SREČNO NOVO 1981 informator 9lasilo delavcev sozd emona ljubljana december 1980 št. 110 • IVAN MUHIČ, V. D. PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA SOZD EMONA: Ob prehodu v novo petletno obdobje VP° končujemo leto 1980 in zal?razn? v novo leto 1981’ hučujemo istočasno tudi nih 'fme(l Preteklih petlet-sl4 0 kdo bij našega ekonom-Sa in splošno-družbene- klrj‘flramo dosežkov pretepst Pravi]o: »Historja ma-»č%-vitae<< (zgodovina je veci-lca življenja) velja, se-t}Ssa v ožjem smislu tudi za seveda ne moremo °or/^navatl dosedanjega in dtužh^a razvoia 1Z širšega dmben°-ekonomskega vi-kait; }° ni potrebno, aom i ^ša družbeno-eko-tej nSJfa, področja bodo ob drugih sredstvih jav- Prav gotovo obde- d v d. ob\ ie, fe^o bolj pomembno pa Pasu V J;em riašem internem Jo Vg u Tlmone, ki ga dobiva- flep-a r s ^obveščanji i J Oliko boli n, avti Emone, ugoto- 1 pOROČILO IZ DOMŽAL Vsa koruza pod streho ■'tCio016- 20. novembra -UsDp/a' novembra nam je koru Pospraviti s polj vso To n ’ do zadnjega storža. Uri2ar,m ]e uspelo z veliko t*6lavr.eVnosti° vseh naših C 'v' Stroški so bili si-n°, j. 0 ve^ji kot je normalne st stroji niso imeli pra-n°St! zaradi izredno *6ž p, zemlje,« je povedal PoV,^Hn- dirfkt°r AKCIJA E-INFORMATORJA: »IŠČEMO NAJ PRODAJALNO EMONE« Trgovina čez cesto vimo kaj smo dosegli v zadnjih petih letih in kaj načrtujemo za naslednje petletno obdobje. Torej najprej o preteklosti. Pred petimi leti to je v začetku leta 1976je bilo v Emoni zaposlenih 8.005 delavcev in vključenih je bilo še 1.200 kmetov kooperantov ter 600 ga • UZUt:Ilc- rjr.^azvoja v naši ožji in širši Rovinj. Ko stopamo v no-rjg petletno obdobje, je prav, $rn Pogledamo rezultate, ki Kmetov Kooperantov ter ouu dosegli v preteklem, vajencev. Emona je bila ta-- TOZD V teku leta 1976 seje Emona že organizirala kot SOZD, čeprav so se pravno formalni postopki o tem reorganizira-nju zavlekli vse vleto~1978. V tem srednjeročnem planskem obdobju so se v SOZD Emona združile še naslednje delovne organizacije: Do- lenjka Novo mesto, Posavje Brežica, Jestvina Koper, Centromerkur Ljubljana, Ri-barstvo-export Ljubljana, Merkur Ptuj in Angropro-met Čuprija. Tako je sedaj v okviru SOZD Emona 17 delovnih organizacij od teh je 8 enovitih, v okviru 9-tih pa je (Nadaljevanje na 2. str.) Ljubljana, 2. decembra-V nadaljevanju naše akcije: »Iščemo naj - klasično - prodajalno Emone« smo obiskali prodajalno na Vodnikovem trgu 5 v Ljubljani. Prodajalni ni kaj reči, saj je bila obnovljena letos avgusta, o tem smo poročali tudi v našem glasilu. Vse je bilo »kot iz škatlice vzeto«, le nekaj modre embalaže (zopet od ljubljanskih mlekarn) je bilo v napoto, nam in očem. »Čakamo, da pridejo po embalažo«, je povedala Marinka Igrec, namestnica po-slovodkinje, ki drugo leto streže kupcem v tej prodajalni. V policah smo opazili nekaj »lukenj«. Čakajo na blago, ki so ga naročili že pred praznikom republike, a do-sedaj še ni dospelo. Morda bi se dale napolniti z blagom, ki ga imajo v priročnem skladišču, pravimo morda, ne vemo zagotovo ker nismo trgovci. Smo le kupci, ki nam prazen prostor najprej pade v oko. »Primanjkuje nam nekaj blaga,« je dejala Marinka. »Predvsem mislim tukaj na konzerve vseh vrst, bojda manjka pločevink. Manj je tudi trajnih mesnih izdelkov, šunkaric in šunke v konzervi, dočim je navadnih salam dovolj. Dovolj je tudi mleka v polivinilastih vrečkah, alpskega pa dobivamo le enkrat tedensko, čeprav je povpraševanje veliko. Kupci ga raje kupujejo kljub temu, da je enkrat dražje.« Kruh za drobtine Kot vedno pred prazniki so imeli težave s kruhom. Pri ljubljanskem Žitu so ga pravočasno in dovolj naročili. Po dogovoru bi ga morali pripeljati do 11. ure, dostavili pa so jim ga šele po 16. uri. Na zalogi jim ga je ostalo dobrih 200 kg, ki ga bodo morali sedaj predelati v drobtine! Poleg stalnih strank, stanovalcev bližnjega okoliša, so stalni kupci tudi branjevke s trga, ki imajo tako »svo- jo« trgovino čez cesto. Na vogalu Resljeve ceste in Trubarjeve ulice v hiši številka 3 je prava klasična prodajalna - pred vojno smo rekli »štacuna« z mešanim blagom. Dobra stara trgovina v kakršno človek še vedno rad vstopi, da se ob nakupu še malce pogovori s trgovcem, da mu je takoj lažje pri duši, kljub temu, da vsega, kar je imel namen kupiti ni dobil. Prodajalno vodi poslovod-kinja Angela Godec, ki je pri Emoni že 17. leto, štiri od teh prav v tej trgovini. Še preden smo vstopili smo opazili, da je pločnik lepo očiščen in pometen, brez snega, kar za bližnjo okolico ne bi mogli trditi. Kljub temu, da je ura 14.00, imata dve prodajalki dovolj dela. Prizadevno hitita od enega konca prodajalne do drugega in postavljata zahtevano blago pred kupce. Slišati je le: »Želite še kaj, morda še kaj drugega?« Nekateri kupijo le eno ali dve stvari, drugi se pomišljajo in razgledujejo po policah. »Trgovino imamo odprto neprekinjeno od 7. ure zjutraj do 20. zvečer. Najbolj nas pesti, če kakšna od prodajalk zboli, še huje pa je, če se to zgodi dvema. Pred dnevom republike smo bile samo tri za ves dan. Prav v teh dneh pa je naval najhujši. Zvečer so bila dekleta res utrujena.« Medtem, ko smo se pogovarjali, je mlada prodajalka Vesna Zupančič, ki se je letos komaj dobro izučila, prinesla v pisarnico dopoldanski iztržek. (Nadaljevanje na 4. str.) Qžda tV v reler do5a jedelst , Tudi gove- Pravir lesens^° setev so *a Cr:‘u skoraj po načrtu. Rži S°Bo,le i?Vo rženih rožičkov r,an»la 1 ce*° 20 ha več kot ha mart0yali- Penice pa 45 koiika[-l, le 355 ha od 400 ha So 10 nameravali. Gre za 45 ha polj na Pšati kjer je bila zemlja preveč mokra, zato bodo na teh poljih posejali jarino. Na 280 hektarjih, od predvidenih 1.000 ha so opravili tudi že zimsko praho - pripravo za spomladansko setev. Zaostanek pri teh delih gre na rovaš letošnjih izredno neugodnih vremenskih pogojev, predvsem dežja. Povprečno je padlo v oktobru 120 mm padavin, letos 270 mm, novembra meseca je znašalo provprečje v preteklih letih 100 mm padavin, letos 150 mm. V poljedelstvu je pač tako: »Kmet obrača -vreme obrne.« E. I. ■ Nova samopostrežnica v Senožetih - krajevna skupnost Dolsko pri Ljubljani Nova trgovina v Senožetih Senožeti, 15. decembra - V prisotnosti predstavnikov občine Ljubljana Moste-Po-lje; komiteja za preskrbo, krajevne skupnosti Dolsko,občanov Senožeti in predstavnikov Emone so delavci temeljne organizacije združenega dela Maloprodaje ob skromni slovesnosti odprli nov market v križišču ceste L ju bi j ana-Liti j a-Je v-nica. Samopostrežnica ima skupaj 154 kv. metrov površin, od tega jih je 82 kv. metrov namenjenih prodajnemu prostoru. Ima lastno skladišče, hladilnico in vse potreb- ■ POROČILO IZ PORTOROŽA Nov market v Luciji Lucija, 27. novembra - Delavci delovne organizacije Emona Jestvina v Kopru so praznovanje dneva republike obogatili z novo delovno zmago. V naselju Lucija pri Portorožu so slovesno odprli novo samopostrežnico in z njo popestrili trgovsko ponudbo^ tem letoviškem kra- ju. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki delovne organizacije Emona Jestvina iz Kopra, SOZD Emona in predstavniki krajevne skupnosti Lucija. Goste in krajane Lucije, ki so se udeležili otvoritvene slovesnosti je pozdravil Bru-(Nadaljevanje na 2. str.) ne sanitarne prostore - umivalnico, garderobo itd. Investitor samopostrežnice je bila krajevna skupnost Dolsko, delavski svet tozd maloprodaja pa je že v mesecu avgustu letos sprejel pobudo Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da prevzame še nedokončano stavbo v upravljanju. Gradbeni stroški so veljali nekaj nad 4 milijone din, za opremo pa so odšteli še 600 tisočakov, približno toliko pa velja vrednost zalog trgovskega blaga. V svojem govoru je Marija Jakličeva, predsednica delavskega sveta tozd maloprodaja dejala: »Kljub težavnemu stanju v gospodarstvu, ki ni obšel tudi naše delovne organizacije, je samopostrežnica, ki jo danes odpiramo, že druga v letošnjem letu, saj se zavedamo naše osnovne naloge in odgovornosti - oskrbe občanov. Ta trgovina je obenem tudi druga na območju občine Ljubljana Moste-Polje, s čemer smo delavci Maloprodaje le nekoliko izboljšali pogoje preskrbe, saj je bila občina Moste-Polje na 57. mestu glede povprečnega prodajnega prostora na pre- Delovni kolektiv novega marketa v Luciji pri Portorožu bivalca. Prav gotovo je, da smo delavci Maloprodaje s posluhom in razumevanjem pristopili k reševanju te občinske problematike in doprinesli svoj skromen delež k izboljšanju preskrbe občanov. Kljub, temu, da je Emona market v Senožetih eden manjših, ki smo jih odprli v zadnjih letih, le predstavlja izpopolnitev verige Emoni-nih prodajaln, ki se ob vseh prometnih in zemljepisnih črtah širijo iz Ljubljane proti obrobju naše republike. Prvotno je bila trgovina zasnovana kot klasična prodajalna, vendar smo se delavci v tozdu odločili, da stavbo preuredimo za prodajo na sodoben samopostrežni način. Čeprav bo v samopostrežnici zaposlenih le pet delavcev, smo prepričani, da bodo potrošniki zadovoljni ne le s postrežbo, temveč tudi z založenostjo, saj bo na voljo poleg dnevno potrebnih prehrambenih izdelkov tudi dokajšnja izbira delikatesnega blaga in neprehrambenih artiklov, po katere so morali dosedaj v oddaljeno Ljubljano ali Litijo. Kljub majhnosti te samopostrežnice, gre v tej naložbi za nekaj več kot za samo izpolnjevanje naših obvez oziroma odgovornosti za preskrbe, ki jo razumljivo želimo izpolnjevati tudi v bodoče. . Lani 27. novembra je minilo 20 let, od kar je Prehrana odprla prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani. Leta 1977. smo odprli prvi veliki Emona prodajni center. To vse dokazuje, da smo bili delavci tozda Maloprodaja vedno pripravljeni vlagati denar v modernejšo tehnologijo prodaje, četudi na rovaš boljših osebnih dohodov, s čemer smo se že predčasno vključili v stabilizacijska prizadevanja. Prepričani smo, da bo tudi market v Senožetih posloval dobro in gospodarno, predvsem pa v zadovoljstvo krajanov.« FRANC RUTAR Ob prehodu v novo petletno obdobje (Nadaljevanje s 1. str.) organiziranih 36 TOZD. Kot posebna organizacija deluje v okviru SOZD tudi interna banka. V tem globalnem obračunu preteklega obdobja seveda ni mogoče prikazati vseh uspehov in neuspehov, ki smo jih dosegli, zato bi se omejil le na nekaj najpomembnejših podatkov. Celotni prihodek se je v tem planskem obdobju povečal od 9 na preko 19 milijard din, torej z indeksom 210, medtem, ko se je število zaposlenih v tem obdobju povečalo le za 17 odstotkov. Dohodek smo v tem obdobju povečali od 1 milijarde na 2,7 milijarde din, to je z indeksom 261, osebne dohodke pa z indeksom 220, kar pomeni, da smo se skozi celotno petletno obdobje obnašali stabilizacijsko, čeprav so pričeli konkretnejši stabilizacijski ukrepi v širšem družbenem smislu veljati šele v letu 1979. Sredstva poslovnega sklada so se povečala od leta 1976 do leta 1980 od 100 milijonov na 345 milijonov t.j. za 3 in polkrat. Skupaj smo v tem planskem obdobju ustvarili 993 milijonov sredstev poslovnega sklada, od česar smo 488 milijonov ali 49 odstotkov obvezno združevali kot posojilo za nerazvite in infra strukturo tako, da je ostalo TOZD za razvoj v tem preteklem obdobju 505 milijonov din. V tem obdobju je bilo ustvarjeno tudi 672 milijonov din amortizacije po zakonskih stopnjah in 300 milijonov amortizacije nad predpisanimi stopnjami, oziroma skupaj skoraj 1 milijardo din sredstev amortizacije. Pri tem je treba poudariti, smatram, da je to zelo pomembno, da tudi razmerje amortizacije po zakonskih stopnjah in amortizacije nad zakonskimi stopnjami kaže, da.je bilo v Emoni kot celoti uporabljeno načelo dobrega gospodarjenja. Podatki o amortizaciji in poslovnem skladu torej kažejo, da so bila v tem petletnem obdobju ustvarjena pomembna sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo (skupaj 1,5 milijarde din) pri tem, pa je treba povedati tudi, da je bilo več kot eno tretjino teh sredstev uporabljenih za odplačilo kreditov tako, da je ostalo za enostavno in razširjeno reprodukcijo za 980 milijonov din. V tem petletnem obdobju smo realizirali za malo več kot 2 milijardi naložb v osnovna sredstva in za njihovo obnovo, za kar smo porabili prek 1 milijardo din oziroma cca 50 odstotkov lastnih sredstev, od tega eno tretjino kot neposredne naložbe v TOZD, 2 tretjini pa v obliki združevanja med OZD v sestavu SOZD Emona. Po dejavnostih so bile naložbe razporejene takole: • v proizvodnjo 466 milijonov ali 24 odstotkov • v trgovino 615 milijonov ali 31 odstotkov • v gostinstvo in turizem 536 milijonov ali 27 odstotkov • v ostalo (predvsem poslovno stavbo 370 milijonov ali 18 odstotkov Gre za naslednje najpomembnejše objekte: • iz proizvodnega področja: agromelioracije in obnove kmetijske mehanizacije v TOZD Poljedelstvo-govedo-reja, tretja faza rekonstrukcije in razširitve farme v Ihanu, izgradnja hladilnice in nekatere rekonstrukcije v MIZ-u, igradnja proizvodnega obrata v Ljutomeru in še nekaterih drugih proizvodnih naložb, kamor lahko prištevamo tudi vlaganje v plantažo kave v CAR. • na področju trgovine smo zgradili E-Center Koseze in Stepanjsko naselje, E-Center Kremenca v Postojni, E-Center Semedela, razširitev blagovnice v Ilirski Bistrici, izgradnja blagovnice v Brežicah, rekonstrukcijo Supermarketa v Ljubljani in razširitev prodajnih kapacitet v Maximarketu in še nekatere druge naložbe in investicije. , • na področju hotelirstva