno kodrajočimi se kratkimi lasmi, ki so pa že malo v sivo barvo cikali. Predstavljen je bil Nikolaju kot gospod Majer, torej človek z imenom, kakršno baje v srednji Evropi ni redko. Do danes ga Nikelj ni še videl. Kdo je ta človek? Zakaj se peča Luiza toliko i. njim? Odgovor na drugo vprašanje bode izviral že iz odgovora na prvo. Na to pa bode gotovo znal odgovoriti novi prijatelj, dr. Lok. Njega se napoti Nikolaj iskat iti, v katerem kotu tiči. Najde ga pri butelji s tovariši. Na Nikolajev migljaj pak je takoj vstal, sezute rokavice brž nataknil in, pod pazduho vzevši ga, šel ž njim v drugo sobo na plesišče nazaj. ,.Nekatere osebe so, o katerih mi bodeš razložil, kdo in kaj,“ reče Nikolaj. „Jaz sem v tej zadevi kakor naučni slovnik. Vse poznam; kvečjemu kaki dve mali, drobni, boječi grlici sta tukaj, kateri je mati letos vprvič na oglede privela in ki sta mi še neznani." In za istino, ni se zastonj bahal doktorček. Poznal je vse ljudi in razkladal in obiral pred Nikolajem zdaj tega, zdaj onega, moške in še bolj ženske. „In kdo je ta Majer? “ „Kdo? Preden na to vprašanje odgovorim, povem ti, da vrlo dobro vem, da si me do zdaj o vseh drugih samo zato izpraševal, da si prišel tako na videz in kakor nehote do tega Majerja.“ , O ne!“ reče Nikolaj, ali pri tej laži zardi do ušes. „No, tiho! Ta Majer je iz onega slovečega rodu, ki je čez Rdeče morje hodil in v puščavi prepelice jedel zato, da zdaj vse človeštvo denarno odira. Vendar on ni več obrezan, ker že njegov oče je prejel zakrament sv. krsta, to se razume, da ne iz pobožnosti ali prepričanja, temveč zato, da je laže kupčeval in občeval. . Vidiš, in mali kramarji z dežele, ki so pri njem kupovali in ki zdaj pri temle kupujejo, so mu sila veliko denarja skupaj znesli. In ti, brate, si malo ljubusumen nanj.“ „Na tega človeka? “ reče Nikolaj kakor s čudečo se nevoljo. „Hm, da, na tega si lahko," reče oni neusmiljeno. „Sicer je res, da imaš bolj ravne ude kot oni, in zrcalo te je bogzna kolikokrat že podučilo (nc vem, koliko stopinj občečloveške nečimrnosti je v tebi), da imaš sploh neprimerno lapšo postavo od njega; tudi pripovedujejo, da nisi rojen v raztrgani koči kakor na priliko jaz (hvala bogu, da je bilo samo enkrat). Ali s temle krščenim čifutom sc najbrž glede dediščine ne bodeš mogel meriti. In to je glavno! Denar, prijatelj, denar! Dandanes je čas materializma, žali- bog, ali - je! In ženske se tudi po duhu časovnem obračajo. Meniš li, da tvoja ne? “ „Tako govorjenje si jaz odločno prepovedujem,‘‘ reče Nikolaj nevoljen. „Pst! Ne iz kože! Jaz vem, kaj govorim. Sicer pa ti bodem jutri na razpolaganje, svojo trditev z razlogi podpreti in z dejanji, kadar bode prilika, da se vidimo še! Plesat pojdi, tebi še do-pade. Glej, začenja se.“ Rekši, se izgubi med množico. Nikolaj je še plesal, ali dobra volja je bila čisto pri kraju za ta večer. „Kaj ti je danes? “ vprašala gaje ona. Ta hip sicer ne, a kasneje se je domislil, da mu je isto vprašanje stavila enkrat tudi neka druga deklica. Kasneje se je tudi domislil, da od one je bilo to malo vprašanje mehko, sočutno, skrbljivo, od te pak je bilo nekako trše, karajoče, očitajoče. XXV Kakor blisk z jasnega neba je zadela Nikolaja v sredi mestnih veselic strašna novica. Na očevem domu je pogorelo vse poslopje razen hiše, kije pa tudi oškodovana. Požar s svojo strahoto je starega očeta Luko Kolodeja tako prestrašil, da ga je mrtvoud zadel in v nesvesti leži, v sv. olje dejan, vsak čas more umreti. Razume se, da je Nikolaj z viharno brzostjo na voz sel in poditi dal domov, domov, cel pot boga moleč, da bi očeta vsaj še živega našel. Ni se mu izpolnila molitev. Ko je stopil v rojstno hišo, ležal je oni že brez življenja tu, ki je njemu življenje dal. Okoli mrliča so stali domači, pa tudi oče Pridan in Tončka. Poslednja dva odideta, ko se sin-jokaje vrže na brezčutnega, mrtvega očeta. Tončka, bleda močno, s solznimi očmi koraka domov, Pridan pa postane pred Kolo-dejevo hišo m pravi: „Zdaj joka, zdaj! Ali kdo je pomagal pri smrti? On, sin! Ko je starec tako utihnil bil, kuhalo je v njem, in to ni bilo dobro." 1 17. marca 1977 DOLENJSKI LIST 123 »Pešec med oblaki” Danilo Gutman, prijatelji mu pravijo Danč, je letalski mehanik pri Dolenjskem letalskem centru. Krila je vzljubil kot 13-letni fant. „Izrezovali, žagali in lepili smo letalske modele,“ se spominja Danilo, „bilo je razburljivo, včasih se je letalce razbilo že na prvem poletu. Leta 1950 je takratni novomeški aeroklub dobil prvo jadralno letalo. Rekli so mu „vrabec“. In res je bilo podobno temu ptiču, saj je bolj skakalo kot letelo. Kljub temu smo fantiči z zavistjo opazovali starejše, ki so nategovali gumo na novomeškem Marofu. ,, Vrabca" se je namreč dalo spraviti v zrak z gumijasto vrvjo. V zraku je vztrajal do pol minute". Danilo je eden najstarejših članov novomeškega aerokluba, ki je zares razpel krila leta 1952, ko so dobili dvosedežno šolsko jadralno letalo „roda" in enosedežno „čavko“. Poletali sta s pomočjo avtovitla. Še večje veselje se je na prečenski travnik naselilo leto kasneje, ko so dobili Novomeščani prvo motorno letalo. To je bil stari dobri dvokrilec PO 2. Že tako velika skušnjava: poleteti in leteti je postala še močnejša. Leta 1954 je Danilo Gutman v Vršcu končal osnovno letalsko in pilotsko šolo. Leto dni kasneje se je Danilo srečal s smrtjo. PO 2, ki ga je pilotiral Nikica Bule, je nad Gorjanci zašel v meglo, se razbil in zgorel. Danilo, ki je bil sopilot, se je rešil pred ognjem dobesedno zadnji hip, Nikici pa ni bilo pomoči Izguba letala in pilota je bila za klub tako hud udarec, da je životaril vse do leta 1958, ko je prišel za upravnika Franc Klemenčič. „ Danes smo močan klub", preskoči na bolj vese- le čase Danilo, „članov je blizu 200. Tudi letal je za prvo silo". Leta 1963 se je Gutman izučil za letalskega mehanika, postal je ..pešec med oblakiKasneje je svoje znanje še izpopolnil, danes ima mednarodno dovoljenje za letalskega mehanika. Danilo Gutman je človek, ki skrbi, da letala varno letajo. Njegovo delo so ventili, uplinjači, magneti, oljne črpalke, hidravlika, vsak vijak na zapletenem stroju, ki mu je ime letalo. „Letalo ni avto", pove s svojim značilnim nasmeškom Danč, „ki se na cesti ustavi in čaka na tovariše od avto-moto društva. Letalo se nima kje ustaviti. Njegovo življenje je letenje. Mehanik mora biti prepričan vase, v svoje delo. Vse mora biti narejeno 100-odstotno, sicer.. . Letalski mehanik, ki ni prepričan, da dela v letalu vse kot ura, mehanik, ki tega ni sposoben narediti, konča za rešetkami ali pa v psihiatrični bolnišnici. Letalski mehanik je človek, ki letalo pred poletom preskusi na zemlji, pilotu podpiše, da je neoporečno. Knjižica ostane na zemlji...“ Danilo Gutman se ni doslej še nikoli „napačno“ podpisal, zaradi njegove napake se ni razbilo še nobeno letalo novomeškega aerokluba. Tovariši letalci vedo, komu so se zaupali. Brez Danila Gutmana z njegovo pričesko „na petelina" ter večno cigareto v kotičku ustnic prečensko letališče ne bi bilo kar je. Nikoli pa ne bomo zvedeli, kako je Danču pri srcu takrat, ko stoječ pri rohnečem letalu dvigne palec sreče pilotu, ki poleta med oblake. MARJAN BAUER Kljub slabi zimi - dobre salame Na 15. sevniški salamiadi v Vrtovškovi gostilni tokrat rekordno število salam Minuli četrtek popoldne v Vrtovškovi gostilni v Sevnici ni bilo praznega stola. Niso se mučili le gosti v pričakovanju pladnjev z letošnjimi najboljšimi salamami, temveč predvsem petčlanska komisija, ki je morala 42 primerkov tudi pokusiti in razvrstiti tako, da je vse prav in po šegi. Odbor sevniških mučenikov je v letošnje ocenjevanje uvedel novost - še člana konjjsije iz občinstva. Za omizji so to dolžnost soglasno zaupali gostincu Ivu Radiču. Komisiji predseduje Rado Umek, direktor sevniškega Gostinskega podjetja, dolgoletni člani so še veterinarski PEPEL IIM KRI V SEVNICI Letošnji že sedmi rokometni ples v soboto zvečer v