Kako naj se bcrilo, zlasti v višjem razredn obdelnje, da sc ž njini kolikor mogoce zdrnžnje več naukov. *) Pri branji naj se prepriča učifclj, ako učenci razumejo, kar berejo: olrok naj mu pove lo s svojimi besedami. Ako je ofrok bral male povesti, basni, naj jib šo enkrat po svoje pove, to bo otroke veselilo, (er jih spodbadalo v pozornost; naj poskusi to več olrok pri eni povesli, lo jili bo vnemalo, da se bodo med sabo skušali, kdo bo bolje povedal; primerjali bodo, kako bi bili povpdali, ko bi bili vprašani — vadili se bodo misliti. — \e inara, da se bo lo enemu ali drugemu igrača zdela. — Jaz pa mislim, da čas in trud, kteri se v to obrača, donaša ob svojem čas» naj boljše obresli; otroci, kteri so vajeni misliti, bodo marsiklero zapreko ložejc prestopali, kakor tisti, ki se niso vadili misliti. Ker pa v drugem berilu za slovenske šole več berilnih vaj 3., 4. in 5. razdelka spga v zemljppisjp, domačo zgodovino, narodoslovjo in narodopisje, naj učilelj ludi v feh rečeh podučuje učence, kolikor se to niore zgoditi; vodiio naj mu pa ne bo toliko sistem, kakor pedagogika. Učitelj naj ne pozabi na kratek čas, kteri niu je v (o odmerjen, pa naj nikar ne prezira zinožnosti učenccv, kolikor je niorcjo inieti v Ijudskili šolab; naj prcvdarja, koliko bodo lch reči polrebovali v navadnem živIjenji, in potem odločuje berila. Naj izbere naj prej lo, kar mu je naj bližpje, na daljno naj gleda in kaže le toliko, kolikor potrebuje, da bližnje razjasni. In ko jim je dopovedal, kar je blizo, naj scga po oddaljenem oziraj« se na odločeni čas, na polrebo in na zmožnosti olroško. Iz zgodovine je dovolj, da otrokom pripovednje naj važnejše zgodbe in odbrano versto naj slavnpj.šib mož in žeh. Ce otroci vedri naj važnejse pri- *) Po g. Ribnikarjcve m nemškem spisu svobodno poslovenjcno.godbe in spoznajo imenitne osebc, jim bo to več koristilo, nego da bi se jim rcč prav na drobno razkladala. V zemljepisji podučevati ali učili se ga brez zemljevida, brez nagledovanja je nilalva prazne slame. Iq vendar niraamo zemljevidov po Ijudskib šolali. Učiteljev zemljevid je dostikrat edini pri šoli. Ze iz tega namcna naj se otroci vadijo zemljevide risati. Ni ravno (oliko nad (em, čo jc meja malo bolj ali manj zakrivljena, da je le pravilna lega zadeta, je že zadosti. Enkrat se nekaj, drugikral zopet nekaj pokaže. Učenik hoče n. pr. pokazati zemljevid avstrijanske deržave ali naj prej kranjskega. Naj naredi piko, ktera naznanuje kraj šole, okoli tega naj naredi nekako podobo političnrga okraja, temu naj prideva drnge okraje; na podobi ni toliko samo da se lega zadene, dokler so vsc meje narejene, tako naj se pridevajo druge kronovine ena za drugo, pri leh pa se labko notranja razdelilev opušča. Poprej bolj redki obris se Iahko bolj zgosti, notri se narisajo mesta, in pozneje, ako je čas, polreba in dobra volja tudi drugi znamcniti kraji, pa ludi poglavitne reke, gorc i. dr. Tako si napravijo olroci podobo, ktere ne bodo tako liitro pozabili, ker so jo sami izdelali; ta podoba pa jim vse bolj živo poočituje, kakor da bi kamnolise zemljevidov še toliko in loliko časa gledali. I)a se olroci vadijo mislili in prevdarjati in sami opaznva(i, sposobne so posebno brrila, v kterih se govori od prirodoslovja. Tukaj naj se nčenec naj prej napeljnje, da ne vc, kaj ta vednost obsega, potem naj poišče razloček mcd živo in neživo slvarjo, naj sc mu pokaže, kako da so vse živpče stvan tako prinierno vslvarjene, da skupaj dosežejo svoj višji naraen; lako naj se razlaga kaj je živeča stvar (organizem). Ko se pa učencem pripovcduje, da nektere živeče stvari kraj po svoji ^volji" laliko zapuščajo, ali vsaj za svojim živežcm Iiodijo, spoznajo razločck nicd rasllinstvoni in živalstvom, tako naj razvija tudi druge Iastnosli, ki ji razločijo. Res, da tako učenje je bolj počasno in težavniše, kakor ko bi učitelj sain to obdeloval; čas v to obernjen pa vcndar ni zgubljen, ker nčcnec se vadi samostalno delali (er misliti, bolj pazljiv je, ker on ludi nekako pomaga podučevali; učitelj se pa tudi labko precej prepriča o zniožnosli nčenccvi. Učitelj naj si naredi glavno osnovo od naukov, kfere hoče učili; učencera ravno ni treba vedili, zakaj se je to (ako, uno drugačerazdelilo; potreba pa je osnove, da se odbere, kar je naj bolj potrebnega. Učitelji se radi v tem pregreše, da so preobširni, in da se pcčajo z inodeželskimi (hijimi) rečini; ne mislira, da bi to storili iz namena, pobvaliti se s svojimi učenci pri spraševanji, marvcč mi.slim, da nauk, kterega prednašajo, ne poznajo dobro, in ravno zarad tcga mislijo, da to, kar je med nami, ni zanimivo. Gotovo vslreza namrnu, če se pri živalstvii tudi vpletajo male povestice, klrre kažejo zanimive živalske lastnosli; otroci bolj pazijo, njihovi spomin se podpira in temu se lahko pridene kakšen nauk, kteri nčencn na drugo stran koristi. Tako naj bi se pri rasllinstvu, rudninslvu in prirodoslovji delalo. V (a namen naj bi se kupil za ljudske šole atlas v podobab (Bilder-Atlas); ima pa ta 334 podob z barvami na 32 tablah, priložena je (udi ra/.laga vseli podob v bervaškein, slovenskeni, laškem, nemškem in madjarskem jezikn. Še le potem bi korist.lo živalstvo in rasllinslvo prednašati. Brez nagiedovanja je pa vse mertvo.