in turizma so bili zgrajeni hoteli: v Čateških Toplicah, Evropa Celje, Holiday Inn v Ljubljani. Kupljenih in urejenih je bilo nekaj poslovalnic Globtoura, nabavljena je turistična ladja Burja ter preko 100 vozil rent-a-car. • iz področja ostalih de-' javnosti je najpomembnejša naložba v poslovno stavbo, v kateri sedaj dela ca 900ljudi. Navedel sem nakaj najpomembnejših podatkov iz preteklega obdobja, ki za SOZD kot celoto kažejo pozitivno sliko, poudariti pa je treba, da smo imeli v posameznih OZD in SOZD kot celoti tudi vrsto pomanjkljivosti zaradi katerih rezultati na nekaterih področjih niso taki, kot bi lahko bili. Naj navedem samo nekatere: V SOZD-u celo vrsto aktivnosti mesebojno še vedno ni vsklajenih n. pr. glede nastopa na domačem in tujem trgu, premalo smo bili aktivni pri pospeševanju izvoza in v tej zvezi povezani s proizvodnimi organizacijami. Pri investiranju smo marsikdaj pristajali, da se gradnje začnejo ob nepopolni investicijski dokumentaciji, kar je povzročalo podaljšanje rokov izgradnje in podražitve. Tudi na področju medsebojnega informiranja, zlasti tekočega poslovanja, ni bilo narejenega skoraj ničesar. Tudi sistem nagrajevanja po delu se izpopolnjuje prepočasi, itd. Navedene in vse druge pomanjkljivosti, ki v našem sistemu še obstojajo, bomo morali v predstoječem srednjeročnem planskem obdobju odpraviti, da bi lahko doseli rezultate, ki jih opredeljujemo v naših planskih dokumentih za to obdobje. Tu bi povzel le najpomembnejša planska predvidevanja, ki so sedaj v sistemu Emona v glavnem usklajena. V sporazumu o temeljih plana smo kot temeljne cilje napisali n. pr. sledeče: • povečanje dohodka in akum ula ti vnosti, • pospeševanje izvoza ter racionalizacija uvoza, • usklajeno poslovno in tehnološko usklajevanje med organizacijami v SOZD in enoten nastop do zunanjih partnerjev, vključevanje drugih organizacij v SOZD Emona, • hitrejši razvoj na podlagi združevanja sredstev za nove naložbe in za tekoče potrebe, • vzdrževanje in izboljša-, nje skupne likvidnosti, ter likvidnosti posamezne TOZD, • izvajanje take kadrovske, izobraževalne in nagra-jevalne politike, s katero bo dosežena večja zavzetost vseh, zlasti pa delavcev na najodgovornejših delovnih mestih za doseganje postavljenih ciljev. Prioritetne naloge, v katere bomo usmerili vsa naša prizadevanja in sredstva, bo-' do na naslednjih področjih: • na proizvodnem področju za pridobivanje hrane Mesnica novega marketa v Luciji je dobro založena. Nov market v Luciji (Nadaljevanje s 1. str.) no Eller, direktor delovne organizacije Emona Jestvina in med drugim dejal: »Z zadovoljstvom in veseljem odpiramo danes nov market v počastitev dneva republike. Nova samopostrežnica predstavlja krajanom Lucije prepotrebno trgovino, zadovoljevanje vsakodnevnih potreb in boljšo oskrbo z živili, nam pa novo delovno zmago, eno izmed mnogih, ki smo jih dosegli v več kot 26. letih našega obstoja na slovenski obali. Naša delovna organizacija, ki se je razvila Presenečenje na blagajni - poslovodja marketa v Luciji Marino Marsič je prvemu kupcu izročil praktično darilo. iz majhnega komaj 27 članskega kolektiva v čvrsto delovno organizacijo s 500 zaposlenimi delavci in pokriva več kot polovico osnovne oskrbe tega območja. Naš prihodek bo znašal letos več kot 800 milijonov din, dohodek pa bo presegel 100 milijonov, kar predstavlja solidno osnovo za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije, čeprav se zavedamo, da so pogoji gospodarjenja v naši panogi izredno težavni. Kot delovna organizacija smo vključeni v sestavljeno organizacijo združenega dela Emona, ki v slovenskem in jugoslovanskem merilu predstavlja eno najrazvitejših sestavljenih organizacij združenega dela, to pa nam omogoča, da z združevanjem dela in sredstev lažje in racionalnejše uresničujemo naše razvojne programe. Tako smo lani odprli v koprski Semedeli sodoben prodajni Emona center, ki je veljal več kot 6 milijonov dinarjev, danes po dobrem letu pa že odpiramo novo samopostrežnico, kar je dokaz, da je povezovanje in združevanje, ki nam ga narekuje ustava in zakon o združenem delu poroštvo za doseganje uspeha, če je zastavljeno na zdravih ekonomskih osnovah dobrega gospodarjenja.« V nadaljevanju svojega govora je Bruno Eller povedal, da se bo delovna organizacija Emona Jestvina tudi v bodoče, v naslednjem srednje-jročnem obdobju prizadevala za čimboljšo oskrbo slo- delikatese, sadje in zelenjavo ter bife. Celotna naložba je stala 14,3 milijonov din, od tega 5 milijonov din lastnih in združenih sredstev, ostalo pa so krediti splošne banke in zavarovalnice Triglav v Kopru. Janez Bukovšek, predsednik sveta krajevne skupnosti je zatem prerezal trak in tako slovesno odprl trgovino, ki bo potrošnikom Lucije prihranila marsikakšen odvečni korak v bližnji Portorož ali Koper. E. I. Največja farma prašičev v Evropi lovanjem novoustanovljene samoupravne interesne skupnosti obalno-kraškega območja. Navzoče je v imenu delovnega kolektiva Emona Jestvina pozdravil predsednik IO delavskega sveta Andrej Skočir in na kratko predstavil novo trgovino. Vsa gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Slovenija ceste, oprema trgovine pa je delo domačih proizvajalcev - LTH iz Škofje Loke in Alprema iz Kamnika. Prodaji je namenjenih 400 kv. metrov. Samopostrežnica ima mesnico, oddelek za Nemščak, 13. decembra -V Nemščaku pri Murski Soboti je predsednik Izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič odprl največjo farmo v Jugoslaviji za proizvodnjo 104.000 pitancev letne proizvodnje. Največja farma v Jugoslaviji je bila zgrajena po tehno-loško-tehnični dokumentaciji Emona Inženiringa. Za to farmo je Emona Inženiring pripravil vso dokumentacijo, izdobavil vso domačo opremo, z Emona Commerce pa tudi tujo opremo. Vršil je projektantski nadzor, po pričetku proizvodnje pa bo s tehnologi Ihana vršil uvajanje proizvodnje. Največja farma v Jugoslaviji (večje ni tudi v Evropi) bo proizvajala letno 104.000 pitancev za predelovalno industrijo Pomurke. Predračun farme je bil starih milijard dinarjev -99 nimivo je, da ni niti vel1*1 presežen. Farma je najrtj dernejše zasnovana, po hnologiji Ihana, z dipl-Krivcem na čelu in projek" rana v Emona Inženiring11' Sektorju za kmetijstvo in * vilsko predelovalno mA strijo. Spada v okvir najve jih kmetij sko-industrij sk* objektov, kjer je bilo 98,5 od vrednosti farme doma1-1 del in opreme ter le 1,5% 5 uvožene opreme. Farmo je gradil Konstruk tor Maribor - TOZD Pomu‘ ka in Trimo Trebnje. OpL mo so iz"delali podjetja: IJJ. - SKIP Ljubljana, KLDE Celje, ŽIČNA Celje, Kočevje in drugi koopera*1 Emona Inženiringa. Franc Dolin91 NOVICE IZ DO EMONA COMMERCE Blagovna menjava z Bologno Dne 3. decembra 1980 je bil na Zadružni zvezi Slovenije sestanek s predstavniki Zadružne zveze AICA iz Bologne. Namen sestanka je bil poglobitev medsebojnega sodelovanja v blagovni menjavi. Skupna ugotovitev je bila, da dosedanji obseg menjave ne zadovoljuje, zato so bile vse želje usmerjene v bodoče delo. Sprejet je bil sklep, da se izdelajo blagov- ne liste, na podlagi kater bodo pooblaščene organ*9 cije s strani zadružnih zv sklepale pogodbe za *e 1981 s posebnim poudarka na dolgoročnem sodelov nju. Emona je sodelovala Š®, predpripravah in po .Pre7,(ji gu zadružne zveze naj b*1 ,0 v bodoče usmerjala zaP dejavnost. Sodelovanje z vzhodotf V prihodnjem obdobju predvidevamo razširiti sodelovanje tudi z zadružnimi zvezami ČSSR, Poljske, Romunije in Bolgarije. To je ena od naših usmeritev, ka- teri moramo posvečati . več pozornosti, saj nam d* lepe možnosti za poveča zunanjetrgovinske menjav Ferdo Ciga* Izvoz v SZ Emona kot predstavnik v zadružnem konzorciju za pospeševanje ekonomskih odnosov z ZSSR že vrsto let uspešno sodeluje z zadružno organizacijo SZ. V letu 1980 bo znašal promet v obe smeri samo na tem področju cca 30 starih milj ard dinarjev. Pri tem predstavlja izvoz 2 tretjini prometa. Izvažamo predvsem prehrambene finalne proizvode, kot n. pr. otroško hrano, testenine, mesne konzerve, juhe ter drugo blago široke potrošnje - tekstil, konfekcijo, obutev, kristal itd. Uvažamo ribe, ribje konzerve, med, orehe, lešnik, bučne koščice, fotoaparate, opremo za kampiranje rt ■ Močno si prizadevamo j širiti blagovno listo gle'd naše potrebe, vendar pr* ,0. le počasi uspevamo. tavanje po zadružni liniji se mreč odvija izven redne govne liste. O •o o (Nadaljevanje na 4. atr.) venske obale skupaj s sode- Pogled na farmo v času izgradnje 1 IVAN MUHIČ, V. D. PREDSEDNIK POSLOVODNOG ODBORA SOUR EMONA: Na prelasku u novo petogodlšle ini završetku 1980. godine asku u novu 1981. istovre- t)S?,zaključuiemo iedno od e, suh petogodišta našeg tvB°nornskoS i- opšteg druščin*10®. razvoia u užoj i široj rJJn°vini- Ulazeči u novo Votog°dišnje razdoblje pra-0st r]e da se osvrnemo na beVarene rezultate, naime ZUj, analize postignutih re-4aiv n*su rnoguča predvi-“hi *a budučnosti. Pravilo fi »tor« magistra vitae« ^ °rija učiteljica života) vre-fj^asno u užem smislu, i za ohl3^0 ie da tu ne moremo ra?, di dosadašnji i buduči ev V°1 sa šireg društveno-(5J; n°.mskog aspekta, no to če ”^p?trebno- obzirom da °va šira društveno-eko-^*nska područja biti sigur-stvi1Zne^ena u drugim sred- 8to~«. fcvnog informisanja. na,ga ie važni j e da u ovom kjm internom časopisu, Eri dobivamo s vi radnici nQ utvrdimo što smo i š{llgb u zadnjih pet godina dni° proSramiramo za nare-Petogodišnji period. su se povečala od 1976 do 1980. godine sa 100 miliona na 345 miliona t. j. za tri i pol puta više. U ovom planskom periodu smo ukupno ostva-rili 993 miliona sredstava poslovnog fonda, od čega smo 488 miliona ili 49% obavezno udruživali kao kredit za ne-razvijene i infrastrukturu, tako da je ostalo za razvoj OOUR u ovom prošlom periodu 505 miliona dinara. U ovom periodu je bilo ostva-reno 672 miliona dinara amortizacije po zakonskim stopama i 300 miliona amortizacije nad prepisanim stopama, odnosno ukupno 1 milijardu dinara sredstava amortizacije. Ovde treba istači, mislim da je to veoma važno, da odnos amortizacije po zakonskim stopama f amortizacije iznad prepisanih stopa pokazuje da je bilo u Emoni kao celini prime-njeno načelo dobrog privre-divanja. Dakle, podaci o amortizaciji i poslovnem fondu poka-zuju da su bila u ovom peto-godišnjem periodu ostvare- 6rotekTimo Jse naiPre na Godina razdobije. Pre pet l97pna’ oc*nosno početkom žan ' Sodine u Emoni je bilo Ubpns, no 8.005 radnika, 600 čer,”lka u privredi, a uklju-ta. rp bilo 1.200 kooperana-a 3e.Emona bila radna se iBniz?cba u čijem sastavu J® nalazilo 24 OOUR. °rpa -0m 1976 se je Emona ko sp1Z0yala kao SOUR, ia-stUn u formalno pravni po-g°din zTavukao sve do 1978. a°rn ni ^ ovom srednjeroč-U SOTrDI^kom Pel"iodu su se cWp u ^ Emona udružile sle-organizacije: Do-Ere#; w°vo mesto, Posavje Cent^„e’ Jestvina Koper, barst merkur Ljubljana, Ri-Merku°r p!XPorl Ljubljana, ^uPrija Ptui 1 Angropromet sta^, °c.^ sada nalazi u sadnih ®CRJR Emona 17 ra- 2b„V'S*6"°0™0K”S Soup organizacija u sklopu banka krnona radi interna *UUDr°nv*?m gl°balnom prika-ieSi°!peri°da, jasno, ni-he j Ce navesti sve uspe-s^gli tspehe koje smo po-sam0’ na°ga, bi se ograničio datke neke najvažnije po- Plans&ni Prihod u ovom se je 71 Periodu povečao di (j; na preko 19 milijar-Predstavlja in-slenih „ ’ b°b se je broj zapo-b°blii povečao u istom razmak Samo za 17%- Doho- Večall s°aU1OVO v Peri°du P°-bihiaJf }. milijarde na 2,7 S°rn 26i ]b,m' j- sa indek- deskom sa in" shi0 što dokazuje da bišnjet 1 ko™ cel°g petogo-biljJ'.penoda ponašali sta- 'Vtnbi°n»0’,. lako su kon-Počelpt atabihzacione mere geie tek 1979. edstva poslovnog fonda proširenje prodajnih kapaciteta u Maximarketu u Ljubljani, te još neka druga ulaganja. Na področju hotelijerstva i turizma sagradili smo sledeče hotele: u Čateškim toplicama, Evropa u Celju, Holi-day In u Ljubljani. Kupili smo i uredili nekoliko po-slovnica Globtura, nabavili smo turistički brod Bura, te preko 100 vozila službe rent-a-car. Što se tiče ostalih delatno-sti naj važni j a je investicija u poslovnu zgradu, u kojoj sada radi cca 900 ljudi. Naveo sam neke najvažnije podatke iz prošlog perioda koji nam zaSOUR kao celinu daju pozitinu sliku, no treba istači da smo imali u pojedi-nim OOUR i SOUR kao celinu daju pozitinu sliku, no treba istači da smo imali u pojedinim OOUR i SOUR kao celini niz nedostataka radi kojih na nekim područ-jima nismo o st varili onakve rezultate kao što bi mogli. Ovde ču navesti samo neke od njih: na važna sredstva za jedno-stavnu in proširenu repro-dukciju (ukupno 1,5 milijarde din.), a kod toga treba reči da je bilo više od trečine ovih sredstava upotrebljeno za ot-platu kredita tako da je ostalo za jednostavnu i proširenu reprodukciju približno 980 miliona dinara. U ovom petogodišnjem periodu ostvarili smo nešto više od dve milijarde dinara investicija u osnovna sredstva i njihovu obnovu utro-šivši više od 1 milijarde din., odnosno cca 50% vlastitih sredstava, od čega jednu tre-činu kao neposredne investicije u OOUR, a dve trečine u obliku udruživanja izmedu OOUR u sklopu SOUR Emona. Prema delatnostima ove investicije su mile sledeče: u proizvodnju 466 miliona ili 24%, u trgovinu 615 miliona ili 31%, u ugostiteljstvo i turizam 636 miliona ili 27%, ostalo (u prvom redu poslovna zgrada) 370 miliona ili 18%.. Tu su obuhvačeni sledeči najvažniji objekti: sa po- dručja proizvodnje: agromelioracija i obnova