dvorani TVD Partizan v Sevnici bo prinesel vsekakor dosti svežine v družabno življenje kraja. Rokometaši so ob pomoči sevniških kolektivov povabili znano skupino Pepel in kri iz Ljubljane, pevce Ditko Haberl, Edvina Fliser-ja in Ota. Pestnerja ter ansambel Šok. Pričakujejo, da bodo gostje izvedli poseben shovv, zato velja priti že na začetku, to je ob 20. uri. RIBNIČAN TRENIRA SEVNIŠKE MLADINCE Ribničan Janez Kersnič trenira sevniško mladinsko rokometno ekipo, ki bo začela v republiški rokometni ligi center s tekmovanji že 27. marca. Najprizadevnejši igralci so v petek odšli na priprave s člani v Poreč. Pozornost zasluži tudi stališče uprave sevniškega rokometnega kluba, ki ne dovoli igrati igralcem, ki so imeli ob koncu 1. polletja slab uspeh v šoli, zato je mladinska ekipa okrnjena. Nekateri že popravljajo ocene. LE KAKO Sl DRZNETE, TOVARIŠICA? Za petek je bila sklicana seja delavskega sveta podjetja. Popoldne ob štirinajsti uri. Vremenoslovci pa so trdili, da bo ta dan sončen, brez vetrčka in da bo toplomer pokazal tudi preko petnajst stopinj. Ob tem je sekretarka organov upravljanja glasno podvomila: „Bojim se, da bomo nesklepčni." Bilo je deset, ko se je oglasil zeleni telefon, in sekretarka je dvignila slušalko: „A, vi ste, Zračnikova? Nujno morate v Ljubljano? V petek? Vas ne bo nazaj do štirinajste, kajne? “ Zatopila se je v pisanje sklepov, ki so jih sprejeli na zadnjem sestanku odbora za gospodatjenje. ,,Halo, da. Kdo, prosim? Da, tovariš Zastopnik. Razumem, stranke so stranke. Da, da, nikakor jih ne morete postaviti pred vra-ta.“ Delavka Reza je prišla vprašat, če ima pravico do dopusta, četudi je bila vso lansko leto na bolniški. „Da, prosim. Tudi vas ne bo na sejo, tovarišica Predil-nikova? Hudo važen posel? Prav!“ Iz splošno kadrovskega sektoija so ji prinesli preslikat pogodbo, napravljeno s predavateljem, ki bo govoril o reorganizaciji podjetja. „Samo trenutek. Želite? Halo, nekaj prekinja. Tovarišica Barvarjeva, da, imate še drug sestanek, na katerem ne smete manjkati? Opravičila vas boin, brez skrbi." Zelena slušalka zelenega telefona je bila tisti dan topla od njene razgrete roke. Sončnega petka pa so delegati kapali v sejno sobo, kjer jih je poklicala sekre- tarka po imenih, in ker je bil eden več od polovice izvoljenih, je bila seja sklepčna. Ko so se delegati razhajali, je mrak že objemal mesto in Franci Neposrednik je rekel vrataiju: „Uspešna seja. Sprejeli smo zelo pomembne sklepe." Sobota je bila delovna in sekretarki je voščil dobro jutro zeleni telefon s svojim drdranjem. ,.Zračnikova tu. Nekaj vas bom vprašala: Le kako si drznete sprejemati tako važne sklepe brez skoraj polovice delegatov? “ Sekretarka organov upravljanja je odložila zeleno slušalko, ker sc je spomnila, da ji je Ra/.našalčeva povedala, kako je videla Zračnikovo v petek popoldne sončiti se ob Zeleni reki. IONI GAŠPERlC inšpektor Boris Stariha, potnik Janko Šerbec in trgovski tapetnik r JI 1 i i DRUGO DESETLETJE SALA-MARJEV — Letošnji patent, tokrat rekonstruiran valjar z izpisanimi imeni vseh 14. do-, sedanjih zmagovalcev, je minuli četrtek predsednik sevniških mučenikov Stane Lipar (na levi) izročil pravniku Silvu Zagrajšku, ki je zastopal odsotnega očeta. (Foto: Železnik) franc Švab. V ocenjevanju sicer ni padla nobena šestica (najvišja occna), za kar je kriva predvsem kilava zima, komisiji pa gre vse priznanje za korektno ocenjevanje. Ni namreč mačji kašelj takole po 40 vzorcih še imeti mero za izbran okus, če imajo že oči lažje delo. Šele računanje točk je potrdilo kot že nekajkrat, da komisije ni mogoče potegniti. Dvoje salam je bilo namreč od enega in istega salamaija, komisija pa sc je pri ocenjevanju prve in druge razhajala le v dveh desetinkah točke! Sicer pa vsaj za sa-lamarje velja, da tu niso na slabšem tisti, ki imajo višje startne številke. Salama Stanka Krnca iz Zajčje gore sc je ocenjevala 41., a je vseeno osvojila drugo mesto. Letošnji zmagovalec v hudi konkurenci 42 primerkov (lani jih je bilo le 24) je mesar Ivan Zagrajšek iz Boštanja s 45,2 točke. Lanski zmagovalec gostilničar Igor Malus iz Tržišča je letos potrdil svoj sloves s tretjim mestom. Tudi eden glavnih pobudnikov sevniških salamiad Peter Vrtovšck je letos dosegel lep uspeh - četrto mesto, za sina Franca, ki nadaljuje tradicijo gostilne, 14. mesto vseeno ni nespodbudno. Peti je predstavnik loškega kluba copatarjev Anton Šinkovec. A. Ž. Raketarski Prizadevno delo ^a1tl01v_kfE škeua astronavtičnowgg klufx. Vega bo s »togj nedeljskim srečanjem njakov in ljubiteljev tc . Sevnici dobilo svojcvrsMIR /nanje. Doslej je “Do samo eno takšno srciaifl? j veniji pa je to prvo- Sjj V sevniški sindika'ini se bo konec tedna zvr\,(B. ljudi, ki se ukvarjajo z " skim modelarstvom tiko pri nas. 1 bili vse klube iz Sevnico bodo A RK Zagreb, AR*JgE ARK Split, Kranja in Prvi na seznamu najag* ^ predavateljev bo v »“JI rosta slovenskih as ^ prof. dr. Fran Domink . o astronavtiki in as*?0 * njunem pomenu pn naravnanosti duha- * P“ skem delu bo prefc«V* talski strokovnjak, K«' j( naših reaktivcev ^ -Jastreb in P°PU • , navtike inž. gjl grada o tem, ati > vesolja prinaša tudi k ^ Sevniški raketarji priliki izdali lično - 7^ i biltena “ svojega predsednika občinske renče ‘SZDL Franca Kdo zažiga na sipinah? Komaj pogasili požar, ki je ogrožal gozd in smodnišnico OKOLJE MU PRIJA - Obiskovalca šmarješke osnovne šole najbolj preseneti ogromni fikus, ki je zrasel vse do stropa na hodniku. Ta častitljiva rastlina je prišla v šolo iz stare stavbe, ko se je šola pred več kot 10 leti preselila v novo, moderno zgradbo. Novo okolje rastlini prija, saj bi stežka našli še kje drugje tako bohotno razrasel fikus. (Foto: Markelj) 11. marca ob 22.30 je na rudniških sipinah pri Kočevju izbruhnil požar. Gorela sta suha trava in grmovje. Požar se je hitro širil, ker je pihal močan veter. Ogenj je ogrožal bližnji gozd in se širil proti smodnišni-ci, kjer ima Rudnik shranjeno razstrelivo. Na kraj požara je prišlo okoli 40 gasilcev iz gasilskih društev Rudnik, Kočevje in Šalka vas ter še okoli 20 pripadnikov enot civilne zaščite. Gasili so predvsem z „metlicami“. Po dobri uri gašenja je na srečo prenehal pihati veter in je začel padati dež. Tudi ti dve srečni okoliščini sta pripomogli, da ni bilo večje škode. Največ škode so imeli lovci, ki so tu nasadili jerebice, fazane in divje race. POZDRAV IZ DALJNE NEMČIJE Zelo rada prebiram Dolenjski Ust in zanimivosti mojega domačega kraja - Črnomlja, prav tako tudi rubriko „Mladi dopisnik", zato sem se odločila, da tudi sama napiše "n nekaj vrstic. Stanujemo v Krefeldu, z bratcem Igorjem pa obiskujeva nemško šolo. Ob sredah imamo slovenski dopolnilni pouk, kjer nas tovarišica Zofija Cešnovar uči lepega materinega jezika, zraven tega pa se pod njenim vodstvom pripravljamo na razne proslave. Tako smo ob 29. novembru pripravili pester kulturni program, sprejeli smo učence nižjih razredov v pionirsko organizacijo, obiskala pa sta nas tudi zastopnik konzulata v Bonnu in dopisnik Dela. Podobno praznovanje smo imeli tudi ob novem letu in za praznik naših mamic. Velika želja nas vseh je, da jih razveselimo. Ob tej prilož- Taki požari namreč uničijo ves zarod, saj imajo te ptice gnezda prav v travi in grmovju. Ta požar je bil na tem območju letos že drugi. Lani je tu izbruhnilo pet požarov. Na sploh vsako leto tu večkrat gori. Domačini domnevajo, da nekdo namerno zažiga. To sklepajo zato, ker izbruhnejo požari najpogosteje ponoči, ko ni možnosti, da bi se trava vnela zaradi kakšnega drugega vzroka. J. P. VELIKO D&1-* Črtaličevi iz Šentjern f j nemalo preseneče'"-svojem vrtu izk°P je v poldrugem letu «** ^ na 170 dkg,Veqe»« trebna kar zajetna .,, (t bodo lahko posprayu' P. Miklič) I S I slovensk® pa po lojtrci dol, »o lojtrci (Foto: Budja) Po lestvi v vinoflfj Bo Dularjevih 1.000 mladih trsov skega pohlepa? — Vinograd brez < nosti bi rada, čeprav že malo pozno, čestitala vsem slovenskim ženam za njihov praznik, posebej pa pozdravljam bralke Dolenjskega lista in svoje prijatelje in sošolce iz Črnomlja. PAVLINA BOŽlCliVIC Krefeld, Zah. Nemčija Sosedski pohlep, nevoščljivost, morda zgolj nevednost? No, to bo pojasnilo sodišče. Nikdar pa ne bo najbrž povsem jasno, zakaj mora Anton Dular iz Zgomje Straže potem, ko je štiri leta pripravljal teren za vinograd in nato spet štiri leta čakal, kdaj mu bo 1.000 mladih trsov dalo prvo žlahtno kapljico dolenjske^ vina, čakati in morda celo bi vse misliti, 28kaj? . .bu ima > Visoko v hnbu^. a višje vinograd- ^ ga stopnice, edino P ^lUj mlade trse, d3 J h jriU J" in gnoji. Todaj pfjsod® Geodet mu je ' pnic. i meter Dularjevi , . so meritve Kasnejši izvedene«■) u vil, da sosedova P etja, širino natanko . g m« naj po map.