JT ČRNO«« F LEM GLASILO ZDRUŽENEGA PODJETJA LJUDSKA PRAVICA *'eto X Ljubljana, 14. januarja 1974 Številka 1 PRIGLASITEV VPISA V SODNI REGISTER ZAKONSKO IN DODŽOENO 00VEZN0ST SMO IZPOLNILI V ROKU Mar naziv združeno podjetje Ljudska pravica res ne ustreza in ga bo treba spremeniti? \ / v va a -a - i* la i' ja i, L * j» d' tl' !»' :V, ar- Naša organizacija združenega dela z obema temeljnima organizacijama je v četrtek, 27. decembra, priglasila vpis v sodni register. Za vpis smo predložili vse potrebne dokumente, razen obrazcev, kijih tedaj ni bilo. Z vpisom v sodni register zaključujemo izredno razgibano ob-dobje, v katerem smo pripravili in Potrdili samoupravni sporazum o združitvi v organizacijo združenega dela Ljudska pravica, pripravili in sprejeli statute temeljnih organi-2aeij in delovne organizacije ter Pripravili in izvedli volitve novih samoupravnih organov. V obdobju, ki je neposredno Pred nami, pa bomo morali v skla-u z novimi načeli, na katerih mora sloneti organizacija združenega e|a, opraviti še nekatere dodatne naloge, oziroma odpraviti nekatere robne nesporazume, do katerih je Prišlo ob vpisu v sodni register. Predvsem gre za ime delovne organizacije. Nekateri trdijo nanr-rec da naziv ZDRUŽENO PODAJE LJUDSKA PRAVICA 1Jt LJUDSKA PRAVICA ne nstreza zaradi dveh razlogov. Naj-Prej zato, ker ustvarja vtis, da gre ^ združeno nnHiptip TIP nn a združeno podjetje, ne pa za rganizacijo združenega dela, ki je azdeljena na dve temeljni organi-n^j1- Razen tega pa — po mnenju ye aterih - iz imena menda ni raz-na dejavnost naše organizacije ruženega dela, kar pa zakon iz-recno zahteva. Seveda je takim mnenjem mož-tudi tehtno ugovarjati. Združe-on 5°,djetie Ljudska pravica ni predelitev delovne organizacije, želT-^ nlcno ime, s katerim smo zn V .P°sebeJ poudariti, da sta s 0 raJ naše delovne organizacije in t °?Pravno združeni časopisna m ibarska dejavnost. Prav tako ni c pristati na trditev, da iz imena ni/raZV'C*na dejavnost delovne orga-sliiv^6' Riudska pravica je zane-J 0 Pojem za napredno časo-kji n.° in grafično dejavnost, saj je še -iSt s tem imenom glasilo tedaj Slovem^06 komunistične partije na Kujub teniu bi morda le kazalo Drpm 0rdl delavcev razpravljati o 0r °§u, da bi dopolnili ime naše djt- mzacije združenega dela, bo-boli ak°’ da bi združeno podjetje J opredelili in povedali, da gre za združeno časopisno in grafično podjetje bodisi tako, da bi to preprosto opustili in na kratko povedali, da smo časopisno-grafično podjetje Ljudska pravica. Nadalje bomo morali zelo hitro ažurirati nekatere podatke v sodnem registra. V njem so še vedno kot poslovni organi vpisani ljudje, ki jih že nekaj let sploh ni več v naši delovni organizaciji. Združeno podjetje Ljudska pravica je namreč v zadnjih letih obstajalo bolj na papirju in zato tudi ni bilo nobene pobude ter zavzetosti, da bi for- malnopravno uredili vse zadeve tako kot je treba. Šele v zadnjem času, zadnjih nekaj mesecev, se trudimo, da bi te stvari uredili, in sicer ne samo formalno, marveč, da bi utrdili resnične temelje medsebojnega sodelovanja v obojestransko korist. Doslej smo opravili nekatere izjemno pomembne naloge na področju sprejemanja novih samoupravnih aktov. V tem letu bomo morali najti čas za nov korak pri nadaljnem povezovanju. Vse ostalo — kar zadeva vpis v sodni register — je urejeno. Naša organizacija združenega dela je torej v predvidenem roku izpolnila svoje zakonske in družbene obveznosti. Lani poleti in jeseni smo se lotili obnavljanja naše ambulante. S to modernizacijo je zobna ambulanta dobila popolnoma svoje prostore, tako ordinacijo kot čakalnico. S tem, da nista več v enem prostoru, pa je obratna ambulanta pridobila terapevtski kotiček za nemoteno dajanje injekcij, prevezovanja in nudenje prve pomoči. Pa tudi čakalnica obratne ambulante se je z odstranitvijo predelne stene zvečala in ima sedaj lepši videz. Z zdravnico dr. Jožico Sotošek in višjo medicinsko sestro Stano Sajevic pa smo se pogovarjali o njunem delu pa tudi težavah, s katerimi se srečujeta. O tem berite več na strani 5! ZMAJ PIMAŽlItV Nova cena Dnevnika in Nedeljskega Ko so lani poleti po vsej državi spregovorili o položaju tiska, smo stisnili zobe in spregovorili, vendar z besedami, ki položaja in cene našega tiska niso bistveno spremenile. Dobili smo republiški regres in se s tem, tedaj smo točno vedeli, le začasno rešili pred novimi višjimi cenami naših časopisov. V drugih republikah so že tedaj odločno ugriznili v to. Kot je kasneje pokazala statistika,. posledice niso bile zastrašujoče. Vse do tedaj pa smo še z večjo skrbjo spremljali gibanja na tržišču, zlasti na tržišču papirja,, tiskarstva in sploh časopisne dejavnosti. Danes ugotavljamo, da je bila cena za roto papir v začetku lanskega leta, na podlagi te cene smo tudi določali dosedanje cene časopisov, 2,78 dinarjev za kilogram. Med letom je prišlo do dvakratnih podražitev in znaša sedaj 3,68 dinarjev. Že danes pa napovedujejo ponovne podražitve, ki naj bi se gibale od 15 in celo več odstotkov. Predvidevajo torej, da bo v letošnjem letu dosegla cena papirja 4,30 dinarjev za kilogram. Ker porabimo letno za naše časopise približno 3.000 ton papirja, nas bodo te podražitve veljale okrog 456 milijonov S-din. Seveda pa ne bo ostalo samo pri tem. Tiskarji napovedujejo podražitev tiskarskih uslug, podražile pa se bodo prav gotovo tudi druge usluge in material. Skladno s tem se dvigajo tudi življenjski stroški, zato smo že doslej , v prihodnje pa bomo morali v skladu z novim pravilnikom o nagrajevanju pa tudi v skladu z dvigom življenjskih stroškov, odpraviti neskladja in vsaj za nekaj odstotkov dvigniti osebne dohodke. Vse to je pripeljalo do tega, da smo pri izračunu z dosedanjimi cenami ugotovili precejšnje izgube in bi pri tem lahko izplačali le minimalne osebne dohodke. Cene smo torej morali dvigniti. Treba pa je pri tem poudariti, da smo dvignili cene predvsem v kolportaži, medtem ko smo pri naročnikih ostali zmernejši in ponekod tudi za polovico nižji od drugih podobnih časnikov. -//vv 1*7 PLAN ZA LETO 1974 PREDVIDEVANJA 0 POSLOVANJU TOZD LJUDLJANSDI DNEVNIK Kakšen bo finančni rezultat v letu 1974, je zdaj še težko predvidevati, ker še ni znano, za koliko se bodo podražili roto papir, tiskarski stroški, ostali