poljopri-vredne mehanizacije u OOUR Poljedelstvo - govedoreja, treča faza rekonstrukcije i proširenja farme u Ihanu, izgradnja hladnjače i neke rekonstrukcije u MIZ, izgradnja proizvodnog pogona u Ljutomeru, te još neke druge proizvodne investicije medu kojembrajamo i ulaga-nje u plantažu kave u CAR; na području trgovine sagradili smo E-Center Koseze i S tepanjsko naselje, E-Centar Kremenca u Postojni, E-Centar Semedela, proširenje robne kuče u Ilirskoj Bistrici, izgradnja robne kuče u Brežicama, rekonstrukcija Supermarketa u Ljubljani i U SOUR-u ceo niz. aktivnosti još uvek ni j e usaglašen - na pr. nastupanje na domačem i inostranom tržištu, premalo smo bili aktivni u davanju potstreka izvozu, premalo povezani sa proizvodnim organizacijama u vezi toga. U investicijama smo više puta dozvolili da otpoč-ne gradnja sa nepotpunom investicionom dokumentaci-jom, što je imalo za posledi-cu produženje rokova gradnje i poskupljenja. Takoder, na području medusobnog informisanja, naročite teku-čeg, poslovnog, nismo skoro ništa napravili. Usavršava-nje principa nagradivanja prema radu se takoder odvija sporo, i t.d. Navedene kao i sve druge nedostatke koji postoje u našem sistemu morati čemo u narednom srednjoročnom planskom periodu ukloniti, da bi mogli ostvariti rezultate koje smo si postavili u našim planskim dokumentima za ovaj period. Tu bi se osvrnuli na naj-važnija planska predvidanja koja su sada u sistemu Emona uglavnom uskladena. U sporazumu o sonovama plana smo kao osnovne ciljeve napisali na pr. sledeče: povečanje dohotka i akumulativ-nosti, ubrzavanje razvoja izvoza i racionalizacija uvoza, uskladeno poslovno i tehnološko usaglašavanje izmedu organizacija u SOUR i j edinstven nastup prema spoljnim partnerima, uklju-čivanje drugih organizacija u SOUR Emona, brži razvoj na osnovu udruživanja sredstava za nove investicije i teku-če potrebe, očuvanje i po-boljšanje zajedničke likvidnosti, te likvidnosti pojedine OOUR, sprovodenje tak-ve kadrovske politike, politike naobrazbe i nagradivanja pomoču kojih če se postiči veča angažovanost svih, u prvom redu radnika na na-jodgovornijim radnim mesti-ma, da bi ostvarili postavljene ciljeve. Prioritetni zadaci u koje čemo usmeriti sva naša na-stojanja i sredstva rtalaze se na sledečim područjima: na području proizvodnje hrane za bolju snabdevenost gra-dana i za izvoz, na području trgo vine-ulaganj a u malo-prodajnu mrežu, na područjima sa nezadovoljavajučom snabdevenošču, naročito u novim naseljima, a u trgovini na veliko poboljšanje kapaciteta i tehnoloških mo-gučnosti za efikasnije snab-devanje maloprodajne mreže i drugih velikih potrošača; na spoljnotrgovinskom području - u svrhu povečanja izvoza i racionalizacije uvoza, pobrinuti čemo se za je-dinstveno nastupanje svih organizacija u sklopu SOUR Emona putem naših organizacija u inostranstvu, kao i za uključivanje drugih organizacija u ovaj sistem. U istu svrhu čemo sprovoditi efika-sno udruživanje i svrsisho-dno raspolaganje sa ostvare-nim deviznim sredstvima; na području ugostiteljstva i turizma povečevačemo kapacitete, a u prvom redu kvalitet poslovanja, da bi ostvarili bolje devizne i fi-nansijske efekte; u ostalim delatnostima, naročito u in-ženjeringu biti čemo i dalje aktivni u kvalitetnem nastu-panju na domačem i inostra-nim tržištima, dok čemo u elektronskoj obradi podata-ka, koja je sredstvo poboljšani a informacionog sistema usavršiti kvalitet rada i pro-širiti področje obrade. Za ovaj period predvida-mo sledeče najvažnije ekonomske efekte (računi baziraj u na stalnim cenama iz 1980. godine). Celokupni prihod če se u SOUR povečati za 30%, t. j. godišnje u proseku za 5%, odnosno od sadašnjih 19 na 25 milijardi dinara u godini 1985. Po pojedinim delatnostima bi to iznosilo: u proizvodnji 26%, u trgovini 29%, u ugotiteljstvu i turizmu 30%, u inženjiringu i ostalim delatnostima za 60%. Doho-dak če se u ovom periodu informator Srpskohrvatski prilog povečati za 38%, lični dohoci za 30%, sredstva poslovnog fonda za 50%. Broj zaposlenih če se u ovom periodu povečati zbog uključenja novih kapaciteta samo za 900 radnika, odnosno za 12%. Dakle, navedeni podaci poka-zuju da predvidamo i za ovaj period kvalitetne ekonomske efekte. U svrhu o stvari vanj a navedenih učinaka predvidamo u ovom petogodišnjem periodu, ne vodeči računa o redo-vitoj obnovi osnovnih sredstava, investiciona ulaganja u iznosu od 3,7 milijardi dinara, koje čemo razporediti po delatnostima kao što sledi: za proizvodno področje 1.000 miliona dinara ili 26%, za trgovinsku delatnost 1.381 miliona dinara ili 37%, za ugostiteljstvo i turizam 1.067 miliona dinara ili 29%, a ostale delatnosti 312 miliona dinara ili 8%. Jasno je da su ova ulaganja uslovljena realizovanjem planova svih OOUR, odnosno ostvarivanjem sredstava iz njihovog dohotka i uslovima banaka, kao što smo sa ovim elementima računali kod pripremanja planova. Izvore finansiranja smo planirali na sledeči način: iz vlastitih' sredstava OOUR 7,5%, iz sredstava udruženih izmedu OOUR u okviru SOUR 36,7% (ukupno vlastitih sredstava u SOUR 44,2%), pomoču udruživanja sa strane drugih 3,9%, iz drugih izvora (poslovna zajednica za stočar-stvo, zajednica za vodu i sl.) 10,5%, te od kredita banaka 41,4%. Najvažnije investicije na području pojedinih delatnosti su sledeče: na področju proizvodnje: agromelioracija, rekonstrukcija farme Smlednik, izgradnja porodne ambulante Vodice' u OOUR Poljedelstvo-govedoreja, izgradnja naprave za pročiščavanje u OOUR Prašičereja (kao dopunsko proširenje farme), silos za žitarice, te rekonstrukcija pogona i laboratorija u OOUR Tovarna močnih krmil, izgradnja skladišta odnosno prodavnice, ulaganja u razvoj privatne polj opri vredne proizvodnje u RO Kmetijska kooperacija, nastavak rekonstrukcije i izgradnje sušione u RO Mesna industrija, dovr-šenje rekonstrukcije Staniče za gajenje u RO Ribarstvo, rekonstrukcija OOUR Pekarna center, dovršenje izgradnje, odnosno opreme pogona i ulaganja u plantažu u Ljutomeru i t. d; na području trgovine na veliko: kupovina zemljišta, proširenje skladišta i discont prodavnice u RO Blagovni center; na području maloprodaje izgradnja E-Centar Nove Jarše i Povšetova, E-Centar Slepi Janez-Šiška, robna kuča u Novom mestu, E-Centar u Zrečama, E-Cen-tar u Ptuju, rekonstrukcija i proširenje nekih drugih maloprodajnih kapaciteta; na području hotelijerstva i turističke delatnosti: dovršenje druge faze hotel-skog kompleksa Bernardin i dovršenje novih kapaciteta kod hotela Slavij a u Mariboru, a u turističkoj agenciji u prvom redu povečanje broj a vozila rent-a-car. U preostalim delatnostima predstavlja najznačajniju in-vesticiju zamena računarske opreme ERC. U programima su takoder predvidena znatna sredstva (preko 200 miliona dinara) za udruživanja sa drugim organizacijama u svrhu obezbe-denja hrane. Od ovog iznosa čemo izdvojiti 50% za udru- živanje sa RO KK Ptuj, ako se ova organizacija pripoji u SOUR Emona. Kao što smo več na veli, u narednom petogodišnjem periodu stoje pred nama obi-rnni i odgovorni zadaci. Ube-den sam da čemo ih znati uspešno sprovesti, bilo za dobro nas, koji smo članovi ove velike emonske radne zajednice, bilo za dobro celokupne društvene zajednice, te da čemo zadatke koje ima svaki pojedinac na svojem radnom mestu, odnosno na področju rada, izvršavati sa svešču da radimo kao uprav-ljači u prvom redu za svoju dobrobit, a i za dobrobit cele radničke klase. Ove zadatke moramo izvršavati stručno, kvalitetno i pravovremeno u medusobnom samoupravnem stručnom povezivanju i saradnji sa organizacijama u sklopu SOUR Emone i u okviru društveno-političkih za,-jednica i mesnih zajednica. Da bi mogli ostvariti dogo-vorene ciljeve moračemo se s vi, bez obzira na radno mesto i naobrazbu i u buduče stručno i samoupravno usa-vršavati u svim obilicima koji su nam na raspolaganju. U ime poslovodnog odbora SOUR Emona zahvaljujem se svima članovima koji rade u organizacijama udru-ženim u SOUR Emona na uspešnoj saradnji u prote-klom periodu, te im želim i u buduče mnogo uspeha i sreče u radu, i ličnog zadovoljstva, kao i članovima njihovih porodica. Isto tako se zahvaljujem umirovljenim članovima naših kolektiva želeči mnogo lične sreče njima i njihovim porodicama. Srečan i zadovoljan prela-zak u novu 1981. godinu. v. d. predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona: Ivan Muhič Ob prehodu v novo petletno obdobje (Nadaljevanje z 2. str.) za boljšo oskrbo prebivalstva in za izvoz, • na trgovinskem področju vlaganja v maloprodajno mrežo na območjih, na katerih tak oskrba ni zadovoljiva, zlasti v novih naseljih, v trgovini na veliko pa v izboljšanje njenih kapacitet v tehnoloških možnosti za učinkovitejšo oskrbo maloprodajne mreže in drugih velikih potrošnikov, • na zunanjetrgovinskem področju z enotnim nastopom vseh organizacij združenih v SOZD, na zunanjem trgu, prek naših organizacij v tujini, ter v vključevanjem drugih organizacij v ta sistem, vse v cilju povečanja izvoza in racionalizacije uvoza. V ta namen bomo v SOZD uveljavili tudi učinkovito združevanje in smo-terno razpolaganje z ustvarjenimi deviznimi sredstvi, • na področju gostinstva in turizma bomo povečevali kapacitete, zlasti pa kvaliteto poslovanja z namenom doseganja boljših deviznih in finančnih učinkov, • v ostali dejavnosti, zlasti inženirinški bomo še nadalje aktivni v kvalitetnem nastopanju na domačem in tujih trgih, v elektronski obdelavi podatkov kot sredstva za izboljšanje informacijskega sistema, borno izboljšali kvaliteto dela in razširili področja obdelave. V tem obdobju predvidevamo naslednje najpomembnejše ekonomske učinke (računamo vse po stalnih cenah iz leta 1980). Celotni prihodek se bo v SOZD povečal za 30% t. j. povprečno letno za 5%, oziroma od sedanjih 19 na 25 milijard din v letu 1985. V posameznih dejavnostih pa v proizvodnji za 36%, v trgovini za 29%, v gostinstvu in turizmu za 30%, v inženirinški in ostalih dejavnostih pa za 60%. Dohodek bo v tem obdobju povečan za 38%, osebni dohodki za 30%, sredstva ža poslovni sklad za 50%. Število zaposlenih bo v tem obdobju poraslo, zaradi vključitve novih kapacitet, le za ca 900 delavcev oz. za 12%. Navedeni podatki torej kažejo, da predvidevamo tudi za to obdobje kvalitetne ekonomske učinke. Zaradi doseganja navedenih učinkov predvidevamo v tem petletnem obdobju, neupoštevajoč redno obnovo osnovih sredstev, za 3,7 milijard din investicijskih naložb, ki bodo po dejavnostih razporejene takole: • na proizvodno področje 1.000 milijonov din ali 26% • v trgovinsko dejavnost 1.381 milijonov din ali 37% • v gostinstvo in turizem 1.067 milijonov din ali 29% • v ostalo dejavnost 312 milijonov din ali 8% Navedena vlaganja so seveda pogojena z uresničevanjem planov vseh TOZD glede ustvarjanja sredstev iz njihovega dohodka ter pogojev bank tako, kot smo vse te elemente upoštevali pri pripravi planov. Glede na vire finansiranja je planirana poraba takole: iz lastnih sredstev TOZD 7,5%, iz sredstev združenih med OZD v okviru SOZD 36,7%, (oziroma skupaj lastnih sredstev v SOZD 44,2%), z združevanjem od drugih 3,9%, iz drugih virov (živinorejsko poslovna skupnost, vodna skupnost ipd.), 10,5% ter iz kreditov bank 41,4%. Da navedem samo nekatere najpomembnejše naložbe iz posameznih dejavnosti: • na proizvodnem področju - agromelioracije, rekon- Trgovina čez cesto strukcija farme Smlednik, izgradnja porodnišnice Vodice v TOZD Poljedelstvo-govedoreja, izgradnja čistilne naprave v Prašičereji (kot dopolnitev razširitve farme) silos za žitarice ter rekonstrukcija in obrata labarato-rij v TOZD Tovarna močnih krmil, izgradnja skladišča oziroma prodajalne in vlaganja v razvoj zasebne kmetijske proizvodnje v DO Kmetijska kooperacija, nadaljevanje rekonstrukcije ter izgradnja sušilnice v DO Mesna industrija, dokončanje rekonstrukcij ribogojnice v DO Ribarstvo, rekonstrucija. TOZD Pekarna Center, dokončanje izgradnje oziroma opremljanje obrata in vlaganje v nasade v Ljutomeru itd. • na področju trgovine na veliko: v odkup zemljišča, razširitev skladišč in discont trgovine v DO Blagovni center. • na področju maloprodaje E-Centrov Nove Jarše in na Povšetovi, E-Center Slepi Janez v Šiški, Blagovnice v Novem mestu, E-Center v Zrečah, E-Center v Ptuju, rekonstrukcije in raširitve nekaterih drugih maloprodajnih kapacitet. • na področju hotelirske in turistične dejavnosti dograditev II. faze hotelskega kompleksa Bernardin ter dograditev novih kapacitet pri Hotelu Slavija v Mariboru, v turistični agenciji pa zlasti povečanje števila rent-a-car vozil. • v ostalih dejavnostih predstavljajo največjo naložbo zamenjava računalniške opreme ERC. V programih so predvidene znatne naložbe (prek 200 milijonov din) tudi za združevanja z drugimi organizacijami v cilju pridobivanja hrane. Od tega bomo 50% namenili za združitev v DO KK Ptuj, če se bo ta organizacija združila v SOZD Emona. Kot že rečeno, stojijo pred nami za naslednje petletno obdobje obsežne in odgovorne naloge. Prepričan sem, da bomo te naloge lahko uspešno uresničili tako v dobro nam, ki smo čalni te velike emonske delovne skupnosti, kakor tudi v dobro celotne družbene skupnosti, če bomo naloge, ki jih imamo vsak na svojem delovnem mestu ali področju dela opravljali z zavestjo, da delamo kot upravljalci zlasti za svojo dobrobit in dobrobit celotnega delavskega razreda pri nas. Da bomo naloge opravljali strokovno kvalitetno in pravočasno v medsebojnem samoupravnem strokovnem povezovanju ter v sodelovanju z organizacijami, ki delajo v okviru Emone in v okviru družbenopolitičnih skupnosti ter v krajevnih skupnostih. Da bomo lahko dosegli dogovorjene cilje, se bomo morali vsi, neglede na to, kje delamo in kakšno izobrazbo imamo, tudi v bodoče strokovno in samoupravno izpopolnjevati v vseh oblikah, ki so nam na razpolago. V imenu poslovodnega odbora SOZD Emona se vsem članom, ki delajo v organizacijah, združenih v SOZDU, zahvaljujem za uspešno sodelovanje v preteklem obdobju. Za bodoče pa želim mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva pri njihovem delu ter osebne sreče njim in njihovim družinskim članom. Prav tako se zahvaljujem in želim osebne sreče in zadovoljstva upokojenim članom naših kolektivov ter njihovim družinam. Srečen in zadovoljen prestop v novo leto 1981. (Nadaljevanje s 1. str.) Želja: nov pod »Tovarišica poslovodki-nja, veste, da je skoraj dva milijona,« je skoraj v eni sapi hitela Vesna, »le dobrih sto jurjev manjka«. »To je ena od najboljših delavk,« je povedala kasneje poslovodkinja Angela, »da bi imela le še kaj takih. Zelo dobra trgovka bo.