^.J protno pa J* *? jena, ** - - ‘ metra okmj stoprvi da je ostal brc/'■ pos „ na zid ob pd ^ tev in čeznjo n°s ^y0f^ ironija! Dulaijev^,^^ novomeškega y pri .si< ž^-lcpčasshraj" tožbe in čaka h do .^ , •f, sprašuje. ”K n.. jobJ Jt.ji je? Kje bonu« p0 ^ do morali rad? Trudim s* DVOJC KA — Po skoraj dvajsetih letih se vaščani Drganjih sel zopet lahko pohvalijo z dvojčki, ki ju je povrgla Krenova krava. Telička sta otroško razigrana, lepo raseta in imata dovolj mleka. (Foto: Pavlin) Jj rem sam.” , , Anton PulaI^nae zračne cilje pa do 500 metrov. M"7 ~e|jj-minuti praktično odda do 50 strelov, mo v rafalih, pa do 150 nabojev v minu Iz M—72 je mogoče streljati med r8v leže. V okopu ali zaklonu pridejo ze nožiče, ki omogočajo večjo natančno nja. Puškomitraljezec ima pomočnjj^lj zaščite in pomoči pri uravnavanju natančnega ognja. LEDENI SPEEDWAY Ko se poletje prevesi v jesen in pomlad, ko večina evropskih speedvvaj voznikov potem, ko opravi na lešu vse zahtevnejše nastope, misli na počitek, v Sovjetski zvezi. Finski, Švedski in Norveški zaživi pri nas malo znana avto-moto disciplina — speedway na ledu. Vrhunski tekmovalci in njihove zveze so namreč že pred dobrim desetletjem ugotovili, da zimski odmori in večmesečno počivanje prav gotovo niso v prid kakovostnemu napredku tega vse bolj privlačnega športa. In tako so se „vragi v usnju", kot novinarji radi poimenujejo speedvay Voznike, preselili na kot ogledalo gladek led. „Nova" športna disciplina, ki je predvsem domena severnoevropskih držav na čelu s Sovjetsko zvezo, je na najboljši poti, da bo privabila na svoje stadione tudi do 40.000 gledalcev. Speedway na normalnih stezah je zanimiv, ..ledeni" pa je gotovo precej bolj privlačen. In kako je s tekmami? Po klasičnem tekmovalnem sistemu potekajo najprej kvalifikacije v državah, kjer je ta šport vse bolj popularen, nato pa se najbolj pogumni in najboljši pomerijo za evropsko in svetovno prvenstvo. Povsem odveč so besede, da imajo v zadnjih desetih letih največ uspeha sovjetski dirkači, ki nenehno zasedajo (od 1966. leta dalje, izjema je bila le 1970 in 1974, ko sta bila svetovna prvaka Čeha) prva mesta, med najboljšo desetorico pa je polovica Sovjetov. Ni pa nujno, da znani speedwayisti dosegajo enake rezultate tudi na gladkem ledu. Zavoljo posebnosti te discipline je potrebno pri vožnji na ledu še več spretnosti, taktike in ne nazadnje, tudi vožnje z „glavo". Kako pa je s podobnimi vožnjami pri nas? Lahko rečemo, da se naši tekmovalci po končani sezoni odpravijo na zimsko spanje. Temu privlačnemu zimskemu športu smo pri nas namenili premalo pozornosti. V odgovornih organih so že nekajkrat sklenili, da bodo ukinili ..zimsko" spanje, ki zavira razvoj našega speedvaya, organizirali so že nekaj tekem na zamrznjenih rokavih Mure in drugod, vendar je ostalo le pri začetkih. Najbrž pa bo prav letošnje leto dobil nekdanji izredni jugoslovanski voznik Drago Perko nekaj posnemovalcev. V zimskih mesecih se je namreč že pred desetimi leti s svojim jeklenim konjičkom na ledu dokaj uspešno kosal s sovjetskimi, češkimi in drugimi mojstri. LONČARIJA Z NASLEDNIKOM Že ime Lončarjev dol v sevniški občini izdaja kraj, kjer naj bi si ljudje služili kruh z oblikovanjem gline na lončarskem kolesu in žganjem v peči. Danes tod seveda ne najdemo nikogar več, ki bi se ukvarjal z lončarstvom. Edini vztraja pri tem delu v sevniški občini Lojze Urh s Čanja. Še ta mora po glino v sosednjo občino. Lončarsko kolo suka Urh že od leta 1949 sem. V sami obrti se ni mnogo spremenilo. Pred desetletji so glino pred uporabo gnetli z nogami, dokler ni postala dovolj voljna za oblikovanje. To težaško delo je odpadlo: Urh si je omislil stroj, glino pregnetejo valji. Pri večjih izdelkih vrti lončarsko kolo s pomočjo motorja. Desno roko si je pred leti pokvaril na krožni žagi, vendar gline ne oblikuje z nič manjšo spretnostjo. Ponosen je na svojo veliko peč, v katero lahko zloži do 2.000 različnih izdelkov. Vse je treba žgati po dvakrat. Za eno kurjenje požge po navadi štiri metre drv, večinoma bukovine. Lončarji vnovčujejo svoj trud največ na sejmih. „Pozna se, da sejmi pešajo. Ponavadi mora priskočiti na pomoč še žena. Okrog deset let vozim blago na sejme z avtom. Prej je bilo treba obresti okolico Krškega in Mokronoga do Trbovelj s konjsko vprego. Zapreči je bilo treba že ob 11. uri zvečer, da smo bili ob 6. uri na sejmišču," se spominja Urh. Izdeluje vse, kar si hribin je le mogoče zamisliti iz gline. Življenje J® neslo mnogo sprememb. Še pred leti • J® dosti zanimanja za razne lonce za kuho, se®* dobro, če jih proda po deset na leto. Za la za mleko ni več zanimanja, saj celo po oddajajo mleko v mlekarno. Seveda ne 1 lončar, če ne bi imel na sejmu tudi ^ tudi sklede in majolike ne smejo mal?**ca^v6{ slednje se ne zanimajo le vinogradniki, te tudi marsikdo iz mest. „Za spomin na dobre čase", pravi marsikateri kupec- J sodobnejšim oblikam kurjave si tu in ta zaželijo lončeno peč, tudi tako za Domači kruh je le nekaj posebnega, to znali zlasti gostilničarji. sosp* Preden se lahko na sejmu postaviš z iz je treba mnogo truda. Močvirju lahko iztnPjj glino le v suši. Štirje možakarji imajo karo dela dva dni, da jo naberejo za en tovornja • Kurjenje peči je poseben obred, k' ^ zamudno delo ali pa ga razbije v stotine * ristnih črepinj. Urhov sin Branko se je pri novomeški ^ ^ miki izučil za keramika in pečarja, navdušuje za nekatere nove prijeme. Raz, v o bolj serijskem načinu izdelovanja. KL ^ bosta imela glavne besede le lončarjeva r kolo. Omenja kalupe, kjer bi lahko vliva j za rože, grbe, oblikoval slike iz gline * Lpi prizori itd. Redki so že lončarji, še bolj re ^j, so tisti, ki bi premogli naslednike. Bran odločil ostati doma. . C7NlK ALFRED ŽELEZ" J'u^ vanja sovražniku. Posebej so obdel8«1' ^jru slovanski pogledi na probleme vojne i vloga neuvrščenih držav v boju za mir sodobnega sveta. •;nd< Velik del knjige je posvečen 9racy .1 sC>t&A&i -ne 'yi4x^rze atam, M st-mt? ^co&^o, aJl / £ s/oe^o '... &c£; 'AisOlČtOj St iS&rzočctt fctglS&sjri/. & 'tete sa&Gu/evu?' J^P &l&&/fL<^rtO /f* &CLY g '6&ty ^CUc jat c/tf jj ^‘Hg j csosvrič 'rte '/'rut&čfa j1 "vpa Je ‘j ^ ^ ivCcc+i'OujJ&rH ne £0^4 r/^, f Dol % IZ z/ I t m SNI SC Sl ‘Ik rfjS KF i A’l— i j,M ,p ijh? ** * -n Hr Ul i or \/3 i S~ Vlil /O i iaaj s a A i i 1 nica in navdihovalka Rostoharjevih 171 julij3-čustev, bila je nekaj več — bila je njeg° To potrjujejo tudi naslednji verzi: „Nisem te vodil po parketih in sladko se ti lagal — v verzih otožnih sem te opeval •, in po tebi zdihoval." v njih ie Pesmi so dokaj romantično u^r.ane'eZij. ^ očiten vpliv Kettejevih in Murnovih P ffi S« Seidl J8 Po felnic |Htr !T( Vil M Č S h j-httei 'Mie TAJNA DIJAŠKA DRUŠTVA ..Najvažnejši dejavniki tedanjega srednješolskega gibanja so bila tajna dijaška društva, kjer so se vadili pisateljski talenti." pravi Rostohar. ,,V Ljubljani je bilo tako društvo Zadruga. Bilo je vsaj na začetku pretežno literarno in izobraževalno, pozneje pa je plavalo v političnih vodah. Mene je v Zadrugo uvedel moj ožji rojak osmošolec Anton Zevnik, ki je bil od Murna — Aleksandrova zvedel, da baje v