material ter usluge. Tudi ne vemo, kakšna bo naklada časnikov po podražitvi. Načrtujemo, da naj bi imel Dnevnik v letu 1974 naklado 50.000 izvodov. Naklada Nedeljskega pa naj bi se zmanjšala na 180.000 izvodov zaradi podražitve v kolportaži od 2 na 3 din in zaradi novega časnika, itd. Akcijo za dvig naklade, s katero smo imeli prejšnje leto precej uspeha, bomo nadaljevali tudi letos. Kolikor bomo uspeli obdržati sedanjo naklado ali pa jo celo povečati, bo finančni rezultat precej boljši od načrtovanega. Fizični obseg oglasov naj bi bil manjši od lanskega, vendar zaradi višjih cen pričakujemo za 7 % večje dohodke. Pod grafično dejavnostjo bomo vodili realizacijo IBM oddelka, kakor tudi posle, ki jih bodo za nas realizirale druge tiskarne. IBM smo v letu 1973 šele uvajali, letos bo pa lahko delal s polno kapaciteto, zato načrtujemo za 100% višje dohodke. Druge dohodke, ki jih sestavljajo ekspedit tujih časnikov, prodaja tujih časnikov v kioskih in pa obresti, povečujemo za 5 %. Če nam bo uspelo obdržati sedanjo naklado, bo finančni rezultat boljši od načrtovanega za ca. 1,500.000 din. Fizični obseg proizvodnje naj bi bil isti kot v letu 1973. Naklada Dnevnika naj bi se povečala, naklada Nedeljskega pa za isto toliko zmanjšala. Kljub temu smo planirali za 18 % večje stroške zaradi raznih podražitev. Najbolj se bo verjetno podražil roto papir, katerega cena bo v enem letu verjetno poskočila za celih 55 %. Večjih investicij v letu 1974 ne predvidevamo. Potrebna sredstva za obratovanje bomo formirali iz dohodka. Ta nam bodo zadoščala, da bomo v redu poravnavali vse svoje obveznosti. Število zaposlenih se naj bi povečalo za cca 3 % in sicer v redakciji in pa prodajnih službah. Dododke po vrstah, skupne stroške in finančni rezultat prikazuje naslednja tabela: Ocena realizacije Index Plan 1974 1973 1973=100 Prodaja Dnevnika 15,731.000 11,850.000 133 Prodaja Nedeljskega 15,636.000 14,300.000 109 Dohodki od oglasov 12,000.000 11,200.000 107 Grafična dejavnost 1,200.000 600.000 200 Drugi dohodki 1,680.000 1,600.000 105 Regres za roto papir 1,350.000 Skupaj dohodki 46,247.000 40,900.000 113 Skupaj izdatki 43,816.000 37,000.000 118 Finančni rezultat 2,431.000 3,900.000 62* NOVI NAČIN NAGRAJEVANJA - VEČJA SPODBUDA eOLJŠE DELO NAM 00 DALO VEČJI KOS KRUHA Slehernemu v tiskarni je bilo že dalj časa jasno, da je dosedanji način delitve osebnega dohodka vse prej kot stimulativen. Na to nas je že dalj časa opozarjala določena stagnacija produktivnosti in v zadnjem času že kar nevarna delovna brezbrižnost nekaterih delavcev. Zato je bilo nujno vpeljati delitev osebnega dohodka po učinku. Na to smo se že pripravljali v preteklem letu, ko smo poizkusno postavljali časovne normative za nekatera naročila in si tako pridobili vsaj nekaj organizacijskih izkušenj. Odveč bi bilo že sedaj pričakovati, da bomo čez noč rešili vse probleme in ustvarili idealne pogoje za delitev dohodka, saj za sedaj še nismo sposobni preiti na individualne norme, temveč le na skupinske normative. Tiskarna bo razdeljena na obračunske enote in bo tako vsaka enota razpolagala z dohodkom, ki si ga bo pridobila z delovnim učinkom. Vsako delo bo odslej naprej ovrednoteno s časovnim normativom; če bomo časovne normative samo dosegali, bodo osebni dohodki ostali le na planski vrednosti točke, oziroma, bodo še nižji, če časovnih normativov ne bomo dosegali. Zato bo treba predvsem paziti na to, da bomo naš delovni čas v polni meri izkoristili, ker le tako bomo lahko normative presegali in večali naše prejemke. Vsaka izgubljena ura nas bo znatno bolj kot doslej udarila po žepu ali pa obratno, boljše delo nam bo dalo tudi večji kos kruha. Prav to pa hočemo z delom po učinku doseči. Pričakovati pa moramo, da vse le ne bo šlo tako gladko in bomo pogosto naleteli na določene težave. Marsikje bo treba temeljito izboljšati organizacijo dela, brez dobre organizacije nam preseganje normativov ne bo dosti pomagalo. Po drugi strani pa morajo biti normativi tako postvljeni, da bomo lahko naše proizvode tudi prodali; torej ne smejo biti previsoki in nerealni. Odveč bo vsak prepir s tehnično operativo, da prenizko normira. Skratka, vsaka norma mora biti pokrita s prodajnim normativom, drugače od tega ne bo koristi. Velik problem bo tudi slaba kvaliteta v posameznih fazah, kot na primer: slabo vlit stavek, slabo opravljena korektura, slab posnetek, slaba retuša, slaba plošča, slab tisk in podobno. Doslej smo take kozle vsi plačevali in se tega niti zavedali nismo. Dvomim pa, da bo tudi sedaj šla enota mimo preko tega, če bo prejela slab izdelek od neke druge enote in bo imela zaradi tega zastoj pri delu. To pa še niso vsi problemi. So tudi taki, na katere mi ne moremo vplivati, to je pomanjkanje papirja in drugega materiala, občasno pomanjkanje dela za nekatere oddelke in podobno. Torej: težav bo vsekakor več kot dovolj, naša naloga pa je, da jih bomo s skupnimi močmi odpravili; manjkati nam ne bo smelo dobre volje, razumevanja in vztrajnosti. Le s skupnimi močmi bomo lahko spravili našo proizvodnjo na primerno raven in s tem tudi naše osebne dohodke. V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU SPREJELI STATUT Delavci Ljubljanskega dnevnika so na svojih zborih po oddelkih 26. in 27. decembra 1973 sprejeli statut temeljne organizacije združenega dela in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Kot začasen samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov pa so sprejeli z določenimi spremembami dosedanji pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Doslej so v Ljubljanskem dnevniku zbrali že 108 pismenih izjav za statut in za samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih ter 106 pismenih izjav za začasni samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. Tako je izpolnjen pogoj za veljavnost vseh treh novih samoupravnih aktov. BRUNO ČEČ ODHAJA V POKOJ 45 LET ZVEST TISKARNI Med imeni tovarišev, ki so se odločili, da konec leta 1973 stopijo v zasluženi pokoj, zasledimo tudi ime tovariša Bruna Čeča, pomočnika direktorja tiskarne. Ne njegova funkcija, temveč njegov dolgoletni delovni staž v tem podjetju, nam nalaga dolžnost, da se ga v našem glasilu posebej spomnimo, saj lahko vsem, predvsem pa mlajšim tovarišem, služi za