« Postavljenega plana prodaje letos ta trgovina ne bo dosegla. Tako so nam povedali. Pol leta so zaradi bolezni delavk delali le v eni izmeni. Pa še za željo, ki jo imajo na srcu, smo zvedeli. Radi bi obnovili tla za prodajnimi pulti, da jih ne bi bilo potrebno ribati. Parket je sicer lepa zadeva, vendar bolj v dnevni sobi kakor v trgovini. »Človek, ne jezi se« Kot v letih pred drugo svetovno vojno je prodajalna v Šentvidu na Celovški cesti 435. Trgovino že petnajsto leto vodi Angelca Vertačnik. Pred vojno je bila to trgovina zasebnega trgovca Belca. Prodajalna ima štiri izložbe, v katere so na ogled postavili blago, ki ga prodajajo. Ker je mesec december mesec dedka Mraza, so v eni igrače od medvedka, punčk, avtomobilčkov do iger »Človek ne jezi se« šaha in domin. V drugih je posoda, steklenina, v tretji drobna tekstilna galanterija in podobno. Ena od štirih pa je že od avgusta zaprta z železno roleto. Kljub številnim prošnjam in urgencam delavci od podjetja Kristal ne pridejo. Stekla ni! Da so občani - potrošniki s trgovino zadovoljni, je dokaz tudi čista bela knjiga z rdečimi platnicami, v kateri ni nobene pritožbe. Notranjost je klasična. Skoraj bi rekli »antična«, zato vzbuja spomine na preteklost. Lesen, težak in trden prodajni pult, police so tudi lesene, stare več desetletij, na katerih se je zvrstilo že tone in tone blaga. Trgovina z mešanim blagom V trgovini dobite res skoraj vse. Se pred leti so proda- Dosedanji rezultati: Od 10 možnih zvezdic z znakom + ali - (bolj ali manj svetlih) so prejele naslednje klasične prodajalne: 1. Stritarjeva 9 -★ ★★★★★★ * (-8*) 2. Prešernova 10 in Vodnikov trg 5 + ★ ****** (+7*) 3. Gradišče 7, Resljeva 3 * ****** (7*) in Celovška 435 4. Trg revolucije 2, Prešernova 15, Celovška 415 in Celovška 455 -★*****★ (-7*) j ali tudi »gajžle« za »furmane«, ki jih sedaj ni več. Tudi povodce so prodajali, kasneje celo topli pod in podobno. Prodajalna ima za ogrevanje staro centralno kurjavo, kurjači pa so prodajalke same. Menjajo se. Enkrat kuri peči ena, drugič je na vrsti druga. Niso Sentvidčanke. Ena je doma z Zbilj, druga iz Vodic, ena pa je iz Negotina. Pridne in prizadevne so, je povedala poslovodkinja Angelca. Mesečno ustvarijo okrog 80 starih milijonov dinarjev prometa. Z dobavo blaga so kar zadovoljne, le čokolade je bilo zadnji teden premalo. Kupci so v glavnem stalne stranke iz Šentvida, pa tudi iz Stanežič prihajajo in iz Vižmarij. Pohvaliti jih moramo, ker so pločnik pred prodajalno lepo očistili in celo posolili, da kupcem ne drsi. »Cela hiša je naša« Je dejala Vida Grum, poslovodkinja majhne trgovinice Emone, ki je le streljaj naprej ob stari cesti proti Kranju. Hišica ob Celovški cesti št. 455 je kot hišica iz pravljice. V njej je le trgovinica v kateri sta zaposleni le dve prodajalki. Vida Grum in Francka Kastelic. Vida bo prihodnje leto na dan Emone prejela plaketo za 20-letnico, Francka pa dela v Emoni že štirinajsto leto. Vse kar prodajata je na ogled v eni vitrini in na policah, le po cigarete, alkoholne pijače in pralne praške in čistila morajo njihove stranke v druge trgovine. Kljub temu, da je trgov" ca res majhna, deset kupd naenkrat ne bi moglo bi» njej, naredita Vida in Frar' ka povprečno 35 starih ril jonov prometa. Ena prod" dopoldne, druga popok** Imajo svoje stalne strank6 m61'’ katere res vestno skrbe. »Ne smemo se jim zah1' ti,« je dejala poslovodkll,i Vida. »Poglejte, med nas'^ stalnimi strankami je tu, šest vdov, od katerih nobe nima pod 70 let. V tak vremenu kot je sedaj 1 težko pridejo do trgovine naj nebi imeli za njih odp srce in obzir.« „jj, Dela imata na pretek. ** zu je gimnazija in osno „ šola. Ob času malice Prl. šolarji, kljuko si kar poda), iz rok v roke. Ta kupi za P drugi za dva, tretji za sed . dinarjev. Letni plan pa j® "j starih milijonov dir.afl6 j. Za obisk Šmartinske cest ^ oddajo denarja ostane le P sti čas. .u. Pozimi jima je večkrat P dno. Majhna električna P% ca je za majhno trgovin j, premajhna. Tla pa so kad1 ta. Teraco je lep a mrzel Prodajalno na Celovški . sti 415 bi šentviške žoSL jo nje kar pogrešale, če b zaprli. V bivši gostilni hotela 8 st je majhna prodaja^, Emone, v kateri je 6° Sg ki je še ni, na-te itd. realno ni mogoče icakovati, da bo na omejenih lokacijah pričetek sradnje pred letom 1984, na-- Ved za leto 1983 je namreč zelo ItSem~ ‘ f°P pri optimistična pa kljub u uresničljiva če bo pri- ^ f- eumerno organiziran in nih 0rno Prt pristojnih organi;1 P°bili vsa potrebna so-n ,sJa> če bo zemljišče komu-im n° opremljeno, na kar uamo lahko le malo vpliva, v bodo pravočasno izdelani k. ,usčrti in sploh vsa po-Una dokumentacija, vn r?cet Pogosto se zastavlja sn) i!anje: kakšne prednosti q °h ima zadružna gradnja? ŠBvfOVor ie v tem, da na šir-s*:1? območju skoraj ni pro-odu Zemtiišč, ki bi jih lahko zad ut)ovali posamezniki, da PriJUva tahko organizirano jo '4) ZIMSKA PONUDBA E-HOTELOV Počitnice v hotelih Emone Približuje se konec šolskega polletja in mnogi se še niso odločili ali bi zimske počitnice preživeli na belih poljanah ali v krajih, kjer bi se s plavanjem razgibali v topli vodi. Naši hoteli vam nudijo drugo možnost. V turističnem naselju Bernardin v Portorožu je dovolj prostora v hotelu Emona (A kategorija) in v hotelu Bernardin (B kategorija). V obeh hotelih je pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. Cena penziona (spanje in trije obroki) velja v hotelu Emona 350 din za osebo, v hotelu Bernardin pa 306 din. Rezervacije: Prodajna služba TOZD Hoteli Bernardin Potrtorož. V hotelu Slovenija (A kategorija) je v februarju še nekaj prostora. Tudi A hotel ima bazen z ogrevano morsko vodo. Cena penziona v sobi s pogledom na morje je 400 din, v ostalih sobah pa 350 din. Rezervacije naslovite na TOZD Hoteli Riviera, Portorož -Prodajna služba. V zdravilišču TERME Čatež je še prosto v novem hotelu TERME (B kategorije) ■ ANGLEŽI: Globtour je najboljši Beograd, 6. decembra - V beograjskem centru Sava so podelili turistični agenciji Emona Globtour vsakoletno priznanje agencije Vugotoursa kot najboljši turistični agenciji Jugoslavije. Tako se je v Vugotoursovi anketi odločilo skoraj sto tisoč angleških gostov, ki'so letošnje počitnice preživeli v Jugoslaviji. Čestitamo! B. Selan in v bungalovih. V hotelo j bazen s termalno vodo. penzion v dvoposteljni j je 464 din na osebo, P' g, penzion pa 576 din za o* ^ S potovalno agencijo ~zer-tour.ki sprejema tudi r e vacije, so pripravili poS aranžmaje: • vikend paket (za 2 dni) kopanjem je din 855 din> ^ • vikend paket (za J je 1.280 din 9g00 • 7-dnevni paket din 4 02° • 10-dnevni paket din j Zelo zanimiv je 1-dn® je-paket, ki vključuje tuci1 jed matični zdravniški PreB in stane 3.700 din. . S{i>-Rezervacije in vsa P0^^* la dobite pri prodajni -TERME Čatež in TOUR Ljubljana, Sm* ska 130. teliH V vseh navedenih n počitnikujete tudi ni ve-marca, aprila in maja. Ijajo še izvensezonske at Poskusite preživeti e ‘ sy del svojega letnega d P^i na morski obali in Pre?„rarj, smo, da ne boste razo p\) Francka 1 PIŠE STANE DEMŠAR Kako smo se gostinci nekoč učili ntfn*3 1941, točno 15. junija 9- uri dopoldan, to je bilo K Po začetku vojne, me je arna peljala v takratno ka-t rp° ”Kmona« in tako se je l dan začela moja učna do-* Končal sem meščansko !? m sem bil star 15 let. tisama Emona je bila za , te čase odlična dunajska . varna, ki sta jo kot lastnj-t vodila tov. Dolničar in da °reskar, ki sem jima še p3e* hvaležen, da sta#me s Bosti ^ vzg°i° usmerila v ta?avarna 3e bila shajališče lia °.ltnenovane boljše ljubčke publike. V kletnih ostorih, kjer je danes sa-. .Postrežna restavracija se 2a/gral° biljard na petih mi-bilp’ V prvem nadstropju so in k lgralnice za igranje kart . ondge soba. V kavarni pa jg v.Sak dan od 17 h naprej Slasb orkester salonsko n ^orej kavarna, ki si jo dana i ,hko samo še želimo, a žalost je v Ljubljani ni. Ene1 vem’ da naši učenci v D p?darstvu, oziroma šti-f0nuisti tudi čitajo naš In-sal^at0r’ b°m na kratko opi-tu delovni dan vajenca v le-HipH41, pa. naJ Potem pri-v.]al° svoje-današnje delo. Pira?Varna se je za goste od-tp aJa °b 7. uri, vendar sva se rala vajenca (prvi vajenec je bil današnji direktor TTG tov. Tone Kolar) javiti na delo ob 6 h in niti pomisliti si nisva upala, da bi zamudila par minut. Snažilk ni bilo. Prah v kavarni sva zbrisala, da se je vse svetilo. Ker takrat še ni bilo električnih aparatov za čiščenje, smo imeli posebno napravo. To so bile nekakšne krtače, pritrjene na desko, na desko pa je bila vlita težka cementna plošča z ročajem. To čudo takratne tehnike sva vajenca Tone in jaz vlekla po kavarni, dokler ni gospod plačilni milostno rekel, da je dovolj. To je bilo težaško delo, posebno če je prejšnji večer padal dež in so bila tla v kavarni primerno umazana. Do 7 h je bilo treba zamenjati še vse nove časopise in revije, natočiti 100 kozarcev vode, pokazati plačilnemu natakarju, če imaš čiste roke in porezane nohte itd. Ko smo ob 7 h odprli lokal, sva morala pomagati natakarjem pri strežbi. Pospravljali smo mize, nosili časopise, menjali pepelnike in brisali tase. Približno ob 7.30 je vsak dan zazvonil hišni telefon 1 x, kar je pomenilo, da želi »gazda« zajtrk. Stanovala pa sta v 6. nadstropju. In kot mlajši vajenec sem nesel zajtrk in to peš, ker dvigalo • DEDEK MRAZ: V Fontano po darila Vjjubljanski specializirani wodajalni FONTANA na v pharjevi cesti so nam po-DJtah, da so pripravljeni na k m? d dedka Mraza, ki se bo ]<»t a,U podal v nakupe novo-nih daril. Izbiral bo lahko *al? Rogatimi darili in med snimi za plitvejši žep. i?K 3 močneiši spol bo lahko oral usnjeni komplet: de-sa,rrlica, etui za ključe in pi-dj ni pribor, ki velja 537,75 narjev. Lahko se bo odločil zelo lep kemični svinčnik uarrlke VVilson za katerega ali 0C^ 4 ,e 151,37 dinarjev Pa izbr no moško kozme- tiko. Za nežnejši spol je na voljo bogata izbira unikatov nakita »Davor« za ceno od 400 pa od 1.000 din navzgor. Za tiste, ki imajo izbran okus je dovolj svetovno znane kozmetike znamk »Christian Dior«, ROCHAS - ma-dame Femme, CHANEL 19 in 5, Cristalle, GUERLAIN in JOY Jean Patou, ki velja le 1.061,67 din (90 ml) in za katerega bi morali odšteti v Parizu okrog 3.000 din. Če ne verjamete nam, obiščite Fontano in se prepričajte sami. E. I. zaradi vojnih razmer ni delalo. Komaj sem prisopihal nazaj, je telefon zazvonil 2 x, kar je pomenilo, da želi zajtrk drugi gospodar. In spet tek v šesto nadstropje s pladnjem v roki. Ko je bil kolega Kolar izučen in sem jaz postal prvi vajenec, sem seveda novega vajenca hitro naučil, kako se večkrat na dan leta v 6. nadstropje, vedel sem celo koliko stopnic je to, vendar sem danes že pozabil. Ker je bila kavarna vedno polna, ni bilo časa za počitek. Vajenci smo delali od jutra do večera, vsak dan po 12 do 14 ur. Takrat nismo poznali svojih pravic, poznali smo samo svoje dolžnosti. Trikrat na teden sem hodil popoldan v gostinsko šolo na Prule. Pouk od 14 do 18 h. Najkasneje ob 18.30 sem letal po kavarni, da bi zamudil par minut se mi je zdelo takrat nemogoče. Mimogrede si dobil tudi katero okrog ušes. Leta 1944, torej po treh letih sem končal vajeniško dobo, triletno šolo in naredil zaključni izpit. Ko sem se ob tej priliki zahvalil lastnikom kavarne za vse kar sem se pri njih v tem času naučil, sta zahtevala, da pride k njima moja mama. Ko je vsa v strahu prišla v pisarno, sta ji čestitala in ji dejala, da sta bila v njuni 35 letni kavarniški karieri najbolj pridna vajenca pokojni Janez Vidic, direktor hotela Toplice na Bledu in pisec teh vrstic. Prodajalna Fontana na Cankarjevi cesti v Ljubljani ■ DOGOVOR SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Dedek Mraz v Emoni Ljubljana, 12. decembra -Na ožji seji koordinacijskega odbora sindikata Emone, ki je bila v sejni sobi poslovne stavbe Emone, so se delegati osnovnih organizacij sindikata emoninih delovnih organizacij dogovorili o čimbolj enotnem praznovanju dedka Mraza in obdarovanju otrok. Že nekaj let nazaj ugotavljamo, da so praznovanja in obdarovanja dedka Mraza kljub dogovorom neenotna in zelo raznolika. So delovne organizacije, ki nimajo denarja in ostanejo malčki praznih rok, so pa tudi take, v katerih imajo zaposleni delavci povprečne dohodke nad 10 tisočaki in imajo njihove sindikalne organizacije denar, da lahko obdare otroke tudi z darili v vrednosti petih stotakov. Vloga sindikalnih delavcev kot družbenopolitičnih delavcev je pri razreševanju teh vprašanj nepogrešljiva in nadvse potrebna, saj neenaka organiziranost in neenoten pristop zelo hitro lahko poruši vzdušje med delavci -starši ne glede na socialni položaj otrok in družine. Prav zato je dogovor, ki so ga sklenili na seji koordinacijskega odbora sindikata, da naj bo obdarovanje dedka Mraza čimbolj enotno in naj darilo za otroke ne presega 300 din, dokaz naše akcijske sposobnosti, poštenosti do otrok in prispevek do po-družbljanja našega dela v sindikatu. Pohvaliti gre tudi dogovor, da’so celotno predstavo dedka Mraza v kulturnem domu Ivana Cankarja odstopili temeljni organizaciji Maloprodaja, v kateri je nad 2.000 otrok naših delavcev, nimajo pa dovolj denarja za obdaritev malčkov. * Kmetijski kombinat ptuj S povezovanjem v bitko za hrano nje ‘n Cllp v P- ; cuji v srs secev P°tel"aj0 ž l'.aitBt.J_a?gov°ri Vpumetl]sk p tul ln Emor hm 6g deistev, ki3 ena redkih c So Tri vkliučena .