44. šlev. V Kranju. 31. oktdbra -1903 IV. leto. 60R6JO6C Polificcn in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. l& ce\0 \ei0 umo8«! za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Domoljubno politično premišljevanje. VIII. Ker se že bavimo s šo'skim vprašanjem v slovanskem smislu, pornudimo se še nekoliko pri tem predmetu z obrazložitvijo svojega mnenja, ki nam že dolgo teži slovansko srce. Dasi je Avstrija po večini slovanska, vendar so vladoželjni Nemci tako ustrojili avstrijske šole, da se morajo učenci srednjih šol tudi v slovanskih krajih učiti nemščine. Ako Nemci tako skrbe za svojo manjšino, ne smeli bi prezirati slovanske večine in ako bi hoteli biti pravični, uvedli bi na vseh srednjih šolah v Avstriji kak slovanski jezik za obvezni u<*ni predmet. To bi ne bilo v korist in ugled le avstrijskim Slovanom, temveč tudi Nemcem samim, ker bi bil potem vsak nemški izobraženec razun materinega jezika vešč tudi še enega slovanskega narečja. Kdor pa zna en slovanski jezik, tisti se na to lahko brez posebnih težav nauči tudi drugih slovanskih jezikov, ker so si vsi sorodni in močno podobni drug drugemu. Ugled in dober glas slovanstva sta se v zadnjih časih tako povzdignila, da mora že zaradi njegove večine kakor tudi zaradi njegovega sijajnega kulturnega napredka ves svet računati ž njim. To so izprevideli tudi v Nemčiji, torej v popolnoma nemški državi, in v nekatere ondotne šole uvedli ruščino za obvezni učni predmet. Ako pa se zdi Nemcem potrebno znanje slovanskih jezikov v nemški državi, ali bi potemtakem ne bilo toliko bolj potrebno tako znanje v slovanski Avstriji?! Toda, kdor temeljito pozna avstrijske Nemce, tisti ve in je prepričan, da ti ne bodo zlepa nikdar preustrojiti avstrijskih šol v t«i napominanem smislu. Saj nam avstrijskim Slovanom še ne privoščijo šolskega pouka v našem materinem jeziku, ampak nam povsod, kjer jim je le količkaj mogoče, usilijo popolnoma nemške šole, v katerih naše slovanske otroke ba-šejo — s težko prebavljivo nemščino. Kako bi torej od teh črez ušesa v d jO zaljubljenih avstrijskih Nemcev pričakovali, da bi nam hoteli sami dati priliko priučiti se še kakemu drugemu jeziku tega ali onega bratskega nam slovanskega naroda! Ali to, kar nam gre in nam Nemci zlepa nočejo dati, priboriti si moramo sami! Uvedba učenja enega slovanskega jezika v avstrijske srednje šole vsaj v slovanskih kronovinah bi bila velike važnosti in pridobitve za avstrijske Slovane, ker bi tako vsi izobraženi avstrijski Slovani znali eden in isti slovanski jezik in bi jim ta potem tudi lahko služil kot ob-čevalni jezik za bližnje medsebojno sporazumIjevanje in občevanje. Saj je to res velika sramota in škoda za avstrijske kakor tudi za druge Slovane, da si še zdaj niso določili svojega posredovalnega jezika, ampak se morajo sporazumevati med seboj ob raznih prilikah le — z nemščino, torej z jezikom njim najopasnejšega in najsovraž-nejšega tujega naroda! Nemci so se radi tega že večkrat rogali in posmehovali Slovanom, ali kdo drugi je največ kriv tega zla kakor ravno nemška pohlepnost in krivičnost! Taka preustrojitev avstrijskih srednjih šol bi bila torej s pravnega in praktičnega stališča popolnoma opravičena in delovati za nje uresničenje so gotovo v prvi vrs'i poklicani zastopniki avstrijskih slovanskih narodov v državnem in v deželnih zbornicah. Ta šolska preustrojitev pa bi se tudi dala izpeljati brez posebne škode in izgube časa za druge učne predmete s tem, da bi se na naših srednjih šolah odpravilo učenje mrtvega starogrškega jezika in namesto tega uvedel pouk enega slovanskega je: ika. Učenje starogrščine je na naših srednjih šolah eden najtežavnejših predmetov. Koliko truda in koliko neprecenljivega časa morajo žrtvovati zanjo gimnazijski dijaki, a potem v življenju razun onih, ki se posvete učiteljstvu za jezikoslovje na srednjih šolah, navadno ne rabijo in ne pogrešajo nikdar več njenega znanja. Največ preizkušenih gimnazijcev že črez nekaj let potem, ko so se poslovili od srednješolskih klopi, pozabijo pisati in brati trdo grščino. In če se odpravi učenje tega mrtvega jezika iz gimnazija, imeli bodo njeni obiskovalci še vedno dovolj opraviti z drugim mrtvim jezikom, to je z latinščino, ki je vendar mnogo lažja za učenje in tudi za praktično vporabo mnogo sposobnejša kakor starogrščina. Starogrki so bili res visokoizobražen, imeniten in slaven narod, ali spoznamo ga lahko po natančnih zgodovinskih popisih in njih klasična slovstvena dela lahko 454 beremo v dobrih prevodih tega ali onega živega jezika. In tako bi se naši učeni možje poleg raznovrstnih drugih znanosti lahko dovolj podkovali tudi v vednosti o davno preminulih Grkih, čeprav bi si svojih za druge potreb-nejše reči namenjenih glav ne belili z učenjem grščine. Kdor pa bi se hotel še vseeno učiti tega jezika za lastno zabavo, prosta mu bode seveda ta zabava še tudi za naprej, toda brez škode drugih! Ali vkljub vsem tem resničnim dejstvom se še vedno dobe učene kapacitete, ki krčevito branijo in zagovarjajo učenje starogrščine in smelo trdijo, da tisti ni izobražen, kdor ne zna grškega jezika. No, komur kaj drugega ne pripomore do izobrazbe in izomike, mu najbrž tudi znanje grščine ne bo pomagalo! Vzgledov za to imamo dovolj. Ozrimo se le malo okrog v vsakdanje življenje, in prikazali se nam bodo pred oči raznovrstni obrazi bivših gimnazijskih uč ncev, ki so si morali vsi tudi z grščino podklepovati izobrazbo in vendar so nekateri izmed njih, posebno pa nekateri v črnih suknjah.