meni bije pevska žila. Res je, da sem v mladosti pesmi delal, izmed katerih pa je le nekaj objavljenih. In če bi me kdo hotel vprašati, zakaj jih ni prišlo več na svetlo, bi mu z mirno vestjo odgovoril, da predvsem zato, ker mi je bilo objavljati pesmi nekaj zelo odpornega. Pesmice so mi bile nekaj tako intimnega, da sem imel, kadar sem jih moral prebrati svojim najožjim prijateljem, občutek, kakor da sem pri spovedi. Ta odpor je bil trajen; niti ljubeznivemu dr. Fr. Lampetu, tedanjemu uredniku Doma in sveta nisem mogel dovoliti, da bi jih dal nekaj natisniti, četudi me je zanje pismeno prosil. Seveda sem imel takrat o njih najboljše mnenje." ,,Murn, ki je stanoval z menoj v isti hiši, si je znal hitro pridobiti moje zaupanje. Njemu sem dajal svoje pesniške prvence v pregled in popravo. Bil mi je oster kritik. Tako kritiko pa mladi pesniki težko prenašajo; tudi jaz sem imel večkrat težko srce. Poleg tega me je Murn vsak dan spra ševal: No, ali imaš kaj novega? Meni so bila taka vprašanja od sile nadležna, vendar je Murn znal vedno sam kaj novega povedati ali pokazati, če jaz nisem imel. Tako sva se dobro razumela." Rostohar pristavlja, dav se je začelo zanj v Zadrugi, ki je bila tedaj na Štefetovem stanovanju v Streliški ulici, novo, samostojnejše duševno življenje: zavestno narodno in hkrati „opozicijonalno proti tedanjim javnim razmeram na Slovenskem". V Kranju, kamor je prišel leta 1897 „kot četrtošolec v letnem tečaju", ni bilo društvenega življenja, kakršnega je omogočala Zadruga. Na njegovo pobudo so gimnazijci prenehali z mrtvilom, začelo se je marljivo delovanje, ki je rodilo litografi-ran list ..Brstje". Na znotraj je bilo delovanje v mejah pesnikovanja, kritike, predavanj in diskusij, da je bila slovenska književnost vedno v nevarnosti, da se pomnoži za almanah pesmi in kritičnih študij, sicer pa je imelo tudi to gibanje narodno politični značaj z vseslovenskim programom. V ČISLIH PREDVSEM PRI MURNU Kakšen je bil pesniški delež Rostoharja pri ljubljanski Zadrugi in kranjskem Brstju, lahko bolj ali manj le ugibamo. Toda sodeč po tem, kar je Rostohar sam povedal v citiranem članku,’vsaj pri Zadrugi po količini in kakovosti ni prekašal drugih sodelavcev, čeprav ga je zlasti Murn očitno imel precej v čislih. Poleg tega tudi ni veliko objavljal. Toda iz kasnejše dunajske dobe je Ro stohar sam ohranil sveženj pesniških besedil v rokopisu. V njem je nekaj nad trideset pesmi pretežno ljubezenske vsebine, hkrati pa so to lirični zapisi doživetij, ki so polnila Rostoharjeva dunajska študentska leta. Pesmi opevajo dekle, katerega ..nedolžnega lica kras" je avtor iskal ..kakoi Dijogen z lučjo očij". Očitno je, da to dekle ni bila tjavpndanska sopot stale so na Dunaju in v Leskovcu Prl letih 1902 in 1903. |0m^ Kettejevsko šegavost in možatost de jj^ zuje naslednja „zdravica", ki jo je R° brez naslova spesnil na Dunaju 1902, „Trčimo, bratci, zvenijo naj čaše, dokler ne nagne poslednji se dan. Mi smo ljubili, ah! z dušo ljubili Sen je bil, bratci, a vendar krasan. Srce užaljeno jokati noče . ... Kaj so dekletom naše solze? Kvišku zatorej dvignimo čaše, v vinu vtopimo staro gorje: vinska majolčica sladka ko ljubica — ( ; ta nam naj, bratci, zveseli srce." . ^fča5 K pesnikovanju se Rostohar kaS(\e*ipaa vla^. več vračal, toda čeprav je bil do za potopljen v znanstveno delo, je osta lec lepe Muze do konca življenja- DjSane '|S.. Verjetno pa je, da je s Pesm,[1?' ^jh, jih.U!|. pregledoval vsaj še v svojih prasK|n . jrke, ^ u dil in povezanim v sveženj dal videz ^ rriU di ni mislil na izdajo. Rokopisna ^10^* pomenila zgolj dnevnik pesniškega z3to iz mladosti, ki ga je prebiral v tih' Da re« Ijen v spomine na mladost in domo imel drugega namena s temi svojim (j je.m priznal v članku „Deset let v struji < drugim zapisal: ,ke Pr°iZ!ika- „Danes gledam na svoje pes"'5*6 fn fcritg edino s stališča literarnega hist°n »čeH1' ^ kakor da bi ne bili moji, zato lahko )( ne pripisujem kake posebne vredno ^ In tako je pisal že leta 1913. sem, k' s1m- V omenjenem svežnju je še ena p ^ po '' t drugih razlikuje le po pisavi, ne P , vSaj ni. Očitno je, da jo je Rostohar Prl^a )k aparat za mero naj-?9°dba * *ja om'sli konvent usmiljenih bra-OZir 3 ^ *et 'n P1"'016 v mo^ P° koli 'a' ^ delo0IT,a Po dojeni koncesiji g. Fr. ir?ne Dn^u6-^0 Pričelo prihodnji teden, in > ^ I4rtn «^ ov'r' bo P0'3 svetilka že po lij*** sr, '^az,ar_e|a- Napredujemo." w6,1 ^koiP>- • a*' besedo, o božiču so si °^elpift .^Plsa* kronist,,.gledali ob bliščeči v jasno obličje". AD>. A Bilama KR|<| N, Klarnica v | - * ■ . p«. ^ovemu »r ,1’ kl Je omenjenega leta pri-ial c113 DolenicTestu .električno luč, pa ni bila >0r tanc Seirti . e let0 P°Prej (1908) si je d&na ^°lenisif mont'rat' prvi električni genera-Na žagi pod novomeškim šota* 110 v ? naPfava Je dajala istosmerno ie n %Va|a s ° ov'.mo^' ie bilo za 10 konj. ferh o^tkih i! ?ekaj Seidlovih hiš," pripovedu-tru ^ai, UDnL6^'-^30^6 v Novem mestu Vi-r^ki kar -°Jen' vodia obratovanja pri Elek-C ?° >eto " '*,rokava stresa podatke. »odi« ^o« adalJuJe Sidaj, „je zaslutil blešče-Hri kljueL!,®ktr!ke tudi Josip Košiček, ter Iri6 n' je ku 1 'Z Novega mesta. V Luknji °nt'ral uA^P *a9° in mlin, popravil zajetje 11y » 3oSn°tUrbino- ki je gnala generator. 3Va začni Voltov *n 50 kilovoltamperov. tudi n i-0brat0vati leta 1909- Košiček vod do Kandije, kjer je imel Cldil ^ el ^ kil doin R9crac^'tv' elektrarne in daljnovo-\|6 '^ne n kilometra, je Košiček prodal tol J ^enarja aprave Francu Seidlu, ki je imel Sh ■ • obi|nea-raz^,ritev omrežja. Začetek je V Prina5alevpnunVesticiie kliub dragi elektriki V TRlKA !Vel|ko dobička. p°ganja rentgen Siil^iemalflr6^1, transf°rmatorske postaje, !h bratov, f ,ek.trike Pa ie bila bolnišnica ^rin i^steriii,’* .s' *e *e leta 1910 omislila \i ^ 'ahko 3 *6, Sicer pa so si lahko elek- ®°En0V .Za^etku privoščili samo predla 'krnice p1**? obračunavali pavšalno, zelo m6Je 'mela žarnica 32 sveč, je ' Vu-.i&0: ih irT ^ta lQio-n0; naiveč so uporabljali . Sve(W j • ve,jala mesečna pristojbi- Ai^»«sickr„rkronua32ivečpa W^raj§i *dj. da daljnovod ni tekel ravno, } in,!?0stavitew/niki zemlje ” namreč za’ N d-P k v pr , . grogov velikanske odškodni- Sl > Cerkveni J"' ki i® dovolil, da gre daljno- ’*■" ast°jnsko oGr7. *e na Primer v zameno erkveno električno razsvetlja- Vil' ^14 ** k Slo Seda; rS^a r 0 s* • X/' i .v'v- ■ '.Z- : y // '?0 .J 10 i-0- V j i m m mam y////^yyyy, //////////A m JOŽE CESAR f e*6ktrarnpS,e ci ',men°valo ,Bon in drug - • Elektr.ar''~ *--------------■ arna je prevzela mono- VIL JEM SEDAJ pol nad prodajo svetil in instalacijskega materiala, v rokah elektrarne so bila tudi vsa popravila in napeljavanje. Vodja elektrarne je bil izprašani elektrotehnik in nadmonter Jakob Letonja. Elektrike je zelo primanjkovalo, elektrarna je izdala priporočilo, naj bi ljudje ne imel žarnic, močnejših od 75 sveč. Te žarnice so celo imenovali ,luk-sus svetilke*. Ker v Novem mestu takrat ni bilo industrije, je vladala električna suša samo zvečer, kuhanje ali celo gretje z električno energijo je bilo v tistih časih neznansko razkošje. ZA DENAR SE VSE DOBI Doslej je bil govor o lukenjski elektrarni, ki je danes ni več. Poslopje, v kateri je delovala, je zdaj del ribogojnice. Leta 1919 je začel Bon graditi nov betonski jez in novo elektrarno. Še pred dograditvijo pa je vse skupaj prodal. Nova elektrarna je začela obratovati leta 1920, dvojna horizontalna Francis turbina z močjo 200 KS je gonila generator 110 kilovoltamperov. Napetost je bila 3000 voltov. Ta elektrarna, ki še danes stoji, je obratovala •vse do leta 1971. Zgradila pa jo je ljubljanska firma ,,Štebi in Tuječ'. Nova elektrarna je zelo omilila tedanjo energetsko sušo. Elektriko je lahko dobil domala SE NI BILO LONCEV NA ELEKTRIK vsak, kdor je imel denar. Napeljali so jo tudi do vodovodnega zajetja v Stopičah. Črpalke so poslej gnali elektromotorji. Za elektromotorje so se začeli