244
Obrtnija.
Pivo.
Pivo je uže zdavnej znana pijača. Stari Egipčani so pred 2000 leti imeli svoje pivarnice; nekdanji Grki in Rimljani so tudi poznali pivo, a vendar so raje segali po kupici dobrega vina. Janez L, kralj flaedernski in brabantski, je okoli I. 1200 zidal prve pivarnice v svojih državah in jako pospeševal razširjanje naše pijače. Ta Jean Primus (zgovori Žan Primus) velja vsled tega za patrona pivarjev; danes mu pravimo popačeno Gam-brinus in ga slikamo radi na podobah, ki so v dotiki s pivom. Francozi so v srednjem veku nazivljali pivo z imenom „cervoise", kar prihaja od Ceres, od boginje žitnih pridelkov. To ime je imelo tedaj pivo tudi vsej pravici, ker je bilo narejeno od čistega ječmena; hmelja mu še niso pridevali. Se le Nemci so začeli rabiti pri pivu hmelj in od tedaj so narodi pili pivo, ki je popolnoma jednako s sedanjo pijačo.
Na Nemškem in Češkem se je vsled porabe hmelja hitro povzdignila kultura te rastline. V 14. stoletji so Nemci uže izvažali pivo v inozemstvo. Severno-nemška mesta, na pr. Rostock in Lubeck so vozila nemško pivo na Angleško, kjer še niso znali take pijače kuhati. A pri neki pošiljatvi se je nahajalo vsled pomote tudi par žakljev hmelja. Angleži so sedaj sami poskusili saditi hmelj in kmalu so imeli svoje pivarne, ki so se v vseh razmerah mogle meriti z nemškimi. Francozi pa so vedno raje pili vino, nego pivo in še danes se pivo ne more posebno udomačiti po francoskih zemljah.
Kakor je znano, razločujemo pivo na zgornje in na spodnje vrenje. K prvi vrsti spadajo severno-francoska in angleška piva, k drugi pa posebno nemška in avstrijska. Do 15. stoletja so kuhali samo pivo na zgornje vrenje. Monakovčani so prvi jeli delati pivo na spodnje vrenje in to je tako dopadlo, da so ga prodali silne množine. Pri nas je to pivo najbolj vdomačeno in ker je neškodljivo, pijo ga ljudje zelo veliko.
Pivarstvo se je v našem stoletji nezrečeno povzdignilo. Pravijo, da ga skuhajo vsako leto po vsem svetu več nego 175 milijonov hektolitrov. Ta svota se na posamične dežele tako-le razdeli:
hektolitrov
Francoska......		10,000.000 25 000
Algir........		
/ Severna Nemčija .    , \Bavarska    .    .    .    ,	,    28,655.675^	i
	,    13,525.791/	1
Nemčija   Wiirtemberška     .   , /Badenska    .    .    .    .	3,153.511	• 47,602.939
	1,508.704^	!
	759.258 >	1
Avstrija.		13,728.431 10,000.000 2,186.000 46,852.991 1,186.423
Belgija.....		
Danska    .....		
Velika Britanija    .    . Švica......,		
v Švedska   .....		1,024.600 712 405
Norveška      ....		
Ruska.....		2,928 573 137.715
Laška      .....		
španjska      ....		L025.000
Rumunska    ....		100 000
Srbska     .....		98.000
Turška.....		140.000
Luxemburg  ....		93.256
		
Japan      ......	Evropa   .	137,903.017 36,918.614 220.712
Avstralija.....		1,610.000
	Skupaj    .	176,652.343
Ko bi to množino zlili v kak kotel, dobili bi jezero pravokotne oblike, ki bi bilo dolgo in široko po 4 kilometre a globoko 1 meter.
Ta silna množina pač najbolje priča, kako priljubljena pijača je pivo vsem narodom širne zemlje!