vzor vernosti in predanosti svojemu poklicu in podjetju. V bivšo Jugoslovansko tiskarno (predhodnico sedanje Ljudske pravice) je vstopil 4. novembra 1928 in se do leta 1932 izučil za ročnega stavca. To delo je opravljal do odhoda na Dunaj, kamor ga je gnala želja po nadaljnji izobrazbi. Leta 1936, ko je uspešno končal grafično akademijo na Dunaju, se je vrnil nazaj na svoje delovno mesto. Že leta 1938 je nastopil odgovorno dolžnosti tehničnega faktorja, ki jo je opravljal vse do osvoboditve. Ko so maja 1945 preverjali vodilne ljudi (tiste, ki niso pobegnili) bivše tiskarne, so ugotovili, daje bil tovariš Čeč človek, ki ni ljubil le svojega poklica, ampak tudi svoj narod in da je v času vojne sodeloval z NOB, zaradi česar ga je okupator tudi preganjal. Kot politično ne-oporečenemu in ker je bil poleg tega še dober strokovnjak, mu je bilo zaupano tehnično vodstvo tiskarne. To nalogo je opravljal do leta 1969, ko je prevzel mesto pomočnika direktorja tiskarne. Težko je našteti vse zasluge, ki jih ima tovariš Čeč za razvoj tako slovenske grafike, kot še posebej te tiskarne. Omenil bi le njegovo vzorno delo v času obnove in pa ves njegov trud in delo v zvezi z rekonstrukcijo tiskarne. Če nič drugega, že to bi bilo dovolj, da mn želimo, da srečno uživa zasluženi pokoj. Toda v 45 letih zaposlitve v tem podjetju je storil precej, več, za kar mu ob odhodu lahko rečemo le — iskrena hvala. Božo Sintič SAMOUPRAVLJANJE POD DROBNOGLEDOM KONSTITUIRANJE SAMOUPRAVNIH ORKANOV VIP Izvoljeni so nov delavski svet, poslovni odbor, komisija za medsebojna razmerja ter delavska nadzorna komisija Stari delavski svet — pregled obiska sej Delavski svet tiskarne, ki je bil izvoljen 2. aprila 1973, se je v času trajanja svoje mandatne dobe, to je do 26. 12. 1973 sestal petkrat na redne seje in enkrat na izredno sejo. Petindvajset članov delavskega Bogomir Šefic sveta je seje obiskovalo takole: Ivo Križnar Šestkrat Dunja Pleško Prane Černe Franc Štrukelj Stane Tršinar i Jože Suhar Petkrat Franc Vrhovec Rupert Gorše Janez Horvat Jože Rus Anton Jordan : Stane Čož i Stojan Negrievski i Aleksander Ficker - Andrej Skalar Franc Jesih : Lado Apfel i vinko Papež Štirikrat 1 Herman Miklič Franc Pavlič Jakob Kregar Jože Rep Dvakrat Janez Novak Zlato Pavlica VOLITVE NOVEGA DELAVSKEGA SVETA Dne 26. decembra 1973 so člani delovne skupnosti Tiskarne Ljudska pravica volili nov DS. Število članov DS je tudi po določbah novega statuta ostalo nespremenjeno, to je 25, predlaganje kandidatov oz. sestavljanje kandidatne liste pa je nekoliko spremenjeno. Po določbah statuta ima vsak obrat v DS določeno število delegatov, ki jih izvoli na svojem zboru in predloži volilni komisiji, da sestavi enotno kandidatno listo za volitve v delavski svet. Za člane DS so bili predlagani in izvoljeni naslednji delegati: _Za dobo dveh let Herman Miklič 1 Leopold Brezovšček Dunja Pleško Jakob Dormiš i Jože Rus Aleksander Ficker Jože Pernarčič Andrej Skalar Ivan Ulčakar Majda Marinčič Franc Černe Martin Tavčar za dobo štirih let Ročna stavnica Strojna stavnica monotype in linotype Časopisna enota Knjigotisk Zlato Pavlica Marjan Kržišnik Stojan Negrievski Andrej Glavan Bojan Žabjak Stane Tršinar Klišarna Bogomir Šefic Fotografija Ofsettisk Bojan Kopitar Knjigoveznica Stanko Tome Ivo Križnar Režijske enote Jože Suhar Vinko Papež Rezka Colja knn ,V° • izvoljeni DS 26 jHtuiral na svoji prvi svn; 6Cembra 19?3, s tem. Dv°Je srede izvolil za preč m„_:0.v- Franca Černeta, ruka pa tov. Hermana odbSr V0LJEN1 P0S ■ je hn Volitvah 26. decembra 1973 1?voljen tudi poslovni odbor tiskarne. Poslovni odbor ima 9 članov, tako, da ima vsak obrat v tem organu svojega predstavnika. V PO so bili izvoljeni: Franc Krmec - ročna stavnica Franc Vrhovec — strojna stavnica monotype in linotype Miha Gerbec — časopisna enota Franc Pavlič — klišarna Rudolf Meden — knjigotisk Marko Finec — fotografija Milan Šubic — ofsettisk Lado Vrhovnik - knjigoveznica Kazimir Rapoša — režijske enote. Poslovni odbor se je 7. januaija 1974 prvič sestal in izvolil za predsednika tov. Franca Pavliča, za namestnika pa tov. Rudolfa Medena. IZVOLITEV KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V komisijo za medsebojna razmerja je bilo izmed 9 predlaganih kandidatov izvoljeno naslednjih 5 članov: Jože Sekirnik — ročna stavnica Peter Pogačnik — časopisna enota Jakob Bregar — klišarna Jože Povše — fotografija Franc Potočnik — strojna stavnica monotype in linotype. Komisija se je prvič sestala dne 7. januarja 1974 in izvolila za predsednika tov. Jožeta Sekirnika, za namestnika pa tov. Petra Pogačnika. NOVOIZVOLJENI DELEGATI V CENTRALNEM DELAVSKEM SVETU V centralni delavski svet Združenega podjetja Ljudske pravice so bili izvoljeni naslednji delegati: Za 2 leti: Marjan Vidrih — knjigotisk Siniša Rančov — fotografija Jakob Kregar — ofsettisk Franc Černe — režijske enote Za 4 leta: Zlato Pavlica — ročna stavnica Andrej Masle - časopisna enota Bogomir Šefic — klišarna Klara Japelj — knjigoveznica. DELAVSKA NADZORNA KOMISIJA S statutom Tiskarne Ljudske pravice je v čl. 100 in naslednjih predvidena nova oblika nadzora nad izvrševanjem samoupravnih odločitev, pa tudi nad samim poslovanjem tiskarne, to je delavska nadzorna komisija. Delavska nadzorna komisija je del samoupravnega mehanizma in je prišla do izraza v načrtu ustave SFRJ. Tu ne gre za strokovno kontrolno službo, ampak za poseben samoupravni organ, ki o njegovi sestavi, pravicah in dolžnostih ter o razmerju do drugih organov odločajo delavci s statutom. S statutom tiskarne je določeno, da izvolijo delavci na zborih obratov po enega predstavnika v delavsko nadzorno komisijo, tako, da šteje komisija skupno 9 članov, ki so izvoljeni za dobo dveh let. Člani komisije ne smejo biti hkrati člani drugih samoupravnih organov ali delavci na vodilnih delovnih mestih. Na zborih obratov, ki so se sestali kot delni zbori 24. in 25. decembra 1973, so bili v delavsko nadzorno komisijo izvoljeni naslednji delavci: Marjan Cimerman — ročna stavnica Aljoša Gašperšič — strojna stavnica monotype in linotype Jernej Vodopivec — časopisna enota Peter Horvat — klišarna Tomaž Križaj — knjigotisk Jože Martinčič — fotografija Jože Hudarin — ofsettisk Anton Jordan — knjigoveznica Ivan Groboljšek — režijske