navduševati tudi nekateri novomeški obrtniki. Potok Prečna ob sušnih obdobjih ni preveč močan. Ker je vode za pogon turbine večkrat zmanjkalo, so leta 1923 postavili pri novomeškem kolodvoru pomožno parno centralo, ki je v kritičnih obdobjih pomagala lukenjski. PLIN GRE V POKOJ Leta 1921 je dobilo Novo mesto prvo električno javno razsvetljavo. Stare plinske svetilke na tako imenovani petroplin so zamenjale električne. Močne so bile do 75 vatov. V tistih časih je bilo to pravcato rr\anjše sonce. Za elektriko so se navdušili tudi okoličani. Postopoma so dobili ..električno svečavo" tudi Šmihel, Bršlin, Cegelnica, Stopiče, Gotna vas, Brod in Irča vas. Močnejši odjemalci so imeli števce, manjše pa so obračunavali pavšalno po moči žarnice ali likalnika. Gretje ali kuhanje na elektriko je bilo pravo razkošje tudi še leta 1930, ko se je podjetje v Luknji preimenovalo v .Novobor, splošna industrijska delniška družba Ljubljana.' Na elektrifikacijo je vezana še ena novomeška zanimivost. Tekstilna tovarna Jugočeška je hotela zgraditi obrat v Novem mestu. Tovarna bi potrebovala hidroelektrarno. Ker pa lastnik jezu in žage franc Seidl ni hotel pristati na prodajo, so tovarno zgradili v Kranju. To je bila velika škoda za Novo mesto in napredek Dolenjske. Elektrarnice so začeli graditi tudi drugod. Lastnik Bajnofa Robert Grm je dal namestiti v svoj mlin v Mačkovcu trofazni generator. Gradič je tako dobil elektriko, razsvetljavo iz tega vira pa je dobilo tudi nekaj hiš v Mačkovcu in Sevnem. Za elektriko se je navdušil tudi knez Auersperg, ki je dal leta 1927 ob reki Krki v Soteski zgraditi elektrarno na vodno turbino, dve leti kasneje pa še parno elektrarno. ŠENTJERNEJCANI se ne dajo Ob bok napredku so se postavili tudi Šentjer-nejčani. Leta 1925 so zgradili na potoku Kobila zadružno vtrarno, ki je zvesto služila vse do leta 19" so Kranjske deželne elektrarne postavila gu, ki irna v grbu petelina, transforma- tor. Bf\o je še nekaj manj pomembnih elektrarnic, med brugimi si jo je omislili tudi Novomeščan Josip Povh, lastnik tekstilne tovarne. Služila pa je samo za rezervo." „Če seštejemo vse skupaj," pravi Sedaj, Jahko mirrie vesti zapišete, da je elektrifikacija Dolenjske ao leta 1936 napredovala zelo počasi. Električne energije ni bilo dovolj, stanje se je izboljšalo še^e s postopnim prodiranjem 20-kilovoltnega daljnovoda Kranjskih deželnih elektrarn. Morda je zanimivo tudi, da dohodki lukenjske elektrarne kljub sorazmerno visokim cenam energije niso bili veliki. Leta 1933 je bila dnevna proizvodnja okoli 800 kilovatnih ur, kar bi danes komajda zadoščalo za oskrbo stanovanjskega bloka. Kranjske deželne elektrarne so bile močan nasprotnik. Elektrarna v Luknji je počasi izgubljala odjemalce, čeprav jih je skušala zadržati z raznimi ugodnostmi. Leta 1948 so elektrarnico v Luknji podržavili, prešla je v sklop takratnih Državnih elektrarn Slovenije. Stari, dobri generator je dokončno utihnil leta 1971." Tako Viljem Sedaj. V Prečni pa živi Jože Cesar, možak, ki je v lukenjski elektr.arni dočakal pokojnino. Pravzaprav sta šla skupaj v pokoj. TRIJE CESARJI NAENKRAT „V elektrarni sem bil strojnik," pripoveduje Cesar. „To službo sem prevzel leta 1950. Takrat je bila elektrarna že na smrtni postelji, služila je samo za pomoč ob konicah. Nekaj časa pa je napajala, tako se spominjam, tudi prečensko opekarno. Veliko šal je bilo izrečenih na račun treh Cesarjev, ki smo delali v elektrarni. Eden je bil moj brat Anton, z drugim pa nisem bil v sorodu. Oba sta že pokojna, brat Anton je bil ob življenje na delovnem mestu. Sicer pa je bila ta naša elektrarnica zelo zvesta. Tekoče vzdrževanje ni bilo naporno, še najbolj je včasih ponagajala strela, ki je naredila kratek stik. Večkrat smo morali zamenjati tudi končni ležaj na turbini, dvakrat pa smo prenehali obratovati zaradi pr< ."lik. vode. Zdaj nekaj govorijo, da bo elektrarna spel delala. Popravili da jo bodo za potrebe splošnega ljudskega odpora. Vesel bi bil tega, saj bo sicer vse propadlo. Pravijo tudi, da ne gre za veliko okvaro, le generator da je v kratkem stiku. Pred leti smo ga skušali celo popraviti, su šili in sušili smo ga, pa ni šlo." Pod ruševinami lukenjskega gradu sameva hišica, ki je nekoč svetila vesoljnemu Novemu mestu. Ne vemo, kakšna bo usoda lukenjske elektrarne, natančno pa stoji, da je služila dolgo in zvesto. Če drugega ne, je spomenik elektrifikacije Novega mesta in Dolenjske. Pomnik časov, ko o loncih na elektriko še sanjali niso, in večerov ter noči, ki so jih razsvetljevale žarnice do 32 sveč. Zapisal: MARJAN BAUER kako pozdraviti zarjavele rane > - «w5.V' .. - b.babič: novi prometni ret O umun tv - Domeniva se. Prve tri bloke bom izpolnil jaz, naslednje pa ti.., 'naj Avtoličar je ponavadi strahovito draga osebnost, zato ni nujno, da se k njemu zatečete za prav vsako figo. Če ste le malo spretni, bodo načeti lak vašega jeklenega konjička „poždravi-le" tudi vaše roke. Pomlad je čas, ko „zacveto" tudi avtomobili. Na letu ali dve starem vozilu je opaziti rjaste pege. Ponavadi so posledica udarcev kamenčkov na lak, nezaščiteno mesto začne rjaveti, sol in vlaga oksidacijo še pospešita. KURA JE POCENI Čas za zdravljenje je, preden rja pregrize pločevino. Olepševalna kura vašega avtomobila ne stane veliko. Potrebujete samo nekaj brusnega papirja, plastični kit, osnovni premaz in stekleničko laka. Najlaže je ravnati z lakom v razpršil-niku. Mesto na karoseriji, ki je začelo rjaveti (vendar ni prerjavelo!), je treba najprej temeljito iz- brusiti. Če že nimate strojnega brusilnika, si lahko pomagate „na roko". Važno pa je, da začnete brusiti z bolj grobim papirjem (oznaka 40). Če se rje lotite zares temeljito, bo za dolgo v pokoju. Zato obrusite pločevino raje malo več kot manj. Med brušenjem menjajte grobe brusne papirje s čedalje bolj finimi. Strokovnjaki pravijo, da je treba prvi del zdravljenja končati z brusnim papirjem oznake 300. Samo tako bo površina lepo izbrušena. NASTOPA DVOKOMPONENTNI KIT Na tako pripravljeno pločevino nanesite dobro premešan dvokomponentni kit. V njem ne sme biti drobcev, poleg tega pa ga je treba nanesti enakomerno po vsej obrušeni površini. Vmes je čas za kosilo in počitek, po treh do petih urah pa se lahko spet lotite dela. Posušeni dvokomponentni kit je treba namreč tudi obrusiti. Brusimo z roko. Najprej uporabimo brusni papir oznake 150, končamo pa z znamko 400 ali pa še z drobnejšim. Čim tanjša zrna so na brusnem papirju, bolj gladka je obrušena površina. Nato je na vrsti osnovni premaz. Dobimo ga v stekleničkah (sprej), zaleže pa tudi premaz, ki ga nanašamo s čopičem. Naloga osnovnega premaza je zaščititi pločevino, obenem pa je tudi temelj za lak. Temeljni premaz se suši zelo hitro. Ta faza dela je pri koncu že po 20 do 25 minutah. Ko čakate, da se bo premaz posušil, prelepite ali prekrijte s papirjem vse dele karoserije in avtomobila, ki jih nočete pobarvati. Ko je premaz suh, ga napravite bolj hrapavega z brusnim papirjem oznake 400. Barva oziroma lak bo bolje prijel. NAČELOMA TRIKRAT ALI ŠTIRIKRAT Z lakom v spreju ravnajte po proizvaj navodilih. Načelno pravilo je, da ga je tre a|yh, pršiti tri do štirikrat in to v časovnih raz ki omogočajo, da se drobne kapljice la*8 prilepijo na podlago. t /»ytO Zadeva bi bila s tem opravljena, va vetja „ozdravljen". Drobnih rjavin je na avtu ^ več. Verjetno ste toliko pametni, da -j-orej: zdravili vsake posebej, ampak vse skupaJ-vse najprej pobrusiti, nato na vse nentni kit, temeljni premaz in končno la Dodati je treba, da se lak popolno!