še vedno tako neotesani, surovi in divje hudobni, da se poštenemu in rodoljubnemu Slovencu kar gabi, ko jih srečuje! Da pa imamo tudi Slovenci vnete častilce in oboževatelje grščine, I emu se ni čuditi. Saj je to že navada, da morajo imeti tudi mali in neznatni narodi take učene modrijane, ki s svojo nedosegljivo modrostjo svetijo daleč tja črez meje razstrgane domovine! Z grščino bode naši revščini prokleto malo pomagano. Imamo pa sto in sto drugih potreb in z marakakiir. drugim učenjem bi sc naši srednješolski dijaki pripravili za boljšo službo v prid ubogi domovini kakor z grščino. Ali pa, če bi se namesto nje učili kakega drugega živega evropejskega jezika, n. pr. francoščine, angleščine ali italijanščine, imeli bi tudi več dobička in manj truda kakor z grščino. PODLISTEK. Narodne pripovedke iz kranjske okolice. (Zapisal Marjan.) Tri rože. V revnem gorskem selu je živel ubog, toda pošten pastir, kateremu sta roditelja umrla že v otročji dobi. Preživljal se je s tem, da je pusel sovaščanom njih maloštevilne črede drobnice. Pasel je navadno na velikem travniku pod Hudim vrhom. Neko nedeljo je gnal pastirček še pred solnčnim vzhodom svoje črede proti skalovju. To pot je šel mnogo višje, hotel je na Hudem vrhu opraviti jutranjo molitev. Ko je odmolil, je šel veselo prepevajoč za čredo, ki je silila danes nenavadno v planjavo. Deček je sledil čredi in prišedši na planjavo je zagledal sredi nje košat rožni grm. Na eni vejici grma so bile tri snežnobele rože. Pastirčku so bile te tri rože tako všeč, da je utrgal vejico in jo utaknil za klobuk. Nekoliko stopinj od grma je opazil skalnato steno in v njej železna vrata. Deček je šel proti vratom in ko je prišel do njih, so se mu sama odprla. Radoveden je vstopil v jamo in opazil, da brli globočje v jami majhna lučica. Sel je proti lučici in naenkrat dospel v veliko, krasno dvorano. Po stenah in po stropu so se lesketali biseri in dragi kameni; v sredi dvorane pa je sedela na zlatem prestolu ženska veličastne postave. Na glavi je imela dragoceno krono, ki je bleščala kakor samo solnee, ovito s samimi naikras-nejšiini cvetlicami, po hrbtu so se ji valovili zlati lasje in velik"', svitle oči so se ji svetile kakor jutranja zvezda. Shod slovenskih odvetnikov v Ljubljani, dne 25. oktobra 1903. Minulo nedeljo so ?e zbrali v mestni posvetovalnici slovenski odvetniki iz vseh slovenskih pokrajin, da povzdignejo svoj glas za blagor slovenskega naroda, kateremu hočejo izvestni krogi zlasti na Koroškem in Sta-jarskem vzeli vse pravice. Načelnik pripravljalnega odseka, g. dr. Karol Triller je najprisrčneje pozdravil zborovalce in povdarjal, da se je shoda udeležilo 47 odvetnikov in 18 odvetniških kandidatov. Nato se voli predsedstvo shoda, namreč gg.: dr. Majaron, dr. Srnec (Celje) in dr. Gregorin (Trst), zapisnikarjem pa gg.: dr. Karlovšek (Celje) in dr. Gruntar (Gorica). Predsednik dr. Majaron je pozdravil skupščinarje v imenu kranjske odvetniške zbornce, ki je solidarna s tem zborom in je že odposlala c. kr. justičnemu ministrstvu spomenico, v kateri se popisujejo žalostne pravne koroško razmere. Po pozdravu g. župana Hribarja in predsednika notarske zbornice, g. Ivana Plantana je poročal gospo i dr. K r i s p e r v krepkih in jedrnatih besedah, kako je slovensko odvetništvo poklicano braniti narod in posameznika ne le v zasebnih, temveč tudi v javnih, t. j. političnih zadevah. V dosego smotrov, ki jih stavi današnji shod, predlaga ustanovitev zveze slovenskih odvetnikov s sedežem v Ljubljani. O štajarskih razmerah je poročal g. dr. Juro Hrašovec, ki je slikal položaj in poročal stvari, o katerih se v javnosti sploh ne sme mnogo pisati. Stvar zveze slovenskih odvetnikov bo, nadrobneje pretresovati te stvari. t) koroških razmerah je razpravljal g. dr. Ferdo Mul le r, rodom Korošec, ki je med drugim omenil, da nemški uradniki naravnost silijo nemške stranke, da govore nemški, dasiravno tega jezika niso zadostno zmožne ; stranke se udajo le pritisku, «da se sodniku ne zamerijo*. Potem je g. dr. Brejc — živahno pozdravljen — m^d drugim povedal, daje izšla pred najkrajšim časom naredba V obleki iz srebrne tkanine so bile všite zlate zvezde; v snežnobe ih rokah je držala zlato vreteno, na katero je navijala srebrne niti. Pastirček je ostrmel pri tej prikazni. Žena se mu je pa prijazno nasmehljala in mu pomignila, naj se ji približa. Prijaznost, ki ji je sijala z oči, je dala dečku pogum, da je stopil bližje. Prišedši pred njo, se ji je globoko priklonil. Žena mu je rekla: «Vem, da si priden in pošten deček, kot plačilo za to si vzemi teh kameno v, kolikor jih moreš nesti.» Po teh besedah mu je pokazala sod, ki je bil poln najdražjih kamenov. Pastirček se je plaho približal sodu; pri tem se je pa vedno s klobukom igral in ni opazil, da so mu padle rože na tla, ker si še vedno ni upal vzeti kamenov iz soda, mu je žena vnovič velela: »Napolni si žepe s kameni!» Pastirček si je po teh besedah napolnil žepe s kameni in je hotel oditi. Vendar žena je zaklicala za njim : «Ne zabi najboljšega!» Deček