enote. Delavska nadzorna komisija se je prvič sestala dne 26. decembra 1973 in izvolila za predsednika tov. Ivana Groboljška, za namestnika pa tov. Antona Jordana. Ob Novem letu je bilo za dedka Mraza obdarovanih skupno 142 otrok delavcev tiskarne. Otroci so bili razdeljeni v štiri skupine glede na spol in starost, vsaka skupina pa je dobila različno izbran komplet daril. Vrednost darila za posameznega otroka je znašala 150 dinarjev. Dedek Mraz (na sliki) je obiskal naše otroke v Šentjakobskem gledališču SAMOUPRAVLJANJE POD DROBNOGLEDOM ZA DVA DNI DNEVNIH REDOV Na seji prejšnjega delavskega sveta Dnevnika so se največkrat pojavljale točke, kot so: pregled gospodarjenja, investicije, novi nakupi in podobno Konec minulega leta skoraj sovpada tudi s potekom mandata delavskega sveta Ljubljanskega dnevnika, ki se je konstituiral po volitvah 2. aprila lani. Od takrat pa do zadnje, 14. seje delavskega sveta (ta bo v januarju), je DS porabil za svoje seje skoraj dva dni, oziroma 45 ur! Na dveh sejah je delavskemu svetu zmanjkalo sape (toliko članov je predčasno odšlo, da DS ni bil sklepčen), pa sta bili seji predčasno končani. Sicer pa so se v tem času na dnevnih redih posameznih sej največkrat pojavljale točke, kot so: pregled gospodarjenja, investicije, novi nakupi, opreme in pa prodajne akcije, med katere v prvi vrsti sodi akcija za zbiranje novih naročnikov Dnevnika in Nedeljskega, ki sicer še vedno traja. V decembru minulega leta je imel DS dve seji. Bili sta to maratonski seji, to pa spričo dnevnega reda ni bilo nič čudnega. Šlo je za pregled poslovanja v preteklem obdobju in pa za določanje novih cen Dnevnika in Nedeljskega. Slednja točka se je vlekla skozi obe seji, saj se ni bilo lahko odločiti za višji ceni. Končno je prevagala težnja za podražitev, kar je spričo drugih podražitev povsem umevno. Z “ \ Prisotni in odsotni Ne bo odveč pregled udeležbe posameznih članov na sejah DS TOZD Ljubljanski dnevnik. Bilo je 13 sej, posamezni člani pa so bili navzoči takole: Cankar Tončka 13, Ciglič Marjan 10, Fister Ema 7, Fugina Stane 10, Gasar Vašo 8, Glavič Edo 13, Jereb Marko 8, Kernel Milka 6, Lozar Malka 1, Macarol Boris 8, Pust Arijana 10, Remic Marjan 10, Šuster Janez 12, Tičar Majda 11. (Op.: pokojni Mile Savič je bil član DS, vendar ga v naši informaciji nismo upoštevali) V________________________________/ Sicer pa ob tej priložnosti najbrž ne bo odveč, če na kratko pregledamo vse pomembne odločitve in sklepe, ki jih je na lanskoletnih sejah sprejel DS naše temeljne organizacije združenega dela. Skoraj skozi vse leto so se vlekle priprave in razprave o dopolnitvah starih ter sprejemanju novih samo- upravnih aktov. Delavski svet je dal v javno razpravo, potem pa tudi sprejel predlog smernic za uresničevanje uredniškega programa Dnevnika in Nedeljskega, spremembo pravilnika o vodenju knjigovodstva, družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike, družbeni dogovor o štipendiranju, osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli, statut TOZD Dnevnik in združenega podjetja in pa osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Razprave o teh samoupravnih aktih so seveda potekale tudi na zborih delavcev posameznih enot. Ti zbori so potem tudi dokončno odločali o vsebini teh samoupravnih aktov. Poročila o poslovanju so bila skoraj redno na dnevnem redu. Delavski svet je redno spremljal naše gospodarjenje, s katerim smo lahko v minulem poslovnem obdobju povsem zadovoljni. Posledica tega je bil tudi sklep, da smo v zadnjih treh mesecih lanskega leta dobili še po 20 odstotkov OD na račun poslovnega uspeha in da smo prejeli sklep, da najnižji osebni dohodek za polni delovni čas ne sme biti manjši od 1.400 dinarjev. Precej sredstev smo lani namenili za nakup raznih naprav za investicije in soinvesticije. Odločili smo se za nakup klima naprav, ki so bile za mnoge oddelke že prepotrebne, pa za nakup a drema naprav, za plinske peči, vezalni stroj, seštevalne in računske stroje, pisalne stroje ter avtomatični pisarniški kopirni aparat. Podpisali smo tudi dogovor za soinvestiranje v novi papirni stroj za izdelavo časopisnega papirja v tovarni Djuro Salaj. Ta stroj naj bi zagotovil zadostne količine časopisnega papirja vsem odjemalcem za 10 let. Pri tem smo se zavezali, da bomo zagotovili 7-letno brezobrestno udeležbo v znesku 1,297.500 dinarjev, ki jih bomo plačali v štirih obrokih (prvi marca 1974, zadnji pa oktobra 1975). Seveda, rast naklade obeh naših časopisov je moč pospešiti samo z novimi akcijami. Naš prodajni oddelek je pripravil osnutek akcije, ki jo je delavski svet podprl in zanjo namenil precejšnja sredstva. Gre za akcijo zbiranja novih naročnikov, ki je že dala prve sadove, celo boljše kot smo pričakovali, ki pa se še nadaljuje in bo trajala še nekaj mesecev novega leta. Poleg te akcije smo se lotili še nekaj manjših akcij in jih gmotno podprli. Seveda ne bo odveč, da ob tej priložnosti, ko govorimo o oprav- Ker pa taka zaokrožena celota zahteva posebne pogoje dela in organizacije pri pridobivanju novih naročnikov in razširitvi prodajne mreže, je potreben poseben kader, ki bo delal samo na tem področju. Da bi bil učinek dviga naklade Dnevnika na tem področju čim večji, smo ustanovili samostojni oddelek — centralo za Ljubljani. Kader v tej centrali je prevzel dosedanjih 171 prodajnih mest, na katerih dosedaj prodamo mesečno okoli 7.000 izvodov Dnevnika in 24.000 izvodov Nedeljskega, 2 lastni prodajni mesti, 5 uličnih prodajalcev, okoli 14.000 individualnih naročnikov na Dnevnik in 15.000 individualnih naročnikov na Nedeljski dnevnik. Da pa bo učinek dviga naklade za naše edicije še večji, bomo morali odpirati nova prodajna mesta, povečati število uličnih prodajalcev, pridobivati nove naročnike in skrbeti za zadostno število razna-šalcev in za pravočasno dostavo obeh časnikov. Z novim letom se je v naročnin-ski prodajni službi Dnevnika spremenil tudi ostali način dela. Z \ Na dopust do konca meseca Še vedno je precej članov naše delovne organizacije, ki še niso izkoristili lanskoletnega dopusta. O tem je razpravljal tudi DS in upošteval, da marsikdo zaradi prezaposlenosti, nadomeščanj in bolezni ni utegnil izkoristiti dopusta, pa je zaradi tega bilo sklenjeno, da lahko preostali del