^2D ter ima t>ot„ ter ima ri^c‘a>ne mož, »rumtfne pro> tarčm arr,e proi PoZ^1 sekate dosti - 1 0 sedanj V n* kapa=ite D0 KK Stevilk'a ezor Ka narast Predvideni skupni prihodek za leto 1980 je 1,8 milijarde din. V primarni rastlinski proizvodnji, ki obsega danes 3.334 ha, predvidevajo porast v tem srednjeročnem obdobju na 4.828 ha, skupna površina zemlje v proizvodnji pa od sedanjih 4.304 na 5.921 ha. V prašičereji je npr. programiran porast števila pitancev od sedanjih 2.500 na 3.700, mesnatih prašičev pa od 40.000 na 70.000 še pred letom 1985. Vzporedno s tem planirajo tudi povečanje proizvodnje koncentratov od današnjih 30 na končnih 70 tisoč ton. V ostalih proizvodnih dejavnostih naj omenimo pre- dvideno povečano predelavo mleka od 16,5 na 24 milijona litrov, v kontinuiranem procesu predelavo vrtnin, ki naj bi narastla od letošnjih 3.000 na 3.500 ton v sezoni. Medtem pa bi pri proizvodnji alkoholnih pijač in haloških vin ostali pri sedanjih kapacitetah ob modernizaciji polnilnice. V sklopu KK Ptuj sta tudi gostinska dejavnost v TOZD-u Haloški biser ter v drugem Ptujske Toplice. Iz dejavnosti TOZD-a Merkur Beograd velja posebej omeniti okoli 1.400 pogodbeno veljavnih individualnih proizvajalcev na 7.000 ha površini v AP Vojvodini, kjer obstajajo zelo zanimive možnosti povečanja. S temi skopimi podatki je seveda le zelo kratko ilustrirana sicer razvejana in bogata dejavnost KK Ptuj, ki bo konec tega srednjeročnega obdobja dosegel skupno zmogljivost proizvodnje od 90-100.000 ton letno, kar je seveda za domače razmere kar impresivna številka. Cela vrsta pozitivnih argumentov govori v prid možnostim povezave posebej, če jih kljub nekaterim težavam današnjega trenutka uspemo ocenjevati tudi dolgoročno. Vzpodbudno je, da smo pri ocenjevanju odprtih vprašanj našli doslej s tovariši iz KK Ptuj skupni jezik, ki bo posebno dragocen pri usklajevanju tudi razvojnih programov. Aljoša ŽORGA ■ KJE PREŽIVETI NAJDALJŠO NOČ Silvestrovanja v hotelih Emone Marsikoga tarejo skrbi kje in kako bo preživel najdaljšo noč v letu. Morda ponudba res ni takšna kot je bila nekaj let nazaj, vendar so se hotelirji, med njimi tudi Emonini odločili, da poskrbe za svoje stalne goste in občane, da pričakajo novo leto v prijetnem razpoloženju in v pravem silvestrskem vzdušju. V LJUBLJANI: ★ V ljubljanskem hotelu Union bo veselo silvestrovanje v kavarni, restavraciji in v reprezentančnem sosedu Holiday Inn. Cena silvestrskega menu-ja velja v Unionu 800,- din, v hotelu Holiday Inn pa 1.000,- din, po osebi seveda. V kavarniških prostorih bo goste zabaval ansambel »Legenda«, v restavraciji ansambel »Bratov Lapajne«, v Holiday Innu pa ansambel »Zarek«. Rezervacije je treba prijaviti osebno (prostih mest imajo še okoli 500). ★ Prijetno silvestrovanje organizirajo tudi v ljubljanskem hotelu Slon. Cena silvestrskega menuja v Narodni restavraciji, kjer vas bodo zabavali »Kovinarji«, velja 700 din,- Enaka cena velja tudi za silvestrovanje v klasični restavraciji. V Video disku velja cena silvestrskega menija 500.- din. V programu pa bodo disko plesalci prikazali moderne plese. Silvestrovanje v baru, kjer vas bo zabaval »Kvar-ter Vaupotič« pa velja 800,- din, od tega 250,- din za rezervacijo, 550.- pa za silvestrski menu. Za obiskovalce pripravljajo poseben novoletni program. V CELJU: ★ V obnovljenem celjskem hotelu Evropa bo silvestrovanje v prostorih bistroja in v restavraciji. V prvem bo igral trio »Bernik« iz Maribora, v restavraciji pa bo vesele viže igral ansambel »Ladislava Pal - Pipija«. Za goste so pripravili novoletni srečelov, cena silvestrovanja v obeh prostorih pa znaša 800.- din za osebo. V MARIBORU: ★ V mariborski Slaviji bo igral ansambel »Pomladni veter«, goste pa bo v zadnjih urah pred polnočjo zabavala pevka Alenka Pinterič. Za silvestrski menu bo potrebno odšteti 900,- din. Silvestrovanja na slovenski obali: ★ v hotelih Bernardin bo veliko že tradicionalno silvestrovanje v Grand hotelu Emona, Hotelu Bernardin in restavraciji Majolka. V hotelih je bilo ob zaključku redakcije že vse zasedeno, prosta mesta imajo le še v restavraciji Majolka, kjer velja silvestrski menu 800.- din. Seveda je treba tudi tu pohiteti, eventuelne rezervacije pa sporočite (066) 75-771. ★ V portorškem hotelu Riviera so pripravili silvestrovanje v obeh hotelih Riviera in Slovenija. V prvem hotelu bodo igrali in zabavali goste »Argonavti«, v Sloveniji pa bo igral ansambel »Kaleido-skop«. Za vse goste so pripravili tudi posebna novoletna darilca. Cena silvestrskega menuja pa velja 850,- din za osebo. V ČATEŽU: ★ Veselo pričakovanje novega leta so pripravili tudi v čateških Termah. V hotelu Terme velja silvestrovanje 1.200,- din, goste pa bo zabaval ansambel »Moderato«. V Zdraviliškem domu je cena silvestrskega menuja za 200.din nižja, poslušali pa boste vesele viže ansambla »Roboti«. Ce pa kdo želi preživeti silvestrsko noč v reprezentančnem sosedu čateških Term v Gradu Mokrice, se lahko odloči in še pravočasno rezervira prostor na telefon (068) 69-501. Ce smo uspeli, da vam pri vaši izbiri vsaj malo pomagamo in če boste zadovoljni vi, bomo zadovoljni tudi mi. Želimo vam prijeten vstop v novo leto 19811 F. Bizilj ŠPORT IN REKREACIJA Četrti tradicionalni peteroboj Letos smo se udeležili tradicionalnega peteroboja med podjetji Blagovno transportni center, Carinarnica, Intereuropa, Gradis • ter Emona. To je prijetna športna manifestacija v počastitev 29. novembra. Do sedaj je bil to četveroboj, toda z vključitvijo Emone v to športno manifestacijo je postal peteroboj. Letos je bil organizator Gradis. Tekmovanje je potekalo v naslednjih športnih panogah: kegljanje, namizni tenis, streljanje in šah. V vsaki ekipi je morala obvezno tekmovati po 1 tekmovalka, razen v namiznem tenisu, kjer so tekmovalke tekmovale tudi same ekipno. Za prihodnje leto se je organizacijski odbor odločil, da se ta prijetna športna manifestacija razširi tako, da bodo vsa tekmovanja izvedena tudi za ženske ekipe, ter da se dodajo še prijetne rekreacijske igre. Rezultati peteroboja: I. kegljanje 1. Gradis 2356 kegljev 2. Intereuropa 2296 kegljev 3. BTC Lj. 2295 kegljev 4. Emona 2279 kegljev 5. Carinarnica 2185 kegljev Najboljši posameznik Novak Ludvik 425 podrtih kegljev, Emona, najboljša posameznica Burnik Mojca 416 podrtih kegljev, Intereuropa Stene igralnice so popestrile slike mlade umetnice Elvire Kostič Štirje »kaveljci« v Emoni Med letošnjimi 160 dobitniki lovorike kaveljc, ki jo organizira že drugo leto zapored RTV Ljubljana so tudi 4 Emonci: Cerar Vasja iz DO MIZ, Pohlin Franc iz DO BC in Bele Ciril in Groznik Pavel iz DO E-Merkur. Uspešno so morali opraviti naslednje preizkušnje: osvojiti 5 vrhov, visokih nad 2000 m, preteči na smučkah 42 km, preteči 25 km, prekolesariti 150 km in preplavati 2 km. Prav bi bilo, da bi se v prihodnjem letu pridružili tem 4 kaveljcem še novi Emonci, predvsem pa Emonke, ki imajo nekoliko lažje pogoje. Po mnenju kaveljcev pogoji niso tako težki, potrebno je le solidno zdravo življenje in primerna telesna pripravljenost. P.G. OBVESTILO DOPISNIKOM E-INFORMATORJA Vaš denar na žiro račun Zaradi lažjega in pravilnega izplačevanja avtorskih honorarjev za prispevke v E-informatorju, ki vam jih izplačuje naša blagajna, objavljamo izvleček odloka, kdaj je občan dolžan odpreti žiro račun, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 27/73: Občan je dolžan odpreti žiro račun, če njegovi dohodki iz avtorskih pravic v enem koledarskem letu presegajo znesek 2.000 din. Občanom, ki nimajo žiro računa in v koledarskem le- tu niso prejeli toliko izrednega dohodka, da bi morali odpreti žiro račun, se ti lahko izplačajo, vendar je občan dolžan podpisati pismeno izjavo, ki se glasi: »Izjavljam, da v letu dni nisem prejel skupaj s tem prejemkom (navesti naslov in znesek) toliko izrednih dohodkov, da bi moral odpreti žiro račun.« Opozarjamo, da v prihodnje naša blagajna ne bo izplačevala avtorskih honorarjev, v kolikor ne boste bodisi podpisali izjave ali odprli žiro račun. Planinska sekcija Emone Na osnovi dvoletnih »planinskih« izkušenj Emonča-nov (vzpon na Triglav, na Bogatin in k Sedmerim jezerom) se bo ustanovila v okviru . planinskega društva Ljubljana-matica v naši SOZD planinska sekcija. Člani sekcije bi morali biti člani Planinske organizacije. Da bi lahko ustanovili sekcijo na začetku prihodnjega leta, vabimo vse delavce, ki bi II. Namizni tenis ženske T. Emona 2. Carinarnica 3. Intereuropa 4. Gradis 5. BTC Lj. moški 1. Emona 2. Gradis 3. BTC Lj. 4. Carinarnica 5. Intereuropa Najboljši posameznik Krn Mitja - Gradis, najboljša posameznica Kastelic Zinka -Emona III. Šah 1. Gradis 11 točk 2. BTC Lj. 9,5 točk 3. Intereuropa 8 točk 4. Emona 6 točk 5. Carinarnica 5,5 točk Najboljši posameznik Pečnik Maks - Intereuropa, najboljša posameznica Juvan Bojana - Gradis 3. Emona 582 krogov 4. Intereuropa 552 krogov 5. BTC Lj. 514 krogov Najboljši posameznik To- mažinčič Milan 184 krogov Carinarnica, najboljša posameznica Jereb Jasna 172 krogov Carinarnica Skupna razvrstitev: 1. Gradis 38 točk 2. Emona 33 točk 3. Carinarnica 27 točk 4. Intereuropa 24 točk ^ Mira Težak Lesene skulpture mladega samorastnika Mira Pletik°sS _______________________ na ogled in naprodaj v igralnici Casino ■ IZ TOZD CASINO Umetnost v igralnici IV. Streljanje 1. Carinarnica 2. Gradis 699 krogov 622 krogov Ljubljana, 1, decembra -Najmanjša tozd igralnica Casino, ki je v okviru delovne organizacije Emona hoteli, se je v letošnjem letu preselila iz hotela Slon v prostore hotela Lev v Ljubljani v Vošnjakovo ulico 5. PISMA BRALCEV Mladi iz Uniona V tozdu hotela Union je zaposlenih 236 gostinskih delavcev in 30 učencev. Od teh je 112 starih manj kot 27 let in vsi ti mladi delavci so včlanjeni v OOZSMS. Struktura je zelo raznolika od visoko do nekvalificiranih in učencev v gospodarstvu. Velik odstotek mladih je tudi iz sosednjih republik in pokrajin. Glede na to, da smo to ljudje z različnimi pogledi, je naš kolektiv zelo pester. Mladina v naši hotelski hiši ima dobre pogoje za aktivno delo. Poleg tega, da imamo dobre prostore, so nam v veliko pomoč tudi ostale družbenopolitične organiza- čistilnih sredstev, stroški loma itd. manjši izostanki iz dela (bolniške) Naši predlogi so še številnejši, vendar naj bo dovolj samo nekaj bistvenih, kajti omenila sem že, da pri našem delu lahko veliko privarčujemo. Naša povezanost in sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami mora biti nujna, kajti le na podlagi skupnega sodelovanja bomo dosegli zastavljene cilje. Cilji pa morajo biti naš skupni interes in ne samo podjetja, temveč širše družbe. Družbo pa ne sestavljajo »V novih prostorih se vrti Dosedaj so v . ruleta naprej. Odprto imamo igralnice razstavljali že & vsak dan od 18. ure dalje do mladi umetniki. Maja >nl ene ure zjutraj, izjemoma tu- nija je razstavljal Roman W di naprej, če igralci vztraja- karovič 42 svojih del. v Žla,. jo,« je dejal Janko Močnik, nem slike na steklu. V v.d. direktorja igralnice. cu juliju pa je 35 slik posta* ,, ■ . ■ , ... , na ogled mladi Goran n »Veliki prostori so bili do- . 6 kaj prazni, zato smo se odlo- ' čili, da povabimo mlade Ob našem obisku sta r ^ umetnike, slikarje in kiparje, stavljala dva mlada san) predvsem samorastnike, da rastnika. Miro Pletikos: v naših prostorih razstavljajo sne skulpture, predvsem svoja dela. S tem hočemo do- motivi kmečkega življenj3 seči dvoje: omogočiti mla- Elvira Kostič kolaže v olJu' dim samorastnikom, da se predstavijo javnosti, razstava je za Ljubljančane odprta vsak dan od 15 do 17.30. Ogled slikarskih del je brezplačen, delavci igralnice pa obiskovalcem odgrnejo tudi igralne mize in povedo, kakšna so pravila igre.« Vsekakor zanimiv in h vreden način, kako P0Iti piti mladim umetnikom in fr praviti bivanje v prost lepše in prijetnejše. P‘Ke devni 14-članski kolekh ^ trudi na vse načine, kak® ^ vestiti tujega turista ib kil6 »Naš drugi namen je bil da prostore uredimo, jim damo lepši in bogatejši videz,'da bi se gostje - igralci v njih bolje počutili.