*1 šele po dveh do treh tednih. Med ' nt#| lahko perete samo s čisto vodo in deterg® Curek ne sme biti premočan. poudarjena ženskost Zaposlena žena, pa tudi gospodinja, ki je doma, je rada moderno oblečena, vendar tako, da se počuti udobno in da stroški za garderobo niso preveliki. Za nastopajočo pomladno sezono predlagajo svetovno znani kreatorji, med katerimi so tudi naši, jugoslovanski, več možnosti. Ne bomo govorili o visoki modi, ki ni ne za naše prilike, ne za naše žepe, marveč o tistih novostih, ki jih tudi moderna Jugoslovanka lahko sprejme za svoje. Pepita blazer in enobarvno nagubano krilo, širši plašč športnega kroja, primeren za deževen april. Široko krilo z bluzonom, je le nekaj primerkov iz bogate palete modnih priporočil. Vedeti pa moramo, da so aktualna široka, valujoča krila, ki poudarjajo žensko linijo, da se bodo spet pojavila spodnja krila in široki pasovi. Precej bo dekoltejev okrogle ali ovalne oblike, ki bodo mlajšim segali prav do ramen. Nova moda je izrinila ozke rokave in ravna ramena, široke hlače in oprijete jope. Če si boste omislile dvodelno obleko, izberite cvetlični vzorec, eksotični motiv ali pa vzorec, ki diši po starodavnih Indijancih. RIABAČER 181 m Isffilt AI Rastlina je po podeželju bolj znana pod imenom beli trn, pasji trn ali medvedove hruške. Je srednje velik trnast grm, ki ima zgoraj temno zelene, kratko pe-cljate zarezane liste in drobne, bele, v pokončne češulje zbrane cvetove. Jeseni daje okrogle, rdeče plodove. Glog cvete od maja do junija, raste po logih in borovih gozdovih, včasih pa ga najdemo tudi kot okras po na- rani debelosti- nrjnoroC^ sadih. Pri poapnenju žjfjj ki Cvete nabiramo spomladi, čaj iz gl°g°v|h p, |0( oS” -irinuo ipsani. Iz Dosušenih mu dodali belo :jzp homulico in rosiko- ^ .o 0fiVj plodove jeseni. Iz posušenih cvetov pripravljamo čaj (2 — 3 gr cvetov ali plodov na skodelico vode). To priporočajo piti pri slabotnem in razširjenem srcu, vnetju srčne mrene, pri angini pectoris, srčni nervozi in poapnenju žil in tudi pri preti- šenih listov pa V°Glog je «lo cenijo jej boleznih srca, medt renina te rastline z .tjSK. da zmanjšuje krvni P pehtranova potfc* Martina Krštinc Danes manj znana dobrota, včasih pa zelo čislana domača poslastica je pehtranova potica, ki jo pripravljajo gostom v gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah. Recept in potek priprave nam je povedala kvalificirana kuharica Martina Krštinc. ..Potrebujemo 75 dkg moke, 3 rumenjake, 8 dkg sladkorja, malo ruma, vaniljev sladkor, sol in 1,5 dkg kvasa ter 2,5 del mle- ka. Iz teh sestavin zamesimo kvašeno testo in ga pustimo eno uro na toplem, da naraste. Medtem pripravimo nadev iz 25 dkg margaiine, 25 dkg sladkorja, 30 dkg sesekljanega pehtrana, 5 rumenjakov, snega iz 5 beljakov, vaniljevega sladkorja in Šilca ruma. Vse skupaj dobro zmešamo, da naraste. Potem testo razvaljamo približno na 1 cm debelo, namažemo z nadevom in ■ ' ■ P^' pustimo ponovno vzhJrna#,IL ližno čez eno uro e((, ,n £ potico s stepen^, damo v segreto P . punimo 90 turi 150 stopinj. r°' ^ narežemo in jo P° ja okorno moko." kjer i * V tem gostišč . večkrat zahtevne ^ p?ni zbirki Lirika, ki jo 'lladi,'skiZkni!Crakar'. izdaja pa knJiga, se ze nekaj let Iovneqa lirT0®'13 9a,eri)a sve‘ !čnega Pesništva. Z ke, tatar knjigami te zbir-^Drort!-50 pred ^tkim priš-fenih '°'Se levilo predstavni velja , 0 Poznanih (pri al‘ lič Znaa-I11.n09e' da SO ma'° \^ntr£tk°VZa0kr0ŽUie Pleten b^tih kni'9 prinaša rafsl<0 in pesn'kov, geog- ll^nih dovoli Pestro znači' 'boleti, ^ )s^ega pesnika iz ?iePrevedina !Cochanowske-»ensko rt 0)ze Krakar. Za Koch J erarno zgodovino 'i vir ra>n zanimiv tudi ^rnom V mec* Čopom 'n ,iftcRtavnika stareiše Glinorii !stP Botev in Ta-,^lč Ševčenko. Bol Pesnika — ,ii_ „ - 'n puntarja 9a ip^Vod 'Zbranih pes- ^ kremna h^!!3 Katja ^pur S. 7_ eda Petra Dine Sine2^60'!®93 Pesnika h\ UriL® enka Pa nam frar' Urika ■anih Pesmi. 'nce Vurnik°SkUŽa približati \ 'n SevM-V'** sPremno bese-nit) pesrni S prevodom B zastopa izbor °ttfriecj Rm^ega ustvarjalca ^ i' <*> k r preunn- sprerT|no bese- NPesmi Niko rČine obiavlie' n ^ani n rafenauer. Nni ||£nana v slovenski ^nik Fasil u ' pa sta turški izdala že četrto izdajo knjige ..Slovenske narodne jedi" Andreje Grum, ki je zbrala in strokovno obdelala posamezne jedi ter njih pripravo. Četrta izdaja je dopolnjena s 150 novimi jedmi, katerih prejšnje izdaje niso zajele. Pri posodabljanju, dopolnjevanju in strokovni obdelavi starih receptov je avtorici pomagala vrsta sodelavcev, med katere sodi tudi novomeški Gostinski šolski center. Obsežna knjiga prinaša v celoti 792 receptov ter je opremljena z vsemi potrebnimi podatki in s precejšnjim številom barvnih in črno-belih ilustracij. Jezikoslovno delo Jožeta Toporišiča se giblje zunaj tradicionalnih smeri obravnavanja slovenskega jezika. V slovenska znanstvena prizadevanja, ki obravnavajo domači jezik, je vnesel nekatere novosti lingvističnega pristopa ter tako omogočil, da je tovrstna naša literatura bogatejša in pestrejša. Pri založbi Obzorja je izšla Topori-šičeva ..Slovenska slovnica", ki je plod dolgoletnega dela ter predstavlja v eno knjigo zajeta dela, ki so prej izhajala posamično. S to ..Slovensko slovnico" dobivamo v roke res znanstveno delo, po katerem bodo prav gotovo segli tudi tisti, ki jim raziskovanje rodnega jezika ni poklic. °*ba Centr i Predelt a,nega zavoda 9°spodinjstva je tragično življenje mlade žene, katere mož je alkoholik. Pisateljica je kljub mladosti (umrla je v starosti 29 let) dobro obvladala tematiko. V romanu je veliko avtobiografskih elementov. Elizabeth Janc HOWARD ROMAN Pisateljica Elizabeth Jane Howard, katere roman „Brez Juliusa" je pred kratkim našel pot k nam z drugimi knjigami Pomurske založbe, je okvirno dogajanje v romanu spletla v tri zadnje dneve tedna ter po teh dnevih poimenovala posamezne dele knjige. Kljub skromnemu časovnemu okviru se v teh treh dnevih veliko dogodi, ker avtorica uporablja metodo vračanja v preteklost. Tako se v časovno skopem okviru razvije dovolj napeta in zanimiva zgodba neke židovske družine, usode njenih članov ter tistih, ki so se intim-neje vpletli v življenje njenih posameznikov. Roman je prevedla Alenka Moder—Saje. Najmlajša od sester Bronte, Anne, je vsega skupaj napisala le dva romana, a je z njima prav tako zaslovela kot Emily in Charlotte, čeprav prihaja priznanje njenemu ustvarjalnemu delu veliko kasneje. V romanu „Gospa s pustega brega", ki ga je izdala Mladinska knjiga pred dvema letoma in je pred kratkim ponovno prišel v prodajo kot ponatis, opisuje pisateljica Pomurska založba ob svoji nalogi, da Slovencem posreduje književnost svoje sosede Madžarske, redno oskrbuje slovenski knjižni trg tudi z branjem, ki sicer najdeva dober odziv pri kupcih, a mu je težko pripisati kakšno pomembnejšo vlogo. V zadnji pošiljki knjig knjigarnam po Dolenjskem smo zasledili roman VVilkia Colinsa ..Diamant", ki ga je v slovenščino prevedla Božena Legiša. Gre za zanimivo, napeto zgodbo o „ božanskem kamnu", okoli katerega pisatelj zapleta in razpleta pripoved, za katero trdijo, da ima vse značilnosti dobre kriminalke. Svoj čas naj bi si Colins s takim pisanjem zaslužil naziv očeta angleške detektivske zgodbe. Naj bo ta naziv zaslužen ali ne, dejstvo je, da je roman prijetno branje, ki bo marsikomu razvedrilo ure prostega časa. ŠTEVILKA Svetlana Volarič je, še vsa pod grozljivimi vtisi iz nemških koncentracijskih taborišč Ravensbrueck, Ausschvvitz, VVittenberg, začela pisati knjigo pričevanj že prvo leto vrnitve v domovino. Neposredna, živa podoba, ki iz osebnostnih spominov prerašča v širšo in splošnejšo podobo človeškega trpljenja, je toliko bolj pristna, ker jo je nekdanja interniranka napisala kmalu po težkih dogodkih. To je po mnenju pisca spremne besede Branke Jurce poleg živosti in neposrednosti pravi čar knjige. Spomini Svetlane Volarič so v slovenskem prevodu Ignaca Koprivca izšli pri Partizanski knjigi pod naslovom ..Številka 82083". Ml-1VSNQ3i\ Heinz Konsalik se ne more pritožiti, da ga Slovenci ne poznajo. Koprska založba Lipa marljivo izdaja prevode njegovih romanov, saj z njegovim naj- novejšim romanom ..Puščavski zdravnik" dobivamo že sedmo pripoved tega priljubljenega nemškega pisatelja. Svojim zmožnostim in preskušenemu prijemu je pisatelj veren tudi v ..Puščavskem zdravniku", v pripovedi o skrivnostnem evropskem zdravniku, ki pomaga palestinskim gverilcem. Seveda avtor ni pozabi! na privlačno plat, s katero si pridobiva bralce — ljubezen je vroča, strastna, arabsko dekle vročekrvno, njena tekmica iz prejšnjega življenja glavnega junaka pa evropsko umirjena, nežna ... DOMBEY IN SIN Številnim romanom slavnega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa, ki jih že imamo v slovenskem prevodu, se je pred kratkim pridružil še v slovenščino prvič prevedeni roman „Dombey in sin". Pripoved, v kateri Dickens opisuje in upodablja angleško družbo v času razvijajočega se kapitalizma, se spretno giblje med svetom trdih, hladnih trgovcev in svetom revščine, kjer vlada več humorja in vedrine. Zaradi nekaterih novih potez v pisanju uvrščajo roman „Dombey in sin" v sam vrh pisateljeve literarne tvornosti. O KELTSKEM DENARJU Narodni muzej v Ljubljani je izdal knjigo Petra Kosa „Keltski novci v Sloveniji". V njej je mladi slovenski numizmatik P. Kos zbral, razvrstil po skupinah in ovrednotil celoten fond keltskih novcev, ki so doslej bili najdeni v Sloveniji. Knjiga predstavlja temeljno delo za študij naše keltske numizmatike, mimo katerega ne bo mogel noben bodoči raziskovalec keltskega denarništva pri nas. Številne in pregledno razvrščene fotografije keltskih novcev pa bodo v pomoč in orientacijo ne samo strokovnjakom, temveč tudi številnim ljubiteljem in privatnim zbiralcem starega denarja, ki jih je iz dneva v dan več. Pisec obravnava nastanek, razvoj in konec keltskega denarja pri nas v 1. stoletju pred n. št., ugotavlja njegovo razširjenost ter skuša dognati kovnice. Ena med njimi je bila zanesljivo v Celju. Sledi natančen katalog vseh keltskih novčnih najdb v Sloveniji, na koncu pa je 42 tabel fotografij keltskih novcev. Zelo kvalitetne fotografije je oskrbel fotograf Srečo Habič. Iz knjige povzemamo, da so z Dolenjskega znani naslednji kraji, kjer so bili najdeni keltski srebrniki (v oklepaju je navedeno število kovancev): Dobrnič (neznano število), Drnovo (4), Glavica pri Vrhpolju (1), Mihovo (2), - Mladovine pri Krškem (neznano število). Novo mesto (2), Stari grad pri Kostanjevici' (1), Stična (4), Škocjan (1), Vinji vrh (1 + neznano število iz zakladne najdbe). Visoka strokovna raven knjige z vsem ustreznim znanstvenim aparatom pomeni lep’ uspeh avtorja in njegovo uveljavitev v mednarodnih strokovnih krogih. T. K. Najnovejši sad razgledovanja Dolenjske galerije po izjemnih (ne samo mikavnih) dosežkih slovenske likovne umetnosti — in to je šteti v dobro novomeški umetnostni hiši - je 4. marca odprta razstava platen slikarja Gojmira Antona Kosa. krajinarja, portretista, izjemnega kolorista, ki je svoj umetniški vrh in s tem kot bomo pozneje videli, tudi vrh v slovenskem slikarstvu dvajsetega stoletja dosegel s svojskimi liričnimi tihožitji. Razstava je nastala iz izbora, ki ga hrani Moderna galerija v Ljubljani, nekaj del pa je iz zbirke vdove po pokojnem slikarju Frančiške Kos. Strokovno jo je pripravila poznavalka Kosove umetnosti Melita Stele — Možina, kustodinja Moderne galerije, hčerka pred nekaj leti umrlega umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Steleta, avtorja enega od besedil, ki so odpirala pot razlagi dokaj svojskega Kosovega vstopa v slovensko likovno umetnost in njegovega umetniškega razvoja. Seveda je ta prireditev plod povsem drugačnega koncepta Dolenjske galerije in njene razstavne politike, kakršno je gojila dokaj let in kot taka ponujala obiskovalcem zdaj bolj, /daj manj posrečen napoj likovne tvornosti, redkokdaj uglašen z načrtnostjo in resničnimi hotenji javnosti. In tudi to dokazuje, da je bila nastavitev profesionalnega umetniškega vodje v galeriji povsem upravičena. Življenjska ^in umetniška pot Gojmira Antona Kosa sta zanimivi. Umetniška morda celo bolj, saj vidijo ocenjevalci v njem osebnost, ki se je umetniško oblikovala, ne da bi na njeno razvojno pot bistveno vplivale najrazličnejše domače in tuje struje. Morda je Kos to ,.upornost" podedoval od katerega svojih prednikov, zlasti od deda, ki je bil slikar samouk, medtem ko je bil njegov oče znani slovenski zgodovinar dr. Fran Kos. Gojmir Anton se je rodil 1896 v Gorici. Že v rosnih letih je kazal nagnjenost k slikanju. Njegovo nagnjenje in nadarjenost je prav gotovo opazil tudi njegov gimnazijski profesor risanja, slovenski slikar Anton Gvajc, in tudi,.zakrivil", da se je nadarjeni dijak po maturi odločil za študij na dunajski akademiji za upodabljajočo umetnost. Po študiju se je leta 1919 vrnil v Ljubljano in tu ostal do smrti 1970. Pred vojno je poučeval risanje kot srednješolski profesor, po njej pa postal profesor na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in bil njen prorektor. Nienov naston v Ljubljani sodi v čas izredno razgibane umetnostne situacije, ki so ji dajali pečat še vedno delujoči slovenski impresionisti Matija Jama, Rihard Jakopič in Matej Sternen. Novi rodovi in tokovi so se uveljavljali s težavo, kar še posebno velja za ekspresioniste Franceta in Toneta Kralja, Frana Tratnika, Vena Pilona in mlajše. Za mnoge je še danes uganka, zakaj v tej druščini ni bilo Kosa, saj je znano, da je z lastnim iskanjem kljuboval domačim in tujim umetnostnim vrtincem in brzicam. Takih in drugačnih tokov se je znal otresti dovolj zgodaj. Kot tak je hitro doumel pomen slikarske revolucije, ki je kot bistveno slikarsko izrazilo uveljavila barve in njene tonske vrednosti. V domačem logu je imel pri tem bolj malo pristašev, saj sta poleg njega pred vojno nastopala le še Jakopič in Sternen kot izrazita kolorista. Motivno se je Kos opredelil za figuralne skupine, portrete, akte in krajine. Ta ozek izbor motivov je obdržal tudi kasneje, to pa mu je pomagalo, da se je motivom posvečal študijsko in nadvse disciplinirano. V tridesetih letih je temu izboru prvič dodal tihožitja. Po vojni je nadaljeval z obdelovanjem že znane motivike, vendar je največ — umetnostni zgodovinarji pravijo evropsko pomembne dosežke — dosegel s tihožitji. Tihožitju, temu poslej najbolj negovanemu liričnemu sporočilu, je namenjal tudi največ študija in so mu postali drugi motivi le „mo-del", na katerem je preizkušal barvno in arhitektonsko trdnost kompozicij. Če bi poskušali nekoliko učeno povedati, kaj je vse to pomenilo za gledalca kot tistega, kateremu je Kos svoja dela predvsem namenil, bi lahko dejali z Juretom Mikužem (po njegoviuvodni besedi v katalogu za novomeško razstavo): ..Gledalca je skušal slikar s svojimi tihožitji učiti, da v umetniškem delu ni nujna pripovednost . naslikanega, ampak da postane lahko polnovredna umetnostna vsebina že sam način, kako je delo narejeno". Nemara je s tem zakoličil kažipot tudi najsodobnejši umetnosti, kar zadeva iskanje njene „ vsebine". Na novomeški razstavi, ki bo odprta do 28. marca, je 34 Kosovih slik, nastalih v obdobjih, o katerih smo pravkar govorili. O posameznih delih ne pišemo, saj bi v besedi niti približno ne mogli izraziti tistega, kar povedo same slike. In še posebno barve. Njihovemu sporočilu je ime doživetje, to pa se v besedi ne da ,.predpisati". I. ZORAN m VSE O GAVRANU INGAZDI MARKU Gavran je imel svoje prijatelje in svoje življenje v zelenem vrtu Bosne. Bil je eden tistih malih žilavih konjičkov, ki so kljubovali stoletjem, zdaj pa počasi izumirajo. Nekega dne sta odpotovala z Markom otovorjena z dolgimi, pisanimi torbami proti severu v ■ obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer bo dovolj ovsa za Gavrana in dovolj kruha za njegovega gospodarja. Samaraš — nosač drv je bil nacionalni poklic Bosne. Iz neprehodnih gozdnih terenov in s strmih pobočij so samaraši prenesli na tisoče kubikov metrskih polen, v hudem vremenu, v dežju in snegu. Daleč od svojih družin in toplih ognjišč in varnega doma so se bratili z volkovi, medvedi, spali pod milim nebom s svojimi konji in pisanimi torbami. Velikokrat je bila torba prazna, za človeka in za konja, in kamor so prišli, ljudje niso imeli pravega posluha za „smrdljive bosance" in ne za njihove človeške in konjske probleme. Toda dežela, od koder so prišli, dežela zelenega čudeža z divjimi izviri in magično elemen-tarnostjo, jim je vračala zaupanje vase. Marko, Gavranov gospodar, se spominja: „V Sloveniji ni bilo sena, ne zobanja, ne hleva za konje. Bili smo delovna živina. Popolni ilegalci brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Od že tako bornega zaslužka so nam trgali nekakšne procente, za katere mi še danes ni jasno, kam so šli. To je bila v resnici velika krivica. Vse naše prošnje za priznanje osnovnih pravic so bile zaman. Šele leta 1968 so nas sprejeli v redno delovno razmerje. Toda kako naj uveljavljam 21 let svojega življenja? " Marko ima sedaj v Dolgi vasi pri Kočevju sodobno urejen hlev in 10 konj. Ko ga najdem, mi pokaže Gavrana. Gavran je med njegovimi osmimi konji najlepši: plemenita glava, majhna ušesa, močan vrat, globoko nastavljen rep, majhna, trda kopita, manjše postave in črn kakor pravi krokar. Toda šele pozneje, ko sva že nekaj ur hodila po razmočenih poteh, mi je povedal zgodbo o Gavranu, ki ga ni več. „Z Gavranom sva drugovala dvanajst let. Bila sva prava prijatelja. Skupaj sva spala, skupaj tovorila drva. Kadar pa je bilo breme le pretežko, ni hotel naprej. Velikokrat sem si z njegovega hrbta naložil' najtežje poleno in ga nesel za njim. Ko sva prišla na cilj, sva bila oba mokra od potu in oba sva bila srečna, da sva skupaj. Nekega dne pa je šel Gavran težko otovorjen v koloni z drugimi konji, in ko me le ni bilo za njim, se je obrnil, da me počaka. Tedaj pa se mu je v vamp zapičila odsekana veja in pod težo bremena so mu pred mojimi očmi pričela vreti čreva na zmrznjeni sneg. Nisem imel moči, da bi ga ubil. Na hitro sem ga raztovoril, potem pa sem tekel več kilometrov daleč po živinozdravnika. Ko sva prišla nazaj, je Gavran ležal s počenim vampom in me gledal z žalostnimi očmi. Živinozdravnik mu je dal injekcijo. Tako sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. Toda vse je postavljeno predte, da napraviš korak naprej. Marko Citkovič — gazda s tremi pomočniki in desetimi konji še zmerom tovori drva, in čeprav pravi, da je vsak dan slabše s tem delom, ne ve, kaj bi počel drugega. Preprost račun pove: januarja letos je zaslužil en milijon štiristo tisoč starih dinarjev. V ta zaslužek je všteto vzdrževanje desetih konj in hrana za tri pomočnike. Konji požro na mesec dva tisoč kilogramov zobanja; to je 7000 N din, tri tone sena je 3000 N din. Za hrano pomočnikom plača 3000 N din. Podkve, samari, vrvi in druga oprema so zelo dragi. Marku ostane za družino in življenje preprost nič. Toda to je bil najslabši mesec. Največ je zaslužil dva milijona štiristo tisoč starih dinarjev. Gazda Marko, Gavran in drugi konji bodo tovorili, dokler ne bodo od starosti omagali. ^toko*^ \ A. BARTEL.I počitek ob poti Na vidnem mestu v Boštjančičevi gostilni „Pri Marički" v Bučni vasi pri Novem mestu sta dva napisa; prvi goste opozarja, da je prepovedano peti, drugi pa jih poziva, naj govorijo spodobno. Morda bi kdo pomislil, da so taka opozorila v gostilni kar tako, zaradi lepšega, češ kdo pa bo lahko malo preveč veselemu gostu ubranil, da si bo dal duška in na vso moč napel glasilke, ali drugemu, da ne bi v jezi na cel svet preklinjal in bentil. ,,Ko sva z ženo pred dobrimi sedmimi leti sezidala to hišo in odprla gostilno, sva sklenila, da bo tu vladal red in vzdušje, ki ne bo motilo mirnih gostov," je pojasnil Alojz Boštjančič. „Nič nimava proti lepemu, ubranemu petju, rjovenja pa pri nas ne. boste slišali. Ljudje so se v teh letih navadili na tak red in ga upoštevajo. Nespodobnega vedenja in govorjenja ali celo razgrajanja v tej gostilni ni bilo pa ga tudi ne bo," je odločno pribil Alojz. Boštjančičeva dobro vesta, kako je treba ravnati z gosti, da ne bodo k njima prišli samo enkrat. Alojz je gostinec od mladih nog. Pravzaprav ima dva poklica: trgovec in gostinec. Žena Marička je bila sicer v prejšnjih letih uslužbenka v pisarni, vendar se je že v Ljubljani, kjer sta živela precej časa, ,,prekvalificirala". ,,Ko sva v Ljubljani vzela v najem gostilno, se je tudi žena posvetila temu poklicu. Že tam je lahko dodobra spoznala vse težave pa tudi radosti gostinstva. Prej je bilo v tisti gostilni zaposlenih sedem ljudi, ko sva jo prevzela midva, sva bila sama za vse, vendar z veliko volje in ljubezni," je pripovedoval Alojz, medtem pa se je žena spretno sukala po veliki, sodobno opremljeni kuhinji, čez trenutek je bila že za točilnim pultom, postregla eno omizje, pokramljala z domačini, ki so nedeljsko popoldne izkoristili za pomenek ob kozarcu. „Vidite, sedaj je tako rekoč sama za vse, dela je čez glavo, pa ni zato nikoli slabe volje." Alojz Boštjančič že nekaj let z zdravjem plačuje dolg poklicu, ki mu je zvest že več kot dve desetletji. Pred kratkim je prestal že drugo operacijo kolka in kaže, da bo moral še dalj časa počivati. „yseskozi, ko sva v Ljubljani delala od jutra do noči, sva pred sabo imela jasen cilj: svojo hišo. Začela sva jo graditi v ženini rojstni vasi; lepe načrte sva imela: nova, sodobna gostilna, velika kuhinja, sobe za prenočišče. Računala sva, da bova vzela v službo še dve ali tri izučene gostinke. Vse lepe načrte pa je prekrižala moja bolezen," je pripovedoval Alojz. Žena Marička, ki je vsake toliko časa za trenutek prisedla, pa se zaradi tega, ker je sedaj večji del bremena na njenih ramenih, ni preveč pritoževala. ,,Res, delati je treba več kot v ^ drugem poklicu, prostega časa tako rek®' ’ skrbi in obveznosti je več, vse to pa °® ^ tudi razglednica gosta, ki se je minnog ustavil pri nas in piše, da je bil postrežbo, z dobro domačo hrano intrs °g|(" i skim cvičkom, da se je pri nas dobro nasp<^ pravi Marička. „Ne verjamem pa, da bodo ^ nasledniki tudi za tako, v današnjem c dovolj cenjeno priznanje, tako trdo de'?|' ^ Gostilna ,,Pri Marički" je tipična ° , gostilna, kjer se največ oglašajo Pr®,,0{j. gostje. „Prvi vtis je pri takem gostu o len," pravita Boštjančičeva. „Ce 9a ^ prvič polomili in bo gost nezadovoljen, f mo da ne bo več prišel, še drugim bo to . toval; v našem poklicu pa slab glas °a j^z|e-in se ga tudi z velikimi napori ne zne pg H ^ Ko sta 1969 odprla gostilno, sta P^j^poi bi smela ob avtocesti postaviti re ^1 tablo, vendar so jima to prošnjo zavrni-^ pa sta si zapomnila odgovor: ,,NajboiJ, ma za vas bosta dobra hrana in pijača- -e Da to drži, dokazujejo tudi gostje, ^ več let na poti na morje In nazaj us a . -0 dan ali dva „Pri Marički". „Zlasti ko Pr ^ z morja, se večkrat pritožujejo nad hr? ' pri da so tam na izbiro v glavnem jedi na z 0, nas je pa ravno obratno: jedi na žaru pri nas se je z žlico." . *•,. d® Pogosto se v Bučni vasi ustavijo VfQSjjo$ pine, ki se prej napovedo. »Večkrat ^1 večerjajo razne športne ekipe, ki h0 se | vo mesto na tekmovanja; zelo P°9oS.-0 p nas oglašajo poslovni ljudje, ki Prl opravkih v novomeška podjetja; ob so j nedeljah je, zlasti če je lepo vreme, v letnikov.' Marička pa skrbi, da iz njihove 9°f .pem*' gre nihče lačen. Vsak dan imajo ^°PPgj0oW' lico; največkrat pripravi kurjo ali te ® a jzbif0 ro, svinski paprikaš ali golaž, vampe- eC)dO" je še topla ali hladna pečenka, PlS.aegen mače suhe klobase in salame, pozimi P ^QSj|o, in krvavice. Vsak dan irnajo na vojI ^ večerje pripravljajo po naročilu; ‘J da je vedno pri roki pravi kraški PrS-vgg spt3' va skrb je tudi nabava vina; gqstje naj posujejo po cvičku, ki ga Alojz kupuje gradnikov s Trške gore. iikison^' ,,Poleti bi lahko stregli tudi na ve [>i terasi, vendar sama tega ne zmoreva- ^pe vzela kakšno kuharico, a kaj, ko'jes v|ut moreš dobiti; za strežbo še dobiš ^gla hinjo pa noče nobena. Pa tudi to sama; ko bi bil jaz zdrav," pravi A J^ temu se ne dava, midva sva l?ar^Jre<^)|nilažef,a starega, garaškega kova," ga je oop Marička. I ; ,v .JR' 5T £’.••• . i S*. * , 1