lanskoletnega dopusta zamudniki nastopijo najkasneje do 31. januarja tega leta. v_________________________________/ ljenem delu, namenimo tudi nekaj vrstic neopravljenim nalogam, ki smo si jih sicer zadali, ali jih iz, opravičljivih, morda pa včasih tudi neopravičljivih vzrokov, še nismo izpeljali. Tako še vedno ostane nedokončana sistematizacija delovnih mest v naši TOZD, tudi pravilnik o nagrajevanju še ni zaživel s polnimi pljuči (zastoj je nastal predvsem v uredništvu), zelo malo je bilo narejeno za dodatno izobraževanje zaposlenih (DS je ugodil trem prošnjam za dodatno šolanje), še vedno ni sklenjena pogodba o nakupu novega lokala za podružnico v Celju in morda še kaj, kar bo moral prevzeti v izvršitev novoizvoljeni delavski svet. E.G. Predvsem se je spremenilo delo referentkam, ki vodijo kartoteko individualnih naročnikov. Referentka, ki je doslej vodila povprečno 5.000 kartotek za LD in 2.000 kartotek za ND, bo odslej zadolžena za 7.000 kartotek LD in 3.000 kartotek ND. Z novim načinom dela se pri 25 % povečani nakladi ne spremeni število zaposlenih, zboljša pa se kontrola in informa-tivnost. Promet kolportaže za LD in ND se iz leta v leto veča, tako da znaša letno promet čez eno milijardo S din. Za ta promet sta bili doslej zadolženi dve referentki, ki pa sta bili že preobremenjeni. Z novim načinom dela pa bosta zadolženi še za dodatno delo, ki sta ga doslej opravljala ekspedit in adrema. Da pa bi tudi ta oddelek okrepili, je sprejet sklep, da odpremo novo delovno mesto saldakontista. S tem bosta referentki za kolportažo razbremenjeni, večja pa bo preglednost vseh prodajnih mest v Ljubljani in izven Ljubljane. Referentki bosta lahko bolj pozorni na dnevno naklado; s tem pa se bo zmanjšal tudi odstotek remitende. USTANOVLJENA CENTRALA ZA LJUBLJANO Ljubljana s svojim mestnim okolišem predstavlja povsem določeno strukturo prebivalcev in s tem tudi drugačno raven bralcev kot na podeželju; morala bi biti glavni vir bralcev in naročnikov, predvsem na Dnevnik. V NAŠI OBRATNI AMBULANTI SE SREČUJEJO ZAPOSLENI IZ ŠTIRIH PODJETIJ BOLJE OBDRŽATI LJBDIZBBAIIE KOT ZDRAVITI BOLNE K obratni ambulanti tiskarne Ljudske pravice, v kateri sta zaposleni dr. Jožica Sotošek in višja medicinska sestra Stana Sajevic, sodijo tudi delovne organizacije Dnevnik, Cankaijeva založba in Centromerkur. V vseh štirih podjetjih je zaposlenih 1.300 ljudi, za njihovo zdravje pa skrbijo v „naši“ ambulanti. Z zdravnico Jožico Sotošek in višjo medicinsko sestro Stano Sajevic smo se pogovorili o njunem delu, pa tudi težavah, s katerimi se srečujeta. »Prihodnji mesec bo poteklo že pet let, kar delam v tej ambulanti," nam je dejala dr. Jožica Sotošek. »Plačuje naju Zdravstveni dom Ljubljana, pri katerem je posebna služba za medicino dela. Sem sodijo obratne ambulante in dispanzerji za medicino dela." Dr. Jožica Sotošek V to ambulanto hodijo ljudje, ki so zaposleni v štirih, med seboj Precej različnih podjetjih. Se delo v njej zaradi tega morda kaj razlikuje od tistega v drugih obratnih ambulantah? »Niti ne — morda je le bolj heterogeno, saj res hodijo k nam tiskarji, založniki, novinarji in trgovci. Vsaka kategorija teh ljudi se srečuje s specifičnimi obolenji. Tako je pri trgovcih problem v tem> da je v Centromerkurju zaposlenih največ žena, ki morajo hiti ves delovni čas na nogah, delovni čas je tudi deljen in Podobno. Tiskarji, vsaj nekateri, še vedno delajo na takih delovnih mestih, ki s° zdravju škodljiva. To je delo s svincem, v ropotu... Okrog 100 tiskarjev se še srečuje s takimi nePrijetnostmi. Pri novinarjih bi bilo priporočljivo, da bi imeli sistematične pregle-e. Tak pregled je na vsaki dve leti skoraj nujen, saj je v tem poklicu treba neprestano nadzorovati EKG, krvni sladkor, holesterol, pa tudi klinični pregledi so zaželeni. Vsega tega pa pri vas ni.. . Delo v obratni ambulanti naj bi imelo poudarek na preventivi, se pravi, da bi morali s pregledi zajeti prav vse ljudi, ki so zaposleni v teh hišah. Tudi pregledi kroničnih bolnikov bi morali biti redni, pa žal niso." Pride k vam dosti takih, ki bi radi dobili bolniško, čeprav za to nimajo vzroka? »Takih, ki jim nič ni, pa bi radi v bolniško, je pri nas malo. Je sicer nekaj posameznikov ... Res pa je, da se o tem veliko več govori, kot pa se takega zgodi. Večkrat se je tudi že zgodilo, da so imeli kolegi na delovnem mestu nekoga za simulanta, v resnici pa je bil hudo bolan." Kakšnih obolenj pa je največ? »Največ je respiratornih obolenj. To so angine, prehladi, pljučnice in bronhitisi. Največ zgubljenih delovnih dni pride na poškodbe, predvsem na poškodbe, ki ne nastanejo na delovnem mestu, pač pa pri športu, doma in drugje." Se pri svojem delu srečujete s kakšnimi težavami? »Predvsem dve stvari bi omenila. Naša menza ni dovolj čista in res bi morali bolj skrbeti za higieno. Poleg tega pa v naši obratni ambulanti manjka še ena medicinska sestra za kurativo, ki bi delala z, bolnimi ljudmi, ki prihajajo v ambulanto. Tako bi sedanji višji medicinski sestri Stani Sajevic ostalo več časa za preventivno dejavnost v delovnih organizacijah. Organizirati bi morala vse potrebno za preventivne preglede in oglede delovnih mest ter skrbeti za nadzor higiene v menzi, pa tudi za nadzor nad jedilniki v menzi...“ O svojem delu je spregovorila tudi višja medicinska sestra Stana Sajevic, ki je tudi že peto leto zaposlena v tej ambulanti: »Delo v obratni ambulanti se morda razlikuje od dela v splošni ambulanti tudi v tem, da pri nas v glavnem poznamo ljudi oziroma zaposlene, to pa ne samo kot bolnike, ampak tudi z delovnih mest. Delo z njimi je morda nekoliko lažje, je pa zato tudi odgovornost večja. Želeli pa bi, da bi ljudje razumeli tudi naju — oziroma dejstvo, da imamo v ambulanti svoj urnik in plan dela, ki ga je treba izpolniti. Ambulanta je za bolnike odprta od 7. do 11. ure, od 11. do 13,30 pa je čas namenjen preventivi. So pa tudi taki, ki prihajajo v ambulanto tja do 13. ure, čeprav niso tako bolni, da ne bi mogli počakati do naslednjega dne. Tudi zjutraj bi lahko prišli, ko imamo največkrat napol prazno... S tem nam porušijo red, saj je, kot sem dejala, čas od 11. ure dalje rezerviran za preventivne preglede, ki so obvezni in jih moramo opraviti. Sicer pa je tudi to tako ali tako v korist