« pripeljati v igralno hišo, * v Ljubljani za splošne ^ me, ki v svetu veljajo, ,, nekam odmaknjena, čep je v centru mesta. g j. cije, kajti mi sami ne bi mo- samo delavci v združenem gli veliko narediti. Sestaja- delu, temveč tudi kmetje, mo se zelo pogosto in v veli- študentje, negospodarske kem številu. Mladi imamo panoge itd. Aktivno sodelu-dobro predsedstvo, 15 čla- jemo tudi z občinsko konfe-nov. V predsedstvu smo ak- renco ZSMS Ljubljana Cen- tivni mladinci z različnimi funkcijami, katere so nam zaupali člani osnovne organizacije mladine. Sestajamo se vsak mesec, zraven pa povabimo tudi druge družbenopolitične delavce naše tozd. Na sestankih se pogovarjamo o problemih in težavah našega dela v podjetju. Naše delo v mladinski organizaciji ni nič manj pomembno in nič manj koristno od dela v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Glede na to, da je letošnje leto stabilizacijsko leto, je naše delo toliko bolj pomembno in obsežno. Interesi mladih se nič bolj ne razli- ter, ki je ena. naj številnejših in najaktivnejših organizacij v Sloveniji. Izmenjavamo mnenja in organiziramo skupne seje, na katere smo vabljeni predstavniki vsake tozd in šole v naši občini. Seje so zelo zanimive in poučne, kajti tu smo mladinci iz različnih panog in z različnimi problemi. Naša želja je, da še naprej sodelujemo, kajti delo večine je bolj organizirano in efektivnejše. Delo naše mladinske organizacije bo za prihodnje obdobje natančno začrtano in se trudimo, da bomo do konca tega leta sprejeli program. Dogovorili smo se, da pre- kujejo od interesov starejših gram ne bi bil prenatrpan, da delavcev v združenem delu. ga bomo lahko uresničili. želeli postati njeni člani, da se prijavijo pri svojih organizatorjih rekreacije v TOZD ali pa direktno pri Miri Težak. Ko bo sekcija ustanovljena, bomo izdelali program planinskih izletov, predavanj in organizirane delovne akcije pri posodobitvi planinske koče pri Sedmerih jezerih. Pavel Groznik Gospodarska panoga, kot smo mi in ki se ukvarjamo s prodajo gostinskih storitev, lahko veliko pripomore k stabilizaciji. Rezultati dela pri nas niso odvisni od strojev, temveč od živega dela in potemtakem smo mi tisti, ki bomo s svojim kvalitetnejšim in boljšim delom več prispevali. Mi mladi se veliko pogovarjamo o tem, kje najti rešitev za še boljšo gospodarnost in organiziranost pri našem delu. Zastavili smo si tudi tako imenovani stabilizacijski program, ki ga po naših močeh tudi vnašamo v delo kolektiva. Naj naštejem nekaj predlogov iz tega programa: večja izkoriščenost delovnega časa zmanjšanje potnih in reprezentančnih stroškov gibljiv delovni čas čimboljša organizacija dela čimmanjši materialni stroški, stroški elektrike, vode, Marjeta Merlak PISMA BRALCEV ■ ŠAH Najboljši šahisli Emone V počastitev 29. Novembra smo organizirali turnir v šahu za posameznike za pokal poslovne stavbe Emone. Za turnir se je prijavilo 12 tekmovalcev, vendar se je turnirja udeležilo samo 9 tekmovalcev, kar Je izredno malo na število zaposlenih v poslovni stavbi. Igrali so vsak z vsakim in dosegli naslednje rezultate: 1. Ubiparipovič Slavko ERC 9 točk 2. Mihelčič Miha Emona Commerce 8 točk 3. Simonovič Mile Poslovna stavba 6.5 točk 4. Sever Miklavž Poslovna stavba 5.5 točk 5. Laurenčič Dušan DS SOZD 4 točke 6. Končina Janez Poslovna stavba 3.5 točk 7. Cernov Ivan Globtour 3,5 točk 8. Škafar Marjan Poslovna stavba 1 točka 9. Andrič Gvido Poslovna stavba 0 točk Vsi sodelujoči so izjavili, da si želijo še več podob; nih -turnirjev seveda z večjo udeležbo, zato šahist' na piano, začnite se pripravljati saj je šah zelo lep3 igra za zapeček v tem mrazu. Naslednji turnir bom0 priredili v počastitev 1. Maja - praznika dela. ^ Prijeten večer v Emonski kleli Prijetno sem bila presenečena, ko sem kot redna reše-valka nagradnih križank našega glasila prejela nagrado: »Večerjo za dve osebi v Emonski kleti«, restavraciji Maximarketa. Dolgo sva z možem odlašala, končno pa sva se odločila. Na večerjo gremo v petek 5. decembra. Telefonirala sem v Emonsko klet in se dogovorila ter rezervirala mizo za tri osebe, z nama je šel tudi sin. Našega jeklenega konjička smo pustili doma in šli peš. Mož je dejal, da krajši sprehod povečuje tek, pa še kakšen kozarček sodi k dobri večerji in človek kasneje ne se- de s slabo vestjo za volan. V Emonski kleti smo bili izredno prijazno sprejeti. Natakar nas je popeljal k mizi, ki je bila rezervirana za nas in prižgal sveče. Še predno so nam postregli z večerjo, je prišel k naši mizi vodja kleti in pozdrav združil s čestitko za izžrebano nagrado. Prijetno okolje, izredno pozorno osebje in odlična večerja -aperitiv, za predjed ajdov kruhek z zeliščnim maslom, telečji zrezki z gobicami, ki sva jo zalila z dobrim refo-škom, sin pa s sokom - so ustvarili nepozaben večer. Nisem si niti mislila, da ima Emona tako prijetne lokale. Večerjo sem plačala dilom o nagradi E-krtZ-0 Z3 doplačala sva le veče sina. Na poti domov sm° ir, rlo t*1. >p\\ namen, da počakam0 ^^gte* avtobus, ki pa ni in r,]^ od' " ste^ z3' aviuuus, ivi pd m 0^'\ pripeljati, zato se je 'vaef ločil. Poklical je Pz°več, taksista. Še en strošek kaj zato. prijeten večer J služil takšen zaključek- Hvala gre E-Inf°rrna Maximarketu, ki je PrlSP SK‘ nagrado, in osebju Em ^ gfr kleti, ki zasluži oceno lično. , | Cilka BeJ, market Savsko r-a Članstvo v SISEOT Letos smo uspeli, da so se gSe OZD, ki so v sestavu *OZD Emona včlanile v Samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s mjino. Prav tako smo uspeli, Ia so naši člani razporejeni 16 v dve enoti - in sicer VII. ®nota SISEOT - Agrokom-P‘eks in XI. enota - turizem hotelirstvo. V nadaljevanju dajemo Pogled članstva v VII. in XI. en.oti skupaj z imenom in PLirnkom delegata, ki je do %daj zastopal posamezno u2D na konferenci delegaci-katere sklicuje posamez- na enota. Ker moramo tudi v SOZD organizirati ustrezen sistem informiranja na področju ekonomskih odnosov s tujino, smo vsem TOZD in DO poslali priporočilo za spremembo delegatov. Sektor za vsklajevanje odnosov s tujino bo spremembo delegata javil ustrezni službi SISEOT. Gradivo za konference delegatov namreč pošilja SISEOT na naslov delegatov, ki so bili imenovani. A. Verbinc, dipl. oec. OZD '-lani VII. enote Matična Številka Priimek in ime delegata M£ \ V naši veliki trgovski hiši v Ljubljani PISMO IZ MAKSIMARKETA Razmišljanja v vrvežu 3. 4. 6. 5004675 5004691 SOZD Emona, Ljubljana SOZD Emona Delovna skupnost DO Emona Commerce DO Emona Commerce Delovna skupnost DO Emona Commerce TOZD Globus DO Emona Commerce - TOZD Agroplod, Ljutomer5158451 ■ DO Emona Commerce TOZD Obala q DO Emona Inženiring »■ DO Mesna Industrija DO Emona Ribarstvo Do Emona Jestvina 5004667 Mikuž Vlado Počivavšek Matija 5158435 Jeraj Milena 5158443 Dreflak Franc 12. 13. 14. 16. 17. 18. DO Emona Posavje TOZD Trgovina na malo DO Emona Posavje TOZD Trgovina na veliko DO Emona Posavje TOZD Gostinstvo DO Emona Ilirija Delovna skupnost DO Emona Ilirija TOZD Grosist DO Emona Ilirija TOZD Trgovina na malo DO Emona Ilirija i q TOZD Gostinstvo 2k DO Emona Merkur, Ptuj ' Do Emona Dolenjka 2> TOZD Engro-detajl ■ Do Emona Dolenjka 22 TOZD Detajl Črnomelj ■ DO Emona Merkur 22 Ljubljana ■ DO Emona Merkur 24 Delovna skupnost ' DO Emona Merkur 25. 26. 27. 5158460 5004845 5004772 5151716 5024706 Zavrl Vanda Gec Jože Kadunc Igor Knez Franc Počivavšek Matija Eller Bruno 5028949 Rihter Stanislav 5028906 Rihter Stanislav 5028981 Rihter Stanislav 5004900 Počivavšek Matija 5170214 Sabec Janko 5166071 Sabec Janko Sabec Janko Počivavšek Matija 30. 31. TOZD Maloprodaja DO Emona Merkur TOZD Trg. hiša Maxima' ket5004730 DO Emona Merkur TOZD Supermarket, Lj. 5004721 DO Emona Merkur TOZD Centromerkur 5090806 DO Emona Merkur _^OZD Supermarket Maribor5004756 DO Emona Merkur _rOZD Pekarna Center 5005248 DO Blagovni Center Delovna skupnost 516055 5025176 5025206 5025192 5081343 5081262 Groznik Pavel 5004748 Ruter Franc December. Dolg in hladen. Če je le mogoče se držimo doma na toplem. A kaj, ko pa je delo prvo in kot vse mesece nazaj pridno hodimo na delo. Še bolj kot po navadi. Seveda, saj to je naš mesec. Mesec povečanega prometa, mesec pričakovanj, želja in obračunov. Mi, ki delamo tu, ki dihamo z našo hišo, vemo, da je potrebno brez pripomb delati več kot ponavadi. Organiziramo si deset, dvanajsturni delavnik in ne jezimo se. Saj delamo zase. Način nagrajevanja nam omogoča, da brez nadur dobro zaslužimo, če smo pridni, seveda. Po tihem delamo obračun za letošnje leto. Plani bodo izpolnjeni. Vendar težje kot prejšnja leta. Toda bodo, s trudom in prizadevnostjo. Stabilizacija, ki je stopila tudi skozi naša vrata nam dela skrbi. Predvsem jo čutimo na kupni moči naših kupcev. Hišna stabilizacija nam ne dela problemov. Naša spremljevalka je že celih devet let, odkar živi naš TOZD. Zato nam letošnje tako aktualno stabilizacijsko leto ni prineslo nevem kakšnih rezultatov. Ni moglo! Rezerv v storilnosti oz. produktivno- 32 r!® Blagovni Center DO Blagovni Center 33 flP^D Prehrana DO Blagovni Center 34 ^ OZD Centromerkur Dfagovni Center 35. 5158478 5004683 5158486 Kramer Anton 5090849 Kavčič Janko 5158494 Cimprič Milan 36. 37. 38. 39. 40. TOZD Transport DO Agroemona Delovna skupnost DO Agroemona T^OZD Tov. močnih krmil 5004799 DO Agroemona JOZD Poljed. govedoreja 5004802 VjD Agroemona ^ oZD Prašičereja 5004829 nr! Kmetijska Kooperacija 5004705 ~0 Elektronski Center 5059054 Horvat Marija 5081378 Peterlin Franc Peterlin Franc Peterlin Franc Peterlin Franc 41 1 V ^lektronsk ' Sterna Banka 42. tovna skupnost Član; vt113 Poslovna stavba 43 Dnr enote 44 nrxV,mona Hoteli ' ^O Emona Hoteli 45 rvV£vna skupnost • "D Emona Hoteli 46 Bernardin ' Emona Hoteli 47 Riviera ' TrvJ^ona Hoteli 48. Hotel Slon Emona Hoteli 49 t^ZD Hotel Union ' Tni^ona Hoteli 50 pirTrm Slavija, Maribor ' Tv^?10113 Hoteli 51. n^ZD Evropa, Celje S Jjmona Hoteli 52. rJ?ZD Terme Čatež Tr,Bm°na Hoteli 53. pk-.ZD Igralnica Casino Emona Globtour 5091764 5183324 Sever Darinka Lampe Albina 5081335 Zagrajšek Ernest 5081327 5004837 Jakič Marjan 5004888 Možina Slavko 5004853 Kočar Slavka 5001153 Rižnar Ivanka 5004870 Žula Slavko 5004861 Macarol Marija 5004896 Deržič Vlado 5005230 5004713 Petrič Milena Zabukovec Rozi sti skoraj ni, zapravljanja v naši hiši nikoli ni bilo. Vsa ta leta smo živeli skromno in pošteno, ter s čim manjšimi stroški. In posledica? Rezultati stabilizacijskih prizadevanj so nepomembni. In vendar smo zadovoljni, zadovoljni z delom preteklih let. Rigoroznih ukrepov ni. Niso potrebni. Take misli se vpijajo v odmev tisočerih korakov naših kupcev, ki hitijo po etažah, sprašujejo in kupujejo. Mi pa se trudimo, poskušamo ustreči, razlagamo, iščemo, zavijamo se zahvaljujemo. Dan za dnem. Celi december, celo leto. Praznično vzdušje vpliva tudi na nas, dobre volje smo, uživamo, če so kupci zadovoljni, srečni, če se vračajo. In se vračajo. Kupujejo. Brez njih bi bili kot golo drevo, brez listja in sadežev. Oni nam dajejo utrip življenja in hotenja. Hoteti? Da, mi hočemo, želimo dihati čisto in globoko v naši delovni skupnosti. Zato so naša vrata odprta pa široko - decembra in vse leto. D. R. Prodajalka ib MM Počivavšek Matija Počivavšek Matija Eržen Dušan Škof Terezija Cuder Vojko Lasič Borut Lasič Borut Odlikovanje za Jožeta Avsca Na skupni proslavi v počastitev Dneva republike, ki sta jo organizirali sindikalni organizaciji Emona Inženiringa in Emona Elektronskega centra, smo izročili odlikovanje našemu dolgoletnemu sodelavcu Jožetu Avscu, ki je bil upokojen v preteklem letu. Predsedstvo SFRJ je podelilo Jožetu Avscu Red dela s srebrnim vencem. To visoko delovno odlikovanje mu je bilo podeljeno za 35-letno vestno in požrtvovalno delo, s posebnim poudarkom na zadnjih 13. le- tih, ko je delal v Emoni kot vodja tiskarne. Predvsem po njegovem prizadevanju je ta-korekoč iz nič nastal pomemben in ekonomsko samostojen obrat. Jože Avsec je sodeloval v NOB kot aktivni borec, po osvoboditvi pa je bil vseskozi aktiven družbenopolitični delavec. V zadnjem obdobju pred upokojitvijo je bil predsednik sindikalne organizacije Emona Elektronski center. ISKRENO ČESTITAMO! Miloš Pertovt Koliko zaslužimo Slovenci? Zavod SR Slovenije za statistiko je konec novembra objavil povprečne neto osebne dohodke za leto 1979 za 215 poklicev. Nekaj teh podatkov je najbrž tudi za delavce Emone zanimivih, npr.: prodajalec 6.197 din poslovodja 9.294 din pek 8.290 din kmetijski delavec * 5.848 din skladiščnik 7.421 din snažilka 4.695 din nekvalificiran delavec 5.369 din mesar 6.517 din živinorejec 6.625 din traktorist 7.041 din kuhar 6.677 din knjigovodja 7.882 din Največje povprečne osebne dohodke so imeli v preteklem letu ladjedelniški inženirji in sicer 24.421,00 din!, vendar takih del v Emoni žal ni. P. G. ■ ZGODILO SE JE NOVEMBRA IN DECEMBRA Spominski koledar 1947 leta 20. novembra je bila ustanovljena partijska organizacija Prehrane. Organizacija KP je štela 8 članov. 31. decembra je Prehrana zaposlovala 28 delavcev. 1950 leta Celotna realizacija Prehrane je znašala 31. decembra 608 milijonov (starih) dinarjev. 1952 leta 1. novembra je bila ustanovljena Pekarna Center. Koncem leta so bile ukinjene živilske nakaznice za garantirano preskrbo prebivalstva. 1953 leta Povprečna plača je znašala v mesecu decembru v Prehrani 9.340 din. Prehrana je koncem decembra zaposlovala že 136 delavcev, realizacija pa je znašala v letu 1953 že 2 milijardi 20 milijonov dinarjev. 1955 leta Decembra je bila otvoritev Tovarne močnih krmil 1956 leta 26. novembra se ie k Prehrani pripojilo podjetje »Konzum« (bivši Železničar). 