je bil med tem že pri vratih in ni dobro razumel ženinih besed. Komaj je prestopil prag čudotvome jame, so se zaprla vrata za njun z velikim truščom. Ozrl se je prestrašen nazaj, a videl je pred seboj le golo planjavo, na kateri ni bilo več niti skalnate stene, niti rožnega grma. Segel je v žep. Toda namesto dragih kamenov je potegnil iz žepa nekoliko suhega listja. Pogledal je na klobuk, a na njem ni bilo več rož. Sedaj je šele vedel, kaj je mislila žena, veleč mu, naj ne pozabi najboljšega. Žalosten je ogledoval prazen klobuk, zdaj preperelo listje. Zavoljo dragih kamenih je pozabil tri rože, tri čiste, bele rože nedolžnosti, ki nam edina na svetu deli srečo in veselje. za koroške sodnike, da s slovenskim odvetnikom ne smejo razpravljati slovenski, pa tudi ne s stranko samo, ako zna ta nemški; n a r e d b a, g katero se hoče slovenščina naravnost zadaviti. Govoru gospoda dr. Brejca je sledilo tako razburjenje, da ga ni moči popisati. Na predlog g. dr. Ku k ovca, kateremu seje pridružil tudi g. dr. Majaron, se je sklenilo takoj brzojavno poprašati ministrskega predsednika o nastanku te naredbe in odločno zahtevati, da se nemudoma prekliče. Sliko o primorskih razmerah je podal gospod dr. Otokar Rybaf, ki je povedal, da se odvetnikom celo za osebna žaljenja, ki jih morajo pretrpeti pri tem boju, ne da nikakega postavnega zadoščenja. — Gospod dr. Čer v ar iz Pulja je objavii naravnost gorostasne stvari, ki se gode v Istri, kjer se laški sodniki nočejo posluževati niti zmožnega tolmača. Potem, ko je govorilo še nekaj gosprdov k poročilom posameznih poročevalcev, se je izrazila dr. Biejcu splošna zahvala za krut boj. s katerim ga hočejo koroški Nemci uničiti gmotno in moralno. Na predlog g. dr. H r a š o v c a so se sklenile resolucije : Slovenski odvetniki obžalujejo, da se peticije z dne 17. julija 1898, v katerih so bile natančno naštete krivice doslednega zapostavljenja slovenskega jezika, niso imele doslej skoro nikakega vspeha ; dalje pravi resolucija, da so se razmere zlasti na Spodnjem Štajarskem vsled slovenščine popolnoma nezmožnih uradnikov še poslabšale; slovenski odvetniki.znova ugovarjajo zoper to, da se slovenskemu narodu še vedno krati po ustavi in drugih zakonih zajamčena enakopravnost v uradih ; izražajo svoje začudenje, da c. kr. najvišje sodišče ne izdaja svoje odločbe v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo že v prvi instanci; piotestujejo proti slovenskim tečajem v Gradcu, Celovcu, Celju in Mariboru, ki nimajo drugrga namena, kakor vzgajati neinško-misleče uradništvo; jezikovna naredba Gleispaeba, vsled katere se delajo zapisniki le v slovenskem jeziku enim, ki so zmožni trga jezika, naravnost nasprotuje pos-tavno zajamčeni enakopravnosti slovenskega jezika; slednjič pričakujejo slovenski odvetniki od vseh slovenskih in slovanskih poslancev, da se bodo takoj lotili uresničenja vseh teh izraženih želj in zahtev z vsemi sredstvi. Popoldne se je vršil obed, pri katerem se je izreklo nekaj prav krepkih napitnic. Po končanem obedu se je sestavil odbor za organizacijo odvetniškega stanu, in sicer so bili izvoljeni gg.: predsednikom dr. Kari Triller, podpredsednikom dr. Valentin Krisper; odbornikom pa gg.: dr. Hrašovec, dr.Kokalj, dr. Kušar, dr. Majaron, dr. Muller, dr. Novak, dr. Ravnikar, dr. Rybaf, dr. Božidar Vodušek in dr. Konrad Vodušek. V Kranju, 31. oktot.ra. Iz deželnih zborov. V istrskem deželnem zboru so hrvatski poslanci pričeli s tehnično obstrukcijo, ker jima italijanska večina ni dala nikakega zastopstva v odsekih. Prišlo je do jako burnih prizorov. Galerija igra veliko vlogo in psuje hrvatske poslance na vse mogoče načine, ne da bi deželni glavar poskrbel za red. Deželni glavar Campitelli je odstopii. — V bukovinskem deželnem zboru obstruirajo Romuni, ker hočejo imeti volilno reformo. — V češkem deželnem zkoru nagajajo z obstrukcijo še vedno Nemci. Deželni zbor utegne biti te dni odgoden. Torej obstrukcija na vseh koncih in krajih. Važna razsodba za tržaške Slovence. Pravosodno ministrstvo je izdalo le dni naredbo, po kateri se mora sodišče v slovenskih pravdah obrniti za zagovornika najprej na odvetniško zbornico. Ko bi pa slednja postala slovenščine nezmožnega odvetnika, si mora sodišče samo izbrati zagovornika izmed slovenskih odvetnikov. In ko bi se tak še ne mogel dobiti, se dovoli zagovornikom sodni uradnik. Ogrska ministrska kriza je menda poravnana, ker je cesar poveril sestavo kabineta Štefanu Tiszi, ki goji upanje, da doseže sporazumIjenje z opozicijo. Srbske stvari. Polkovnik Mašin, svak umorjene kraljice Drage, ki je prvi streljal nanjo, je imenovan članom najvišjega vojaškega sveta. — Srbska skupščina je spre- 455 jela trgovinsko pogodbo s Turčijo. Zasedanje se je na to preložilo do 3. decembra. Tedenske politične vesti. Vsenemci so imeli minulo nedeljo v Brnu velik shod, kjer so sprejeli resolucijo, da je nagodbo z Ogrsko pobijati z vsemi sredstvi. — Naš cesar obišče drugi teden saksonskega kralja Jurija. — V Trstu so krstili novi Llovdov parobrod na ime ministrskega predsednika pl. Korberja, ki se je sam tudi udeležil slavnosti. — Turčija je v velikih skrbeh zaradi reformnih zahtev. Dan na dan se vrše ministrska posvetovanja, toda s poslaniki vlada še vendar ni stopila v nikako