zaposlenih. V preventivi stremimo za tem, da bi imeli več sistematskih pregledov zdravih ljudi, da nato ne bi prihajali v ambulanto kot bolniki... Če pravočasno odkrijemo kakšno obolenje, se ga da veliko lažje zdraviti kot tedaj, ko se je bolezen že razmahnila. Omenila bi tudi to: nošenje zdravstvene izkaznice v ambulanto je obvezno, posebno če so ljudje v bolniškem staležu. Precej je namreč takih, ki jo .pozabijo1 doma. Višja medicinska sestra Stana Sajevic Nekateri pa celo mislijo, da knjižica ni potrebna, ker se tako poznamo ..." J. Mally Foto: M. Ciglič SAMOUPRAVNI AKTI IN OIIOSI Sestanek osnovne organizacije ZK v Ljubljanskem dnevniku 22. decembra je bil v znamenju priprav na vstop v leto 1974. Odtod na dnevnem redu razprava o osnutku statuta, o osnutku samoupravnega sporazuma in o pravilniku o nagrajevanju. Že uvodoma je bilo tudi zastavljeno vprašanje, kje smo z ustanavljanjem TOZD. OSEBNI BOIOIKIII LICI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V DECEMBRU 1973: Povprečni mesečni osebni dohodkek 2.951,89 din V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 3.709, v BEP 3.266, IBM 2.096, upravi združenega podjetja 4.339, v splošnem oddelku in računovodstvu 2.713, v prodajnem oddelku 2.892, naročninskem oddelku 2.131, ekspeditu 2.129, adremi 2.133, podružnicah 2.662, šoferji pa so dobili povprečno 2.116 dinarjev. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.400 dinarjev, najvišji pa 7.203 dinarje. Poleg tega so zaposleni dobili 20 odstotkov ekonomskega uspeha na te osebne dohodke. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V NOVEMBRU 1973 (Z VSEMI DODATKI IN NADOMESTILI) povprečni mesečni osebni dohodek 2.326,75 V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.276,75, v strojni stavnici 2.360,50, časopisni enoti 3.266,50, klišarni 2.037,45, knjigo tiskarski strojnici 2.283,80, fotografiji 2.394,20, litografiji 2.097,6o, bakrotisku 2.087,15, knjigoveznici 1.930,65, mehanični delavnici 2.161,95 in v režijski skupini 2.386,40. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.165,— din, najvišji pa 6.107,90. OD IBM DO ROTACIJE IN EKSPEDITA NASTANEK ČASNIKA Časopisna enota delovne organizacije Ljudska pravica je sestavljena iz treh oddelkov - iz IBM, časopisne montaže, katere dela sta tudi fotografija in metemica, ter iz ofset rotacije. Z vodjem te časopisne enote Rajkom Čebularjem smo se pogovorili o tehnični plati nastanka časnika. .. - Delo pri nas se prične z oddajanjem rokopisov v IBM, kjer jih pretipkajo na vhodnih strojih, nato pa jih dobijo v roke korektorji, ki odstranijo morebitne napake, je dejal Rajko Čebular. — Po korekturah na vhodnih strojih, kjer odstranimo napake, ki so jih opazili korektorji, damo glavni in korekturni trak v izhodni stroj, v katerem nato nastane glavni stavek. Le-temu pravimo pri nas „osnova“. Osnove nato montažerji oblikujejo na ogledalih bodočih časopisnih strani, potrebna pa je tudi zadnja revizija, ki jo spet opravijo korektorji. Za njimi pride „na vrsto" fotograf, ki omenjene časopisne strani na ogledalih prefo-tografrra. Štiri take negativne filme oziroma strani damo na celulojdni kromofan, katerega nato kopist prekopira na posebnem aparatu. Plošče, ki jih naredi kopist, vpnemo na cilinder agregata. Koliko je teh plošč? — Število plošč, na katerih je odtis že pozitiven, je odvisno od števila strani posameznega časopisa — vedno pa je na tiskarskem stroju cel časnik. Kako pa je z barvami časnika? — Vsaka posamezna barva v časniku zahteva svoj cilinder agregata. Več barv ima časnik, manj strani lahko naenkrat tiskamo. Seveda se da temu pomagati tako, da ga tiskamo v delih — kot je primer pri Nedeljskem dnevniku, kjer najprej naredimo prilogo na 16 straneh, šele naslednji dan pa prvi del, ki ima 20 strani. Po vpenjanju vseh plošč v cilindre napolnimo barvnike z V skladu z investicijsko politiko temeljne organizacije združenega dela Ljubljanski dnevnik, ki je usmerjena h krepitvi materialne osnove biroja za ekonomsko propagando, s tem pa ustvarjanju čimboljših možnosti za celoten servis viziualnih storitev, smo v preteklem letu po sklepu delavskega sveta investirali del sredstev tudi za lastno pripravo stavka na IBM strojih in za lastno montažo. Osnovna misel, ki nas je vodila pri tej 67-milijonski investiciji, je bila predvsem, da bi laže, hitreje in kvalitetneje kreirali oglase za oba časnika in pa ustvarili s presežnimi kapacitetami tudi dodatni dohodek iz naslova grafične dejavnosti. Grafično dejavnost gojimo v okviru našega biroja že nekaj let, predvsem zato, da z drobnimi, za velikoserijsko produkcijo nezanimivimi posli utrjujemo poslovno sodelovanje z našimi strankami in razširjamo njihov krog. Rad bi poudaril, da s to investicijo nikakor ne podvajamo kapacitet s odgovarjajočimi barvami, napeljemo papir prek agregatov in zgibal-nega aparata ter po približno enournih pripravah — pravi odtenek barve, poravnan časopisni rob in drugo — lahko steče rotacija. Istočasno se vključi tudi transport oziroma neke vrste tekoči trak, ki šteje (po 50 izvodov) in prenaša časnik v časopisni ekspedit. V vseh teh oddelkih, od IBM do ekspedi-ta, je zaposlenih 92 ljudi in sicer: v IBM — 23, montaži — 22, rotaciji — 15 in v ekspeditu — 32 ljudi. Koliko različnih časnikov je narejenih v časopisni enoti? — V časopisni enoti, se pravi v IBM, montaži in rotaciji, delamo 25 različnih časnikov, ki izhajajo v skupni mesečni nakladi prek 4,5 milijona izvodov. Lahko poveste, koliko ton papirja je to? — Novembra meseca smo porabili za tiskanje vseh teh časnikov 328.582 kilogramov roto papirja — to je 55 polnih tovornjakov. Za teh 25 časnikov smo porabili tudi 3.500 kilogramov črne tiskarske barve. Koliko roto papirja porabite za eno številko Nedeljskega in koliko za „zeleni“ Dnevnik? — Za Nedeljskega, ki je izšel pred državnim praznikom, smo porabili okrog 33 ton roto papirja, za zeleni Dnevnik pa ga porabimo okrog 3.950 kilogramov dnevno. Seveda je vse odvisno od naklade, zato veljajo ti podatki predvsem za zadnji čas. Naklada je sedaj namreč precej visoka . . . Kdaj pričnete delati dnevnik in temeljno organizacijo tiskarne, ker je tiskarniški IBM oddelek več kot stoodstotno zaseden, pa tudi prevelik za prevzemanje majhnih poslov in za zamudno ukvarjanje z