1958 leta 8. novembra je podjetje Prehrana pristopilo v stanovanjsko zadrugo. To je bil prvi organizirani pristop k stanovanjski gradnji v podjetju. 1959 leta 27. novembra je bila odprta prva samopostrežna trgovina v Sloveniji na Titovi cesti 25 v Ljubljani. 1962 leta 28. decembra je bila otvoritev farme prašičev v Ihanu. 1963 leta 13. novembra je bil sprejet sklep o ustanovitvi internega glasila »P-Informator«. Prva številka je izšla 20 decembra. 2. decembra je bil sprejet sklep o priključitvi Mesne industrije Zalog k Agrokombinatu Ljubljana. Sprejet je bil tudi sklep o novem imenu podjetja, ki se glasi: »Agrokombinat Emona, Ljubljana«. 1970 leta 17. decembra se je podjetju Emona pripojil hotel Slavija v Mariboru. 19. decembra je bila otvoritev Supermarketa v Ma--riboru. 1971 leta 4. novembra je delavski svet podjetja Emona sprejel sklep o ustanovitvi poslovne enote »Maximar-ket« v Ljubljani. Otvoritev je bila 23. novembra. 1972 leta 14. decembra je delavski svet podjetja Emona sprejel stabilizacijski program za gospodarjenje v Emoni. 1973 leta 26. decembra - je bil prvič prikazan film o podjetju Emona. - je bil sprejet nov Statut podjetja. - je delavski svet Emone sprejel sklep, da se sprejme 10. april kot Dan Emone. 1974 leta 30. decembra je bila izvršena registracija temeljnih organizacij in delovne organizacije Emona. 1975 leta 29. decembra je bil v Pekarni Center referendum o priključitvi k podjetju Emona. 1976 leta 5. decembra je v Teheranu prejela Emona Zlatega Merkurja, priznanje za razvoj mednarodne trgovine in ekonomsko sodelovanje z deželami v razvoju. 1978 leta 25. decembra so se delavci čuprijskega Angropro-meta na referendumu odločili za pristop v SOZD Emona. 1979 leta 14. novembra je bila v postojnski Kremenci odprta moderna blagovnica. 16. novembra je bil odprt nov hotel Terme v Čatežu. 2. novembra je bila obnovljena Emonska klet v Ljubljani 14. decembra so bila v Portorožu na poslovodnem svetu sprejeta izhodišča za srednjeročni načrt 1981/85 in razvoj SOZD Emona. VEČJI POUDAREK KULTURI, STALNOST STABILIZACIJSKE USMERITVE, ENOTNEJŠA PRAZNOVANJA Sindikati in srednjeročni načrt Ljubljana, 19. november -Koordinacijski odbor sindikatov SOZD Emone, ki vključuje 9 konferenc in 63 osnovnih sindikalnih organizacij je na svoji novemberski seji posvetil vso pozornost pripravam za sprejetje temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981-1985, stabilizacijskim usmeritvam, večji vlogi kulture v OZD, ocenitvi športno-rekreacijski dejavnosti in oblikovanju stališč do različnih praznovanj. Odbor je ugotovil, da je osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana pripravljen. V prvi polovici meseca decembra bo Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD dal osnutek sporazuma v javno razpravo in odločanje. V obdobju razprave in odločanja o naši prihodnji usmeritvi gospodarjenja v Emoni bo moral sindikat za- zumljivost in majhno verjetnost uspešne realizacije posameznih opredelitev. Kljub pripombam na osnutek, ki smo jih poslali predlagateljem in upamo, da bodo vsaj nekatere upoštevane menimo, da bo Družbeni dogovor pomenil za delavce naše republike pomemben napredek za enotnejšo in pravičnejšo opredelitev pri oblikovanju mase za OD, enotne metodologije za ocenitev dela, minulega dela, nadomestil in drugih prejemkov v zvezi z delom. Na področju športno-re-kreativne dejavnosti je bilo v letošnjem letu storjenega .v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno več. Športnih srečanj delavcev Emone, ki jih je uspešno organiziral odbor za šport in rekreacijo se je letos udeležilo preko 2000 Emoncev, oziroma vsak peti TOZD si morajo prizadevati, da se taka stališča dosledno upoštevajo, še posebno ker je različnost, ki je bila v veljavi ob dedku Mrazu, Dnevu žena in ostalih praznova- njih, povzročala upravičeno negodovanje delavcev tistih TOZD, ki so se že dosedaj obnašale stabilizacijsko pri različnih praznovanjih. Pavel Groznik Za las ušli smrti Objavljamo faksimile članka objavljenega pred dnevi v osrednjem glasilu Paname v Srednji Ameriki, ko je pet Emoncev, ki so bili člani poslovne delegacije, po srečnem naključju, predvsem pa zaradi prisebnosti ušlo smrti v gorečem letalu. Če bi se to zgodilo nekaj sekund kasneje, ko bi bilo letalo že v zraku, bi jih smrt doletela v ognju, ali pa bi postali plen morskih psov, (vzletna pista je kratka in se letalo dviga nad oceanom) ki jih je v tamkajšnjem morju izredno veliko. gotovih vsem delavcem Emone možnost tvornega sodelovanja pri dokončnem oblikovanju planskih dokumentov. Stabilizacijske usmeritve, ki so bile sprejete v letošnji pomladi kažejo gospodarnejše obnašanje v vseh TOZD. Z rezultati pa vseeno še ne smemo biti zadovoljni. Prizadevati si moramo, da postanejo ustalitvene usmeritve naše trajne naloge. Pobudo IS SRS, republiških sindikatov in gospodarske zbornice, 'da se še letos sprejme Družbeni dogovor o delitvi dohodka in skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sindikati Emone v celoti podpirajo z željo, da bi bil dogovor čim boljši in konkreten. Odbor in posamezne osnovne organizacije so na osnutek dogovora imele vrsto konkretnih pripomb, predvsem na posplošenost posameznih določil, nera- ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža Avgusta Žiberta se najlepše zahvaljujem Klubu upokojencev Emone za izrečena sožalja in denarno pomoč. Vsem najlepša hvala! Žalujoča žena Jožefa Žibert ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem tozd Poljedelstvo - govedoreja za izrečena sožalja, za darovano cvetje in denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Koloman Temlin ZAHVALA Ob bleči izgubi moje ljube mame Marije Klemenc se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem delovni skupnosti Emona Merkur za darovano cvetje. Nuša Svetičič KOORDINACIJA ENOTNEGA NASTOPA NA NOTRANJEM TRGU Na trgu ena sama, ne več Emon Emonec. Po besedah prizadevnega predsednika športnega odbora Eržena Dušana imajo te številke še posebno vrednost, saj smo v letošnjem letu v SOZD za šport in rekreacijo potrošili manj sredstev kot leto prej. Naj navedemo nekaj številk posameznih udeležb: letne igre - 700 udeležencev, zimske igre 400, športne igre DO Emona Merkur 400, 200 na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, 160 na planinskih izletih, preko 200 na najrazličnejših sindikalnih in drugih športnih igrah. V bodoče bi kazalo več tovrstne pozornosti nameniti delavcem, ki opravljajo najtežja fizična dela, koristiti možnosti, ki so na voljo v Emoni, predvsem pa skušati doseči, da se športnih srečanj udeleži čim-več delavcev, podobno kot je bilo v DO Emoni Merkur, kjer je 400 nastopajočih bodrilo preko 1000 navijačev -sodelavcev. Kink Dušan, predsednik koordinacijskega odbora, sicer pa tudi član republiških sindikatov je seznanil člane odbora s stališči nedavne razprave republiških sindikatov o vlogi kulture v naši družbi in njeni povezanosti z združenim delom. Na tem področju se obnašamo še vse preveč kampanjsko, večkrat menimo, da smo z nakupom nekaj vstopnic za razne kulturne prireditve že poravnali svoj kulturni »dolg«. Poiskati moramo konkretnejše možnosti sodelovanja s kul-turno-umetniškimi izvajalci. Kultura pa ni samo to, kultura je tudi naš odnos do sodelavca, odnos do okolja v katerem delamo. Tudi tu smo še večkrat zelo nebogljeni. Ustavljene poti, da smo mi hodili na razne kulturne prireditve lahko obrnemo in povabimo razne umetnike, da pridejo k nam, med delavce. Možnosti za pričetek raznih amaterskih dejavnosti (slikanje, fotografiranje in podobno) je tudi v Emoni na pretek. Na prihodnji seji bo odbor imenoval posebno komisijo za- kulturno dejavnost, ki bo pripravila ustrezne predloge delovanja. Odbor je tudi podprl stališča Mestne konference SZDL in mestnih sindikatov, da naj se ob bližnjih praznikih po nepotrebnem ne troši družbenih sredstev. Sindikalne organizacije po LJUBLJANA, 24. decembra - Sestanek koordinatorjev enotnega nastopa sosda Emona na domačem trgu, ki se ga je udeležilo deset nosilcev posameznih blagovnih skupin s podpredsednikom poslovodnega odbora sozda za trgovino in poslovne povezave Vekoslavom Potočnikom na čelu, je med drugim dokončno opredelil skupne dobavitelje za leto 81 ter dosegel dogovor o načinu in obsegu sodelovanja s skupnimi dobavitelji za obdobje 81/85. Sprejet je bil sklep o enotnih »okvirnih kupoprodajnih pogodbah«, ki naj bi jih distribuiral sektor za usklajevanje odnosov notranje trgovine. Pri opredeljevanju skupnih dobaviteljev za leto 81 so poleg pomanjkanja podatkov in nekaterih problemov, ugotavljali, da bo skupnih dolgoročnih dobaviteljev po posameznih blagovnih skupinah okoli 60, ponekod morda do 80. Nosilci vseh treh nosilnih blagovnih skupin morajo še v decembru sektorju za usklajevanje notranje trgovine SOZD Emona posredovati dokon- čen pregled dobaviteljev, in to za nekatere blagovne skupine količinsko in finančno, za druge samo finančno. Dogovorjeni so bili tudi kriteriji za zbiranje teh podatkov na prehrambenem področju, na tehnično tekstilnem in na področju, na katerem nastopajo samo maloprodajne delovne organizacije. Nadalje so se dogovorili o postopku sklepanja poslovnih odnosov s skupnimi dobavitelji za obdobje 81/85. Pogodbe bodo sklepali januarja in februarja 81. Dogovor o načinu in obsegu sodelovanja s skupnimi dobavitelji za obdobje 81/85 govori o samoupravnem sporazumu 6 sodelovanju s skupnimi dobavitelji za 81/85, pri čemer je Vekoslav Potočnik ponovno opozoril na resnost pristopa k skupnemu nastopu na tržišču z ozirom na sprejeti zakon o prenehanju grosističnih organizacij ob koncu 1982. leta, če le-te ne bodo imele za nad 50 odstotkov celotnega prometa podpisanih dolgoročnih sporazumov s proizvodnimi ozdi. E. I. Koordinatorji blagovnih skupin NA PREHRAMBENEM PODROČJU Predsednik - Zule Peter -DO Emona Blagovni center • mlevski izd., ribe, mesne konz., med, poživila, čaji, gotova jedila, masti, esence, instant napitki, Simonič Jelka - BC TOZD Prehrana Gašperlin Miran - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina Koper Blažič Janez - Dolenjka N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bistrica Rižnar Ivanka - E Hoteli • konditorski proizvodi, sladkor: Kac Mara - BC TOZD Prehrana Gašperlin Miran - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina Koper Blažič Janez - Dolenjka, N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bistrica Rižnar Ivanka - E Hoteli • Olja, maščobe rastlinske, začimbe, praškasti pro-izv., juhe, otroška hrana, in-stanti: Verstovšek Breda - BC TOZD Prehrana Gašperlin Miran - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Blažič Janez - Dolenjka, N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bist. Rižnar Ivanka - E Hoteli sadno-zelenjavne konzerve, specialitete Zorčič Jožica - BC TOZD Prehrana Gašperlin Miran - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Blažič Janez - Dolenjka, N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bistrica Rižnar Ivanka - E Hoteli pijače, BAP, alkohol, kis Rupnik Vinko - BC TOZD Prehrana Savič Milena - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Blažič Janez - Dolenjka, N. mesto Babič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bist. Rižnar Ivanka - E Hoteli sadje, agrumi Lukman Janko - BC TOZD Prehrana Savič Milena - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Blažič Janez - Kolenjka, N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, II. Bistrica Rižnar Ivanka - E Hoteli siri, delikatese, zmrznjena hrana Lukman Janko - BC TOZD Prehrana Guček Janez - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Blažič Janez - Dolenjka, N. mesto Bibič Anton - Posavje, Brežice Spetič Danilo - Ilirija, 11. Bistrica Rižnar Ivanka - E Hoteli NA TEHNIČNO- TEKSTILNEM PODROČJU Predsednik - Potokar Marko - DO E Blagovni center • kemična, drogerij ska in papirna galanterija Rudolf Marija - BC TOZD Centromerkur Lednik Olga - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Gričar Ivan - Dolenjka, N. mesto Omerzu Henrik - Posavje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija, II. Bistrica Damič Franc - Merkur, Ptuj • steklo, porcelan in plastika Špitaler Milena - 'BC TOZD Centrom. Vilfan Fani - Fani - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Gričar Ivan - Dolenjka, N. mesto Omerzu Henrik - Posavje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija, II. Bistrica Damič Franc - Merkur ~ Ptuj Rižnar Ivanka - E Hoteli • splošna galanterija, metalno blago, posoda in kuh. potrebščine Turšič Andrej - BC TOZD Centrom. Vilfan Fani - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Gričar Ivan o Dolenjka, N. mesto Omerzu Henrik o Posavje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija, II Bistrica Damič Franc o Merkur Ptuj • igrače, šport in ure Boško Ladislav - BC TOZD Centromerkur Svetičič Ana - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Gričar Ivan - Dolenjka, N. mesto Omerzu Henrik - Posavje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija, II. Bistrica Damič Franc - Merkur, Ptuj • bela tehnika, akustika, muzikali j e in termika Kavčič Janko - BC TOZD Centromerkur Semolič Aleš - E Merkur Sosič Ivan - Jestvina, Koper Gričar Ivan - Dolenjka, N. mesto Kostevc Ivan - Posavje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija, II. Bistrica Arnold Pavlinič - Merkur, Ptuj • tekstilno blago (perilo, nogavice, trikotaža) _ BC Jovanovič Marija TOZD Centromerkur Rajakovič Zdenka -Merkur . Sosič Ivan - Jestvin' Gričar Ivan - Dolenji* N. mesto p Kostevc, Omerzu - * savje, Brežice Peterlin Peter - Ilirija,1 Bistrica Jerenko Slavko - Me*" kur, Ptuj Rižnar Ivanka . E Hotel* . E Hotel* PODROČJE, NA KATEREM NASTOPAJO SAMO MALOPRODAJNE DO: • konfekcija „ - predsednik Sax Mil® - DO E Merkur Bevc Srečko - E Merk* Gričar Ivan - Dolenjk3’ N. mesto Čater Karel - PosaVJ > Brežice T, Prelec Marija - Ilirija,* Bistrica Jerenko Slavko - Me kur, Ptuj Rižnar Ivanka • obutev - predsednik Sax Mil*’ - DO E Merkur Beline Ivan - E Merkur Čater Karel - PosaVJ ■ Brežice , r, Jerenko Slavko - Me kur, Ptuj • pohištvo . ji - predsednik Pavli*1 Arnold - Merkur Ptuj Četer Karel - PosaVJ Brežice it Spetič Vinko - Ilirija, Bistrica ... Pavlinič Arnold - M kur F*tuj • zlatnina in bižuterija .u - predsednik Sveti Ana - E Merkur -e Kolešnik Ciril - PosaVJ -Brežice Žele Gabrijela - IliriJ3, Bistrica ,r, Damič Franc - Merk11 Ptuj • tapete in talne obloge - - predsednik Sax M** - DO E Merkur Vilfan Fani - E Merku* Kolešnik Ciril o PosaVl Brežice «j. Cetin Darij - Ilirija, H p strica i • avtodeli, kolesa in rnotoh - predsednik - čr> ^ Ivan - Dolenjka, Aceto Andrej - E Merk^ Gričar Ivan - Dole**) N. mesto oVje, Kolešnik Ciril - PosavJ Brežice fl. Mizgur Janez - Ilir*Ja’ Bistrica -/er- Pavlinič Arnold - 1 kur, Ptuj . -je- • meso, mesni izdelku -m ko, mlečiiiizdelki ih J Lji - predsednik Pog13 Stane - DO E Merkur Sosič Ivan - Jestv Bi°bilr Anton - P°saV^’ Brežice ... Ji Brejc Milan o Ilir*Ja’ Bistrica trote** Rižnar Ivanka - E H • kmetijski stroji • gradbeni material - predsednik Ivan - Posavje, Brez*** . Šanabor Srečko - H II. Bistrica Eden ob obratov Alkaloida v Skopju 1 PREDSTAVLJAMO VAM ALKALOID IZ SKOPJA Zelišča, čaji in kozmetika "Hrana naj bo zdravilo, a Javilo - hrana,« je dejal '‘ki filozof in zdravnik sta-Grčije Hipokrat, oče znan-, vene medicine, pred več tremi stoletji pred našim ‘etjern in v svojih številnih edicinskih delih opisal 236 pravilnih zelišč, ki jih je Porabljal pri zdravljenju 2riih bolezni. stvu. Pričeli so sodelovati s firrno Theraplix v Parizu zatem z njujroško firmo Pfizer, Shering AG iz Berlina, Spe-cio iz Milana, švicarsko firmo Solco iz Bazla, Vioryl iz Aten in drugimi. Sodelovanje z inozemskimi firmami je temeljilo najprej na odkupu licenc, ki je kasneje prešlo na proizvod- PLANINSKI /7\ n Herba Origani Neto SOg vile bomo se zmotili, če po-m?1'°; da je človek poznal tis Svilna zelišča že pred več Zrtr Zapisi o uporabi : avilnih zelišč so znani že k, .ta 3.700 pr. n. š. ko je SvaJski cesar Shing-Nong v , °]i knjigi opisal okrog 200 l^atih zelišč. Okoli leta Eo-j pr- n- 'š. je v starem 5‘Ptu nastala znana zbirka n aPlrus Ebers« v kateri je s^dstavijenih 700 rastlin- ‘Knjiefa-ViVIndi,jci pa s.° v s«. ‘Jigi življenjske modro- Z zajeli že nad 1.000 zelišč. k a kemično farmacevtsko KAT^^bo industrijo AL- bOID v Skopju lahko re- ske„°’ da je plod makedon- ekoW?odnebia' ki ie v agro' n0 °skem smislu edinstve-(jn , . ugoslaviji. Prav to po-Ma,bJe je omogočilo, da je* Li^donija že poldrugo sto-gai- domovina maka na či-UsLmlečku ie bil pred 43. leti Prvt,1\°Vljen ALKALOID, Pred ,arna fia Balkanu za Podatki Sur°vega °P.ija' . dru UdtKi o tovarni izpred fonJ; s.vetovne vojne so zelo ie bunjkliivi' Znano je le, da sti ia tovarna v zasebni la-Wpb Je zaP°slovala 15 de-v0ri_y ln da je znašala proiz- eevstld .?kr°g 350 kg farma-7 ‘"'kih surovin letno. loiris ?r,av‘ r°jstni dan Alka-I94T ahko štejemo 22. junij SL] Z ,a> ko je Alkaloid počel bružbena last in se je pri-Leta in«v razvoj in vzpon, vilo 7^' se ie povečalo Ste- nj o in dodelavo snovi namenjenih za izdelavo farmacevtskih specialitet. Asorti-man izdelkov so povečali in obogatili za skoraj vsa področja medicine, mnogi od njih predstavljajo vrhunske dosežke sodobne farmakote-rapije. Vizija o moderni farma- zaposlenih na 38 delav-Ki so izdelali za več kot ,nihjonov din farmacevt- ki .. Sk‘h surovin. Zv0m edn° pomembno za raso ,}Je u leto 1957- Odprli OShn,.- 0,rat v katerem so na osnov- 1 1 v Katerem so na Pričpi-1 a‘kaloidnih surovin hied ‘^delovati zdravila kodafJlmi ~~ kodein, kafetin, Sa ®n’ n°skapin in druge. Pos]itQ razvoj je zahteval za-s° * s^ro.kovnjakov kot ‘Piki i„a?exdirtehnologi, ke-ki. L‘n tarmacevtski tehni- že ^ '93 80 zaposlovali v‘sokn i ucev’ od tega 33 z dhost VZobra2bo- letno vre-Večali proizv°dnje pa so po-d‘narjeva preko 2 milijardi dobnl fkorak v razvoju so-sti je n ariyiacevtske znano-hje in prekovalo povezova-d?Wam s ovn° tehnično sodimi fa2e z znanimi svetov-‘hienj^^acevtskimi in ke-trrmami v inozem- cijo .so se opredelili delavci treh delovnih organizacij v Skopju - Alkaloid, farma-cevtskokemična industrija, , LAPOMA, tovarna kemikalij in fotomateriala in »Cvetan Dimov«, tovarna mila in kozmetike. Sestavljeno organizacijo združenega dela je sestavljalo šest temeljnih organizacij: Alkaloidi, Gotovi le-kovi, Lekovito Bilje, Kemikalije, Dazo .i fotomaterijal, Kozmetika i 'sapuni ter delovna skupnost skupnih služb. Nobembra 1975 se je Alkaloidu pripojila tudi tekstilna industrija iz Berova kot sedma delovna organizacija z imenom »Zavojni materija-li«, kmalu zatem pa je bila ustanovljena še osma delovna organizacija »Almis« za proizvodnjo stabilizatorjev za plastične mase. Za sekoja bolka ima bilka Pestra paleta zdravilnih čajev skopskega Alkaloida kozmetiki in prehrani. V obratu Alkaloida dela 80 delavcev na predelavi in sušenju raznih zdravilnih in aromatičnih zelišč, vrtnin in sadja. Od tu gre pot njihovih izdelkov v trgovine, lekarne, drogerije in centre za širjenje zdravstvene kulture po'vsej Jugoslaviji, dobro pa so poznani njihovi izdelki tudi. na tujem. »Za vsako bolezen je zdravilna zel«, - je star makedonski rek. V Makedoniji ima ze-liščarstvo dolgoletno tradicijo. Razvoj gojitve zelišč je od prvih »zeliščarjev« pospešil svoj korak, ko mu je ob stran y čajih 16 nekaj V6Č stopila tudi znanost. Govori-mo lahko o popolnoma novem poglavju gojitve in zbiranja zelišč, tako za zdravilna zališča - čaje in čajne mešanice kot o uporabi zelišč v Ostanimo zdravi - nazaj k naravi, so besede s katerimi se vse pogosteje srečujemo. Tako pri nas kot v mestu. Zeliščarstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo. Proda- jalne z zelišči - zeliščne lekarne rastejo kot gobe po dežju. Pri nas, pa tudi v Franciji, ZR Nemčiji in Italiji. Prav v slednji že imajo skoraj v vsakem večjem kraju zeliščno lekarno - »Erbo-risterio«. Čaji so, o tem skoraj ne dvomimo, zrcalo tegob današnjega življenja in ljudi. Posegamo po vseh vrstah čajev, za pomiritev, za odvajanje, za hujšanje, za srce, želodec, proti kašlju, hemeroi-dom, raznim vnetjem in še pa še bi lahko naštevali. Vsak išče in kupi tisto kar potrebuje, za kar meni, da mu bo odpravilo ali olajšalo težave. Zeliščna lekarna v Emoninem Maximarketu Že nekaj let je v največji trgovski hiši Emone v Ljubljanskem Maximarketu zeliščna lekarna v kateri je na voljo kupcem več kot 100 vrst različnih čajev, med njimi bogata paleta izdelkov skopskega Alkaloida, od klasičnih čajev - kamilic, lipe, mete, šipka, do specialnih čajev in čajnih mešanic za zdravljenje določenih bolezni. Kupcem so na voljo tudi kapsule preparata ZEN -ŠEN, kitajske korenike gin-senga, za krepitev organizma, Pantogar kapsule za krepitev lasišča in proti izpadanju las in zadnja novost na tržišču CERDAL, zeliščna mešanica, ki jo pripravljamo in pijemo kakor kavo. Cerdal mešanica je bogata z aminokislinami na osnovi legumi- noze, žitaric in cvetnega peloda. Posebno uspešna je pri uravnavanju prebave. »V zadnjem času največ posegajo po čajih proti kašlju in čajih za hujšanje!« je povedala Valerija Golobič, vodja zeliščne lekarne. Od prodajnega pulta skoraj ne more. Kupci se vrste in jih ne zmanjka. Valerija si je v letih dela v zeliščni lekarni nabrala veliko izkušenj in znanja. Pravi strokovnjak je že na tem področju. Prisluhne kupcu, svetuje in poja-snuje. Pravzaprav je že pravi fitoterapevt. Najbolj je zadovoljna če pride kupec ponovno v lekarno in pove, da mu je bolje, da se počuti skoraj zdravega. V čajih je res nekaj več. Zvone Gjurin Za vsakega nekaj Čaji makedonskega podnebja: užitek osvežitev odpornost organizma • MIRTILIN - MIK proti sladkorni bolezni • NEUTRAL-MIK proti preveliki želodčni kislini • BAMBI - MIK proti močenju posteljice • HELIMENTA - MIK proti vnetju žolčnih poti • SENA-MIK proti vnetju debelega črevesa in zaprtju • AMARA-MIK čaj za boljši tek • GAVEZOV-MIK proti črevesnim vnetjem • HIPERIK-MIK proti vnetju želodčne sluznice • GARGARA-MIK proti vnetju grla • TONIK-MIK proti slabokrvnosti e REDUKTAL-MIK proti driski • MEMORIA - MIK proti arteriosklerozi • STOMAHIKA - MIK proti želodčnim krčem e GRAMIL-MIK proti zlati žili • SLIM-MIK čaj za hujšanje e REUKOM-MIK proti reumatizmu in išijasu cevtski industriji se je pričela uresničevati leta 1972, ko je bila zgrajena sodobna tovarna gotovih zdravil, ki s 7.000 kv. metri površin, klimatskimi napravami predstavlja tehnično - tehnološko zaključeno celoto. Modernizacija tehnološkega procesa v proizvodnji zelišč je pripeljala do povečanja asortimana in kvalitete čajev, zdravilnih in prehrambenih zelišč. Leta 1972, so v Alkaloidu pričeli še z dvemi novimi dejavnostmi - proizvodnjo veterinarskih in kozmetičnih preparatov. Koncem tega leta so zaposlovali že 775 delavcev in ustvarili skupen prihodek v višini 223 milijonov dinarjev. Skoraj dokončno obliko je dobil Alkaloid leta 1973, ko je med prvimi v republiki Makedoniji pristopil k združevanju dela in sredstev, skladno z dolžnostmi, ki nam jih nalaga Ustava in natančneje opredeljuje zakon o združenem delu. Za integra- Novoletna nagradna križanka 4£. i a * • - n- »y*n| M/ ŽVEPLO TURŠKI OVJCIR (ZCoP) peRZlJi S K) VMDAk IVAN PAVLOV ENAKA SofZAS N/KA E/S/K 7^/Af S 4^4 5*oo KANADA (oQjq) © ALBERT eu/sje/a BOGo LESNO> V/C E/NCf varje- nje oZftoH* S K/ QV.fi KAJNoV BRAT HETER DRŽAVA V ATTUKl gobov v ITALIJI moS.po • TOMEC KRA- SOTA /fssro Y ZJTRZN. sneg Vi/S/K GRŠKA ČRKA IB/DEM cu/ r. MESEC CANKAR IVAN NOV* MEŠKA VRSTA PRE- VEZA T>T> AVTA VELČER ŠČEPEC tona osebni ZAIHEK pojem K/rr/L. terek RIMSKA 4 Eoo JOSIP BROZ 3 vleka IZoToP TOP.UA TRAV N. rastl. ZLATO n/Čla NlKo Pivnaj &ANUA oSVEf. PIJAČA LITER KRMAR, PILOT ORANJE LITIJ ENAKA SAMOOL VRSTA SATU A ŽENSKO /ME TEKST. % K VOKI N A pela m ENEGA turnus SEKAJ. AH. Moš. /HEr SKB S Za ZENSKO /ME PRO = TELE* QRSKI JUNAK ŽIVILA GRŠKI JUNAK GORA V SKICI ŠVeD’ S KA PRE - SNOVA PRED" u?q TOR&iCA ZA rt>aL PRIBOR Rm.2>oQ LJt/BEZ. SUHA STRUGA ANTE NOVAK planota V BoLQ. V O V Eno m PUCU- ISALD RIM. fO NIKELJ TOK Letuj iz Gorah MESTO V ŠVICI GRŠKA ČRKA OTTO TAMU JUG S KA*- = N JAK (3. ČRKA DEVKorA povest SILOVIT TRK MEDMET ANG. PISATELJ KALIJ TRST BIKO- BOREC SlBfR.8 SKA VJEVA Q LA/KO tissro C! LA HA KAVŠKA VEZNIK VATRd- SLAK OBLAK. ZNAČAJ KAZALNI ZAIMEK VRSTA KITA HUNSKI pogla- var. HOŠKO 1 ME STARO * SLOK PJJACA VJEKA PRIMI -TiVEN PLUG NIHAL. KOZA RiNA TELES-PRE/LE. ČEBELI. samec VZHOD Popo« "RA RISANJE C RT $RAB. ŽREBEC PRŠICI BoG SoSS QZŠKI BASRO. PISEC, ■ 400 rt - TELUR HOŠKO IME TORINO ALUHIN. SILA trivla- cnosti IQRA NA ^ SREČO VULKAN- OTOK DtŽAtZA HA.4*49 Polotok* J ZUPAN- ČIČ ITAL. PEN. ENOTA Nagrade za novoletno križanko Za novoletno nagrado križanko smo tokrat pnPL vili lepa in praktična dar . v skupni vrednosti nad •>*' soč dinarjev. Tisti, ki 0® križanko pravilno rešil* jim bo naklonjen tudi bodo prejeli lepa daril® sicer od tranzistorja, Pr tičnih predmetov za dou* gospodinjstvo do kave,c kolade in dobre salame- . Vredno se je potrudi Rešitev nagradne novo* , ne križanke pošljite v kuverti z oznako: »NO* __ LETNA« na naš naslov Uredništvo E-Informato‘J 61000 Ljubljana, Šmarn' ska 130 najkasneje do 10-nuarja 1981. ^ Ponovno opozarjamo, vsak delavec Emone, UP kojenec član Kluba Up«*^ jencev Emone, učenec v štipendist lahko P°*Oe jj. svojem imenu le eno r tev. Če jih bo poslal več, " ( do ostale rešitve rom®1 urednikov koš. Pravilna rešitev nagradne križanke »Dan republike« Vodoravno: D, A. J- vist, Banat, Neron, Alb®^L, rat, okno, Si, Cr, eta, J r. otep, PS.OI Sn, A, U, M3*,, ska, kan, Bramani, in, rt. kai pon, mina, Iberi, šote vn_ kar, Latinec, LS, Erika, ta, Ot, Nairobi, a, Ob, Adela, etat, Ac, O, elan.v -osi- Nagrade za E-križanko »Dan republike« pri’ Tokrat je v uredništvo Pr spelo 354 rešitev nagrad križanke. Izžrebani so b» prejmejo: t„i 1. nagrado - vredno bon za 400 din: Antonija * žak, upokojenka Emon Šentvida, Štrukljeva H, ,nj 2. nagrado - vredno bon za 300 din: Mimica grinc, DO Emona P°s 68250 Brežice; .p)i 3. nagrado - vredno bon za 200 din: Draga „r Emona - Pekarna Ce< 61000 Ljubljana, Rožna dol‘ na c. XVII št. 22; upi 4. nagrado - vredn bon za 150 din: Anica kulj, Emona market Sa naselje, Ljubljana; -trii' 5. nagrado - vredno® & bon za 100 din: Stanka ner, Emona market v n niku, Hrastnik 61430; t() 6. nagrado - vredno bon za 50 din: Tončka man, Supermarket LJ na, Kersnikova 2-čestitani0! inf or m a to J glasilo delavcev sozd emona Izhaja enkrat i^naja ciimai ------ redni* Glavni in odgovorni ur ^ Miran Blaha. Uradni«* bor: Dušan Bračun, |e Cigale, Franc Dolinar- . Groznik, Jure Križnar, ka Rižnar, Jože Snoj, M |fl Težak, Tatjana slab.jitvo: Irena Rome. dredn**, 61000 Ljubljana, Šmart M, c.130, tel. 41-944. ČGP »Delo«, Ljubljana n klada: 11.200 izvodov. P?0d ščeno temeljnega davka prometa proizvodov.