zvezo, odkar je prejela reformno noto. Dopisi. Iz Cerkljan. (Zanimiva občinska seja) seje vršila pretečem teden v Cerkljah. Na dnevnem redu je bilo več prav imenitnih stvari, ki so se — kakor je že njih stara navada — sprejele in potrdile soglasno po odbornikih. Tajnik je popolnoma odpravljen, vsled tega prvi svetovalec Koiaeman zdibuje in tarna. Precej trdo so prijeli tudi liste, ki izvršujejo katerokoli obrt v občini. Naložili so jim še po lo°/0 dokiade na patente; med drugimi se je šlo tudi za nov gostilniški obrt v Cerkljah. Ker je ondi že sedaj sedem krčmarjev, a občinskim odbornikom pa še ne zadostuje, se je na predlog prvega svetovalca sklenilo, da se odpre še ena nova gostilna in mesarija. Seveda, kadar se dovoli taka stvar, je pijača neobhodno potrebna, zlasti ako dotični, komur se stori usluga, poprej obljubi in plača za nekaj litrov. Pri ti manifestaciji obnašal se je menda nek občinski odbornik iz Brnikov povsem prav zelo oblastno. Vlekel je kakor sivec — pa ne špngo — temveč vino. Doslej se je mož učil pri sejah le paragrafov, sedaj pa menda že vse zna. On r amreč tudi ve — kaj je zadnja djanska povest. Pre-obi en Pe,trovčev šampanjec mu je razburil živce tako, da je v svoji goreči ljubezni do cerkljanske šparkase in ker je vnet zagovornik bivšega ranjcega tamošnjega sira, napravil je izbruh, da je teklo kakor ob času Izraelcev v puščavi, ko je Mojzes vdaril na skalo. Prebudil se je bil na slami, kamor je bil od svojih stanovskih tovarišev spoštljivo položen. Ne vemo, kaj je držalo g. kapelana Kosa tako trdo pri tej slavni družbi. Med tem časom, ko se je godila omenjena slavnost, je bil klican g. Kos k neki zelo bolni ženi v Grad, da jo previdi za smrt. Mežnar ga prosi, naj se hitro poda k ženi, toda kapelan pravi, da ne gre sedaj. Ko mežnar prosi v tretje, «naj vendar giejo», on vseeno ne gre. Ljudje po fari pripovedujejo, kolikokiat se to zgodi, da noče iti previdet bolnikov. Mi pa pravimo: Ali je to duhovnik? Pripoveduje se tudi, kako slabo se opravljajo obljubljene in birske maše. Oznani se toliko, da se vrže ljudem peska v oči. Iz Zaloga poročajo, da dolžuje ondi že več maš. (Kdo? g. Kos dobro ve.) Na Pšati ga vedno poganjajo kakor vola v jarmu, v Crešnjtvku tožijo, kako pomanjkljivo se opravljajo birske maše, čuje se tudi, da se je ondi za maše pobral denar, a maše še niso opravljene. Na Ste-fanji gori je pred nekaj časom oznanil mašo, ljudje so prišli ob določenem času v cerkev, ki je oddaljena okrog pol ure od vasi, a kapelan Kos je daleč proč na drugem hribu v kriški planini ob tistem času opravljal svoje dolžnosti, na štefanjegorske katoličane pa je popolnoma pozabil, tako da še seuaj čakajo Kosove daritve. On je tudi tisti, ki je spravil iz Cerkljan častitljivega gospoda župnika, on je tisti, ki je zabavljal črez svojega stanovskega predstojnika itd. itd. toliko časa, da je g. župnik prosil za pokoj. Iz Srednje vasi v Bohinju. Umrl je minulo nedeljo zjutraj tu vpokojeni župnik, občinski odbornik in krajni šolski nadzornik gospod Matija Zamik v starosti 60 let. Župnikoval je tukaj 20 let, poprej je služboval na Breznici, Velikih Laščah, Blokah, Preloki in v Šmartnem pri Kranju, kjer se ga ljudje še sedaj spominjajo. Pokojnik je bil zelo popularen in obče priljubljen mož, nadarjen ter vsestransko izobražen, toleranten, a povsem vzgleden duhovnik, sicer naglo vskipeli, toda blagi značaj. Bil je zelo vnet za lepoto hiše božje, čislan in priljubljen 456 govornik ter vedno zavzet za časno in večno blaginjo svojih župljanov, katerim je rad s svetom in dajanjem šel na roke. 0 njegovem delovanju pričajo župnijske in podružnične cerkve, katere je največ lično popravil in opravil iz svojega. Skrajna gostoljubnost in radodarnost spravila ga je cesto samega v denarno zadrego. Reveža in dijaka ni odganjal praznega od praga, čeludi je šel zadnji bor iz žepa. Gospod Matija je bil vedno odkritosrčen prijatelj šole in učiteljev; za šolo in učitelja zastavil je, kadar in kjer je bilo treba, vplivno svojo besedo. Na njegovo prizadevanje razširila se je tudi pred štirimi leti tukajšnja dvorazrednica v trorazrednico. Nikoli ni tiščal v ospredje in se vtikal v politiko, raz ven na pri-tisek od zgoraj; bil je skromen in miren, a kadar je bilo treba povedati resnico, povedal jo je brezobzirno v brk, bodi dotični še tak gospod. Poleg teh in mnogih drugih vrlin pa ni imel smisla za konsumarijo in druge novodobne klerikalne šušmarijc, zato pa baje pri gospodih v šketiji in užival tistega zaupanja, katerega je bil vreden. Bodi mu žemljica lahka in trajen spomin! Z Dunaja nam poročajo: Na i. občnem zboru društva svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava» na Dunaju voljeni odbor se je sledeče konstituiral: predsednik: med. Hočevar, podpredsednik: phil. Baebler, tajnik: phil. Gv. Sajovie, blagajnik: iur. Celcstina, arhivar: iur. Jan. Šavnik, knjižničar: phil. Svetlin, gospodar: iur. Koechler, namestnika: iur. Franc pl. Pre-inerstein in phil. Sever, pregledniki: med. Cešark, iur. Romold, iur. Butar. Društvo, katero šteje sedaj 61 članov, se bode preselilo s 1. novembrom t, 1. v lastne društvene prostore v VIII. okraju, Josefstadlergasse 6. — Društvo •Zvezda* vabi k zabavnemu večeru, ki se vrši v nedeljo, dne 1. novembra t. 1. v dvorani «Zum