oblikovanjem oglasov, kar za oddelek, ki je koncipiran za množičen časopisni stavek (sedaj tiska tiskarna 27 različnih časopisov, medtem ko jih je pred rekonstrukcijo tiskala le 11) ni zanimiva naloga, za našo temeljno organizacijo pa predstavlja to ekonomsko donosno delo. Če upoštevamo te razloge, potem menim, da je ta investicija upravičena, tako zaradi neposrednih koristi, ki nam jih bo prinesla kot zaradi posrednih koristi - izboljšanja oglasnih storitev. V skladu s to zamislijo nameravamo v prihodnjem letu vse proste kapacitete v IBM oddelku izkoristiti predvsem za izdelavo tovarniških glasil, za katera se zanimajo v mnogih delovnih organizacijah. Naprava bo delala s polno kapaciteto šele v prihodnjem letu, trenutno pa je zasedena le 50-odstotno. kdaj je natiskan? - V IBM prično delati Dnevnik vsak dan ob 6,15 zjutraj, prvi rotacijski stroj steče ob 9,50, drugi pa ob 10,05. Povprečna naklada — okrog 54.000 izvodov - je natiskana ob 11,50 dopoldne. Mi poveste še besedo ali dve o zmogljivosti rotacijskega stroja? — Rotacijski ofsetni stroj lahko natiska povprečno 11.500 izvodov časnika na uro. Njegova teoretična zmogljivost je sicer 18.000 izvodov, vendar je zares samo teoretična. Treba je menjati role papirja, kar za približno 30 minut ustavi Kljub temu že krijemo pospešeno amortizacijo in osebne dohodke šestih ljudi, zaposlenih v IBM in montaži. Ob koncu bi rad še enkrat poudaril, da ne bi neinformirani člani obeh TOZD napačno razmišljali, da ne gre za dvojno proizvodnjo znotraj enega združenega podjetja, oziroma za medsebojno „odžiranje“ dela, pač pa gre za logično zapolnjevanje vrzeli, za uveljavljanje take proizvodnje, za katero TOZD Tiskarne LP niti ni specializirana, niti zainteresirana. Ne nazadnje gre tudi za zadovoljitev širšega družbenega interesa, za možnost, ki jo dobivajo delovne organizacije, da s svojimi glasili hitreje informirajo člane delovnih skupnosti. To spleta med nami in naročniki propagandnih in grafičnih storitev še trdnejše vezi, kar bo končno v korist obema temeljnima organizacijama združenega podjetja. Miro TRŠAR stroj. V eni roli je dovolj roto papirja „le“ za 13.000 izvodov .. . Še en „pomemben" datum smo pred kratkim pustili za seboj. Navadno je s tiskanjem novoletnih številk veliko dela ... - Tudi tokrat je bilo tako. Nedeljskega, ki je imel datum 6. januarja 1974, smo pričeli tiskati v soboto, 29. decembra ob 4. uri zjutraj, zadnji izvodi pa so bili natiskani v nedeljo, 30. decembra okrog 17.ure. Porabili smo preko 30 ton širokega roto papirja in 4 tone ozkega papiija, pa tudi 380 kilogramov črne tiskarske barve. Takoj nato smo pričeli tiskati prilogo novoletne številke zelenega" Dnevnika, ki je izšel v ponedeljek, 31.decembra, v 53.500 izvodih. Drugi del tega Dnevnika pa smo pričeli tiskati v nedeljo ob 22. uri. Skupno smo porabili okrog 6 ton širokega in več kot dve toni ozkega roto papiija ter 90 kilogramov črne barve. Rotacijski stroj se je ustavil šele okrog pol tretje ure v ponedeljek zjutraj. Nedeljskega in Dnevnik smo torej tiskali skoraj 48 ur. V ponedeljek ob 6. uri zjutraj smo nadaljevali s tiskanjem ostalih časnikov, tako da nismo imeli veliko počitka. Zaposleni v IBM so delali vse dni, razen 1. januarja. V sredo, 2. januarja, so pričeli z delom že ob 6. uri zjutraj... J. Mally Foto: M. C iglic SPECIALIZACIJA-NE PA PODVAJANJE NOVE NAROČNIKE DNEVNIKA IN NEDELJSKEGA V MOSTAH SMO ANKETIRALI PODATKI IZ ANKETE '73 V mesecu oktobru 1973 je Ljubljanski dnevnik začel posebno akcijo za zbiranje novih naročnikov med prebivalci občine Ljubljana Moste-Polje. Vzporedno pa smo izvedli anketo med novimi naročniki Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. Anketa je zajela 3.000 Moščanov. Iz zaključkov ankete navajamo nekaj najbolj zanimivih podatkov. KUPNA MOČ glede na starost V občini Ljubljana Moste-Polje je kupna moč za časopise in revije najbolj izrazita med 45. in 60. letom starosti. Z drugimi besedami: za nove naročnike smo pridobili 10 % več tistih, ki so stari med 45. in 60. letom, 5 % več tistih, ki so staro 60 in V£č let in 0,5 % več tistih, ki so stari med 30. in 45. letom. Manj od odstotka prebivalcev občine Moste-Polje pa smo pridobili naročnike stare do 20. leta (— 7,50 %) in tiste med 20. in 30. letom (-8 %). KUPNA MOČ glede na zaposlitev Kupna moč je največja med delavci v pisarni (uslužbenci) in upokojenci. Z drugimi besedami: najlaže smo pridobili za nove naročnike uslužbence in upokojence. Grafični prikaz: REALNI DNEVNIK Če bi lahko povečali obseg nevnika (npr. za 4 strani), bi za Prebivalce občine Moste-Polje mo-rali razporediti novi prostor glede ^ Priljubljenost tematike v naslednjih odstotkih: Področje (tema % a) dnevne novice (aktualnosti) 40 b) zanimivosti 30 c) nesreče, osmrtnice, kriminal 30 n°vi prostor 100 Če bi morali zmanjšati obseg Dnevnika, bi po okusu Moščanov moralo biti to predvsem na račun ROMANA. IDEALNI NEDELJSKI Če bi lahko povečali obseg Nedeljskega (npr. za 8 strani), bi za prebivalce občine Moste-Polje morali razporediti novi prostor glede na priljubljenost tematike v naslednjih odstot.: Ob koncu leta 1973 sta prispela iz tovarne Mueller Martini (Švica) dva vlagalna stroja — model 260. Skupna investicija je veljala kolektiv 933.731,65 din. Vlagalna stroja bosta nadomestila 14 vlagalk, ki so doslej delale v neprimernih prostorih in utesnjenosti glede na število časnikov, ki jih zadnje čase ekspediramo; kako bosta izboljšala pogoje za delo. Vsak stroj posamič vloži 9000 do 9500 izvodov na uro. Takoj po montaži so seveda nastali določeni problemi, ker teh strojev doslej nismo poznali. Lahko ugotovimo, da so se delavci, ki rokujejo s stroji, doslej že vpeljali v to delo in ni več zastojev med delovnim procesom. Vlagalna stroja sta del mehanizacije, ki jo nabavljamo po programu in bo z izlagalnim strojem tovarne FERAG, ki je že na carini, predstavljal delno mehanizirano linijo male rotacije. Kolektiv si bo v letu 1974 prizadeval preurediti prostore ekspedita, ki so glede na vse večje število časnikov, ki jih tiskamo v združenem podjetju, poštah z leti premajhni in nefunkcionalni. Ko bo adaptacija urejena, se bo mehanizacija ekspedita morala nadaljevati z uvedbo tekočih trakov, avtomatičnega lepljena naslovov na časnike in nakladanja paketov ter vreč na prevozna sredstva. področje (tema % a) križanke 30 b) humor, satira 25 c) praktični nasveti 20 d) gospodinjski nasveti 15 e) moda 10 novi prostor 100 Če bi morali zmanjšati obseg Nedeljskega, bi po OKUSU prebivalcev občine Ljubljana Moste- Polje moralo biti to predvsem na račun ROMANA in PP 01-55. Zaključki nam torej povedo, kateri občani (starost, zaposlitev) V začetku tega leta pričakuje Ljubljanski dnevnik tudi nove adrema stroje, ki so naročeni pri italijanskem dobavitelju. Sedanji stroji so dotrajani in predstavljajo ozko grlo zaradi pogostih okvar. imajo naj večjo kupno moč za časopise in revije. Razberemo pa lahko tudi, kakšno vsebino časopisa (Dnevnika, Nedeljskega dnevnika) si želijo naši novi naročniki v občini Ljubljana Moste-Polje. Vsekakor pa moramo upoštevati, da so anketiranci prejeli (brali) Dnevnik samo 14-krat, Nedeljskega pa le 2-krat. Zato podatkov (zaključkov) ne smemo posplošiti na vse naše naročnike v občini Moste-Polje, saj Dnevnik in Nedeljski prav gotovo z leti branja nekako oblikujeta okus bralcev. In ne nazadnje: Moščani so s svojimi odgovori na vprašanja v anketnem listu dali veliko priznanje bogati vsebini obeh naših časopisov, Tine Stiplošek STATUT TISKARNE LJUDSKE PRAVICE Statut Tiskarne Ljudske pravice je bil sprejet 27. decembra 1973, ko so bili zbori delavcev po obratih. Od skupno 486 zaposlenih delavcev se je s statutom strinjalo 391 delavcev. Delavski svet tiskarne, ki je razpravljal o statutu na svoji seji dne 26. decembra 1973, je obravnaval nekatere pripombe oziroma predloge za spremembo statuta in sprejel sklep, da se morebitne pripombe in predlogi zberejo v januarju 1974 in po rednem postopku sprejmejo kot spremembe in dopolnitve. S preureditvijo ekspedita in z nabavo novih adrema strojev bo napravljen pomemben korak k mehanizaciji dostavnega oddelka. Drago Bitenc To je novi vlagalni stroj v ekspeditu Dnevnika: delavka pri vlaganju priloge v Nedeljski dnevnik 1KATEG .= 1007. STOPNJA (ZAPOSLITEV) 100- 80- ■W/A akcija (anketa) V////////////Z, 40- šiBlisIl 20- Wz^/zzzzzzz wZZmzA DELAVCI V PISARNI UPOKOJENCI DELAVCI V PROIZVODNJI Vlagalna stroja nadomestila 14 vlagalk NOVI STROJI V EKSPEDITU DNEVNIKA NOVOLETNI KOŠARKARSKI TURNIR LJUBLJANSKIH GRAFIČNIH PODJETIJ NAŠE MOŠTVO ŠELE ČETRTO Na pobudo mladinskega aktiva naše tiskarne je bil pred dnevi prvi košarkarski turnir ljubljanskih grafičnih podjetij, na katerem so nastopila moštva Kartonažne tovarne, tiskarne Toneta Tomšiča, Učnih delavnic, PTT tiskarne in Ljudske pravice. Na prvem turnirju, ki naj bi bil odslej tradicionalen, je zasluženo zmagalo moštvo Učnih delavnic, naše moštvo pa je bilo šele četrto. Po igralskih sposobnostih posameznih naših košarkarjev bi se nedvomno morali uvrstiti precej višje, toda očitno je, da niso bili uigrani. Druga moštva, ki so nastopila na turnirju, igrajo namreč v TRIM ligah in .bi zato kazalo, da bi se v te lige vključilo tudi naše moštvo. Sicer pa turnir ni imel samo namena športnega tekmovanja, temveč tudi poglobitev stikov med Makuc LP meče iz skoka na koš, medtem ko je obramba Kartonažne tovarne za trenutek ,,zaspala". Foto: N. Bizilj mladimi ljubljanskimi grafiki. Organizacijo tekmovanja je izvrstno pripravil naš mladinski aktiv. Izidi predtekmovanja - A skupina: Kartonažna tovarna - Ljudska pravica 45:41 (22:26); ker moštvo Dela ni prišlo na turnir, sta se Kartonažna tovarna in Ljudska pravica uvrstili v polfinale; B skupina: Učne delavnice — PTT tiskarna 52:21 (28:6), Učne delavnice — Tone Tomšič 31:40 (12:19), Tone Tomšič - PTT tiskarna 39:15 (13:12); polfinale: Tone Tomšič - Ljudska pravica 56:40 (21:13), Učne delavnice — Kartonažna tovarna 39:35 (14:12); finale: Učne delavnice — Tone Tomšič 46:42 (21:20). Končni vrstni red: 1. Učne delavnice, 2. Tone Tomšič, 3. Kartonažna tovarna, 4. Ljudska pravica, 5. PTT tiskarna. Za najboljšega igralca na turnirju so izbrali Mira Petka (Tone Tomšič). Zmagovalno moštvo in najboljši igralec sta dobila pokala, vsa ostala moštva pa diplome. POGAČNIK IN HIMNA V REPREZENTANCI Od 12. do 18. januarja bo v francoskem zimskošportnem središču Courchevel 20. svetovno * prvenstvo mednarodnega smučarskega kluba poklicnih novinarjev. Za jugoslovansko reprezentanco bosta nastopala tudi novinarja Dnevnika Stane Fugina in USTANOVLJENA KEGLJAŠKA SEKCIJA V čertek, 3. januarja je začela z delom tudi kegljaška sekcija naše tiskarne, ki so jo ustanovili na pobudo mladinskega aktiva. Kegljači bodo imeli Še pa še! Nedeljski dnevnik, Dnevnik, Oko, Pavliho, Kmečki glas, itd . . . Jože Pogačnik. V minulih letih so naši novinarji imeli na svetovnih prvenstvih veliko uspeha, tokrat pa si ne obetajo preveč, kajti zaradi izredno slabih snežnih razmer, se niso mogli dovolj dobro pripravljati. Illllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllliillllllllllllllll!ll!lllll odslej treninge in ure rekreacije vsak četrtek od 17. do 20. ure na kegljišču gostišča ,,Na livadi", kjer bosta vselej na voljo dve stezi. Tehnični vodja kegljaške sekcije je Vlado Apfel. ODMEVI Prav lepo se zahvaljujem za časopis „Črno na belem". Ko sem ga brala, sem se znašla kar za 20 let nazaj. Seveda je sedaj vse drugače. Prav zanima me vse, kar pišete. Marija Pirc, Dom upokojencev, Celje, Jurčičeva 6. Našim bralcem, članom delovnega kolektiva Vaša pisma — po možnosti napisana na stroj — so nam vedno dobrodošla. Cim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu ..Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo /-----------'N KADROVSKE NOVICE v___________/ V decembru 1973 sta odšla iz TOZD Ljubljanski dnevnik dva delavca, in sicer Ana GLINŠEK, ki je bila zaposlena kot snažilka, ter Milan PAVLOVIČ, zaposlen kot šofer. V decembru 1973 je prišlo v tiskarno Ljudske pravice 10 delavcev (vsi NK). V decembru 1973 je odšlo iz tiskarne Ljudske pravice 14 delavcev. 12 delavcev (NK), en delavec (VK) in en delavec kvalificiran. UPOKOJITVE v decembru Janko ČEH, VK monter-kopist v ofset pripravi. V tiskarni Ljudske pravice je delal od 1. junija 1945. Upokojen 31.12.1973. CRNO-BELEM Izdaja delavski svet združenega podjetja Ljudska pravica - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Darko Puhar, Kazimir Rapoša, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani