Skoh v negotofosf Tako je nedavno imenoval vojno vodeči nemški general Reichenau. Povzročitelj in početnik napadalne vojne si sicer domišlju je ter pričakuje, da bo njegovo vojno pod vzetje gotovo doseglo zmago in s tem zaželjeni uspeh. Ob drugačnem pričakovanju menda ne bi vojne začel. Pa se je temeljito zaračunal in zmotil že mnogoteri osvajalni napadalec. Tako sta leta 1914 začeli vojno, ki je sprožila svetovno vojno, nekdanja avstro-ogrska monarhija in Nemeija. Vodil ju je maščevalni namen, za katerim je tičala kot poglavitni nagib osvajalna težnja. Za gotovo sta pričakovali zmago. Nekdanjd nemški cesar Viljem jo je tudi kot gotovo napovedoval z znairim izrekom, ki bi naj bil nekaka prerokba: »Preden pade listje z dreves, se vračamo kot zmagovalci.« Štirikrat je listje padlo z dreves — in Viljem se je vrnil kot premaganec in ubežnik iz lastne države. Pred letom dni je začela Japonska svoj osvajalni vojni pohod po Kitajski. V svesti si je bila popolne zmage, ki bo doboje vana če ne v nekaj tednih, pa v nekaj mŁ secih. Pretekli so tedni, pretekli so mesec. preteklo je leto — a dokončne zmage ni. Nasprotno. Oim več tednov in mesecev se je nanizaJo in se niza v železno verigo vojne, tem negotovejša postaja japonska zmaga. Ojačena — prav za prav vzbujena — narodna zavest kitajskega ljudetva, ki je pripravljeno žrtvovati sebe in vse za neodvisnost domovine, predstavlja silo, ki je ne bo mogla dokončno zlomiti nobena osvajalnost, naj bo še tako organizirana ter tehnično najpopolneje opremljena. Pred očmi japonskih osvajalcev se pojavlja ob mandžursko-ruski meji še druga pošast, ki ogroža in zmanjšuje njihovo upanje v gotovo zmago: postava do zob oboroženega ruskega medveda. Za zdaj se je ta medved vdal v premirje. Ali pa bo to premirje tudi talno? Težave japonskih osvajalcev se ^nnožijo in z njimi se rahlja prejšnja trdna zavest gotovosti. Nazorno poučen in učinkovito svarilen primer za vsa diktatorska vladstva z osvajalniuri težnjami. naj se nahajajo v tem ali drugem delu sveta.