Regcnburgerhof*, I., Sonnenlelsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Črni prijatelji nase šolske mladine. Dopis. Klerikalci vedno vpijejo, da so naše šole premalo verske. V resnici jim pa ni nič za vero, ampak jih jezi samo to, ker niso naše šole in učitelji več — pod fa-rovško copato. Kolca se jim po onih zlatih časih, ko so pri nas duhovniki imeli še vso oblast nad šolami in so uboge učitelje prestavljali ali pa odpuščali iz službe — larovške kuharice, kadar jim niso po volji postregli v fa-rovžih ali pa če so se jim zamerili kako drugače. Nikakor ne morejo pozabiti na one pretekle čase in bi zopet radi dobili tako moč nad šolami, da bi mogli nadzorovati učitelje in jim zapovedovati, kako imajo vtepati po- • gubonosni klerikalizem v mlade glave šolarčkov in šolaric. Da bi sami učili kaj več kakor zdaj, za to so preleni. Tudi s sedanjimi šolami bi bili popolnoma zadovoljni naši prečastiti župniki in kapelani, ako bi bili na njih nastavljeni sami Jakličevci in Slapškovci tur same Faturke in Okornee. Ako bi se pod pokroviteljstvom teh slavnih katoliških junakov in junakinj na naših šolah učila kaka vera ali pa nobena, deležne bi bile vse to šole neprestanih katoliških blagoslovov in slavospevov. Ali hvala Bogu, da so taki katoliški junaki in junakinje le zelo redke izjeme med značajnim slovenskim učiteljstvom! Kako je pri srcu nekaterim našim duhovnikom verski pouk v šolah, to so že večkrat pokazali s tem, da so prepuščali pouk krščanskega nauka, ki je njim odločen, učiteljem ali pa so po več ur takega pouka kar opustili brez pravega vzroka in so se raje pečali s kakimi političnimi zadevami. Nekateri pa poučujejo krščanski nauk v naših ljudskih šolali z največjo nevoljo in razdraženo-stjo ter neusmiljeno pretepavajo in mučijo učence na razne načine. Tisto ljubeznivost, potrpežljivost in dobrohotno naklonjenost do nedolžnih otročičev, kakršne lastnosti bi moral imeti vsaj katoliški duhovnik pri poučevanju mladine, le težko najdemo pri nekaterih naših vero-učiteljih. Več duhovnikov so že morale posvetne oblast-nije kaznovati zaradi pretepavanja šolskih otrok. O raznih nenravnih zlorabah in pohujšanjih tu ne bomo govorili. Pripetili so se že tudi slučaji, da se je moral duhovnikom po večkratnem brezuspešnem sodnijskem kaznovanju za- radi pretepovanja in mučenja otrok v šoli pri pouku krščanskega 1 nauka za vselej prepovedati tak pouk. Koliko hudobij in zlorab nekaterih naših veroučileljev v šolah, posebno okrog po deželi, pa ostane prikritih in zamolčanih pred javnostjo, si je lahko misliti. Našteli bi lahko precej tukaj več takih slučajev z Gorenjskega, ali za danes se hočemo omejiti le na nov slučaj, ki se je prigodil v Mošnjah pri Radovljici pod hribovskima šapama tamošnjega novega župnika. Že vnanjost tega farovškega hrusta ne kaže kake posebne notranje plemenitosti in milosrčnosti, da pa je tako robat, trdosrčen in hudoben, tega bi vendar ne bili pričakovali pod njegovo duhovniško suknjo. O tem gospodu je namreč znano, da se je rad večkrat prav po barbarsko poigral v šoli s svojimi učenci, dokler se niso začele zanimati za te njegove igre pristojne oblasti. Nekega pastirčka z Gorice je baje tako premikastil, pretepel in presuval v šoli, da je moral potem revež dva dni doma bolan ležati. Z nekaterimi šolarji pa se je zabaval v šoli med poukom krščanskega nauka na ta duhovit način, da je dečke, ki so sedeli v eni klopi drug poleg drugega, grabil za glave s svojima močnima rokama ter z njihovimi glavami trkal skupaj, potem pa se neumno krohotal, češ, glejte, kako se butajo z glavami! Ako bi slišali, da kaj takega počenja človek, ki je ušel iz blaz-nice, bi se ne čudili, da pa so take surove zabave mogoče pri kakem katoliškem duhovniku, tega res ne moremo pojmiti. Kristus je rekel: »Pustite male k meni priti, zakaj njih je nebeško kraljestvo!« Nekateri, ki se zdaj izdajajo za njegove namestnike, pa bi v svoji surovi jezi in nestrpnosti 'najrajše kar pobili naše nedolžne otro-čiče. Res, daleč smo prišli! Kakšna je že vaša vera? Novlčar. Na Gorenjskem. Kranjski deželni zbor je imel svojo X. sejo minuli torek. Klerikalci so zopet tratili dragi čas z raznimi vprašanji. Poslanec dr. Ferjančič je vložil interpelacijo glede krošnjarenja z žganjem, ki je po zakonu sploh prepovedano in dela tistim, ki morajo plačevati davke za prodajo žganja, veliko škodo. — Poslanec dr. Majaron je vložil na c. kr. vlaio interpelacijo zastran slovenske ravnopravnosti na Koroškem. — Kranjskega deželnega zbora prihodnje seje nebo, kakbr je bilo določeno, dne 8. novembra. Pač bi bilo najboljše, da bi ne bilo nobene seje več in da bi vlada že enkrat konec napravila klerikalni komediji v deželnem zboru. Vsled obstrukcije se v zbornici krade le Bogu Čas, davkoplačevalcem pa denar. Važna razsodba o vodovodni zadevi. Glasom dopisa c. kr. deželne vlade od 9. t. m. je c. kr. poljedelsko ministrstvo zavrnilo vse pritožbe nekaterih prebivalcev vasi Hotemaže, Visoko, Luže in Srednja vas, nadalje mlinarja Josipa Stružnika in tovarišev v Tupaličah in slednjič ono Tomaža Pavšlarja v Kranju, podane proti razsodbi c. kr. deželne vlade, ki je odobrila od tukajšnega c. kr. okr. glavarstva kranjski občini podeljeno koncesijo za zgradbo Kokriškega vodovoda. S tem je odstranjena zadnja ovira. Ce bi Koblarjevi in naših malkontentov prijatelji v kranjskem deželnem zboru ravno sedaj ne tirali frivolne in nesmiselne obstrukcije, bi se že prihodnjo pomlad začelo z zgradbo tako potrebnega vodovoda. Zdelo se nam je potrebno to povedati še enkrat, da se bodo gotovi radovedni ljudje mogli obrniti na pravi naslov, kadar bo v Kranju zopet manjkalo vode, ali bo le-ta nepitna. Za ušesa naj si pa zapišejo to razsodbo tudi «Slovenski List* in vsi oni, ki so vedno s tako vnemo trdili, da je nameravani vodovod nemogoč, ker bo mlinarjem treba plačati — velikanske odškodnine! Ljudski glas. Občinski odbor na D rti ji pri Moravčah je sklenil naslednjo prošnjo na deželni zbor: 1.) Uravnava potoka Drtišče. 