2
Politični pregled.
Ulični napisi v Ljubljani zopet razburjajo javno mnenje. Neki mestni odbornik je sprožil misel, da bi se zopet sklenilo napraviti jedino slovenske napise. Ta predlog pa sedaj ne more imeti nobenih praktičnih posledic Tak sklep bi vlada ustavila, ali ga razveljavil deželni odbor, če bi narodna deželna odbornika glasovala z Nemci, bi se zagnal hrup, da sta izdala slovenstvo, to se je tudi nameravalo doseči s tem predlogom, če bi pa glasovala proti Nemcem, bi pa odborniki iz katoliške stranke potegnili z Nemci in zopet bi bila večina za dvojezične napise. Posledica temu bi bila, da bi se obnovilo dobro razmerje mej Nemci in katoliško stranko, ki je vladala, dokler je bil deželni odbornik dr. Papež Poprej je treba trajne sprave mej obema slovenskima strankama, predno se bode moglo misliti na upeljavo samoslovenskih napisov v Ljubljani. Zato tudi ne zadošča začasen kompromis, temveč je treba trajne sprave, da se ne bode bati, da bi jedna stranka pala drugi za hrbet pri prvi priložnosti.
Štajerski deželni zbor in Slovenci. — „Tagespostu se je posebno zjezila nad Slovenci, ker zahtevajo jednega deželnega odbornika izmej 3 deželnih odbornikov, ki jih voli ves deželni zbor. Sploh pravi ta list, da deželnozborska veČina ne misli odjenjavati Slovencem v narodnem oziru. Njena naloga ni pospeševati slovenski narodni „sport". Ker ni dvombe, da „Tagespost" piše tako, kakor misli večina deželnega zbora, je pač jasno, da štajerski Slovenci ne bodo v deželnem zboru ničesa dosegli. Kdo ve, Če se ne bodo še kesali, da so se odločili za vstop v deželni zbor.
Praški župan. — Staročeh dr. Srb je voljen za praškega župana z neznatno večino. Voliti se je moralo večkrat, ker nobena stranka nima nadpolovične večine vseh mestnih odbornikov. Izvoljen je bil še le po tretji volitvi, ko zadostuje večina navzočih. Kandidat mladočeške stranke je bil podžupan dr. Podlipnv, kateri je odložil takoj po županovi volitvi pol-županstvo.   Mladočehi so bili priredili proti novemu županu ve-
liko demonstracijo. Zaradi tega se je morala seja pretrgati. Novi župan si je izgovoril osem dnij pomisleka za odločitev, če prevzame županstvo. Če ne prevzame, pride pri novi volitvi zopet do burnih prizorov.
Direktne volitve. — češkemu deželnemu zboru je predložil deželni odbor predlogo o upeljavi neposredne volilne pravice. V kranjskem deželnem zboru sta pa stavila podoben predlog dr. Majaron in dr. Žitnik. Vlada pa ni vneta za neposredne volitve. Kranjski deželni zbor jih niti skleniti ni mogel, kajti vlada je poprej odložila zborovanje. Predno se zopet snide deželni zbor, bodo priprave za državnozborske volitve že tako daleč v teku, da se bodo morale volitve vršiti po dosedanjem volilnem redu Najbrž bode ravno tako tudi na Češkem. Državni zbor bi pač lahko vlado prisilil, da deželne zbore poprej vpraša glede direktne volitve za mnenje, ko bi drugače ne hotel državnega proračuna dovoliti, a zato pa nima poguma.
Italija. — V Neapolju pričakujejo dohod majorja Ne-razzini-ja z 215 osvobojenimi ujetniki iz Eretrije za prve dni meseca januvarija. Major Nerazzini se na to poda v Rim, da kralju in vladi poroča o izidu mirovnih pogajanj z kraljem Menelikom. Se le na to se bo najbrže objavila mirovna pogodba. Na podlagi obvestil majorja Nerazzini-ja in glavnega guvernerja Baldissera bo vlada konečno sklepala o tem, kako politiko naj zavzame v Eritreji.
Bolgarija. — Minoli teden se je pričela v Sredcu sod-nijska obravnava proti morilcem Stambulova. Obravnava trajala bo dolgo, ker pozvanih je 130 prič in spravila bo brez-dvomno na dan jako zanimive reči iz za časa vladanja Stambulova. Uradno se zatrjuje, da sestoji sodišče iz najzaneslji-vejih in nepristranskih mož, vendar se sodi, da obdolžencem, če se jim dokaže krivstvo, ni pričakovati stroge obsodbe. — Ministerski predsednik Stojlov je v narodnem sobranju opravičeval vlado, da je postopala pri ravno završenih volitvah prav korektno. Znano pa je, kako nasilno je vplivala vlada na vo-liice. Predrznež se pač more imenovati potem oni, ki še opravičuje vladno postopanje. Naj bo Stojlov le prepričan, da tudi njemu in njegovi gardi potečejo dnovi nasilstva.
Anglija in Irska. — Znano je, kako je Irska napram Angliji prikrajšana v svojih samoupravnih pravicah. Anglija ne privošči pristojne svobode Ircem. Veliko so se že Irci za to trudili. Toda zaman. Sedaj se je prišlo na sled še drugi krivici, ki se godi Irski od strani Anglije. Pred kratkim je preiskovala neka Ircem prijazna komisija razne doneske, ki jih mora plačevati Irska k angleškim državnim dohodkom. Tu se je pokazalo, da plačujejo Irci ednajsti del vseh skupnih dohodkov, dočim bi jih po svoji davčni moči morali plačevati le dvajseti del. Na Irskem je jelo vsled tega močno vreti. Prebivalstvo zahteva od vlade odpomoči. Vlada bo seveda hotela vse gibanje udušiti, toda nevolja mej irskim narodom je tako splošno že postala, da se bo angleška vlada prej ali slej morala udati upravičenim zahtevam Ircev. Celo dosedanji vladni privrženci so začeli spoznavati, da se Irski godi krivica in to pomeni veliko
Zjedinjene države in Kuba. — Dasi se postavoda-jalni zastopi amerikanski veliko prizadevajo, da bi se Kubanci priznali za vojujočo oblast, vendar ni misliti, da bi se to zgodilo, dokler je še predsednik Cleveland. Koncem svojega predsedstva noče zamotati države v vojsko. Novi predsednik utegne nasprotno ukreniti. Vendar imajo pa Zjedinjene države vse jedno neki strah pred Španijo. Ko bi to napale, bati se jim je, da ne bi ostale evropske države, ki imajo posestva v Ameriki, posegle vmes, česar se pa Zjedinjene države izogibljejo. Mej vsem tem časom se Španija morebiti vendar le spametuje in da Kubi samoupravo, s katero edino se bo dosegel mir. Z grdo Spanci ne uduše# več Kubancev.