2.) Preosnova kranjskih žalostnih učiteljskih, oziroma šolskih razmer. 8.) Zahteva, da se našemu ubožnemu ljudstvu ne zapravlja denar radi nepotrebne obstrukcije. Volilna reforma je za naše kmetske trpine popolnoma brezpomembna. Trgovinska in obrtniška zbornica kraijska je imela včeraj dopoldne sejo, v kateri se je na predlog zborničnega svetnika g. Cirila Pirca soglasno sklenila glede zapostavljenja slovenskega jezika pri sodiščih na Koroškem naslednja resolucija: »Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko, katere veliko število interesentov je v tesni dotiki, je v ozki trgovinski zvezi s kompaktno maso slovenskega prebivalstva onega dela Koroške, ki meji na Kranjsko, je s silnim obžalovanjem zaznala dogodke zadnjega časa, ki kažejo, da se hoče slovenski jezik, ki mu je po državnem osnovnem zakonu in po dolgoletni dosedanji praksi zajamčena naravno utemeljena, samaposebi umevna enakopravnost, da se hoče slovenski jezik, ki je bil že takoj v prvi navedenih naredeb proglašen za Koroško kot «sodni jezik*, docela spravili ob vsako rabo in veljavo pred sodišči onih sodnih okrajev Koroške, ki mejijo na Kranjsko. Zbornica opozarja, da je še sedaj promet Kranjske, osobito Gorenjske s sosednimi sodnimi okraji Koroške znaten, in poudarja, da trgovinskih zvez s Koroško nimajo samo večji trgovci, ampak zlasti manjši gorenjski trgovci in obrtniki, ki znajo nemščino le za silo ali pa sploh ne. Še pomembnej-i pa bo promet Kranjske s Koroško, ko se dogradi nova železnica, vsled katere bo skoro gotovo del Gorenjske začel gravitirati v Celovec, ki mu bo bližji kakor Ljubljana. Cisto naravno je, da se bodo opravki kranjskih trgo\cev in obrtnikov pred sodišči na Koroškem kar dlje to bolj množili, čisto naravno pa je tudi, da se jim more pravica deliti le v slovenskem jeziku, ki jim je najbolj po veliki veČini pa edino umeven. Zategadelj smatra trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko ne samo za svojo popolno pravico, ampak tudi za svojo neopustno dolžnost, da v prid svojih interesentov odločno zahteva, da se v obmejnih krajih Koroške slovenskemu jeziku ne utesni ali celo odpravi enakoprannost. Častita zbornica skleni to izjavo prijaviti c. kr. pravosodnemu ministrstvu z nujno prošnjo, da vse ukrene, da se bo slovenskemu jeziku v napominanih sodnih okrajih Koroške zavarovala v smislu zakona enakopravnost; c. kr. trgovinskemu ministrstvu z nujno prošnjo, naj primerno vpliva na c. kr. pravosodno ministrstvo, da hitro in popolno ugodi gornji prošnji.* Razvila se je živahna debata, katere so se udeležili tudi Nemci. Pred glasovanjem so Nemci zapustili dvorano. Pomilostil je cesar duhovnika dr. Evg. Lam peta in Ivana Rakovca, oba urednika «Slovenca», ki sta bila obsojena radi častikraje, in sicer prvi na 6 mesecev, drugi na 1 mesec. Kazen se je izpremenila v globo, namreč Lampetu 2000 K, Rakovcu 300 kron. Surov župan. Na Bohinjski Bistrici imajo bojevitega župana Andreja Stendlerja. Lansko leto dne 14. novembra je ta \ zor-župan brez vzroka z gnojnimi vilami napadel na vse zgodaj nekega starega berača. Kmalu potem so tega vrlega — župana v neki gostilni javno oklofutali in se je o tem govorilo po vsej občini. Te dni pa je župan Stendler znova pokazal, kaj da zna. Napadel je brez vsacega vzroka svojega najemnika, urarja Murovca in ga tako hudo pretepel, da je moral slednji poklicati zdravnika. Radi telesne poškodbe se je podala ovadba pri kazenskem sodišču v Radovljici. Tak jc torej ta «katoliško-naroden» župan! Iz Radovljice nam piše gospa Marija Bajželj z ozirom na dopis, priobčen v 42. številki «Gorenjca*, da ni res, da ondotni pek nima konkurenta, pač pa ima namesto en« ga kar tri tekmece. Resnično ni, kar trdi dopisnik, da bi se pekel kruh, da Bog pomagaj. Kdor kaj resničnega ve dokazati, naj se takoj oglasi, da se stvar natančno preišče. Nihče ne more kaj očitati radi snažnosti kruha, in če kdo ve kaj dokazati, naj se oglasi! Nezgoda. V četrtek, dne 29. t. m. zvečer ob polosmih se je vračal Martin Rajgel, posestnik iz Spod. Bitnja št. 12. s svojo ženo, s katero se je poročil pred 14 dnevi z ženitovanja s Primskovega. Proti mestu se je splašil konj in dirjal v najhujšem teku v mesto. Martin Rajgel je skočil iz voza in se mu je posrečilo do «Stare pošte* ustaviti konja. Njegova žena Franica, videč, kako se je 457 možu posrečil skok, je tudi ona skočila z voza, toda tako nesrečno, da je padla na glavo in bila nezavestna. Vendar je pozneje izpregovorila in so jo pripeljali na dom, kjer se je takoj zopet onesvestila in najbrže ne bo več okrevala. Otroka zmečkalo. V Rovtih pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko je 5-letni deček Miklavž Potočnik zašel v mlin kmeta Jakoba Vidmarja. Prijelo ga je kolo pri mlinskem kamnu in ga pritisnilo čez trebuh in prsi. Na glavi in na rokah ima majhne praske. Šele po težavnem trudu so izvlekli mrtvega otroka izpod kolesa. Drobiž z Gorenjskega. V brniških gozdih je preteklo soboto najemnik cerkljanskega lova spodil 72 sluk, od katerih je bilo ustreljenih devet. Najstarejši lovci se ne spominjajo, da bi bilo v tem lovišču kdaj toliko sluk. — Brezniškim županom je zopet izvoljen g. A. Kržišnik, posestnik v Žirovnici. — Županija Jesenice je podeljena ondolnemu župnemu oskrbniku g. Ivanu Zabukovcu. Križem sveta. Razne vesti. Vrat si je prerezal tovarnar Eichmann v Pragi, ker je njegov uradnik poneveril za pol milijona K menic. — V Norimberku se je ustrelil 13-letni gimnazijec, ker je bil v šoli karan. Gospodarske stvari. Zavarovanje za slučaj vojaike službe. Z Najvišjim privoljenjem Njegovega Veličanstva pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj. Visokosti presvitlega gospoda nadvojvoda Josipa stoječi prvi zavarovalni zavod za vojaško s 1 užbo lahko gleda tekom svojega enajstletnega obstoja na precejšnje vspehe in je posebno priljubljen v najširših krogih in slojih prebivalstva cele monarhije in okupacijskih dežel. Že dejstvo, da je to društvo pod Najvišjim pokroviteljstvom člana naJe Najvišje cesarske hiše, daje temu zavodu posebno ugledno mesto in združuje v sebi vsa ona jamstva glede dobrote, ki podeljujejo v prvi vrsti še ono zaupanje, ki je potrebno v medsebojnih koristih in k trajni povzdigi, napredku in utrjenju gmotnega stanja prebivalstva. Ta zavarovalni zavod je že samposebi pripraven, da se odpomore na odličen način rešiti vedno resnejše socijalno vprašanje, ali pa vsaj da uspešno vpliva nanj, tako kakor zlasti že omenjeni prvi zavarovalni zavod za vojaško službo, ki stremi kot zadruga le za človekoljubnim, v splošno blagostanje prebivalstva zelo pospe-šujočim namenom. Ako primerjamo statistične podatke zavarovalnih članov drugh držav, v katerih je že dolgo časa vpeljano zavarovanje, tedaj pridemo do gotovega zaključka, da zavarovalni zavodi mnogo prispevajo k blagostanju prebivalstva in dežele. V naši domovini se žalibog zavarovanju pripisuje še vse premalo zanimanja, in vendar bi vsak, še tako reven družinski oče pri le nekoliko dobri volji, ako bi plačeval le nizko premijo pod ugodnimi zavarovalnimi pogoji in pri obilnih dobrotah, k' jih nudi svojim članom prvi zavarovalni zavod za vojaško službo, dosegal záse in za svojce toliko, da bi v nedoglednem času izginile neugodne gmotne razmere in pa uboštvo. Poleg zavarovalne gavnice plačuje ta zavod svojim članom k vsakokratnemu zapadlemu obroku po sedaj obstoječem stanju 60 — 70% zavarovalne glavnice kot uvrščeno premijo po tarifih I. in II. zavarovanim članom, dalje GO»/o čistega dobička kot dividendo in vrhutega se steka še 20°/0 čistega dobička na korist članov v invalidni zaklad. Zavarovalna glavnica zavoda znaša 45 milijonov, varnostni zaklad 9 milijonov kron; stanje zavarovancev okroglo 10G.000 članov. Na stotine najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, dvornih in državnih funkcijonarjev iz obeh državnih polovic, ki tako priporočaj© zavod splošnosti, je pristopilo zavodu kot častni Člani s precejšnjimi darovi za invalidni zaklad; ravno tako priporočajo državne oblasti pristop k prvemu zavarovalnemu zavodu za vojaško službo. Stariši in oskrbniki naj bi torej ne zamudili priložnost, da svojim sinovom ali varovancem zagotovijo pravočasno prepotrebuo podporo za slučaj vojaškega stanu, 858 Ta zavarovalni zavod pospešuje torej samo le ljudski blagor ter ima svoje direkcije na Dunaju in Budimpešti. Glavni zastop je pa tudi prevzel trgovec in posestnik g. M. Žigon v Škoiji Loki, kateri sprejema ponudbe in daje vsa potrebna pojasnila. Dobavni razglas. (!. in kr. garnizijska menažna komisija v Lvovu naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1904 med drugimi tudi sledeče predmete kakor: moko, krompir, riž, poper, papriko, cimet, fyavo, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proso, ječmen, sol, svinjsko mast, slanino, eikorjo, kislo zelje, repo, čebuljo, zemlje, mleko, surovo maslo, jajca, mak itd. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra t. 1. 12. ure opoldne poslati gori navedeni komisiji. Dobavni razglas in pogojni zvezek sta v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Dobava lesa in pragov. C. in kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo naznanjena ponudbena razprava za dobavo približno 215.000 hrastovih ali bukovih pragov in hrastovih lesenih kosov, vršila dne 4. novembra t. 1. ob 12. uri opoldne na Borzi v Bruslju. Tozadevni ponudbeni zvezek št. 144/144 leži v c. in kr. avstrijskem trgovinskem muzeju na Dunaju na vpogled. Vozni tarif za koncesijonirani omnibus Josipa Ažmana med postajami Le:ce-Bled in Bohinjska Bistrica ' Odhod iz Bob. Distrito (restavracija Ažmati) Prihod na postajo Lesce Odhod iz postaje Lesce Prihod na Boh. Bistrico (restavracija Aziiian) Cena Opomba K h zjutr. 5 45 dop. 8-30 — — 2 2 20 20 brez prtljage — — pop. 3-15 pop. 6 00 Voasl v^dUl tini^. Tarifa posameznih postaj: Cena hrez prtljage K Iz Lesec na Bled, daljava <> km in nazaj .... — 50 » Bleda na Bob. Belo, daljava 6 km in nazaj . . — 50 • Bob. Bele v Nomen, daljava 10 km in nazaj . . — 80 » Nomena v Boh. Bistrico, daljava 5 km in nazaj. — 40 Podpisani ima na Bledu in v Bohinjski Bistrici na razpolago prenočišča ter točno postreže z vsem potrebnim vsakega gosta. Eno- ali dvovprežni vozovi (LaDdauer), vedno na razpolago in tudi drugi omnibus za 10 oseb se lahko vsaki čas naroči. Priporoča se iiljudno Josip Ažman 107—1 gostilničar na Bledu in na Boh. Bistrici. 1 Ml HCl v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—20 katerega plačuje iz lastnega. V Stanje vlog K 3,134.825-40. Stanje hipotečnih posojil K 1,937.85123. izvolite si ogledati v Špitalski ulici it. 5 moj rovo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnib vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, p»ruvijen i. t. d — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. 110 23 R. Miklauc. v Kranju priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko in lepo zalogo mnogovrstnih novodobnih igrač v/ aiii kakor tudi drugih finih daril za Božič in Novo leto! 106-1 Cene nizke, postrežba toena! Janez Sartori Radovljica (Gorenjsko) Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrste. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tudi iz pločevine, železne ograje, kovanje za okna in vrata, vsake vrste stavbinske železnine i. t. d. 201-3 EG Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—18 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 459 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. §iinaotc peci, *>a ^topeii, kr$c poi>5od. Singer in drug delniška družba za šivalne stroje Ljubljana, sv. Petra cesta 4. J0SIP J. Sprcitzcrjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike itd 125-22 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Vsi km e t o v a 1 c i se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave.močne, ješče in debele če se jim pri-meiuje h krmi živinski prašek ^fe iz lekarne Pioooli ,pri Angelju', Tvjvifc>lj»**a Dunajska cesta. En zavoj */« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročda po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli. lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič Podgora pri Gorici. 13./VI. 1902. I. 199-3 Loterijska srečka dne 24. oktobra t. 1. Gradec: 20 81 88 85 58 G- Tonnies 117-05 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Stanovanje s 3 sobami in vsemi pritiklinami se odda v hiši št. 143 takoj v najem. 194—4 Več se poizve v trgovini Peter Majdič »Merkur* v Kranju. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih p;sem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani Špitalske ulice Št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic, — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11—57 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od vloge do dne vzdiga. Promet s čeki innakaznicami. dne Ivan Schiudler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—16 obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, ville, tri-jeije, čistilnice za žito, lu-šrilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in fn-nko. Dopisuje se tuili v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, D'inaj III./l. Erdberjrstr. 12. Tedenski sejem v Kranju dne 26. t. m. Prignalo seje 93 glav goveje živine, 3 telet, 95 prašičev. 93 ovac, — koz, 331 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-75, prosa K 050, ovsa K 6—, rži K 650, ajde K 9 —, ječmena K 650, fižol ribničan K 9*50, koks Kil-—, mandalon K 9—. Stav. Šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovi n Z odličnim spoštovanjem _Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. Užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti preljubljene soproge, oziroma matere in sestre, gospe Magdalene Grill, roj. TreVett ki je včeraj ob šestih zvečer po kratki in mučni bolezni, prejemši večkrat svetotajstva za umirajoče, v 58. letu svoje starosti blaženo zaspala v Gospodu. Truplo predrage ranjice bo preneseno v četrtek, 29. t. m. popoldne ob 3 uri na tukajšnje pokopališče. Sv. maše-zadušniee se bodo brale v farni cerkvi na Jesenicah. Predraga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in pobožno molitev. 205 Na Jesenicah, 28. oktobra 1903. Alojzij Grill, soprog. — Franc Grill, sin. — Anton in Valentin Treven, brata. © 10 § Trgovina z železnino in špecerijskim blagom | w 99 t „jK£RW peler jVJajdič v Jfranju. f "5 > VI ce M Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodnežage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovolepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vo-zove, železnih peči, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Ei)4<§)d)ti N 01 n &» N m— tU a 9 3 4C2 2—44 redita o društva ¥ registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove. I hga vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman ra celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom ilane za celo leto 60 vinarjev ved. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, fe se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti žnpne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina