Št. 46 (14.462) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zoCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 • Tel. 0432/731190
7200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
TOREK, 16. FEBRUARJA 1993
-iGradimoJmpaj.
I Wm MB Jj 1
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
OZN / KRIZA V BIH
LJUBLJANA / PRED DANAŠNJIM SREČANJEM ZUNANJIH MINISTROV ITALIJE IN SLOVENIJE
V New Vorku več upanja v razgovore
NEW YORK - V ozadju nesporazumov med predstavniki Unproforja in uradno bosansko vlado o nadaljnji usodi humanitarne pomoči prebivalcem Sarajeva, na sedežu Združenih narodov v New Yorku naraSCa upanje, da bi se ta teden predstavniki treh bosanskih strani vendarle utegnili znajti za isto mizo in se enkrat skusali poiskati odrešilno formulo miru za krvavo bosansko dramo.
Za naraščajoči optimizem v Združenih narodih imajo zasluge tako dva nova posrednika, ruski namestnik ministra za zunanje zadeve Vitalij Curkin, kot posebni odposlanec ameriškega predsednika Billa Clintona Bartholomevv, ki skupaj z obema sopredsedujočima Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji bijejo diplomatski boj za to, da bi predstavnike bosanskih Muslimanov, Srbov in Hrvatov pripeljali za pogajalsko mizo. Vključitev Rusije v pogajanja bi se po tukajšnjih pričakovanjih morala končati z novim pritiskom na Slobodana Miloševiča v skladu z ameriško strategijo, ki so jo objavili v prejšnjem tednu, po kateri mora srbska stran kar precej popustiti, Ce hoče priti do mirovnega sporazuma.
Kot smo lahko izvedeli v palači na East Ri-verju, naj bi v prvi polovici tedna potekale razprave o krizi na Hrvaškem, medtem ko naj bi se pozornost v drugi polovici tedna osredo-
točila na raazmere v Bosni, ko napovedujejo tudi prihod vseh treh bosanskih voditeljev v New York, vključno z Alijo Izetbegovičem, ki je pred dvema tednoma zavrnil svojo udeležbo v newyorških pogajanjih.
V prvem krogu pogajanj utegne biti odločilno zadnje poročilo generalnega sekretarja ZN Varnostnemu svetu, v katerem je reCeno, da je za odnose med Srbi in Hrvati na Hrvaškem značilno »veliko nezaupanje in sovraštvo«. To je bil tudi razlog, da je generalni sekretar zahteval od VS, naj mandat modrih Čelad na Hrvaškem podaljša do 31. marca tega leta, s Čimer naj bi Ownu in Vanceu zagotovil nujno potrebni Cas, v katerem bosta skušala obe strani prisiliti, da bi sprejeli pogoje iz Vanceovega naCrta. V tem smislu so v New York poklicali predstavnike Hrvaške, prvič pa se bodo znašli v vlogi pogajalcev v New Yorku tudi predstavniki srbske strani na Hrvaškem.
Čeprav njihova navzočnost postaja vse bolj dragocena, pa zaenkrat Se niso potrdili, da bosta poleg Owna in Vancea pri novih pogajanjih neposredno navzoča tudi Vitalij Curkin in Regi-nald Bartholomevv. Vseeno pa omenjajo, da bosta v tem Času oba v Nevv Yorku, kar je nedvomno pomembno.
Upanje za obnovitev razgovorov med sprtimi stranmi torej obstaja, vendar je možnosti za dosego sporazuma soraz-meroma malo.
Predstavniki manjšine seznanili Peterleta s svojimi zahtevami
Slovenski zunanji minister je mnenja, da bodo na današnjih pogovorih predvsem določili traso, po kateri se bosta državi odslej pogovarjali
Marko Osolnik
LJUBLJANA - Včeraj so se v Ljubljani sestali predstavniki zamejskih Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine in Videmske krajine s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Sestanek je sodil v okvir priprav na današnje srečanje ministra Peterleta s svojim italijanskim kolegom Co-lombom. Zunanja ministra sosednjih držav se bosta sestala na slovesni otvoritvi mejnega prehoda Neblo v Goriških Brdih, ki bo tako Se ena povezava med državama.
Minister Peterle je uvodoma povedal, da od pogovorov ne pričakuje “spektakularnih rezultatov", saj bo namen teh pogovorov “predvsem trasiranje poti" za prihodnje vsestransko sodelovanje na vseh ravneh in področjih. Izjavil je tudi, da si bo prizadeval za tvorno nadaljevanje pogovorov o sodelovanju, ki vključuje tudi zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Menil je tudi, da se morajo zamejski Slovenci tvorno vključiti v sodelovanje med državama, Po njegovih besedah ni sporno, da je Republika Slovenija pravna naslednica bivše Jugoslavije, zato je prevzela tudi vse dolžnosti in obveznosti, ki izhajajo iz Osimkih sporazumov. Po njegovem mnenju je potrebno Osimske sporazume nadgraditi, kajti “nov Cas prinaša nove argumente", nikakor pa se Slove-
nija ne more strinjati z njihovo revizijo, kot zahtevajo nekatere sile v italijanski politiki.
Predstavniki slovenske manjšine so slovenskega zunanjega ministra obvestili o vseh vidikih svojega življenja v zamejstvu ter o problemih, s katerimi se srečujejo. Pri tem je Viljem Cerno, predstavnik Beneških Slovencev poudaril pomen maloobmejnega gospodarskega sodelovanja in neomejenega pretoka ljudi in kapitala, saj je območje, kjer v Videmski pokrajini živijo Slovenci gospodarsko nerazvito, kar povzroča odseljevanje mladine v mestna srediSCa in s tem
asimilacijo. Bil je tudi mnenja, da se morata Slovenija in njena manjšina v Italiji složno upreti poskusom različnega obravnavanja slovenske manjšine, kot je to počel Maccanicov osnutek zaščitnega zakona za Slovence, ki je Slovencem v Videmski pokrajini priznaval samo neko amorfno slovanstvo.
Marija Ferletic, predsednica Sveta slovenskih organizacij je menila, da so za manjšino pomembne tudi prometne povezave z matično Slovenijo, pri tem je Se posebej poudarila pomen povezave Gorice z Ljubljano. Posebej je se pohva-
lila odločno slovensko stališče, ko je skušala Italija mladi državi vsiliti tripartitno spomenico o varstvu manjšin, ki je favorizirala izključno italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem.
Klavdij Palčič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, je omenil, da v Italiji v določenih političnih krogih prevladuje mnenje, “da je vprašanje slovenske manjšine italijansko notranje vprašanje", kar je nesprejemljivo za pripadnike manjšine. Palčič je bil mnenja, da mora biti slovenska manjšina zaščitena po evropskih standardih. Po njegovih besedah bi bilo potrebno
nekatere določbe iz Osimskih sporazumov posodobiti.
Miloš Budin, deželni svetovalec, pa je izjavil, da bi morala biti manjšina politični subjekt, kar pa italijanska država ne upošteva. Uspešna manjšinska zaSCita je taksna, s katero je zadovoljna manjšina.
Nujnost Čimprejšnje odobritve ustrezne zaščitne zakonodaje so poudarili tudi Rudi Pavšič, Ivo jevnikar in Sergij Lipovec.
Vsi prisotni so se strinjali, da bi bilo potrebno nadaljevati z pogostimi stiki med predstavniki matične države in manjšine.
IZRAEL
V vrtincu slepega nasilja inlifade
TEL AVIV - Teden dni pred prihodom ameriškega državnega sekretarja VVarrena	Chri-
stopherja v Izrael, kjer bo poskusa! dati novega zagona bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem, je ponovno vzplamtela palestinska intifada, v vrtincu nasilja in slepega sovraštva. Včeraj dopoldne je v jeruzalemski zidovski četrti Armon Ha-Natziv Palestinec z nožem ob vzklikih »Alah je velik« do smrti oklal nekega 35-letnega Zida, ranil njegovega oCeta in nož zabodel v trebuh neki noseči ženski. Napadalcu je uspelo zbežati, izraelska policija pa se je morala pošteno natruditi, da je preprečila maščevalni pogrom Zidovskih kolonov na palestinsko naselje Džabel Mukaber.
DEŽELA / FRANCESCUTTO (PSI)
Sesljan: odbornik vpleten v preiskavo
Nepotrjene vesti o sodnem obvestilu v zvezi z gradnjo novega pristanišča
TRST - V novinarskih krogih se je razširila vest, da je tržaško sodstvo poslalo jamstveno obvestilo deželnemu odborniku za turizem Gioac-chinu Francescuttu. Obvestilo naj bi se nanašalo na prispevek v višini pet milijard lir, ki ga je Dežela leta 1987 odobrila in leto kasneje konkretno dodelila družbi Fintour za gradnjo novega portica v Sesljanskem zalivu. Prispevek je bil deležen ostrih polemik (WWF je zadevo prijavil tudi sodiscu) in svetovalskih vprašanj nekaterih strank. Zaradi stečaja družbe Fintour je uprava pred kratkim dobila nazaj že nakazana sredstva.
Na sodiscu niso potrdili, a tudi ne demantirali vpletenosti socialističnega odbornika v to preiskavo. Sam France-scutto (na sliki), ki je doma iz Pordenona, je trenutno na Japonskem. Po drugih virih naj bi finančni stražniki zahtevali od deželnega upravitelja, da se le kot priCa
prijavi sodnikom, ki preiskujejo stečaj Fintour. Vsa zadeva je, kot vidimo, Se precej nejasna. Kot pričo so preiskovalci v prejšnjih dneh že zaslišali deželno svetovalko DSL Perlo Lušo, ki je v svetovalskem vprašanju zahtevala od deželne vlade pojasnila v zvezi s spornim finansiranjem sesljan-skega portica. Njegova gradnja se ni pričela in to tudi zaradi negativnega mnenja pristojnega ministrstva.
Milan kandidat za 01: glasne polemike
MILAN - Milančani se bodo najbrž z referendumom izrekli, ali hočejo ali ne olimpijske igre leta 2000. Odbor, ki mu predseduje poslanec zelenih Gnido Pollice, je včeraj začel uradno zbirati podpise (v Štirih mesecih jih mora zbrati 36 tisoč) za izvedbo občinskega ljudskega referenduma proti olimpiadi oziroma proti občinskemu sklepu, ki kandidira glavno mesto Lombardije za to vrhunsko Športno manifestacijo. Ne nasprotujemo igrani, je dejal Pollice, ampak veliki nevarnosti, da bi ta pobuda sprožila politične in finančne spekulacije. Zahteva po referendumu uživa za sedaj podporo DSL in zelenih.
LJUBLJANA / IZ SODNIH DVORAN
»Slabo se nam piše...«
Poslanec Zmago Jelinčič se tudi pred ljubljanskim temeljnim sodiščem ni skliceval na poslansko imuniteto
Vlado Kadunc
LJUBLJANA - »Slabo se piSe Slovencem, ce bom obsojen! To bi pomenilo, da lahko vsak Neslovenec napade Slovenca in ta se ne bi smel braniti«, nam je pred včerajšnjo razpravo na ljubljanskem sodiscu povedal poslanec v Državnem zboru in delegat DPZ v skupščini občine Ljubljana - Center Zmago Jelinčič.
To je ponovil tudi pred sodiscem, saj ga javni tožilec (ki pa ni bil prisoten na obravnavi) obtožuje, da je pred slabim letom v Tržiču kršil 56. Člen Kazenskega zakonika Slovenije. Po njem je pred zakonom kriv vsak, »ki pri pretepu poseže po nevarnem orožju ali orodju, ki lahko povzroči telesno okvaro«. Gre za dogodek, ko sta dva Neslovenca «... psovala mater vsem Slovencem in državnem sistemu« (Jelinčič). Takrat se je v bližini znašel tudi prvak (?) Slovenske nacionalne stranke in ju opozoril na grdo govorjenje. Fanta pa sta ga napadla in kakor pravi Jelinčič,
se je pred njima branil tako, da je ustrelil s pištolo v tla, kar ju je zaustavilo.
Začetek sodnega epiloga tega dogodka se je tako zgodil včeraj na ljubljanskem sodiscu. Razpisana je bila sicer glavna obravnava, v kateri pa so pravzaprav sodelovali le sodnik, obtoženec in njegov odvetnik Drago Demšar ter Šopek novinarjev, fotografov in snemalcev. Odvetnik Demšar nam je pred obravnavo povedal, da gre verjetno le za ugotavljanje sodisca ali se bo poslanec Jelinčič skliceval na poslansko imuniteto ah ne. In res je bilo prvo in pravzaprav edino vprašanje sodnika na včerajšnji razpravi ali se obtoženi sklicuje na imuniteto, ki mu jo omogoča delovno mesto poslanca v državnem zboru.
»Kot sem že dejal se do zdaj nisem in se tudi nadalje ne mislim sklicevati na poslansko imuniteto. Veliko mi je do tega, da pride na dan resnica o dogodku in zato obravnave
ne mislim zavlačevati. Od sodbe sodisca pa je odvisno ali bodo Neslovenci lahko Se naprej neovirano napadali in ogrožali Slovenski narod in ali se bo ta lahko pred temi napadi branil.«, je bil kratek in jasen Jelinčič.
Sodnika je Se zanimalo, ali bo uporabil imuniteto tudi pri tožbi kranjskega sodnika Šubica, ki trdi, da je Jelinčič v nekem intervi-juju neresnično govoril o njegovem delu. Zmago Je-ClinCiC je povedal, da v tem primeru, torej v zasebni tožbi, bo uveljavljal poslansko imuniteto, ker je delo v Državnem zboru pomembnejše kot pa hoja po sodiščih zaradi tega, da se zmenijo, kaj je kdo rekel in koga s tem užalil.
»Glede na s tališče obtoženca ni razloga, da ne bi ponovno razpisali glavno obravnavo, ki bo 15. marca«, je bil kratek tudi sodnik in včerajšnjega »glavnega dogodka« na Ljubljanskem temeljnem sodišču je bilo konec.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Italija potrebuje novo koalicijo
Italija pofrebuje novo vlado in novo večino. Tega ne pravi več samo opozicija, ampak je tudi iz vrst najmočnejše stranke sedanje vladne koalicije vedno pogosteje slišati podobne ocene. Predsednik republike Scalfaro pa je prav v teh dneh prevzel dokaj aktivno vlogo, kot pričajo številna srečanja, ki jih je imel včeraj. (Na sliki s tajnikom PSI Benvenutom).
.............................stran 4.....
Intervju s senatorjem Darkom Bratino
Slovenski senator v rimskem parlamentu Darko Bratina (DSL) je bil med tistimi, ki so se zavzemali, da bi v morebitnem novem volilnem sistemu slovenska manjšina imela zagotovljeno zastopstvo v izvoljenih telesih, in ta princip je dvodomna komisija tudi sprejela.
V Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole
Slovenski šolniki na Tržaškem so se včeraj zbrali na 34. občnem zboru Sindikata slovenske šole. na njem so razpravljali tako o notranjih sindikalnih zadevah kot tudi o splošnih vprašanjih, ki pogojujejo slovensko šolstvo v Italiji
...................stran 6.
Afera Coop: poziv k odstopu
Tajniki strank večinske koalicije, ki upravlja goriško občino, so včeraj pozvali k odstopu vse prejemnike sodnih obvestil v zvezi z afero COOP, ki opravljajo javne funkcije. Poleg predsednika družbe SDAG Brunella gre za podžuapan Del Bena in občinskega odbornika Breščaka.
stran 8
Po Morioki... kritike
Dan po koncu svetovnega smučarskega prvenstva v Morioki na Japonskem so kritike na račun organizatorjev in mednarodne smučarske zveze vse bolj ostre, v italijanskem in slovenskem taboru pa jne skrivajo razočaranja nad svojim obračunom.
stran 19
Šahistka
prihodnjega
isočletja
Po zmagi v dvoboju z veteranom Spaskim je komaj 16-1 etn a madžarska šahistka Judit Polgar v središču pozornosti. Igralka prihodnjega tisočletja, kot jo mnogi že imenujejo, je edina Zenska, ki je na lestvicah uvrščena med sto najboljših šahisfov na svetu, šah igra od svojega četrtega leta. Na turnirju v Hastingsu je za seboj pustila številne moške velemojstre.
stran 19
NOVICE
Ozal začel turnejo po balkanskih državah
ANKARA. - Tuški predsednik Turgut Ozal je včeraj zaCel svojo Šestdnevno turnejo po Balkanskem polotoku, med katero bo obiskal Bolgarijo, Makedonijo in Albanijo. Med obiskom v Albaniji se bo sestal tudi s hrvaškim redsednikom Tudmanom. Ozal bo poskusil vzpostaviti nove temelje med-balkanskega sodelovanja in prikazati turška stališča glede spopada v BiH in reševanja kriznih žarišč na tlu nekdanje Jugoslavije od Sandžaka do Kosova in Makedonije. Ob odhodu je Ozal omenil zgodovinske vezi Turčije s temi državami, ki so bile nekoč del turškega cesarstva. O vsestranski diplomatski zavzetosti Turčije priča tudi dejstvo, da je njen zunanji minister Hikmet Cetin včera končal obisk v Romuniji, v Ankaro pa je prispel bosansko-herce-govski zunanji minister Silajdžič.
Jugoslovanski pekel skozi Levyjevo prizmo
BERLIN - »Kar vsak dan umira v Sarajevu, je določena ideja o človeku kot mislečemu bitju, ki je sposoben Čustev in pravičnosti.« Tako francoski filozof Bernard-Henri Levy zaključuje svojo beležko o potovanju v pekel oziramo tekst srhljivega filmskega dokumenta »Dan smrti v Sarajevu«, ki so ga včeraj izven konkurence predstavili na berlinskem filmskem festivalu. Levy je osebno prispel v Berlin, da se cimprej ustavi pokol, »preden bodo krvniki dokončali svoje delo in bo vse ljudi na posnetkih zagrebla zemlja«.
FBI elektronsko »popravil« posnetke pretepa Rodneyja Kinga
LOS ANGELES -Vrsta elektronskih »popravkov«, ki jih je FBI izvedla na posnetku pretepa temnopoltega šoferja Rodneyja Kinga, je že sprožila ostre proteste. Iz nove upočasnjene in elektronsko »očiščene« verzije izpade, da so policisti pretepli Kinga, ker je ta poskušal vstati s tal in ni poslušal ukazov policistov. Tega seveda ni na originalnem posnetku. Medtem se v Los Angelesu ubadajo s porotniki, ki bi morah biti nepristranski, kar bo izredno težko, saj je večina že sedaj mnenja, da so krivi policisti. Medtem pa se z veliko težavo nadaljuje izbiranje porotnikov za prizivno razpfavo v Los Angelesu. Včeraj so za člana porote izbrali tudi profesorja prava na Harvardski univerzi Alana Der-shovvitza (na sliki).
Ukrajina in sosede sedijo na jedrskem sodu smodnika
MOSKVA - Visoki častnik raketnih enot SND je za Izvestija izjavil, da Ukrajini grozi pravi »raketni Černobil« zaradi obupnega stanja uskladiščenih medcelinskih jedrskih raket. Na ukrajinskem ozemlju je 176 strateških raket in 1.250 jedrskih konic, tako da Ukrajinci in njihovi sosedje dobesedno sedijo na jedrskem sodu smodnika, ki ga lahko vsak trenutek raznese. Izvestja so tudi posredovale sklepe posebne komisije SND, ki trdi, da Ukrajina ni sposobna poskrbeti za varnost in vzdrževanje svojih jedrskih sil, v katerih vlada nepopisni nered. Ob takih vesteh lahko le upamo, da so rezultat ruskih propagandnih salv, s katerimi poskušajo Ukrajino prepričati, da se odpove svojemu nadzorstvu nad nekdaj skupnimi jedrskimi silami.
Svvissair zopet leti v Zagreb
ŽENEVA - Švicarska letalska družba Svvissair bo danes obnovila svoje polete v Zagreb, ki so jih prekinili 7. februarja, ko je srbska protiletalska obramba streljala na nemško transportno letalo s pomočjo za Sarajevo.
Predstavniki mednarodnega RK na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Ljubljani so se v ponedeljek mudili visoki predstavniki Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca s sedežem v Ženevi. Minister Peterle se jim je ob tej priložnosti zahvalil za solidarno pomoč beguncem, ki jih je v Sloveniji že približno 70 tisoč. Pogovorov se je udeležil tudi slovenski minister za zdravstvo Božidar Voljč.
BAVONNE - Francoska policija je v ponedeljek sporočila, da je odkrila podzemno delavnico, v kateri so izdelovali orožje za baskovsko teroristično organizacijo ETA. Delavnico so odkrili v vili nekega francoskega inženirja v vasici Bidart blizu španske meje. Marca lani so v tem kraju aretirali trojico vodij ETE. (Reuter)
Orožarji za Baske
V požaru umrlo blizu 80 ljudi
PEKING - V požaru v mestu Tangshan na severu Kitajske je v nedeljo umrlo 78 ljudi, 53 pa je huje ranjenih. Vzroki požara, ki je popolnoma uničil trinadstropno veleblagovnico, niso znani. Policija meni, da ga je povzročila malomarnost električarjev, ki so delali v stavbi. (Reuter)
Hmapžarska / KONFERENCAH
ITALIJA / ITALIJANSKI PREDLOG PRIPRAVLJEN
Beg z Vzhoda
kriminal in ksenofobija
Kaznovati vojne zločince
Mednarodno sodišče bo moralo soditi o vojnih zločinih v državah nekdanje Jugoslavije
Nino Alienti, ANSA
BUDIMPEŠTA - V madžarskem glavnem mestu se je včeraj začela druga mednarodna konferenca o nezakonitem priseljevanju. V svojem uvodnem poročilu je madžarski zunanji minister Peter Bo-ross dejal, da se je pojav ilegalnega priseljevanja okrepil v zadnjem času predvsem zaradi revščine, gospodarskih težav in brezposelnosti, ki je zajela vse države evropskega Vzhoda. Marsikdo se podaja v tujino v iskanju lahkega zaslužka, kar je tesno povezano s prekrški, ki so včasih tudi zelo hude narave. Boross je opozoril na dejstvo, da iskanje blaginje za vsako ceno prispeva k porajanju pojava ksenofobije v Evropi, pojav, ki ga nekateri krogi umetno in načrtno podpihujejo, še zlasti med mladimi.
Konference o ilegalnem priseljevanju se udeležujejo delegacije 35 evropskih držav ter predstavniki 6 mednarodnih organizacij, med katerimi so Evropski svet, mednarodna organizacija za emigracijo ter visoki komisariat
ZN za begunce.
Sef madžarske diplomacije Peter Boross je še povedal, da je njegova država med tistimi, ki so sprejele največ beguncev, še zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije, kar nedvomno predstavlja za Madžarsko hudo finančno breme. Število tistih, ki vsak dan prečkajo madžarsko južno in zahodno mejo se v zadnjih 13 mesecih stalno veča. Nimamo na razpolago sredstev, ki bi omogočila učinkovit nadzor nad mejami in da bi preprečili, da bi se beg iz držav nekdanje Jugoslavije spremenil v pravi eksodus biblijskih razsežnosti, je dejal Boross in dodal, da je Madžarska sprejela zelo stroge ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje ilegalnega priseljevanja.
Spregovoril je tudi avstrijski zunanji minister Loschnak . Po njegovem mnenju je treba oblikovati posebno obmejno stražo, zagotoviti beguncem pravno zaščito in okrepiti sodelovanje med notranjimi ministrstvi raznih držav.
RIM - Italijanski zunanji minister Colombo je povedal, da je italijanski predlog za ustanovitev mednarodnega sodišča, ki naj sodi vojne zločine, do katerih je prišlo v nekdanji Jugoslaviji, nared in da ga bodo danes izročili predsedniku vlade Ama-tu. S tem se je ukvarjala posebna komisija, ki jo je vodil prof. Giovanni Conso, ki je bil med tem imenovan za pravosodnega ministra.
Italija bo istočasno predložila svoj osnutek nekaterim državam Evropske skupnosti, varnostnemu svetu Združenih narodov ter vladi Združenih držav. Colombo je komisiji, v kateri je bila vrsta znanih mednarodnih pravnikov, izrazil priznanje, da je delala z izredno prizadevnostjo in hitrostjo. Ideja o ustanovitvi komisije se je porodila v okviru italijanskega zunanjega ministrstva lani septembra in je dozorela hkrati s stopnjevanjem surovosti in nečlovečnosti zločinov, do katerih je prihajalo v bivši Jugoslaviji.
Italijanski zunanji minister je v odgovor na vprašanja novinarjev dejal, da bo kazensko sodišče moralo soditi ne
samo Srbe, temveč vse tiste, ki so zagrešili zločine zoper človeštvo.
Po mnenju ministra Emilia Colomba, ki je omenil podoben francoski predlog, ima italijanska pobuda še poseben pomen za pospešitev mirovnega procesa, ki se razvija in se mora razvijati, pa čeprav zelo zelo počasi. Italija, je Se dejal Sef italijanske diplomacije, je trdno pre-
pričana, da je človekove pravice treba vedno in ob vsakem primeru spoštovati.
Italijanski načrt za razsodišče, ki naj sodi o vojnih zločinih v nekdanji Jugoslavije, so pospešili prav v zadnjih tednih, ko so svetovno javnost pretresle vesti o množičnih posilstvih na etnični podlagi, do katerih je prišlo v Bosni in Hercegovini.
Makedonija: spor Rim-Atene
RIM - Generalni tajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu, veleposlanik Bruno Bottai je včeraj na svojo zahtevo sprejel grškega veleposlanika v Italiji Konstantina Georgiua in ga seznanil z italijanskimi pobudami glede Makedonije. Rim se namreč zavzema pri OZN, da bi Makedonijo sprejeli za članico Svetovne organizacije z začasnim imenom in tako preprečili nove zaplete v tem delu Balkana. Veleposlanik Georgiu je izrazil »obžalovanje« atenske vlade za italijanske pobude, »ki ogrožajo napore v Varnostnemu svetu OZN za rešitev tega problema«.
Sodeč po žolčnih včerajšnjih napadih grškega tiska se v Atenah bojijo, da bi italijanska pobuda preprečila nadaljne zavračanje makedonskega članstva v OZN. Ethnos je celo zapisal, da se je predsednik vlade Amato vklonil zahtevam radikalca Pannelle o priznanju Makedonije, ker potrebuje njegove glasove v parlamentu.
KOMENTAR
Ruski pogled na Balkan
Barbara Kramzar
Popolnoma razumljivo je, da vstop nove ameriške administracije v balkanski »mirovni« proces še ni prinesel nic novega. Moralizem predvolilnih govorov je prvo, Cesar se mora ob ameriški tradicionalno močni realistični šoli mednarodnih odnosov znebiti vsak nov prebivalec Bele hiše. Se posebej tisti, la je obljubljal največjo pozornost domačim problemom in ki povrh vsega ni prav nič kriv za krvavi zaplet na Balkanu. Se prepričljivejše znamenje novega Clintonovega pragmatizma pa je odločitev njegovega posebnega odposlanca za območja nekdanje Jugoslavije Regi-nalda Bartholomevva, da najprej pohiti v Moskvo. Diplomat, la se je pravil kriznih žarišč izučil v enako brezsrčni libanonski tragediji, ve, da je Bosno že zdavnaj odpisala veliko bolj vpletena Evropa, da nemoč Stare celine pravzaprav ustreza ameriškim interesom in da je Rusija edina, ki bi lahko resno zmotila edino pomembno igro najmočnejših držav sveta - odločanje o tem, kdo bo lahko v 21. stoletju svetu vsiljeval svoje gospodarske interese.
Povabilo Moskvi, naj sodeluje pri iskanju rešitev za Balkan, je zato predvsem spoznavni izlet za Rusijo. V evroazijski velikanki naj bi tako še pred morebitnim posnemanjem Milošev-ičevega gesla v slogu »vsi Rusi v eni državi« sami ugotovili, kako nesmiseln in rušilen je slepi pohod nacionalizma, saj Zahod dobro ve, da ozemeljske in jedrske velesile Rusije nihče ne bi mogel ustaviti na takšni poti. Ce bi Rusi po takšnem spoznanju še pritisnili na Srbe, toliko bolje. Toda v državi, kjer je lani industrijska proizvodnja padla za 20 odstotkov, 80 odstotkov ljudi pa živi na meji tistega, kar sami - in ne Zahod -imenujejo revščina, obljublja novo prebujanje komunističnih in nacionalističnih nasprotnikov trga, bolečih gospodarskih reform in Borisa Jelcina ravno nasprotno od tistega, kar bi si želeli v prestolnicah razvitega sveta. Tisti, ki doslej niso znali odgovoriti na izzive iz Beograda, bodo še bolj nemočni pred ruskimi travmami, z nacionalnim vprašanjem vred.


:S6||gŠ
POGLED

Med logičnim in možnim
mvmm1
Tone Kraševec
Fotokarikatura: Momo Kuzmanovič
e kar lep čas odra-
f žajo najpomem-X Jt-inpjaa gospodarsko socialna dogajanja pri nas velik razkorak med logičnim in možnim. Glede na krizne razmere je to dokaj razumljivo, predvsem za najbolj prizadete sloje prebivalstva.
Logično je, da si želijo zaposleni v najbolj »bolnih« ali že na stečaj obsojenih podjetjih zagotoviti vsaj najnujnejše možnosti preživetja, tudi s strajki. Ni pa možno s tem ničesar trajno rešiti, ker se s štrajkanjem ne ustvari niti za tolar prihodka.
Logično je, da bi morali imeti sedaj v povprečju precej nižjo plačo kot 600 mark; ni pa možno s kaj prida nižjo
plačo živeti, saj z našim povprečnim zaslužkom lahko kupimo le dobro petino tistega, kar si s svojo povprečno plačo privošči Avstrijec (pri plačah seveda tudi »obratna« opomba: možno je »nakladati« zaposlenim očitke o visokih plačah v markah, ni pa logično, ker tečaj tolarja še zdaleč ne sledi inflaciji). Logično je, da so mnogi poslanci, med njimi celo vidne osebnosti, ki so prej delali v gospodarstvu, zagovarjali visoke plaCe poslancev, ker dejansko morajo imeti urejene razmere za učinkovito delo. Ni pa možno, Se manj pa pametno, v celoti tega zagotoviti v najbolj kriznih razmerah, ker bodo ljudje
preveč ogorčeni, posledice pa hude. Logično je, da naše izvršne oblasti (predvsem monetarne) želijo v svetu dokazati naSo »solidarnost« za obvladovanje gospodarske stabilnosti (čvrst tolar in podobno) in se izkazati predvsem pred najvišjimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ni pa se več možno tega togo držati, ker se že preobraža v »stabilno omrtvičenost« gospodarstva, in bo nujno najti - sicer težko obvladljivo - ravnotežje med stabilnostjo in oživljanjem gospodarstva. Logično je, da bi morali res hitro nadomestiti prodajo našega blaga in storitev na razpadlem jugoslovanskem trgu s preusmeritvijo v izvoz;
ni pa možna naglica, ker je struktura našega gospodarstva naravnana prav po nekdanjem jugotrgu, prestrukturiranje pa ni naloga za nekaj mesecev, ampak za nekaj let.
Logično je, da bi privatizacija podjetij najprej dala ustrezne ekonomske učinke, če bi s sprejemljivimi posojili (ne zastonj) omogočili vsaj v solidnih podjetjih odkup velikih deležev lastnine zaposlenim delavcem, strokovnjakom in menedžmentu; možno pa ni, ker so tu za zdaj strankarska stališča (zato uničevalno kompromisni zakon) na tako različnih bregovih, da še ne vidimo možnega mostu, ki bi jih povezal. In ta-
ko naprej in tako dalje.
Ni pričakovati, da bi lahko razlikovanje med logičnim in možnim razumeli na primer ponekod bolj z miloščino kot s plačo nagrajeni delavci; zmeraj tudi ne ljudje z visoko izobrazbo v raznih družbenih službah in še kdo. Morajo pa to veliko bolj upoštevati politika in nosilci najodgovornejših oblastnih služb. Saj je politika
umetnost možnega, kajne! Ce ne bo znala bolje presojati možnega, lahko rečemo - ob definiciji logičnega kot pričakovanega glede na stanje - da politika tudi ni logična. To dvoje pa seveda v teh naših krajih še vedno ni nič čudnega.
s-^plošno znano in okoli ^^Prešernovega dne še
l_z posebej oznanjevano
je (bilo) prepričanje, da smo Slovenci narod, ki se je skozi preizkušnje zgodovine ohranil predvsem s svojo kulturo. Ker se nismo mogli izkazovati z lastno gospodarsko in/ali politično močjo, smo se posvetili ljubosumnemu čuvanju svojega jezika, se izražali v umetniških podobah, hranili z vero in upanjem in kljubovali z mislijo. Tako je bilo v naši novejši zgodovini. Vpmšanje pa je, če je bilo takisto že od vsega zače-
GLOSA
Kljubovati ali poleteti
tka in če bo odslej kaj dru-gače.
Nadvse zanimivo je v tem oziru razmišljanje teologa dr. Franceta Rodeta. Skoraj neverjetno zgodovinsko dejstvo, da smo se Slovenci pmv na tem izpostavljenem geopolitičnem križišču ohranili kot Slovenci, pojasnjuje s tremi razlogi. Prvi je, da v času, ko smo se preselili v te kraje, nismo premogli lastnih intelektualcev, ki bi v naše pleme vnašali tedanjo
evropsko (latinsko) kulturo. Tako, kot so jo Pavel Diakon med Langobarde, Izidor Seviljski med Zahodne Gote in Gregor iz Toursa med Franke. Nakar so ta germanska ljudstva postala romanska; Langobardi so danes Italijani, Zahodni Goti Spanci, Franki Francozi. Zavojevalci so sprejeli kulturo zavojevanih in postali mogočni, a drugi narodi. Slovenci pa smo skozi trinajst stoletij in pod tujo oblastjo ohranili svojo kul-
HHHHHHHHI
Miha Naglic
turno identiteto tudi zato, ker nismo imeli lastne elite!
Drugi razlog najde Rode v posebni črti našega narodnega značaja, ki je nastala prav z našim kljubovanjem: v sposobnosti pasivnega odpora. »O tem se-je mnogo grdega povedalo, a mislim, da brez le lastnosti ne bi ostali. Zato je ni treba prezirati. Pasivni odpor pomeni trezno analizo realnih možnosti, pomeni dokaj prebrisano premčunlji-vost, pomeni tudi upanje

in vero v prihodnost, ki bo morda manj kruta ...« (Nova revija 1992, str. 815).
Tretji razlog je naposled v tem, da so nam vladali Habsburžani. Ti so od svojih podanikov zahtevali brezpogojno zvestobo, hkrati pa so bili strpni do narodnih kultur in jezikov. Tako se znajdemo v res čudni povezavi: če bi se preselili nekaj stoletij prej, če bi bili kulturno bolj ambiciozni in če bi nam vladala kakšna druga evropska

vladarska hiša, potem bi bili danes Nemci, Italijani ali Madžari. In nenazadnje: mar ni bil ravno pasivni odpor tisti, ki nas je ohranjal pod staro in novo jugodinastijo?!
In zdaj? Se bomo zdaj, ko imamo lastno kulturno elito in lastno, izvoljeno »dinastijo«, še naprej izražali na način pasivnega odpom? Se bomo na prosti pretok ljudi, blaga in idej skozi naše kraje odzvali tako, kot se ta čas marsikje v
Evropi: z nacionalizmom in ksenofobijo, s sovraštvom do drugih narodov in tujcev? Agresivno narodnjaštvo je svojevrstna negacija pasivnega odpora; nova kulturna prizadevanja pa bodo verjetno mogoča šele kot negacija obeh, kot negacija negacije. Ko bodo v slovensko domačijsko ozračje zapihali svetovljanski vetrovi, bo mogoče dvoje: upognjeno kljubovati ali poleteti z njimi. Prvo je pasivni odpor, drugo aktivni napor. »Legitimno« je oboje, enostavno pa ne bo ne eno ne drugo.
FILM / BERLINSKI FESTIVAL
NA KRATKO
King Kong, ugrabitelji in Emir Kusturica
čakajo na medveda
V četrtek, 11.2. so z vsem potrebnim pompom odprli 43. filmski festival v Berlinu
Uroš Prestor
Faye Dunaway in John Depp v filmu Emira Kusturice Arizonske sanje (Foto; Arhiv)
Za blisc filmske zgodovine je poskrbela velikanska lutka King Konga, postavljena nad vhod v Zoo Palast, glavni kino festivala, za napetost pa neznani ugrabitelj, ki je zadržal nemškega notranjega ministra, tako da je niorala njegov uvodni govor prebrati njegova žena.
Osrednji program je tokrat posvečen predvsem pvropskim filmom, veliko je Skandinavcev. Američani, ki so zadnja leta pobirali nagrade v Berlinu, imajo zastopnika - Špike Leejevega. Malcolm X omenjam samo zato, ker je najbolj razvpit med vsemi, toda zdi se, da bo letošnji berlinski medved ostal v Evropi. Recimo v rokah Emira Kusturica, ki je s svojo francosko-ame-riško odisejado Arizona Dream odprl festival.
Na otvoritvi je bil poleg Kusturice navzoč tudi njegov glavni igralec Johny Depp. Depp, sicer najstniška zvezda, se je tokrat znašel v popolnoma drugačni vlogi. Kusturica mu je v svoji zgodbi o sanjah in ljubezni namenil vlogo Axela, mladega Newyorcana, Cigar delo je štetje rib v Hudsonu, toda njegov stric Leo (ki ga igra Ku-sturiceva zvezda mladosti Jerry Lewis) ga da zvleci nekam sredi arizonske pušCave, da bi bil za pričo na njegovi poro-
ki. Axel bi najprej rad Cimprej odšel nazaj v New York, toda stvari se spremenijo, ko sreCa dve ženski, mater (Faye Dunaway) in hčer, in se znajde v navzkrižnem ognju ljubezni. Magijo, ki jo je Domu za obešanje prinesla ciganska kultura, je tokrat Kusturica iskal v svoji mladosti in njenih predvsem filmskih spominih. Najboljši del filma so remakei nekaterih prizorov iz Hitchocka in Coppole, ne manjka pa niti običajno Kusturičevo sanjarjenje - ribe plavajo po puščavi, rešilni z mrtvim stricem odleti na Luno, stoli sami od sebe letajo po zraku; konec filma in nekaj sanjskih prizorov pa je bilo posnetih celo na Aljaski. Na začetku Arizona Dream gledalca puSCa hladnega, toda počasi zajame sapo in se spremeni v velikansko mrežo, ki gledalca potegne vase. Za najhujše prizore je poskrbela izjemna Faye Dunaway, pa tudi Johny Depp in Lily Taylor, druga dva kota amour fou. Arizona Dream mogoCe ni ravno najboljši KusturiCev film, kljub temu izstopa od običajne filmske produkcije.
V glavnem programu bo zunaj konkurence prikazan še en film iz nekdanje Jugoslavije, novi film Dušana Makavejeva, festival pa bo sklenil Co-
sta Gavras. Samo za informacijo, Ce koga zanima tekmovalni program, ki je v Berlinu že skoraj tradicionalno najbolj dolgočasen del festivala. Poleg njega so namreč v Berlinu filmi še v sekciji Panorama, ki je namenjena deloma art filmom in deloma dokumentarcem, retrospektivi sta letos posvečeni Gregoryju Pečku in filmom Cinemascope, uradni del festivala pa spremljajo Forum mladega filma, otroški filmski
festival, pregled novih nemških filmov in navsezadnje evropski filmski market, kjer je pogosto mogoCe videti veC filmov in boljše kot na festivalu.
Veliko režiserjev so že primerjali s Orsonom VVellsom in še veC filmov z njegovim Državljanom Kaneom. Kot kaže, je Zdaj vrsta na igralcu in režiserju Dannyju DeVitu ter njegovem filmu Hoffa. Scenarij, ki prihaja izpod peresa Davida Mameta, je
širokopotezna pripoved o Jamesu R. Hoffu, šefu naj-veCjega ameriškega sindikata voznikov tovornjakov. Zgodba se v epskem loku vzpenja Cez štirideset let ameriške zgodovine, od tridesetih, ko je bil Hoffa navaden sindikalni agitator in je rekrutiral svojega fiktivnega kom-panjona Italijana Bobbyja Ciaro (igra ga sam režiser DeVito), pa do sredine sedemdesetih, ko je Hoffa -takrat pravkar iz ječe izpuščeni šef sindikata s
1800 elani, skrivnostno izginil. Kot sugerira film, ga je odstranila mafija, organizacija, ki je Hoffa pravzaprav spravila na oblast.
»Big production, no story.« Te besede so verjetno najboljša oznaka filma. Hoffa je namreč kljub svoji širokopotezni zasnovi zgrešen film. Ves denar seveda ni bil vržen skozi okno - najprej je tu režija Dannyja DeVita, ki je od VVellsa pobral praktično pol filma. Druga stvar je Jack Nicholson, ki je z lasnim vložkom in predelanim nosom odigral naslovno vlogo. Tretja stvar ... tretje stvari že ni več. Zgodba je namreč prešibka, da bi upravičila tako veliko produkcijo; in tako zdolgočasenemu gledalcu ne preostane drugega kot opazovanje režijskih prijemov in iskanje filmskih citatov.
Pravo nasprotje Hoffu je japonski film Hatachi no binetsu (Lahka vročica dvajsetletnika) režiserja Ryosuka Hashiguchija. Forum je zadnja leta prikazoval precej filmov mladih japonskih režiserjev, lani je eden od njih, Kikuchi, celo dobil eno izmed množice nagrad, ki jih podeljuje množica žirij v Berlinu. Iz vseh teh filmov veje ne ravno presenetljivo spoznanje, da živijo mlade generacije Japoncev popolnoma odtujeno življenje. Lanski
Kikuchi je denimo v celem filmu spregovoril morda deset stavkov -ostalo so bili šumi njegovega okolja. Letošnji junak Tetsuro je naslovni dvajsetletnik, ki svoje telo prodaja za denar v značilnem homoseksualnem baru v Tokiu. Negotov glede svoje seksualnosti se znajde v trikotniku med enim izmed svojih sodelavcev, dve leti mlajšim od njega, in svojo sošolko. Film ni ravno molčeč - trojica skupaj s svojimi kolegi bolj razglablja o možnosti obstoja zveze med dvema človekoma, kot pa da bi se resnično podala v to zvezo.
Zgornjima filmoma je skupen tudi mizanscen-ski pristop - gre za Cisti minimalizem z dolgimi posnetki, kjer je kamera -tako kot osebe, ki jih slika, samo nemi opazovalec dogajanja. Gledanje takih filmov pomeni določen napor, toda kolikokrat imate priložnost videti prizor, kjer dekle povabi domov na večerjo svojega sošolca, ta pa odkrije, da mu je njen oCe pred kratkim plačal denar za seksualne usluge? Homoseksualnost, ki je bila še do pred kratkim japonska tabu tema, je končno prodrla tudi na film. Kako uspešno? Letos sta v Berlinu še dva filma na to temo, tako da bo na dokončen odgovor še treba počakati.
Prenova Glasbene mladine ljubljanske
Glasbena mladina ljubljanska je prostovoljna, nepolitična in nestranskarska združba občanov, ki priznavajo pomen glasbenomladinskega gibanja.	.
Razlogi, zaradi katerih je bila ustanovljena, so doživeli nekatere spremembe in zdaj se jim prilagaja tudi organizacija sama. Pred današnjim občnim zborom Glasbene mladine ljubljanske, na katerem naj bi potrdili imenovanje novega predsednika, muzikologa in dirigenta Kristijana Ukmarja, potrdili Članstvo več kot 150 aktivistov GML ter izglasovali novi statut GML, je bila včeraj v prostorih ljubljanskega Magistrata tiskovna konferenca, ki sta jo vodila Članica 10 GML Neva Brun in dosedanji predsednik Jože Humer, ki po sedmih letih uspešnega vodenja GML zapušča to mesto. Na tiskovni konferenci so sodelavci GML spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih, predvsem tistih, ki se vežejo na status in programske usmeritve tega društva, ki se lahko pohvali z najranovrstnejšimi, predvsem pa dobro obiskanimi glasbenimi prireditvami. V prihodnje naj naj bi se tesneje povezali z vsemi organizacijami Glasbene mladine po Sloveniji, prav tako pa naj bi prišlo tudi do povezave in izmenjave z sorodnimi društvi po vsej Evropi. Predstavili so še bogato založniško dejavnost, ki je namenjena predvsem izobraževanju osnovno in srednješolske mladine ter nekatere njihove najodmevnejše projekte, v katerih sam vrh prav gotovo sodijo ciklusi “Mladi mladim” in predstavitve slovenskih glasbenikov, ki študirajo v tujini.(M.T.)
Mednarodno priznanje oblikovalcu Marku Turku
12. februarja so v Stuttgartu podelili mednarodno nagrado za oblikovanje nemške dežele Ba-den-Wurttenberg. Devet mednarodnih strokovnjakov, med njimi Lenka Bajželj, sekretarka Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani, je nominiralo vsak po pet izdelkov, ki so si po njihovem prepričanju zaslužili to priznanje. Izmed tako zbranih 45. izdelkov so ti selektorji podelili 6 nagrad - skulptur Maxa Billa ter diplome. Za pet mikrofonov, razstavljenih na preteklem kongresu BIO, namenjenih različnim uporabam: za akustično merjenje, reportersko delo, splošno objavljanje in govorništvo je bil nagrajen tudi slovenski oblikovalec Marko-Turk. Namesto avtorja, ki se podelitve hi mogel udeležiti, je odličje prejel slovenski veleposlanik v Nemčiji dr. Boris Frlec. (L.B.N.)
ZDAJ IN NIKOLI
Prepovedani
poljubi
Andrej Blatnik
Tistim ki ste gledali dnema Paradiso, poznate to zgodbo: v mali in od sveta odmaknjeni vasici je revnim vaščanom ena redkih zabav obiskovanje vaškega kina, ki se zato prav utemeljeno imenuje Paradiž. Seveda množice, ki se zbirajo na projekcijah, ne smejo videti prav vsega, kar se v svetu onkraj vasi dogaja. Zato si vsak film najprej ogleda vaški duhovnik, ki ob pornografskih prizorih, kakršni so poljubi, objemi in gola ženska ramena, zazvonCklja kinooperaterju, in ta iz traku izreže ustrezne prizore. Ker vaščani na platnu še nikoli niso videli poljuba, je njihovo neuslišano pričakovanje iz projekcije v projekcijo vse večje, razočaranje ob izrezanem traku pa vse silovitejše. Nic Čudnega, da prvi na platnu prikazani poljub sproži pravo vaško slavje.
Gasi se kajpak spreminjajo in z njimi je v kinu vse veC poljubov, ljudi pa vse manj, saj sta zdaj za ogled velikega sveta, ki obdaja njihovo vas, na voljo tudi televizija in video. Tako morajo dvorano konCno zapreti. Fantič, ki je sprva pomagal kinooperaterju in nato to postal sam, se je odselil v veliko mesto in postal ugleden režiser; ko operater, ki ga je uvedel v film, umre, mu zapusti filmski trak, zlepljen iz vseh izrezanih posnetkov; poljub sledi poljubu in v Času, ko je na filmu vse dovoljeno in celo zaželjeno, gleda režiser ta niz prepove-
danih poljubov z nostalgijo, ki jo lahko razumemo tudi kot nostalgijo po Časih, ko še ni bilo vse dostopno in je bilo lažje imeti svoj objekt hrepenenja. Zdaj so tako objekt hrepenenja lahko samo še ti Časi sami.
Ne morem si kaj, da me ne bi ta filmska zgodba spominjala na prizore iz slovenske literarne zgodovine; vseskozi smo imeli zvonarje, ki so skrbeli, kaj lahko pride med beroče Slovence in kaj ne; ker je zgodovinski spomin šibak, se v zadnjem Času najbolj pogosto spominjamo predvsem tistih iz povojnega obdobja. Zato ni Čudno, da smo prve objave slovenske literature iz, napirmer, Argentine, sprejeli z navdušenjem in pozornostjo, kakršno je omenjena kinopublika namenila prvim poljubom na svojem platnu. (Zdaj ne bomo utemeljevali, kako je matična slovenska književnost velikokrat iste teme obdelala na umetniško silovitejši način. Gre preprosto za to, da smo z objavami emigrantskih tekstov z zamudo dobili nekaj, za kar smo mislili, da nam pripada.)
Seveda je tej evforiji sledila streznitev, ki je izhajala iz spoznanja, da je Cas tako v ideologiji kot v književnosti tekel naprej in da zapisi iz doslej neznane slovenske, kulturne dediščine, ki jih množično spoznavamo v zadnjih letih, učinkujejo pravzaprav enako kot na porjaveli celuloid zapisani polju-
bi, predvajani desetletja kasneje. Ce drugega ne, jim njihova tehnološka nesodobnost onemogoča, da bi se enakopravno kosali s tistim, kar sočasno nastaja v slovenski in svetovni knji-žvenosti. Očarajo s svojo simbolno razsežnostjo, s tem, da je pred nami vse, kar je bilo nekoč prepovedano, in priznanje, ki jim ga namenjamo, je simbolno. (In tu gre pohvaliti delilce letošnjih Prešernovih nagrad, ki so tudi na tej ravni izbrali najboljšo možnost.)
Ta analogija ponuja vrsto zanimivih vzporednic. V eni zgodbi je izvajalec cenzure duhovih, v drugi njegov najizrazitejši ideološki na-sportnik; operater, ki v obliki skupaj zlepljenih poljubov ob svoji smrti izroCa prepovedano kulturo pretekliCosti, je v naši zgodbi ideologija, ki pa je, enako kot operater za film, zanimanje za literaturo v veliki meri sama vzpodbudila, saj je ta v ideologiziranem Času predstavljal enega redkih prostorov svobode in drugačnost, in tako dalje. Razmisleka pa je za današnjo rabo vredna tudi zaključna, namreč tista z nostalgijo. Zdaj, ko je izginil skupni sovražnik, je slovensko intelektualno in kulturno prizorišče sprto in nasrotujoče si do takšne mere, da človeku res ne gre zameriti, Ce se v trenutkih mazohistične nostalgije spominja Časov, ko so bile stvari jasnejše, ko se je vedelo, kdo je nasprotnik.
GLEDALIŠČE / RECENZIJI
Taborijev literarni masaker
Moč gledališke imaginacije
George Tabori: Nata-nova smrt, režija G. Tabori, scenografija M. Eg-gmann, E. VViener, kostumografija M. Koppendor-fer, glasba K. Buhlert, dramaturgija G. Huller, igrajo D. Friedrich, H. Pi-esbergen, T. Kylau, N. Neureiter, D. Hirsch, L. Malton idr., gostovanje Bavarskega državnega gledališča Residenzthea-ter, CD, 13. in 14. 2.
Iz Lessingove razsvetljenske drame Modri Na-tan bi danes res težko izsesali prebavljivo predstavo, Ce bi se ortodoksno zanašali na t.i. »zvestobo originalu«. Zato smo lahko samo hvaležni Georgu Taboriju, da nas je s svojim literarnim masakrom Modrega Natana - ki je zdaj postal avtorsko besedilo z naslovom Natano-
va smrt - rešil dolgčasa, ki se mu reCe »miselna poezija«, »duhovna poslanica« oziroma »filozof-sko-eticna pesnitev«. Čeprav se ubada z istimi problemi in temami, ki so pritegnile tudi Lessinga, v Taborijevem besedilu (ravno tako pa tudi v predstavi Bavarskega državnega gledališča Resi-denztheater iz Munchna) ni ne duha ne sluha o nekdanjem naivnem mo-ralizatorstvu, razsvetljenstvu in melodramatični spolzkosti.
Parabola o treh prstanih, ki je Lessingova oporna točka, sega sicer v srednjeveško zgodovino in nam pridiga o nujnosti medkonfesionalne strpnosti oziroma o enako-vednosti muslimanske, krščanske in judovske re-
David Hirsch kot Natan (Foto:Arhiv)
Aldo Milohnič
ligije. Bolj splošno gledano, gre za fetiš vsakdanjega političnega pridigar-stva - »strpnost«, »pravica do različnosti« ipd. so danes termini, ki so jih sodobni politiki že degradirali v molitvene fraze. Zal pa, kot vemo, izid večstoletne razsvetljenske strategije ni nic kaj dosti optimističen.
Ravno o tem govori Ta-borijeva različica Modrega Natana. Sultan Saladin ni več pravični razsvetljenski vladar, temveč nasilni, sadistični tiran, ki ga Natanova poučna zgodba o treh prstanih sploh ne zanima več. Natan jo bo vendarle povedal, ampak samo kot mo-nolški vložek, ekskurz, naslovljen direktno na publiko, saj na odrsko dogajanje ne more veC bistveno vplivati. Beseda izgublja moc, razum je blokiran zaradi nasilja, odrsko dogajanje pa se steka v Taborijevo akcele-rativno postavitev, ki povzema in »posodablja« le nekatere scene iz Les-singovega Natana. Dramaturška analiza razkriva vrsto Taborijevih »popravkov«, ki Natana poskušajo rešiti iz kvazi-me-lodramatiCnih krempljev.
Bolj vprašljiva je uprizoritev, ki se niti za korak ne pomakne iz območja stereotipne nemške »glo-bokomiselnosti«, saj se popolnoma zanaša na besedo in njeno naivno sugestivno moC. Skratka, Natanova smrt je gotovo uspešna literarna parafraza, vendar je Taboriju žal spodletel poskus, da bi jo»prepricljivo« režiral.
Thornton VVilder: Naše mesto, prevod Marijan Kramberger, režija Adrijan Rustja, scena Sveta Jovanovič, kostumi Alenka Bartl, glasba Aleksander Vodopivec, lektor Jože Faganel, igrajo Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Stojan Colja, Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Alojz Svete, Maja BlagoviC, Franko Korošec, LuCka Počkaj, Anton Petje, Goji-mir Lešnjak, Bogdana Bratuž, Alojz Milic, Anton Gogala, Livija Bogateč, Andrej Rupel; Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 12. 2. ob 20h
Režiser in igralec Adrijan Rustja se je pred odhodom v pokoj odločil, da bo oba svoja poklica združil v eni predstavi. To je dosegel z dramo Naše mesto Thorntona Wil-derja, kjer se režiser povzpne na oder in prevzame vlogo moderatorja, naratorja oz. komentatorja odrskega dogajanja. Kdaj pa kdaj je tudi dirigent, glasba pa je tretja Rustjina velika ljubezen.
Kljub tej idilični fuziji različnih vlog je VVilderjevo besedilo tako anemično, da ga lahko reši samo premišljena odrska infuzija. Presenetljivo je pa predvsem to, da so VVilderju za Naše mesto leta 1938 podelili celo ugledno Pulitzerjevo nagrado, Čeprav gre za povsem povprečno besedilo.
Naše mesto je nek bizaren spoj Cehovljan-skega konceptualnega dolgčasa, pirandellov-skega teatralizma (-VVilderjeva vpeljava režiserja v dramsko in odrsko dogajanje je direktno citiranje Piran-della) in Brechtovega koncepta epskega gledališča.
Ti vplivi so v tršCan-ski uprizoritvi zaznavni ne le pri vlogi naratorja, zborovskih pasažah (katere lahko razumemo kot ekvivalente Brechtovih songov), plediranju za rekvizit-ski minimalizem ipd, ampak in predvsem pri vsakokratnem Rustji-nem posegu v odrsko dogajanje tik preden zdrsne v že neokusno patetiko.
Pri besedilu, ki je zgrajeno ravno na tej malomeščanski »hard-soap« melodramatiki, se zdi režijska srategi-ja, ki jo je izbral Adrijan Rustja, kot edini možni izhod iz VVilderjeve enoličnosti. Kot potrditev te naše teze per negationen je zgledni primer drugi del tršCanske uprizoritve; ko so demiurgovi posegi redkejši, ko se režiser umakne in več Časa prebije za odrom, se le-tega polasti patetika.
Tako so najboljši deli predstave ravno tisti, kjer prihaja do »dialoga« med igralskim artizmom (npr. »prva ljubezen«, ki jo duhovito zaigrata LuCka Počkaj in Alojz Svete, ali pa komične miniature Gojmira Lešnjaka ipd.) in kontinuiranimi
»izpadi« iz odrsko-fi-kcionalne »mreže«.
Senografijo je Sveta Jovanovič prilagodil VVilderjevim željam, naj oder ostane Cim bolj asketski.
Z odra je treba odpa-viti naturalistično ma-šinerijo odrske iluzije in se Cim veC zanašati na, kot pravi v eseju »Nekaj razmislekov o pisanju drame« (1941), »sodelovanje gledalčeve domišljije«.
Na oder vendarle pripusti nekaj stolov, miz in praktikablov, pac za tiste, ki mislijo, da brez tega v gledališču ne gre. Prdukt te nedoslednosti je kajpada kontradikcija, v katero so se ujeli Adrijan Rustja in njegovi sodelavci.
Suspendiranje rekvizitov je namreč smiselno le v primeru radikalne odrske »Čistke«, sicer se zgodi, da igralci jemljejo »imaginarno« skodelico z »realne« mize, ali pa luščijo »nevidni« fižol sedeč na »trdnih« stolih. Ravno zaradi te arbitrarne izbire se zdi, da je na odru nekaj odveč, ali pa obratno, nekaj preveč.
Za Slovensko stalno gledališče je Naše mesto, kljub vsem možnim pripombam, pomembno kot dokaj uspešna vaja iz »teatralizma«, za njihovo redno publiko kot dobrodošla repertoarna osvežitev, za podpisnika pa kot razveseljiva ugotovitev, da »čutenje medija« zanima tudi slovenske gledališčnike v Trstu.
NOVICE
Predsednik CNEL De Rita o nevarnosti deindustrializacije
RIM - Ob vse ostrejši italijanski krizi, ki je tudi posledica nerešenega moralnega vprašanja, je naraščajoča brezposelnost eden od ključnih problemov, s katerpn se morajo spoprijeti vlada, parlament, politične sile in gospodarski dejavniki. Kratkoročne napovedi niso spodbudne, saj je v nevarnosti nekaj sto tisoč delovnih mest, a tudi v prihodnje se položaj najbrž ne bo izboljšal. Nasprotno, lahko bi se celo poslabšal, saj tvegajo brezposelnost tudi tisti družbeni sloji, ki ji danes niso izpostalvjeni.
Tako je poudaril vCeraj ob predstavitvi novega mesečnika Industrija in sindikat, ki ga izdaja zveza državnih podjetnikov Intersind, predsednik Sveta za gospodarstvo in delo Cnel Giuseppe De Rita. In kot možno terapijo predlagal družbeni dogovor, s katerim naj bi reševali vprašanje brezposelnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Glavni vzrok, ki pospešuje brezposelnost, je po mnenju predsednika Cnela, deindustrializacija, saj nekatera območja tvegajo, da bi v prihodnjih dveh ali treh letih ostala brez vsakršne industrije. NajveCja nevarnost je dejstvo, da del javne industrije ni vec zaščiten, kot ne bo veC zaščiten storitveni sektor (banke, prevozi, pa tudi javne službe). Brezposelnost ne bo pestila samo delavstva, paC pa tudi srednje sloje, ljudi srednjih let, »ki niso vec mladi, a tudi ne blizu upokojitvi in za katere ne vemo, kako bi lahko posegli«. In pri tem De Rita ni štedil s kritikami vladi. »Ministrstvo za industrijo ne razmišlja o načrtu za industrializacijo, sploh pa v Italiji take politike ni vsaj kakšnih 15 let.«
»V prihodnjih letih,« je bil grenki zaključek Giuseppeja De Rite, »se bomo morali spoprijeti prav na področju zaposlitve s še hujšimi problemi kot so tisti, s katerimi se spoprijemamo danes.« Zato predsednik Cnela predlaga takojšen začetek soočanja o teh problemih, da bi pripravili močni intervencijski načrt. (VT)
Trst: srečanje prefekta s predstavniki tiska
TRST - Novoimenovani tržaški prefekt in vladni komisar v Deželi Furlaniji Julijski krajini dr. Luciane Cannarozzo (na sliki D. KrižmanCiCa na sredi) se je sinoči na prefekturi sestal s predstavniki krajevnih sredstev množičnega obveščanja. Srečanje je bilo neformalnega značaja in novi prefekt, ki prihaja iz Reggio Calabrie, je povedal, da se seznanja s popolnoma različno stvarnostjo v naši Deželi. V ta namen se bo v prihodnjih dneh sestal s predsednikom deželnega sveta Turellom, s škofom Bellomijem in s tržaškim županom.
Tržaška KD obsoja zadržanje vladnega podtajnika Camberja
TRST - Tržaško pokrajinsko vodstvo KD je v teh dneh ocenilo sestanek tržaške delegacije z rimsko vlado, do katerega je prišlo v torek, 9. t. m. Tržaška KD meni, da je bil sestanek na splošno pozitiven, saj je vlada zagotovila svojo podporo za vključitev tržaške pokrajine med krizna industrijska območja, za katera so predvidene posebne ugodnosti na vsedržavni ravni, pa tudi na ravni EGS, kakor se je tudi obvezala za vrsto ukrepov za rešitev drugih odprtih vprašanj.
»Edino negativno noto je na sestanku pri predsedstvu vlade predstavljalo obnašanje posl. Camberja,« je rečeno v noti KD, »ki ni bilo s skladu s tem, kar je bilo dogovorjeno na pripravljalnih srečanjih.« Tržaška KD poudarja, da se Camber na sestanku ni dotaknil nobenega izmed vprašanj, za katera je pristojen kot podtajnik za prevoze, ne vprašanj pristanišča in Tržaškega Lloyda ne vprašanja železniških povezav. PaC pa je Camber na sestanku zahteval odprtje igralnice v Trstu, kar je bil po mnenju tržaške KD neprimeren in celo diskvalificirajoč predlog.
RIM / AMATOVA VLADA PO PREVLADUJOČI OCENI NI KOS SEDANJIM TEŽAVAM
V ospredje stopa vprašanje trdnejše večinske koalicije
Tudi v KD ne govorijo več o razširitvi večine, pač pa o novi koaliciji
RIM - »Doslej smo nakopičili tolikšno zamudo, da moramo pohiteti. Ge vsaj ne začnemo s soočanjem, ne bomo uspeli.« Predsedniku dvodomne parlamentarne komisije in bivšemu predsedniku KD Ciriacu De Miti se očitno mudi: treba je oblikovati novo vladno večino, sicer se država ne bo izkopala iz sedanjih težav.
De Mita, ki je skupno s tajnikom KD Minom Mar-tinazzolijem v lastni stranki zagovornik strategije odpiranja in širjenja vladne osnove, je sinoči v intervjuju z urednikom televizijske oddaje Mixer orisal svoj načrt. Posredno je zavrnil možnost preosnove sedanje Ama-tove vlade, saj po njegovem »ni res, da bi sedanja vlada imela večino. Zato tudi ni mogoče pozivati k razširitvi sedanje večine. Treba je šele omogočiti nastanek resnične večine in s tem prave manjšine,« je poudaril. In pojasnil svoj predlog: oblikovati je treba novo večino in vlado, ki naj omogoči ustavno in volilno reformo, ko bosta obe sprejeti pa so potrebne nove volitve.
In kdo naj vodi tako vlado? Po oceni De Mite je krmilo mogoCe spet zaupati Giulianu Amatu. Toda pod pogojem, da nova vlada ne bo fotokopija sedanje. In kdo naj sodeluje v večini? Pred-
sednik dvodomne komisije ni izključil »a priori« nikogar, očitno pa je, da ima v mislih določen lok sil: »Ko ni moCnih veCin, je sistem v krizi. In edina rešitev za premostitev težav je, da se oblikuje največje možno soglasje med tistimi, ki hočejo preseči krizo«
S Sardinije, kjer se je srečal z rudarji, je tajnik DSL Achille Occhetto postavil jasne pogoje: njegova stranka bo pristopila k večini, samo Ce bo oblikovana »vlada za resnični preokret«. In naštel prio-
Vomr Tavčar
ritete: dober volilni zakon, ki ga je treba sprejeti takoj, reševanje moralnega vprašanja, in program, ki naj se loti problemov brezposelnosti in socialne varnosti državljanov.
In medtem ko lider Severne lige Umberto Bossi niha med vlado, ki naj upravlja prehodno obdobje, ter zahtevo o takojšnjem razpustu parlamenta, republikanska stranka Čaka, kaj bo »obrodilo odpiranje KD
na eni strani in DSL na drugi«. Obenem pa se tudi ona zavzema za »krepko večino, ki naj upravlja sedanjo prehodno fazo. Toda edini problem ni reforma volilnega zakona. Nova vlada in širši dogovor sta potrebna, da se ne pokoplje dokončno gospodarstva.«
Novoizvoljeni socialistični tajnik Giorgio Ben-venuto je včeraj začel z vljudnostnimi obiski pri predstavnikih državnih institucij, voditelj notranje opozicije Valdo Spini pa ga je spodbudil,
Amato pri Scalfaru
Predsednik vlade Giuliano Amato je včeraj obiskal na Kvirinalu predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, da bi ga seznanil s sedanjim delikatnim političnim položajem, ki je ošibil tudi samo vlado (telefoto AP)
PREISKAVA / STEČAJ »VENTURI INVEST1MENTI«
Za rešetkami se je znašel tudi bivši podpredsednik višjega sodnega sveta Ugo Zilletti
Pri lažnem bankrotu finančne družbe je šlo za 60 milijard lir
RIM - Sele vCeraj se je izvedelo, da se je zaradi lažnega stečaja (gre za okrog 60 milijard lir) finančne družbe »Venturi Investimenti« iz Lecceja znašel za rešetkami tudi Ugo Zilletti, ki je bil v začetku osemdesetih let celo podpredsednik Višjega sodnega sveta. Poleg Zillettija, ki so ga aretirali v Firencah, sta v nedeljo v zapor končala delegirani upravitelj Ezio Candido ter ravnatelj Graziano Alfarano. Med aretiranci naj bi bil tudi Ennio Annunziata, bivši Častnik finančne straže, Cigar ime je bilo na seznamih Gellijeve tajne lože P2. Potem ko je Annunziata zapustil finančno stražo, je postal finančni svetovalec. Od prostosti so se morali po-
sloviti še Giorgio Cerruti, Bruno Varchi, Paolo Balinaš in Nicola Venturi, za Sergia Cerrutija pa so glede na njegova leta odredili hišni pripor.
Prav na včerajšnji dan pred trinajstimi leti je bil Zilletti soglasno izvoljen za podpredsednika višjega sodnega sveta, kjer je prevzel mesto Vittoria Becheleta, ki je bil nekaj dni prej žrtev Rdečih brigad. Zillettija je predlagal tedanji svetovalec Giovanni Conso, ki je bil pred nekaj dnevi imenovan za novega pravosodnega ministra. Že po letu dni pa je Zilletti odstopil: »odpihnila« ga je preiskava sodnikov iz Brescie v zvezi s potnim listom Roberta Calvija, predsednika »Banca Am-brosiana«. Tedaj naj bi
Licio Gelli in drugi pripadniki P2 pritiskali na Zillettija, da bi Calviju vrnili potni list. Na procesu leta 1983 so Zillettija povsem oprostili, zatem pa se je še dvakrat znašel pred sodniki (nekemu preprodajalcu mamil naj bi bil obljubil, da bo za 50 milijonov lir dosegel znižanje kazni, nekemu bančnemu zavodu iz Castelgrandeja pa naj bi za 250 milijonov lir uredil sanacijo pri Banci dTtalia).
»Venturi Investimenti« je tako kot CGF, ki je končala v stečaj prejšnji mesec, zbirala denar med varčevalci in ga zatem nakazovala od ene družbe do druge (vpletenih jih je okrog dvajset), dokler ni skrivnostno »izpuhtel«.
Bivši podpredsednik Višjega sodnega sveta Ugo Zilletti, ki so ga včeraj aretirali zaradi bankrota neke finančne družbe (telefoto AP)
RAZSODBA KASAC1JE BI UTEGNILA SPROŽITI SPOR MED ITALIJO IN VATIKANOM
Kdo lahko odloča o cerkveni poroki
RIM - Po kostanj v žerjavico bo tokrat moralo ustavno sodišče. In naloga ni prijetna, saj bo tudi od te razsodbe odvisno, kakšni bodo odnosi med Italijo in Vatikanom. Ustavni sodniki bodo morali namreč odločiti, kdo lahko proglasi neveljavnost cerkvene poroke: italijansko civilno sodišče, ali pa vatikansko cerkveno razsodišče, katerega izključna pristojnost še do pred nedavnim ni bila v dvomu.
Nelahko nalogo je ustavnemu sodišču na-
ložilo turinsko sodišče, h kateremu se je obrnil neki Giuseppe Q. in zahteval, naj proglasi neveljavnost zakona, češ da mu je žena O-limpia B. prikrila hudo bolezen, ki bi jo lahko podedovali otroci.
In medtem ko so ustavni sodniki še preučevali problem, so jih pred nekaj dnevi prehiteli kolegi kasacij-skega sodišCa, ki so ob primeru dveh rimskih zakoncev Paola C. in Francesce T. sklenili, da cerkveno razsodišče nima izključne pristojnosti in da tudi civilno
sodišče lahko proglasi neveljavnost cerkvene poroke.
Sveta Stolica je bila najbrž obveščena o tem, kaj "kuhajo” na kasacijskem sodišču, ker je vatikansko glasilo L’Osservatore roma-no pred enim tednom v razmišljanju	o
vprašanju zakona, med drugim poudarilo, da "prihaja do nekaterih zapletov glede določil konkordata o poroki”, obenem pa izrazilo upanje, da bodo "pristojni krogi pravilno razčistili vse dvome”. In previdnost je, kot
kaže, glavno vodilo Vatikana v pričakovanju sklepa ustavnega sodišCa. Ce uradna cerkev molči, pa njeni izvedenci sicer v lastnem imenu ne štedijo s kritikami kasacijskim sodnikom in osporavajo pravni utemeljitvi razsodbe.
»Cerkev ne bo nikoli mogla sprejeti pristojnosti države na cerkvenih porokah,« je tedniku II Sabato izjavil tajnik vatikanske ”kasa-cije” msgr. Zenon Gro-cholevvski, pravnik Pio Ciprotti pa je v intervjuju z vatikansko
radijsko postajo skušal izpodbiti pravno osno-vanost razsodbe kasa-cijskega sodišča.
Sicer s tezo vatikanskih izvedencev ne soglašajo vsi. V svojem razmišljanju se namreč sklicujejo na besede, s katerimi je tedanji predsednik vlade Betti-no Craxi leta 1984 predstavil komaj podpisani konkordat med Italijo in Vatikanom. Med drugim je tedanji premier poudaril, da ostaja sicer priznana civilna veljavnost cerkvenih porok, odpraviti pa bo treba izključno pri-
naj tudi »PSI prevzame pobudo za oblikovanje nove večine«, kajti »potrebna je nova vlada, ki bo znala uskladiti obnavljanje institucij in sanacijo gospodarstva«. Sedanja vlada, meni Spini, »je šibka, ker ni dosegla pomembnih rezultatov«.
In za nujno ukrepanje se, tretjič v treh dneh, opredeljuje tudi predsednik zveze zasebnih indu-strijcev Luigi Abete. Potrebna je takojšnja reforma volilnega zakona, da referendumi ne bodo imeli prevelike rušilne moči. In Ce parlament ni sposoben prevzeti pobude, meni Abete, naj poskrbita vlada in predsednik republike.
V izjavah politikov se torej nakazuje že možnost preseganja sedanje Ama-tove vlade in koalicije, ki jo podpira. Kolikšna je sposobnost konkretnega reševanja problemov, pa bo jasno že danes, ko bo komisija za okolje začela razpravo o novem zakonu za javne dražbe. Nasprotja med strankami ter med strankami in vlado so preprečila izoblikovanje skupnega besedila. Vendar novi normativ je nujen, ker je eden od členov za reševanje moralnega vprašanja, obenem pa eno od sredstev za poživitev gospodarstva, zlasti gradbeništva, ki ga je podkupninska afera dobesedno paralizirala.
TRST / VPRAŠANJE ZUPANU ______
Pahor: Občina naj čimprej obišče Ljubljano
Trst danes tvega osamitev
nega položaja, v katerem se je znašlo tržaško zaledje, so omenjene dejavnosti zašle v krizo, obenem so odprle nove perspektive Republiki Sloveniji ter njeni luki, Kopru.
Trst je sedaj pred izbiro: ali se vključi v te nove perspektive, tako da bodo postale skupne s politiko prijateljstva, odprtosti in sodelovanja z Republiko Slovenijo, ali pa se od njih ter od novih mitelevropskih gospodarskih tokov izolira.
Odgovornosti, ki jih imamo kot upravitelji tega mesta, naglaša Pahor, nam seveda narekujejo, da se odločimo za prvo pot, ki pa jo je potrebno nemudoma konkretizirati, predno druge stvarnosti v deželi ali v sosednjih deželah osvojijo vlogo, ki je naša.
Izbira odprtosti in sodelovanja pa je prav tista, pravi predstavnik
SSk, ki je bila tako na po-liticno-gospodarski kot na etični ravni nakazana na najvišjih mestih: zanjo so se zavzeli predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ministrski predsednik Giuliano Amato ter papež Janez Pavel II. med svojimi nedavnimi obiski v Trstu, poudarili so jo najbolj ugledni komentatorji našega časopisja ter potrdile raziskave javnega mnenja v mestu.
TRST - »Predlagam, da Občina Trst uradno obišče Občino Ljubljana in vladne oblasti Republike Slovenije, z reprezentativno delegacijo političnih in sindikalnih sil ter skupaj s kvalificiranim zastopstvom industrije, trgovine, obrtništva ter tržaške luke.«
Tako med drugim piše v vprašanju, ki ga je tržaški občinski svetovalec Samo Pahor (Slovenska skupnost) naslovil tržaškemu županu in v vednost občinskemu odboru: Pahor želi od Zupana izvedeti, tudi v zvezi z obvezo, ki jo je sprejel glede Tržaškega Lloyda v odgovor na njegovo vprašanje z dne 5. februarja, Ce namerava sprožiti tako pobudo ter opraviti uradni obisk v Ljubljani.
Pahor uvodoma poudarja, da življenjske vezi med Trstom ter njegovim zaledjem segajo daleč v preteklost, kot tudi vezi z glavnim mestom bližnjega zaledja, Ljubljano, saj so bile izredno intenzivne od srednjega veka do današnjih dni. Prav zaradi teh odnosov je v Trstu v zadnjih desetletjih prišlo do novega razcveta, saj je razvil trgovinsko mrežo, ki odgovarja mestu z milijonom prebivalcev, ter izredno intenzivno dejavnost pri uvozu in izvozu.
Zaradi novega politiC-
stojnost cerkvenih razsodišč nad temi porokami, ki jo je predvideval konkordat iz leta 1929. Sedanja vlada pa je, kot kaže, drugačnega mnenja. Državno pravobranilstvo se je že prijavilo kot ena od strank na ustavnem sodišču in v razpravi bo zagovarjalo ekskluzivnost pristojnosti cerkvenih razsodnikov. Predsednik vlade Giuliano Amato ima v tem trenutku preveč drugih problemov, da bi si želel še dodatnega bremena spora z državico onkraj Tibere. (VT)
KAKO JO SLAVIJO
HHHHHHHIHI
Prva obletnica milanske
RIM - Preiskava "ciste roke”, kot so milanski sodniki poimenovali razkrin- *■■■ kavanje podkupninskega škandala, bo jutri slavila svojo prvo obletnico. 17. februarja lani so namreč milanski karabinjerji na ukaz javnega tožilca Antonia Di Pietra, ki ga takrat še nihče ni poznal, aretirali socialističnega predsednika milanske podporne ustanove Maria Chieso. Redko kdo je tedaj predvideval, da bo škrtanje tistih lisic dejanski mrtvaški zvon prve republike.
Obnavljanje dogodkov, aretacij in preiskav, jamstvenih obvestil, ki so skandirali tempo v tem letu v Italiji, začenja polniti Časopisne strani v dokaz, da zadobiva 17. februar dramatični simbolni pomen. Med številnimi pobudami so nekatere tudi ironične in v svoji satiriCnosti najbrž še bolj zbadljive in boleCe od resnih. Med pikrimi zamislimi velja omeniti "slavje”, ki ga pripravljata neapeljska novinarja Mimmo Cor-dopatri in Maurizio Landi, ki sta si že pred Časom izumila igro Tangentopoli (mesto podkupnin). Za prvo obletnico preiskave sta izumila pico "Ciste roke”, ki jo bosta predstavila danes na tiskovni konferenci na postaji nedokončane "hitre tramvajske povezave”, enega od najvid-
preiskave o podkupninah
Vojmir Tavčar
nejsih neapeljskih simbolov razmetavanja z javnimi sredstvi. Takoj po pici, ki sta jo posvetila milanskemu sodniku, bosta novinarja prižgala baklico za "Mario Chiesa Torchli-ght Procession”, ki se bo nadaljevala jutri v Rimu, kjer bo simbolično štafetno plamenico poštenosti prevzela skupina Franklin Brothers. Njeni elani bodo pred sedežem poslanske zbornice v palači Montecitorio postavili stojnico in delili parlamentarcem milo in bri-sacke ter majice z napisom "Resnica je kot virus”. Toda z majico bo nagrajen le tisti, ki bo podpisal pripravljenost kontrole lastne davčne prijave.
Sicer pa se jeza in ironija Italijanov ob vse pogostejših aretacijah izražata na najrazličnejše načine. Tako so v Chietiju na primer pred dvema dnevoma s poliCnimi plesi in nazdravljanjem s šampanjcem "praznovali” ob aretaciji pred nedavnim izvoljenega demokršcan-skega župana. Mesto s 65 tisoč prebivalci, kjer se je zadnji umor zgodil pred 30 leti in kjer je življenje potekalo počasi in zaspano, kot v vseh večjih provincialnih središčih, se je
nepričakovano zbudilo, ko so ljudje ugotovili, da hodijo po kamnitem tlaku, ki je zaradi mastnih podkupnin postal
"zlat”.
O naraščajoči jezi Italijanov pa pričajo tudi številne javnomnenjske raziskave, ki'se sicer lahko za spoznanje razlikujejo v odstotkih, a nakazujejo vse trend v isto smer. Med zadnjimi je tista, ki jo je za milanski Corriere della Sera pripravilo podjetje Explo-rer. Po tej raziskavi kar 41 odstotkov Italijanov pravi, da so "besni” zaradi škandala. Za občutek razočaranja se je opredelilo 30 odstotkov anketiranih, medtem ko izsledki vzbujajo upanje 24 odstotkom anketiranih. Se bolj zanimivi so podatki o rešitvah, ki so jih izbrali anketirani. Kar 72 odstotkov se je opredelilo za to, da krivci vrnejo, kar so nagrabili, 22 odstotkov anketiranih pa neusmiljeno trdi, da je treba skorumpirane zapreti. In večina teh, ki tako odločno zahtevajo zapor, je mladih pod 30. letom starosti.
Zakaj tolikšna radikalnost? Najbrž so prav mladi tisti, ki ne morejo odpustiti politikom, da so jim "ukradli” pomembno dobrino: upanje, da obstaja naCrt za skupno rast. In z upanjem so. jim "ukradli” tudi prihodnost.

ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Torek, 16. februarja 1993
DEŽELA / PODPISALI PROTOKOL
Pri zakupih je potrebna prozornost
Zadovoljstvo sindikatov
VIDEM - Na sedežu deželne uprave v Vidmu so včeraj podpisali sporazum med Deželo in sindikalnim predstavništvom gradbincev. Namen sporazuma je urejevanje vprašanja “jasnosti" pri zakupih in pa osvojitev državne in komunitarne zakonodaje glede tega vprašanja, ko ima pač Dežela opravka z vprašanjem javnih del. Za deželno upravo so sporazum podpisali deželni odbornik za gradbeništvo in tehnične službe Paolo Braida ter predsednik deželnega odbora Vinicio Turello. Za deželna tajništva sindikalnih organizacij FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FeNEAL-UIL pa so ga podpisali deželni tajniki Enzo Scampolo, Sergio Celotto in Ferdinande Ceschia.
Na srečanju, ki je bilo je na zahtevo predstavnikov sindikalnih organizacij, je predsednik deželnega odbora obširno poročal o prioritetnih zahtevah po finansiranju javnih del, za katera je Dežela zaprosila osrednjo vlado ob obisku predsednika Amata. Dela, o katerih je bil predvsem govor, zadevajo jez v Ravedisu, tabeljsko cesto in pa čer-vinjansko železniško postajo. V zdravstvenem sektorju pa so bila postavljena v ospredje dela, ki zadevajo dokončanje bolnišnic v Tržiču in Pal-
manovi (zahtevanih je bilo skoraj 100 milijard lir) in pa bonifikacijska dela na goratih področjih (25 milijard lir). Ob vsem tem je bilo poudarjeno, da je treba počakati, da bo stopil v veljavo nedavno izglasovani zakon o preureditvi Gorskih skupnosti in o njihovih vlogah.
Po srečanju je v imenu sindikata deželni tajnik FILLEA-CGIL Enzo Scampolo izrazil zadovoljstvo za podpis tega protokola. S tem aktom -je dodal - so se zaključila zelo zapletena pogajanja, ki so se zavlačevala več kot deset mesecev. Z njim se postavljajo osnove za resnično prozornost, nad katero mora nadzorovati deželna uprava, ko gre za zakupe. Potrjeni sta tudi važni vprašanji o. jasnosti glede varnosti na delovnih mestih in o efektivnem izvajanju državne zakonodaje in direktiv Evropske skupnosti glede jasnosti.
Gre v bistvu za dejanje, ki ga je sindikat dosledno in vztrajno zagovarjal; sedaj ga je potrebno izvajati in sindikat bo skrbel, da se bo to res dogajalo.
Ob vsem gre še dodati, da se bo deželni odbornik za zdravstvo Brancati sestal z ministrom De Lorenzem, da bi skupno proučil posege, ki so v naši deželi nujno potrebni.
NOV ODBORNIK ZA KMETIJSTVO
Jutri bo deželni svet zamenjal aretiranega odbornika Benvenutija
Na njegovo mesto naj bi izvolili Paola Braido ali pa Carmela Calandruccia
TRST - Jutri se bo sestal deželni svet Furla-nije-Julijske krajine. Glavna točka na dnevnem redu bo zamenjava odbornika za kmetijstvo Ivana Benvenutija. Kot je znano, se Benvenuti od 7. t. m. mudi v zaporu v Tolmeču, potem ko ga je dal aretirati državni pravdnik Mario Formaio pod obtožbo korupcije zaradi nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo pri obnovitvi odbornikove hiše v kraju Bielis di Zu-glio. Sodišče svobode bo ta četrtek odločalo o zahtevi branilcev, naj Benvenutija spustijo na začasno prostost.
Seveda se v deženih političnih krogih zdaj veliko govori o tem, kdo bo Benvenutija zamenjal. Kot možna kandidata se najpogosteje omenjata deželna odbornika Paolo Braida in Carmelo Calan-druccio. Oba sta kot Benvenuti demokristjana in oba sta odbornika su-plenta. Kdor bo zasedel odborništvo za kmetijstvo, bo postal efektiven član deželne vlade. Kaže, da ima več možnosti izvolitve Braida tudi zato, ker je iz Furlanije (Calan-druccio je Tržačan),.kjer je kmetijstvo, kot znano, dokaj razvito. Zamenjava Benvenutija pa bo na seji deželnega sveta prav gotovo dala povod za širšo razpravo o moralnosti javnih upraviteljev, ki predstavlja posebno aktualno vprašanje tudi v naši deželi, še zlasti odkar je včeraj prejel sodno obvestilo še drug član deželne vlade, in sicer odbornik za turizem Gioacchino Francescutto (PSI).
Na sredini seji deželnega sveta pa bodo na dnevnem redu tudi svetovalska vprašanja in interpelacije. Odbornik za zdravstvo Mario Brancati bo odgovarjal na vprašanji Iva Jevnikarja (SSk) in Miloša Budina (DSL) o zdravstveni službi v šolah s slovenskim učnim jezikom. Odbornik Dario Barnaba bo odgovarjal na vprašanje svetovalca Gianfranca Gambassinija (LpT) o potovanjih tržaških delegacij na Kubo. Odbornik za šolstvo Silvano Antonini bo odgovarjal Perli Luši (DSL) o delovanju Ustanove za pravico do študija itd. V tem tednu pa se bodo poleg deželnega sveta sestale tudi skorajda vse deželne svetovalske komisije.
INTERVJU: SEN. DARKO BRATINA


iHiil
Eden od osnovnih pogojev za korenit in neodložljiv zasuk v italijanskem političnem življenju je reforma volilnega sistema. Nekateri ji sicer pripisujejo še prevelik pomen, kot da bo sama po sebi rešila vse nakopičene težave, vendar bo verjetno držala ugotovitev, da brez te reforme tudi ni mogoče pričakovati ne samo mo-ralizacije političnega življenja, temveč tudi učinkovitega delovanja javnih uprav in nasploh javnih služb. Volilna reforma pa bi znala imeti dalekosežne posledice za našo manjšino, ki bi v morebitnem večinskem sistemu imela kaj malo ah pa nobene možnosti, da izvoli svoje predstavnike. Razumljivo slovenski senator Darko Bratina po-bliže sledi temu za nas tako pomembnemu vprašanju.
Kakšne možnosti so, da novi volilni sistem omogoči naši manjšini zagotovljeno zastopstvo v raznih izvoljenih telesih, od občin do pokrajin, dežele in samega parlamenta? Je bil v zvezi s tem vprašanjem že govor v vaši stranki? Bivši predsednik ustavnega sodišča Paladin je s tem v zvezi pred kratkim dejal dobesedno: »Ovir juridične narave ne vidim, z ustavnega vidika se taka rešitev lahko sprejme...«
»Prav na zaključni seji dvodomne komisije je bil sprejet princip, da se to izvede. Moram reči, da sem se tudi pri tej zadevi svoj čas angažiral s svojimi kolegi v stranki, torej z načelnikom naše skupine v senatu, Giuseppejem Chiarantejem, ki je tudi elan te dvodomne komisije, in s Cesarejem Sal-vijem, ki je prav tako član te komisije in ekspert za volilne zadeve. Skupaj smo proučili tako slovensko kot hrvaško ustavno varianto, kjer zagotavljata predstavništvo manjšinam, in oni so se o tem tudi prepričali, tako da je bilo prav na zadnji seji te dvodomne komisije za volilno reformo odločilno stališče prav naše stranke, ker so to dosledno zagovarjali in je zatem komisija ta princip tudi sprejela. Vprašanje bosta sedaj obravnavali pristojni komisiji v senatu in poslanski zbornici, princip pa je bil sprejet.«
Vaša stranka (DSL, op. ur.) se zavzema za odstop Amatove vlade. Ker si v tem trenutku v Italiji, ki jo pretresajo vse vrste kriz, ni mogoče zamislili brezvladja, kakšno takojšnjo drugačno rešitev ponuja?
»Politično ozračje se nekako spreminja iz dne-
Sprejeli princip o zastopstvu manjšine
:
va v dan: te dni se je spet začelo govoriti o predčasnih volitvah. Glede vlade in situacije, ki je nastala, še vedno mislim, da bi bilo pametno, da bi se spremenila prav vlada kot taka, da bi, če bi bilo mogoče, dobila širši konsenz, širšo večino. To pa jasno zahteva določene pogoje, torej, da se vlada spremeni, zahteva resno politiko sprememb v Italiji: vprašanja so konec koncev kompleksna, ampak tudi zelo enostavna. Torej resna institucionalna reforma, ker brez tega ni mogoče naprej, in seveda resna gospodarska politika, saj vidimo, da šepa na vseh koncih in krajih. Obstaja nevarnost, da se zadušijo vsi potenciali v državi. Ključno vprašanje pa ostaja predvsem resna in odgovorna politika do zaposlovanja, to je najbolj hudo vprašanje, s katerim se Italija danes sooča.«
Torej treba dati prednost zaposlovanju?
»Stvari so nekako povezane. Mislim, da je odločilna bolj odgovorna gospodarska politika, seveda s tem, da se dajo določene garancije za zaposlitev, ampak istočasno tudi za razvoj. Danes smo v nekakšni blokadi, ker vsak sistem.seveda ne more iti pod določen standard, drugače se sistem sam spremeni in določene politike so lahko tudi navidezno trenutno učinkovite, ampak se prej ah slej izkažejo kot neprimerne. To je pa tesno povezano tudi z institucionalno reformo, ki ni samo reforma volilnega značaja, ampak reforma, ki nekako zadeva funkcioniranje različnih aparatov države. To se pravi, da je stvar bolj zapletena: treba je spremeniti posodo, istočasno z vsebino posode, kar ni enostavno. Potrebna je tudi bolj odločna zunanja politika, ker imamo danes tudi vrsto negotovosti na tem področju. Se pravi, res hudo obdobje za Italijo, a prednostni problem je seveda gospodarska politika povezana z institucionalno reformo, in ne vem, če je ta vlada v stanju to narediti. Vprašanje je, če je sploh parlament to sposoben revidirati, tako da je težko napovedati, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih.«
Ah je za vas sprejemljiva možnost, da Amato in
Daniel Bizjak
parlament ostaneta le toliko, da pride do odobritve novega volilnega sistema in predčasnih volitev? Bo pa parlament sploh zmogel odobriti nov volilni zakon (marsikateri parlamentarec se upira novostim, saj ga sedaj ščiti imuniteta, zatem bi se znašel golorok)?
»Nekaj glede imunitete je treba vsekakor zagotoviti. To je inštitut, ki ščiti parlamentarce (pomislimo na pretekla hujša obdobja), predvsem na idejnopolitičnem nivoju. Seveda, ščiti pa tudi druge stvari, zato smo prvi, ki terjamo, da se vprašanje nekako razčisti.«
»Ne vem, če je ta parlament zmožen v relativno kratkem času priti do zaključka glede reforme volilnega zakona. Mislim, da je težko, da bi se to recimo uresničilo pred referendumom. Glede vlade je jasno, da ni v stanju, da bi to zagotovila, zato se povrnemo k prejšnjemu vprašanju, da jo je treba absolutno spremeniti, ker brez spremembe vlade in brez razširjenega konsenza bodo vse te stvari neverjetno težke, toliko, da nekateri celo trdijo, da ne bi bilo tako dramatično, tudi če bi prišlo do predčasnih volitev celo s starim sistemom, ker bi vsekakor počistilo dober del tistega političnega personala, ki je še ostal po aprilskih volitvah.«
Torej ne mislite niti na vlado samih tehnikov...
»Težko si je zamisliti vlado, ki naj bi bila samo tehničnega značaja: katerakoli vlada, tudi če je tehnična, je vedno politična vlada.«
Ce pridemo k problemom, ki so nam bližji, zakaj enotno zastopstvo naše manjšine ni več tako aktivno kot pred časom?
»To bi bilo treba vprašati enotno zastopstvo...«
A vi, kje vidite vzrok?
»To je težko vprašanje. Enotno zastopstvo se je rodilo v določenem obdobju, takrat je tudi odgovarjalo določenim problemom. Stvari so se spremenile, verjetno tudi povpraševanje po drugačni partecipaciji s strani različnih sestav Slovencev v Italiji, itd. To je nekako ključno vprašanje. Seveda, dokler se ne rodi kaj novega, ostane to, kar je.«
Osnovni cilj naše manjšine je na žalost še
vedno njen obstoj. Pravim na žalost, ker je prav ta obstoj še vedno ogrožen. Cernu je treba po vašem mnenju dati prednost v tem obdobju?
»Mislim, da obstoj manjšine kot take ni pod vprašajem, pod vprašajem je razvoj manjšine. Seveda je še vse odprto: nimamo zaščitnega zakona (ena skupina enotne delegacije pripravlja tekst, ki bi združil različne slovenske komponente), tu je seveda vprašanje bolj jasnega priznanja manjšine kot take. Kljub temu, da nekaj stvari le imamo, to ne zagotavlja normalnega življenja manjšine. Vtis imam, da smo verjetno tudi znotraj manjšine same danes nekoliko v krizi, v smislu da nismo dobili še pravih političnih smeri in adekvatnih organizacij, da bi se to razvijalo nekoliko drugače. Torej ni samo zunanji problem, je tudi interni problem manjšine kot take.«
Moram pojasniti vprašanje. Nisem mislil toliko na fizični obstoj manjšine, ampak na obstoj, ohranitev tega, kar imamo...
»To, kar imamo sedaj, pa je lahko pod vprašajem. 2e to, da ne vemo, kako bo s finančnimi podporami prihodnje leto, saj nimamo nič zagotovljenega na tem področju, postavlja pod vprašaj vrsto ustanov v Italiji. Te ustanove so že pod vprašajem: finančna osnova, s katero danes razpolagajo, je absolutno nezadostna, da bi se normalno razvijale. Na žalost to sovpada z obdobjem, ko v Italiji kar "letijo" podjetja, trgovine, ustanove in tako dalje, saj je kle-stenje postalo nekako sistematično.«
Na čem trenutno največ delate?
»Trenutno sem še najbolj zaposlen s komisijo za zunanje zadeve. Danes (v soboto, 13. 2., op. ur.) odpotujem, grem v Litvo kot opazovalec za tamkajšnje volitve. Pred kratkim smo imeli tudi dolgo razpravo v zvezi z območji krize po svetu, predvsem pa smo se pogovarjali o primeru bivše Jugoslavije, o Somaliji, itd. Torej delo, če strnemo, na več nivojih: na eni strani čisto parlamentarno življenje, torej komisije, avla, delo naše skupi-
ne kot take, pa stik z lokalnimi zadevami, recimo v zvezi s sklepanjem novih sporazumov med Italijo in Slovenijo, vprašanje goriškega območja, ki je v hudi krizi... Predolgo bi bilo vse našteti, človeka pa zaposluje tako-rekoč ponoči in podnevi.«
In kakšni so z drugimi manjšinskimi parlamentarci?
»Odlični. Z onimi v senatu se večkrat srečujemo, razmišljamo o teh zadevah. Tu je Riz iz Južne Tirolske, Dujany iz Doline Aosta, tu je še predstavnik Ladincev: pred kratkim je slednji predlagal zakon, ki smo ga vsi podpisali. S tega vidika stvari gredo precej dobro. Recimo tudi vprašanje zagotovitve principa, da bi prišlo do zastopništva slovenske manjšine v parlamentu: zelo so šli na roko in tudi DSL je v to odločno prepričana.«
Kaj za manjšino pomeni najprej delitev bivše KPI in sedaj še kriza PSI? To ljudi bega...
»Kriza PSI je bila nekako skoraj napovedana. Zelo jasno bi tu ločil med odgovornostjo različnih vodstvenih krogov iti bazo kot tako. Na okrogli mizi, ki je bila pred kratkim v Spetru, sem rekel, da moramo paziti, da ne spravimo vsega v isti koš, ker je tudi v vrstah socialistov veliko ljudi, ki niso taki, kot jih danes predstavljajo sredstva javnega obveščanja: mislim, da bo socialistična komponenta še živela, četudi bo pod hudim udarcem, bodo težave, to bega ljudi. Vendar to, kar se bo po vseh teh spremembah ohranilo pri PSI, bo čisto. Prej ali slej se bo tudi ta stranka verjetno obnovila; se bo zreducirala, ker to je neizbežno, vendar mislim, da obstajajo še perspektive za socialiste.«
In delitev, do katere je prišlo pred časom v vrstah KPI?
»To sta dve različni stranki in tudi pri odločitvah se vidi, da razmišljata drugače. Mislim, da ni samo vprašanja komunizma, antikomunizma ali podobnih zadev, svet se je spremenil, danes politika potrebuje drugačen instrumentarij, in seveda pri tem vsak izbira po lastni pameti in po lastni vesti, kar je tudi prav. Vprašanje je, kateri politični instrumenti so bolj primerni ali manj primerni za reševanje problematike, s katero se soočamo na različnih nivojih. Torej se lahko ne strinjam z določenimi stališči, ampak je treba spoštovati katerokoli stališče.«
PROMET / NESREČE
Dekalog proti sobotnim pokolom na cestah
Izdelalo ga je italijansko združenje za prvo pomoč in je namenjen predvsem mladim
RIM - Izogibati se je treba nočnemu pohajanju od ene diskoteke do druge; vsaj tri ure, predno sedemo za volan, ne smemo jemati pijače, hrane in nasploh vsega, kar učinkuje na možgane (kot npr. mamila, poživila); kdor ne gre v posteljo pred 2. uro, naj se do osme zjutraj raje ne odpravi domov. To je le nekaj nasvetov »dekalo-ga sobotnega večera«, ki ga je sestavilo italijansko združenje za prvo pomoč po zadnjem pokolu, ko je na cestah izgubilo življenje 20 mladih.
»Dekalog hoče biti
pravi apel mladim,« je poudaril vsedržavni tajnik združenja Ubaldo Mengozzi, »ki morajo ob prometnem zakoniku upoštevati tudi druge varnostne ukrepe, tako da bi preprečili prometne nesreče ali vsaj omilili njihove posledice.«
Dekalog podrobneje predvideva: 1.: po 2. uri je nevarnost prometne nesreče 130-krat večja kot podnevi, »najhuje« pa je med 2. in 6. uro, zato je najbolje počakati jutro; 2.: izogibati se moramo hitre vožnje: tudi hitrost 50 kilometrov na uro je lahko smrtno ne-
varna, če nismo pozorni in ni možno zavirati; 3.: pripenjati si je treba varnostni pas, ki je edino »orožje«, ko nekdo zaspi in se nekam pasivno zaleti; 4. omejevati je treba uživanje alkohola: mladim zadostujeta že dva kozarca vina ali viskija, da nevarno spremenita vozniške sposobnosti in silita k spanju; 5.: vsaj tri ure pred vožnjo ne gre jemati nič takega, kar učinkuje na možgane, tako da organizem izloči vse, kar sili k spanju; 6.: izogibati se je treba »nomadski« navadi romanja od ene diskoteke do dru-
ge, saj se v tem primerih vsem silno mudi; 7.: ni mogoče ves dan ali ves večer delati, zatem pa plesati vso noč; 8.: predno se odpravimo na pot, je priporočljivo, da zadremamo vsaj eno uro, a ostali v avtu morajo med vožnjo ostati budni, da jih nesreča ne preseneti in paziti, da šofer ne zaspi; 9.: če je na cesti sneg, megla, led, raje ne pojdimo na pot; 10.: opremiti moramo avtomobil s posebnim kladivcem, s katerim lahko razbijemo steklo, če se avtomobil skrotoviči ali
V OKVIRU NAČRTA TEMPUS
Zasedanje o poučevanju krajevnih in tujih jezikov
VIDEM - Poklicno usposabljanje docentov krajevnih jezikov, drugih jezikov in tujih jezikov bo osrednja tema zanimivega študijskega zasedanja, ki bo 18. in 19. t.m. v Vidmu na pobudo Inštituta za filozofijo, pedagogijo in didaktike modemih jezikov tamkajšnje univerze. Zasedanje se uokvirja v tako imenovani projekt TEMPUS, t.j. v program o sodelovanju in mobilnosti v višješolski vzgoji med srednjevzhodno Evropo in Evropsko skupnostjo.
Prvi dan zasedanja predvideva obisk dveh dvojezičnih centrov v Be-
nečiji: onega v Gaglianu pri Čedadu, kjer v vrtcu poleg italijanščine poučujejo tudi furlanščino, ter v Spetru, kjer v vrstu in osnovni šoli poleg italijanščine poučujejo tudi slovenščino. Omenjeni osrednji temi zasedanja bodo popoldne posvetili okroglo mizo. Drugi dan bo bolj namenjen poučevanju tujih jezikov.
Zasedanja se bodo poleg drugih udeležili prof. Vida Medved Udovič in prof. Neža Rojko s pedagoške fakultete univerze v Ljubljani ter vrsta strokovnjakov s Pegagoške akademije v Celovcu..
NOVICE
Severne dežele o infrastrukturah
TRST - “Želimo izključiti nevarnost, da bi sever-no-vzhodne dežele Italije ostale emarginirane na severno-vzhodnem področju." Tako je včeraj dejal deželni odbornik za prevoze Gidncarlo Cruder ob zaključku tržaškega zasedanja o prevozih, katerega so se udeležili predstavniki se-verno-vzhodnih dežel. Deželni predstavnik je vsekakor izjavil, da je potrebno poglobiti celotno problematiko na deželni in pokrajinski ravni v iskanju zaključnega predloga, ki ga je nato treba predložiti osrednji vladi v vidiku spremembe splošnega načrta o prevozih. Srečanja so se udeležili generalni tajnik medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje v sektorju prevozov (CIPET) Giuseppe Sciarrone, odbornika za prevoze iz Veneta Michele Boato in iz avtonomne pokrajine Trento Nicolini ter predsednik instituta za prevoze v okviru evropske gospodarske integracije (ISTIEE) Giacomo Borruso. Srečanje je prispevalo, da se je tako začelo proučevanje problemov in ugotavljanje prioritet o investicijah za infrastrukture na italijanskem severo-vzhodnem področju. Studijo bo po nalogu deželnega odbora F-JK izdelal ISTIEE, izhaja pa iz ciljev, ki jih zastavlja zakon za obmejna področja; omenjeni zakon namreč poudarja, da je treba to področje “opremiti" s strukturami, ki naj omogočijo razvoj gospodarskega in finančnega sodelovanja z Avstrijo, s srednjeevropskimi in balkanskimi državami in z državami bivše Sovjetske zveze. Na srečanju je vsekakor prišla do izraza skupna volja za izdelavo načrta, ki je potreben za integracijo med severo-vzhodom in srednje-vzhodno Evropo.
Prodajalci cigaret proti legaliziranemu tihotapstvu
GORICA - Italijanska federacija prodajalcev tobačnih izdelkov iz F-JK je preko goriškega vice-prefekta izročila pismo zunanjemu ministru Co-lombu - ob njegovem obisku v Gorici - v katerem ga opozarja na vprašanje legaliziranega tihotapstva, ki se izvaja na italijansko-slovenski meji zaradi že znanega problema, ki ga predstavljajo prodajalne duty-free. Zastopniki prodajalcev tobačnih izdelkov se zato obračajo na vladne oblasti, da bi sprejele jasno stališče v zaščito interesov italijanskih državljanov, ob tem pa še dodajajo, da tako stanje nikakor ne prispeva k sodelovanju med obema državama. Tako stanje povzroča tudi veliko finančno škodo, saj je davčni priliv mnogo manjši, tako izgubljeni denar pa je treba pridobiti z novimi davki.
Odbornik Brancati nasprotuje predlogu odprtja igralnice v Lignanu
GRADE2 - Deželni odbornik Mario Brancati je včeraj v izjavi za tisk izrazil nasprotovanje predlogu, ki ga predvideva zakonski osnutek o odprtju enajstih igralnic širom po Italiji, da bi eno teh odprli v Lignanu v videmski pokrajini. Predvsem je Brancati razočaran, ker v poslanski komisiji, kjer so izdelali osnutek, sploh niso vzeli v poštev predloga, da bi casino bil odprt izmenično v Gradežu in Lignanu. Mimo tega predloga pa bi morali po odbornikovem mnenju privilegirati Gradež, ker je ta bolj oddaljen od Benetk, kjer že obstaja igralnica, pa tudi, ker je svoj čas v Gradežu že deloval casino.
Brancati je izrazil sum, da je bil Gradež penalizi-ran zaradi prešibkega goriškega zastopstva v parlamentu ter poudarja, da bi izmeničnost delovanja igralnice v Gradežu in Lignanu spoštovala načelo deželne enotnosti ter bi nudila enake možnosti obema največjima turističnima centroma v Furlaniji - Julijski krajini.
Zdravstvo: o obrazcih za davčne prijave
TRST - Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je včeraj sporočilo, da se v Krajevnih zdravstvenih enotah naše dežele še ni začelo razdeljevanje obrazcev, na katerih bodo morali posamezniki zabeležiti podatke, ki zadevajo lansko davčno prijavo. Naša dežela namreč še ni prejela omenjenih obrazcev, ki jih morajo prebivalci iz-piolniti in izročiti pristojnim uradom, da bodo lahko deležni olajšav, ki jih predvideva zakon o družinskem zdravniku, diagnostiki in o zdravilih. Dežela in Krajevne zdravstvene enote, ki medtem organizirajo distribucijsko službo -sporoča ravnateljstvo za zdravstvo- bodo medtem posredovale informacije o (brezplačnem) razdeljevanju obrazcev in o predpisih za njihovo izpolnitev in izročitev pristojnim uradom.
Primmlti dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax. 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT-40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
TRST
Torek, 16. februarja 1993
NOVICE
ŠOLSTVO / NA 34. OBČNEM ZBORU SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
POKRAJINSKI TEHNIČNI ODBOR
Danes običajno torkovo zaprtje središča za promet
Tržaško mestno središče bo danes - kot že vrsto torkop v zadnjem mesecu - spet zaprto za promet. Omejitev bo veljala od 7. do 9. ure in od 16. do 20. ure.
Podatki o onesnaženju zraka so bili v nedeljo povsem zadovoljujoči. Burja je odpihala oblak izpušnih plinov, ki se je še v soboto zadrževal nad mestom. V soboto so namreč merilne naprave tržaške Krajevne zdravstvene enote izmerile na Goldonijevem trn v povprečju 11,2 miligrama ogljikovega monoksida v kubiku zraka, to je veC od dovoljene meje 10 mg. V nedeljo so ugotovili v zraku v osemurnem povprečju le 4,1 miligrama ogljikovega monoksida.
Kraški in drugi pusti že trkajo na vrata
Po kraških in breških vaseh pa tudi po predmestjih se te dni z vse večjo vnemo nadaljujejo priprave na letošnja pustovanja. Organizacijski komite letošnjega 26. Kraškega pusta je prav včeraj sporočil, da se bo kraški pustni sprevod obogatil še za eno skupino mask. Gre za šolo sambe Accademie di S. Giovanni, ki se bo predstavila na Opčinah s skupino, ki bo nosila naslov »Evropa, ki se odkriva«.
VeC podrobnosti o letošnjem Kraškem pustu bo mogoCe izvedeti jutri na predstavitveni tiskovni konferenci, ki bo ob 17. uri v Domu Brdina na Opčinah.
2e v nedeljo so pustni veseljaki razposajeno slavili pri Sv. Ivanu. Pustni sprevod je povedel maske in vozove ter godbo na pihala od Ljudskega vrta do osrednjega svetoivanskega trga, kjer so maske zaplesale ob zvoku veselih poskočnic. V tem rajonu si bodo pustne prireditve sledile vsakodnevno od pustnega Četrtka pa vse do pepelnice, ko bodo pusta tudi pokopali.
Tržaška občina je vključila med pustne prireditve tudi drevišnji nastop kubanske plesne skupine Tropicana de Guba, ki bo nastopila v tukajšnji športni palači. Skupina je pred nekaj tedni že gostovala v našem mestu in doživela velik uspeh. Danes se vraCa v naše mesto, da bi zadostila radovednosti tistih, ki si še niso ogledali njenih južnoameriških plesov.
Od včeraj je odprto vpisovanje za nastop na mestnem pustnem sprevodu, ki bo na pustni torek, 23. februarja. Maske in vozovi se bodo zbrali na Goldonijevem trgu, sprehodih se bodo po Korzu Italija vse do Trga Unita, kjer bo zaključno slavje.
Maske in skupine mask ter vozovi se lahko prijavijo v občinskem uradu na Tgru Unita najkasneje do 21. februarja od 10.30 do 13.30 in od 17. do 20. ure, v ponedeljek, 22. februarja, pa od 10.30 do 13. me. Podrobnejše informacije je mogoCe dobiti na tel. št. 6754850.
»Notranje« in »zunanje« dileme tržaških šolnikov
Varianta za
upepeljevalnik še ni odobrena
Odobritev novega pravilnika in vrsta žgočih vprašanj
Odločitev najbrž 23. t. m.
Marjan Kemperle
Včerajšnji 34. občni zbor Sindikata slovenske šole je potrdil dejstvo: sindikat ni izključno strokovna, »cehovska« organizacija naših šolnikov. 2e od vsega nastanka prerašča te okvire, posega na področja, ki bi morala biti v zakupu drugih sil, spoprijema se z mnogimi vprašanji, ki se le posredno tičejo šolnikov.
Izvirni greh, ki je privedel Sindikat slovenske šole v takšno dihotomno delovanje, gre iskati v preprosti ugotovitvi: slovenska šola na Tržaškem in v Italiji nasploh ni avtonomna. 2e od vsega nastanka je tarCa hudih pritiskov, napadov, ki se vsako leto obnavljajo. Obramba pred temi napadi žre mnogo energije, za vse se je treba boriti, vse to pa gre v škodo tistih, ki so v prvi vrsti vpreženi v slovenski šolski voz - šolnikov.
Tajniško poročilo glavnega tajnika SSS 2ivke Marc je bilo vpeto prav med ta dva zamejska šolska pola. V prvi vrsti je poudarila prizadevanja za boljše delovanje sin-dikatovega odbora, brez zamolčanja je omenila težave, pred katerimi se je znašel odbor, obenem pa se je dotaknila tudi tistih znanih primerov,
zunanjih napadov na slovensko šolo, s katerimi se je morala, in se bo še morala spoprijeti naša šola.
Pogoji za delovanje odbora so se v zadnjem obdobju izboljšali (oseba dodeljena za sindikalno delovanje), obenem pa gre opažati težave v samem odboru: skoraj polovica odborovih sej je bila nesklepčna. Prav zato se je odbor odločil, da spremeni in dopolni pravilnik Sindikata, o Čemer je skupščina obsežno razpravljala in z določenimi popravki tudi odobrila novi pravilnik. Dopolnjeni pravilnik naj bi omogočil učinkovitejše delovanje odbora.
Tudi iz poročila drugega tajnika Pavla Čoka je prišlo do izraza prizadevanje odbora, da približa delovanje Sindikata šolnikom. Od tu ponovni izidi Sindikalnega vestnika, številni sestanki s članstvom, povečanje uradnih ur za stik s elani.
Sindikalna predstavnica SSS na šolskem skrbništvu Marta Kopun je opozorila na nekatera vprašanja, ki se porajajo ob uvajanju novih uCnih načrtov za osnovno šolo. nekatera so dokaj boleča, ker jim ni videti izhoda: pomanjkanje učiteljev za
Z občnega zbora Sindikata slovenske Sole (foto Ferrari)
pouk tujega jezika in izpopolnitev šolskega osebja z vsemi poklicnimi figurami, ki jih predvidevajo reformni zakoni.
Ob teh takorekoč »internih« zadevah so prišle do izraza tudi druge, »zunanje«, tiste, ki so bile slovenski šoli vsiljene. 2ivka Marc je omenila ukinitev se'minarja za šolnike na Tržaškem. Minister za šolstvo Jer-volinova je konec oktobra sicer podpisala odlok, s katerim je odredila 15 milijonov lir za izvedbo seminarja v finančnem letu 1992, a ta odlok je prispel na šolsko skrbništvo v Trst šele sredi decembra, ko je
bilo pred iztekom finančnega leta nemogoče prirediti katerikoli tečaj. Občni zbor je včeraj soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj ministrstvo za šolstvo omogoči izvedbo seminarja še v teku tega šolskega leta.
Drugo vprašanje je prav tako znano: predlog o racionalizaciji šolskega omrežja dejansko krci slovensko šolsko mrežo. Kaj ob tem storiti? Predstavnik slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu, ravnatelj Josip Pečenko, je v svojem nagovoru dejansko ponovil, da se gre »z zakonom boriti proti zakonu«. Prav iz tega vprašanja pa so se
ponovno razvile dileme, ki jih nismo znali dokončno rešiti, ko so se zastavile pred veC kot desetletjem.
Prvo zadeva upravičenost (ali neupravičenost) bojkota volitev v okrajni in predvsem v pokrajinski šolski svet. Drugo se nanaša na ustanovitev neformalnega skupnega organa, nekakšnega »okrajnega šolskega sveta v senci«, ki naj bi povezoval slovenske šole na Tržaškem.
Ko se je občni zbor nagibal h koncu, so najbolj vztrajni šolniki in Solnice soglasno odobrili sklep, da se preveri možnost za ustanovitev takega organa.
Pokrajinski tehnični odbor ni niti vCeraj zavzel dokončnega stališča do variante načrta za u-pepeljevalnik, ki ga gradi tržaška občinska u-prava v Ul. Errera v tržaški industrijski coni. Varianto je občinski svet odobril že junija lani, predvideva pa dela za 9 milijard in 700 tisoč lir, tako da bi se skupni strošek za uresničitev celotnega objekta že znatno približal 100 milijardam lir, Ce upoštevamo, da se je predvidena investicija pred varianto sukala okrog 90 milijard lir.
Za odložitev se je pokrajinski tehnični odbor vCeraj odločil po dokaj ostri razpravi, v kateri je zlasti predstavnik naravovarstvenikov Alberto Rusignan izrazil vrsto pomislekov. Po mnenju Russignana je treba varianto natanko pretresti v vseh podrobnostih, pa naj bodo tehnične ali finančne narave. Po njegovem je treba med drugim upoštevati, da poleg podjetja Riccesi, ki je prevzelo gradbena dela, upepeljevalnik gradi družba Ercole Marelli Impianti Tec-nologici, ki je v središču škandalov o podkupninah.
Russignan je včeraj na zasedanju pokrajin-
skega tehničnega odbora poudaril, da ta organ ni imel tehnične in niti Časovne možnosti, da bi varianto ustrezno pregledal, zaradi Cesar je povabil ostale elane odbora, naj ne silijo z njeno odobritvijo pod pretvezo nujnosti. Njegovo stališče je naposled prodrlo, saj je odbor sklenil, da se bo s to točko na dnevnem redu spet sestal 23. t. m. Razplet zasedanja je takoj pokomentiral tržaški občinski svetovalec zelenih Paolo Gher-sina.
V tiskovnem poročilu je med drugim izpostavil, da strošek za varianto znaša natanko 1, 5 milijona lir manj od vsote, nad katero je javna uprava dolžna zadevno delo dati na licitacijo. Ghersina je tudi podčrtal, da se je tržaška občinska uprava doslej v tej zadevi obnašala zelo oholo in da ni hotela niti primerno utemeljiti svojih izbir. Kar je v zadnjih časih prišlo na dan v okviru preiskav milanskih in drugih sodnikov o podkupninah, pa je zdaj po mnenju tržaškega občinskega svetovalca zelenih elane pokrajinskega tehničnega odbora vendarle prepričalo, da so Časi nejasnih operacij mimo.
UPRAVE / PO KRITIKAH DSL-KS
H VOLITVE / PRVA ODLOČITEV h
OKOLJE / V LABORATORIJU ZA ZNANSTVENI IMAGINARIJ
Vsedržavne stranke zanima zlasti Turin Trst pride šele potem
Radikalci odločno nasprotujejo odložitvi že najavljenih volitev
Poslanska zbornica bo danes odločala o vladnem predlogu za odložitev marčnih u-pravnih volitev, ki so 28. 3. že uradno najavljene tudi v tržaški pokrajini. Proti odložitvi volitev se je včeraj izrekla Lista. Pannella, ki je mnenja, da bi bila odložitev - v pričakovanju novega volilnega zakona - popolnoma nezakonita, saj se morajo javne u-prave zgledovati po obstoječih zakonih in ne po napovedanih (in negotovih) normativih. Poslanci Liste Pannella bodo med današnjo parlamentarno razpravo zagovarjali stališče, da je treba 28. marca v vsakem primem obno-
viti vse krajevne uprave, ki jih trenutno vodijo vladni komisarji.
Rimske politične stranke se vsekakor malo ali nie ozirajo na Trst, zanima jih dejansko izključno Turin, kjer naj bi bile konec marca predčasne občinske volitve. Nekateri so mnenja, da bi bilo treba počakati na neposredno izvolitev župana, drugi (posebno Severna liga) pa pritiskajo za takojšnje volitve, saj pričakujejo hud poraz petstrankar-ske koalicije, ki je doslej vodila to občinsko upravo. Kar se bo odločalo za glavno mesto Piemonta bo torej veljalo tudi za našo pokrajino.
Prof. Franco Cucchi predava slovenskim in italijanskim višješolcem (f. Ferrari)
PROSEK / DOBRO OBISKANA IN POLEMIČNA SKUPŠČINA NA POBUDO CGIL, CISL IN UIL
Letalonosilka
Kennedy
zapustila
tržaško
pristanišče
Letalonosilka John F. Kennedy in križarka Wainwright sta vCeraj zjutraj zapustili tržaško pristanišče. Ladji, ki pripadata šesti ameriški floti, sta se mudili v tržaškem pristanišču en teden.
Prav med postankom v Trstu je prišlo do zamenjave poveljnika križarke Wainwright z imenovanjem 37-Ietnega kapitana mornarice Johna M. Faheya, ki prvič v svoji karieri poveljuje vojaški ladji. To je že petič, da letalonosilka Ken-nedy obišče tržaško pristanišče.
Nabrežina: KD solidarna s socialističnim županom
Leva opozicija je kot pogoj za nadaljnje pogovore postavilo odstop župana Coldijo in vseh odbornikov
V devinsko-nabrežin-ski občini so politične vode še naprej precej razburkane. Pred dnevi so svetovalci DSL-Ko-munisticne skupine - kot pogoj za oblikovanje nove koalicije - zahtevali odstop župana Caldija in celotnega odbora. Včeraj pa je krščanska demokracija izrazila solidarnost socialističnemu županu in o političnem položaju v občini izdala tiskovno sporočilo, ki vsebuje vrsto kritičnih pripomb na račun nedavnega stališča predstavnikov DSL-KS.
KD nasprotuje vsakršni "krizi v temi", zahtevo po županovem odstopu pa ocenuje kot neke vrste "zamudni pok". Giorgio Dimario, ki v okviru pokrajinskega vod-
stva stranke odgovarja za krajevne uprave in načelnik svetovalske skupine Dario Locchi, vsekakor potrjujeta pripravljenost stranke za Cim širše politično in upravno soočenje, začenši pa z obnovitvijo politične platforme KD-PSI, ki je za krščanske demokrate bistvenega pomena za učinkovitejše vodenje Občine. KD ocenjuje predlog po oblikovanju "odbora poštenih" za demagoškega in žaljivega, ker so po njenem mnenju do nadaljnjega vsi občinski svetovalci v Devinu-Nabrežini pošteni.
Politična debata, pravi KD, naj torej poteka brez prejudicialnih vetov v znamenju Cim širše prenovitve občinske upra-
ve. Iz tiskovnega sporočila gre torej razumeti, da KD nasprotuje metodi pogajanj (predhodni županov odstop), ki jo predlaga DSL-KS in ne njihovi politični vsebini.
Na zadnji občinski seji so svetovalci stranke Slovenske skupnosti formalno predlagali razširitev sedanje tristranskar-ske koalicije KD-SSk-PSI. S tem v zvezi so tudi predložili politični in programski dokument, o katerem bo na prihodnji seji najbrž razpravljala občinska skupščina. V Devinu-Nabrežini - podobno kot v Dolini, 2go-niku in Repentabru - so bile občinske volitve leta 1990, kar pomeni, da naravna zakonodajna doba naravno zapade sredi leta 1995.
Upokojenci proti krivičnim zakonskim predpisom
Vse bolj omejevalni, krivični in absurdni zakonski predpiši, ki spodjedajo že pridobljene pravice na zdravstvenem in pokojninskem področju, ogrožajo in šibijo položaj predvsem najšibkejših slojev prebivalstva. Med temi so so vsekakor upokojenci, ki odloCno zahtevajo ukinitev raznih ticketov na zdravstvene storitve, oz. porazdelitev finančnih bremen po kriterijih pravičnosti, vendar pa morajo vsi uživati enake usluge. Na pokojninah je bil nezakonito ukinjen mehanizem periodične-
ga prilagajanja gibanju plač in tako zaskrbljujoče pada njihova kupna moC. Splošnih problemov socialno zdravstvenega značaja je nickoliko in nujno se mora spremeniti politika državnih inštitucij do te problematike.
O teh žgočih vprašanjih je sinoči tekla beseda na javni skupčini v kulturnem domu na Proseku (na sliki - f. Ferrari). Predstavniki upokojencev vseh treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so v tem težkem trenutku spet strnili svoje vrste in
ob povečani mobilizaciji enotno iznesli zahtevo, da se rešijo tako splošni kot tudi krajevni problemi, s katerimi se sooCajo ljudje na zahodnem tržaškem Krasu. Konkretno so zborovalci zahtevali, naj Cimprej funkcionalno zaživi socialno zdravstveni okraj s sedežem v Nabrežini, ki zaobjema devinsko-na-brežinsko, zgoniško in repentabrsko občino ter območje zahodnega Krasa tržaške občine. Krajevna zdravstvena enota naj takoj imenuje sanitarnega koordinatorja, tako da bo porabnikom
na voljo celovita paleta decentraliziranih storitev, obenem pa naj Tržaška občina podpiše zadevno konvencijo za uresničitev okraja. Sindikalne organizacije upokojencev tudi želijo sestanek z upravitelji, da skupaj izdelajo strategijo reševanja socialnih vprašanj. V eni izmed treh resolucij, ki so jih izglasovali ob koncu skupščine, so kritično obžalovali odsotnost osebno povabljenih odbornikov za zdravstvo vseh štirih občin in slišati je bilo tudi zahtevo, naj zaradi tega odstopijo. (B.S.)
Niz predavanj o zaščiti Krasa za tržaško šolsko mladino
Srečanja so se pričela včeraj, končala pa se bodo 27. t.m.
V Laboratoriju za znanstveni imaginarij na Tržaškem sejmišču je včeraj stekel ciklus predavanj pod naslovom »Odkrivanje Krasa. 2akaj park: aspekti zaščite okolja«. Cikel prireja Laboratorij za znanstveni imaginarij v sodelovanju s Svetovnim skladom za naravo (WWF), Pokrajino Trst in s tržaškim šolskim skrbništvom, namenjen pa je šolski mladini.
Na včerajšnji otvoritvi je pozdravil šolski skrbnik Vito Čampo, predaval pa je Franco Cucchi na temo »Voda in Kras«. Po predavanju so si udeleženci ogledali tudi film o tržaškem Krasu, ki ga je posnel Deželni center za televizijske produkcije pod režijo Valerie Bombači. Včerajšnje znanstveno srečanje je bilo namenjeno višjim srednjim šolam in so se ga udeležili tudi dijaki liceja Prešeren, strokovnega zavoda Stefan in pedagoškega liceja Slomšek. Predavanje bodo ponovili 22. t. m.
Danes pa bo na sporedu drugo srečanje, in sicer za nižje srednje šole, udeležila pa se ga bo tudi šola Ciril in Metod. Ravnatelj Tržaškega prirodoslovnega muzeja Sergio Dolce bo govoril o kraški favni. To predavanje bodo ponovili 26. t. m. V Četrtek pa bodo na vrsti uCenci osnovnih šol. Govoril jim bo elan jamarske skupine S. Giusto Pino Sfregola o značilnostih Krasa nad in pod zemljo. To predavanje bodo ponovili 25. t. m. Ob koncu vsakega srečanja bodo predvajali že omenjeni film o tržaškem Krasu.
___MACKOLJE / 10-LETN1CA MEPZ PRIMORSKO_
Po desetletnem delu s pesmijo naprej
Med proslavo podelili Gallusova priznanja pevcem
Zbor Primorsko med sobotno slovesnostjo v mačkoljanski srenjski hiši (f. Križmančič)
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm
vabi na
predsta\’itev knjige prof. Fedore Ferluga - Petronio
»CULTURA CLASSICA EITALIANA NEL DALMATA ANTE TRESIČ-PAVICIC 1867-1949« v Četrtek, 18. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu
Delo bo v hrvaščini predstavil prof. dr. Mirko Tomasovič Povzetek v slovenščini - Vljudno Vabljeni!
Damiana Ota
Ob prispodobi desetletne mavrice barv in odtenkov, predvsem pa pesmi in iskanja novih zvočnosti, je prejšnjo soboto zvečer izzvenel koncert, ki ga je ob 10-letnici svojega delovanja pripravil MePZ Primorsko iz MaCkolj. Slavnostni večer je bil v sicer pretesni dvorani srenj-ske hiše, pretesni pa zato, ker bi si številno občinstvo in moc pesmi tega zbora zaslužila le nekoliko vec prostora. Od uvodnega nagovora dolgoletnega predsednika Davida Stepančiča in aktivnega elana Miloša Tula, skozi vezno besedo Nevie Smotlak, pa do zaključnega podeljevanja priznanj: vse je soustvarjalo občutek velikega praznika, v katerem pa je seveda vsa pozornost bila na pevcih, pevkah, zborovodji in njihovi pesmi.
V desetih letih, od prvih korakov pod vodstvom Marte Werk-Volk, nato z dolgoletnim mentorstvom sedanjega zborovodje Toneta Baloha, je MePZ Primorsko doživljal vse "običajne” stopnje in sproti premo-šCal ovire, ki so pac neizogibne na poti kakovostne rasti nekega zborovskega sestava. V desetih letih so se zamenjali pevci: bile so tudi sezone, ko jih je bilo veliko veC, ko je bila večina le-teh iz domačega kraja. Nekateri pa so aktivno prisotni že od prvega dne MePZ Primorsko, ki se danes predstavlja s 25 pevci iz Maekolj, Doline, Skednja, pa tudi z onstran meje. Se posebno zadnje sezone je zbor
prebil mejo "srednje” dobrega zbora” in se zaCel vzpenjati po kakovostni poti. Stremljenje po Čedalje boljšem in bolj izdelanem podajanju je tako prišlo do izraza ob marsikateri priložnosti, ko se je zbor predstavil občinstvu na raznih revijah, tekmovalnih nastopih, celovečernih koncertih. Pravzaprav je bil prvi celovečerni koncert pred domačim občinstvom, marca 1991, pravi mejni kamen: kdor je sledil postopnemu uveljavljanju tega maCkoljanskega zbora, je lahko ob tej priložnosti jasno zaznal veliko Zeljo, ljubezen in požrtvovalnost, ki jo je vsak posamezni pevec vlival v svoje "delo” v zboru. Sedaj je za zborovodjo in samim zborom pomemben mejnik, sobotni koncert ob 10-let-nici delovanja, pot k lepemu in dobremu petju pa je seveda še odprta in vabljiva...
Sobotno slovesnost v mačkoljanski srenjski
hiši je ob koncertnem delu obogatilo še podeljevanje Gallusovih priznanj pevcem, ki se dalj Časa udejstvujejo v zborovskem sestavu. Gallusove bronaste in srebrne značke je v imenu ZKOS, Zveze pevskih zborov Slovenije in ZSKD podelil Ignacij Ota, med drugim eden izmed Častnih soustvarjalcev sobotnega koncerta, na katerem je MePZ Primorsko podal krstno izvedbo Otove uglasbitve PangerCeve poezije »VšeC so mi jasne in mrzle noči«. Ob tem je KD Primorsko podelilo priložnostna priznanja vsem pevcem in ožjim sodelavcem zbora, kot so poleg Ignacija Ote še skladatelj Aleksander Vodopivec, pesnik Boris Pangerc, bivša zborovo-dinja Marta Werk-Volk, nenazadnje sedanji dirigent Baloh; posebnega priznanja sta bila deležna še Rafael Tul, naj starejši elan zbora, in Danica Smotlak, neutrudna organizatorka. Ob jubi-
lejnem koncertu so mač-koljanskemu zboru Čestitali Zveza slovenskih kulturnih društev in dolinski župan Marino PeCenik, poleg zborov iz Kort nad Izolo, Slovenskih Konjic in Slovenj Gradca, s katerimi MePZ Primorsko tvori "štiriperesno deteljico”, so Čestitke izrazili še društva iz Rovt in Kolonkovca, Milj, Skednja, Boršta, Doline, od Domja, ric-manjska godba na pihala, koprski MePZ Maestral, PD Mackolje pa je posredovalo svoja pismena voščila.
Ob jubileju je KD Primorsko izdalo tudi drobno brošuro, bogato opremljeno s fotografijami, s priložnostnimi mislimi ožjih sodelavcev in vsemi podatki, ki opisujejo desetletno pot zbora. Gradivo so pripravili Boris Pangerc, Danica Smotlak in Anaroža Slavec, medtem ko je koncertni list s spremno besedo zborovodje in predsednika zbora izoblikoval Miloš Tul.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.25, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. VVhoopi Goldberg.
EXCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski, i. Emanuelle Seigner.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »I si-gnori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley.
NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare», i. Števen Seagal.
NAZIONALE II - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Teso-ro, mi si e’ allargato il ra-gazzino«. Walt Disney. NAZIONALE III -
15.45,	22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Sin-gles, 1’amore e’ un gioco«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon.
GRATTACIELO - 17.30
19.45,	22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola.
MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Inserzioni pericolose«.
EDEN - 15.30 - 22.10 »Lo voglio tutto dentro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »La bella e la bestia«. Walt Di-sney.
LUMIERE -	16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Yimou.
ALCIONE -	16.00,
18.00,	20.00, 22.00 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Bestiali week end per co-pie infuocate«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
16. februarja 1993
JULIJANA
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 3.50 in zatone ob 12.47.
Jutri, SREDA,
17. februarja 1993 SILVIN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,4 stopinje, zraCni tlak 1030,7 mb narašča, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: France-sca Grizancic, Gianluca Sorrentino, Fabio Scano, Alessio Principe, Giuliano Gregori, Francesca Dinoi.
UMRLI SO: 56-letni Carlo Starz, 67-letna Ada Seronella, 91-letni Giaco-mo Alborghetti, 75-letni Gualtiero VVurzinger, 82-letni Alceo Escher, 82-let-na Maria Tomašič, 94-letni Medardo Gregoratti, 77-let-na Eleonora Canciani, 80-letni Daniele Venier, 91-letni Giovanni Zacevini, 53-letni Sergio Montuori, 66-letni Alceo Brazzatti, 84-letni Giuseppe Dibari, 91-letni Giovanni Cerkueb-ci, 72-letna Leonilda Stopar, 82-letni Gastone Mae-stro, 91-letna Virginia Bo-nivento, 90-letni Giovanni Moscarda.
U LEKARNE
Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severa 112 (tel. 571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severa 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
_______PREŠERNOV DAN / ŠOLE IN DRUŠTVA_
»Kultura naj nudi manjšini nove predloge in spodbude«
Pozivi s Katinare, Šempolaja, Boljunca, Križa in MaCkolj
Otroški zbor F. Venturini na proslavi v Križu (foto Ferrari)
Proslave ob Dnevu slovenske-kulture se v teh dneh vrstijo po vseh naših društvih in na mnogih šolah, tako da je skoraj nemogoče omeniti prav vse.
Na katinarski osnovni šoli Fran Milčinski je bilo v soboto zjutraj posebno slovesno. UCenci so povabili v svojo sredo dva domača ustvarjalca, pesnika in pisatelja Marka Kravosa in slikarja Klavdija Palčiča, ki je našim najmlajšim poznan predvsem kot ilustrator otroških in mladinskih knjig in revij. V zelo prijetnem glasbeno-govorjenem programu so katinarski uCenci prikazali pomen knjige, uprizorili pa so tudi dve Kravosov! pravljici, in sicer Zgodovina ježev in Deček s piščalko. Tako Kravos kot Palčič sta nato odgovarjala na celo kopico vprašanj radovednih Solarjev. S tem pa proslave še ni bilo konec. Gost katinarskih otrok, učiteljev in staršev je bila Minka Pahor, ki je pred kratkim - kot smo že poročali - dobila priznanje predsednika republike za zasluge druge stopnje in pravico do srebrne kolajne.
V soboto na večer sta Prešernovo proslavo v prostorih šempolajske
šole priredila SKD Vigred in celodnevna osnovna šola Stanko Gruden za Sempolaj-Slivno. Na prireditvi so z recitalom pesmi, ki so bile predvsem posvečene zimi, nastopili uCenci, nato pa so elani dramske skupine Standrež zaigrali Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodov.
Prešernovo proslavo so Mladinskem domu v Boljuncu priredili tudi uCenci in učitelji domače celodnevne osnovne šole.
Prireditev so začeli v plesu, saj so uCenci prikazali splet slovenskih
ljudskih plesov. Nato je kulturnik Boris Pangerc orisal človeško podobo Prešerna, gojenci violinskega razreda Jagode Kjuder pri GM so izvedli vrsto skladb, prireditev pa je s pesmijo zaključil šolski zborček.
Dan slovenske kulture so primerno obeležili tudi v Križu. V Sirkovem domu se je zbralo res veliko Število ljudi, ki jih je uvodoma pozdravil Niko Sirk. Izrazil je upanje, da bo domaCe kulturno društvo, ki preživlja krizo, sedaj res zaživelo, priložnostni govor pa je imel pesnik in predsednik
ZSKD Ace Mermolja. Rekel je, da v teh viharnih Časih Slovenci nismo otoček in da tudi mi prevečkrat zanemarjamo in zapostavljamo našo kulturno identiteto. Tudi manjšini je v tem ključnem trenutku zmanjkalo idej in predlogov, zato moramo najti predvsem v sebi nove moči, da bo kulturno življenje spet dobilo v manjšini ustrezno mesto.
Zato moramo zavihati rokave ali pa prepustiti rešitve drugim, ne glede kako ocenjujemo njihovo delo. Na prireditvi, ki jo je napovedovala Sara Košuta, so nastopili moški in dekliški zbor Vesna, baletna skupina SD Mladina ter gostje KD Venturini od Domja z otroškim in moškim zborom.
Na nedeljski kulturni prireditvi v MaCkoljah (prireditelj domaCe Prosvetno društvo Mackolje) je spregovoril novinar Sasa Martelanc. Mladi elani društva so recitirali pesmi Stanka Janežiča z njegove zbirke z naslovom "Slovenske ža-lostinke in hvalnice”. Prešernovo proslavo, ki jo je napovedovala Martina Slavec, je obogatil nastop domačega pevskega zbora Mackolje, ki ga vodi Ignac Duh.
V naslednjih dneh se bodo zvrstili
POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
na OPČINAH:
danesi, 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR
v BORŠTU:
jutri, 17. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER.
VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
GIANCARLO in PATRIZIA ARNOLDO
vabita
prijatelje in kliente na otvoritev prenovljenega lokala
»Bar Gelateria Arnoldo«
Narodna Ul. 48 - OPČINE
danes od 17. ure dalje
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
a PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v prešer-novi poeziji« jutri, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni tudi dijaki in študentje.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresid-PaviCiti (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko TomasoviC; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
GLASBENA MATICA -Trst šola »M. Kogoj« vabi na interni nastop gojencev trobilnega oddelka s sodelovanjem glasbene šole Piran, ki bo jutri, 17. t.m., ob 17. uri na sedežu na sedežu, Ul. R. Manna 29 in na KONCERTNO ABONMAJSKO SEZONO 92/93, v Četrtek, 18. t.m. v gledališču Miela v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi 3 »Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio« Nastopajo: Giorgio Marcossi - flavta, Lino Ur-dan - klarinet, Vojko Cesar -fagot. Vabljeni.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na pustno srečanje, ki bo jutri, 17. t.m., ob 16. uri v Ul Donizetti 3.
KD PRIMOREC vabi na praznik slovenske kulture, ki bo zvečer, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo OS P. Tomažič, veseli godci in mladinska skupina iz Trebe.
NABREŽINSKA GODBA NA PIHALA bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v soboto, 20. t.m. popoldne Medjo vas; v nedeljo, 21. t.m. Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, PreCnik, Sempolaj in Praprot. V ponedeljek 22. in v torek 23. t.m. Sesljam Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz. prijave lahko interesenti tlefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD - tel. tel. 635626 ob uradnih urah ali na St. 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : petek, 26. februarja.
ZA MALE MASKERE
bo v KD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj VESELO PUSTOVANJE v soboto, 20. t.m., od 16.30 do 19. ure.
□ OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289.
Sl ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo danes fobjavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica uCnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
H ČESTITKE
Na Proseku St. 77 nas Marjan 50 let slavi. Da bi v sreči, zdravju in za-dovoljsvu praznoval v krogu svoje družine Se mnogo srečnih let ,mu iz srca želijo mama in brat Vojko z družino. Čestitkam se pridružujeta družini Kapun in Blason.
Nasa draga TONČKA praznuje rojstni dan. Vse najboljše ji želijo sorodniki iz Pod-lonjerja.
Nasa TONČKA od Banov praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi domači.
MALI OGLASI
OSMICO sta odprla v Saležu Silva in Maurizio.
OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medji vasi St. 7.
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah
PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240.
PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338.
HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145
ODDAJAMO V NAJEM na zahodnem Krasu popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 115 kvm; prednost nebivajoči. Dve spalnici, dnevna, kuhinja, kopalnica in klet. Telefon 040-220300.
AVTOMOBIL NIVA 4 x
4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 - tel. 040/228932.
V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v središču Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure.
IŠČEMO posameznika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770.
KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar -Sanatorca 47.
PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 -Gorica, tel. (0481) 81314
NUJNO iscem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah.
GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188.'
IZGUBILse je v nedeljo pri Gabrjah kodrast ovčar, ki sliSi na ime Cupo. Poštenemu najditelju lepa nagrada. Tel. v večernih urah na St (0481) 535894.
CITROEN BX turbo die-sel, 1800 cc, v zelo dobrem stanju, en sam lastnik, cena 6.300.000 lir. Tel. zvečer (040) 941527.
PRISPEVKI
V	spomin na drago mamo Jožefo (Pino) Maganja darujejo hčeri Luci in Evelina ter sin Franko 100.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Štefanijo Sedmak daruje Jolanda Tretjak z družino 25.000 lir za Mo.PZ Vesna in 25.000 lir za Dekliški zbor Vesna.
Ob obletnici v nemškem taborišču preminulega očeta, daruje sin DinCi z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Joška Lukeša daruje Vlasta z možem 50.000 li za Dijaško matico.
t
Zapustil nas je naš dragi mož in oCe
Alojz Kermolj
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo žena Rina, hci Ana z možem Edijem in vnukinja Veronika
Trst, Opčine, 16. 2. 1993
Ob smrti dragega očeta izreka Ani in družini iskreno sožalje
TFS Stu ledi
t
Dne 18. januarja 1993 nas je v tragični letalski nesreči zapustil nas dragi
Tommy Grilanc
Pogreb bo jutri, 17. februarja, ob 14. uri v cerkvi v Zgoniku. Tommy bo ležal v cerkvi od 12. ure dalje.
Žalostno vest sporočajo mama Sonja, žena Anita, nona Marta, tete, strici in drugi sorodniki
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Salež, Paducah (ZDA), Buenos Aires, Repen, 16.2.1993
Dragi bratranec Tommy Grenka usoda te je prerano odtrgala od nas, a tvoj nasmeh bo za vedno ostal v naših srcih Marjetica, Magda, Patricija in Maja z družinami, Erika, Andrej, Damijan, Diego, Deborah in Romina
Ob boleči izgubi dragega Tommyja sočustvujejo z mamo Sonjo in ženo Anito
prijatelji iz Saleža in Zgonika
Ob tragični izgubi Tommyja izrekajo prijatelji z OpCin ženi Aniti in mami Sonji iskreno sožalje.
t
Zapustil nas je naš dragi
Miloš Sardo
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo žena Lojzka, sin Edi z Nives, hci Morana s Pinom, sestra, svakinje, vnuki ter drugi sorodniki.
Trst, 16. 2. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Zbogomnono
Daniela, Diego, Luisa in Andrea
Žalovanju se pridružujejo družine Marchian, Paro in Mislei-Castellani
Trst, 16. 2. 1993 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Godbeno društvo Prosek izreka svoji Članici Luisi Saido in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota MiloSa Sarda.
Ob izgubi dragega Alojza Kermolja se pridružujejo žalovanju
svakinja Ada z možem Vladimirom ter nečakinji Neva in Vedrana z družinama
NOVICE
KRIZA / TAJNIKI STRANK O AFERI COOP
JEZ NA SOČI / SINOČI ŽIVAHNA OKROGLA MIZA
Konec leta predviden začetek del za metanizacijo Sovodenj
Predsednica konzorcija CAPO Calligarisova je na seji odbora konzorcija sporočila, da je z zakladnega ministrstva dobila dokončno zagotovilo o finansiranju dveh pomembnih načrtov, za katere je bilo načelno soglasje sicer dano že pred Časom. Prvi od načrtov, v vrednosti 1.340 milijonov lir, zadeva metanizacijo Sovodenj ob Soči in ojacenje plinskega omrežja na območju Gradišča. Drugo posojilo v vrednosti nekaj nad milijardo lir pa bo omogočilo ojačenje vodovodnega omrežja CAPO. Z deli naj bi po ureditvi birokratskih obveznosti začeli še letos.
Požar v baziliki v Gradežu
Pravcati preplah so doživeli v nedeljo zvečer v Gradežu, kjer je v tamkajšnji baziliki iz 6. stoletja izbruhnil požar. Okrog 21. ure je turist opazil, da skozi špranje ob enem izmed oken uhaja gost dim. Slo je dejansko za začetek požara na lesenem ogrodju in plastičnih ponjavah, ki so bile nameščene za zaščito dragocenega mozaika. Gasilci so ogenj so pogasili z uporabo posebnih aparatov, kajti gašenje z vodo bi utegnilo povzročiti dodatno škodo.
V	Štandrežu so pokopali Pepco Briško vd. Brajnik
V	sončnem zimskem dopoldnevu so prejšnji torek v Štandrežu pokopali Pepco Briško vdovo Brajnik, Pepco Zorčevo po domače. V svojem zavidljivo dolgem življenju, saj je lani avgusta v krogu domačih praznovala 85 let, je pokojnica doživela dve vojni. Prvo kot otrok v begunstvu v Lipnici pri Mariboru, med drugo svetovno vojno pa je morala skrbeti za štiri otroke. Moža so ji odpeljali v ti.»batta-glione speciale«. Leta 1970 jo je hudo prizadela smrt 28-letne hčere, leta 1977 pa še moža. Na življenjske tegobe je skušala pozabljati z obiskovanjem vaških prireditev in gledaliških predstav, saj je bila do lanskega leta zvesta abonentka SSG. Večkrat se je pohvalila, da je videla Miklovo zalo kar sedemkrat. Izpolnila se ji je želja, da je za vedno odšla na svojem domu, ob ljubeznivi pomoči svojih najdražjih.
Povozili priletno ženico
Precej hude telesne poškodbe je včeraj v prometni nesreči dobila 90-letna Marija Makuc iz ulice Mo-relli. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju poldrugi mesec zaradi zloma piščali in drugi poškodb.
Zlikovci na preži
Torbica, fotografski aparat ali drugo količkaj vredno blago na sedežu avtomobila je še posebej voblji-vo za zmikavte. To je v nedeljo dopoldne ugotovila gospa Laura Degano iz Gorice. Pred pokopališčem je parkirala avto, v njem pustila torbico, ki je ob povratku ni bilo več.
Poziv k odstopu iz doslednosti
V nasprotnem primeru odstopi upravo?
Župan Tuzzi je po aferi Coop v precejšnjih težavah
Nekateri še vedno za jez a brez prave utemeljitve
Tehniki ovrgli vsako gospodrasko ali drugačno smotrnost objekta, nekateri politiki pa še vztrajajo pri potrebi po njem
Marko Marinčič
Vlado Klemše
Nad koalicijo, ki upravlja goriško občino še zmeraj grozeče visi primer blagovnice Coop. Včerajšnji sestanek občinskih tajnikov večinskih strank se je sklenil z dokaj skromnim rezultatom: s pozivom, da morajo odborniki, ki so prejeli sodna obvestila, ob spoštovanju načela prozornosti, odstopiti. To je bistvo sporočila, ki ga bodo poslali v javnost, ki pa ga v uredništvu našega lista, še nismo prejeli. Informacijo smo prejeli neposredno od treh od šestih udeležencev srečanja.
Za reševanje krize bo odločilen današnji dan. Možnosti in časa menda ni veliko, kajti predstavniki šestih strank so že za jutri napovedali novo srečanje. V petek pa je že napovedan občinski svet. Ge bo medtem dejansko prišlo do odstopa dveh odbornikov in predsednika družbe SDAG, bo verjetno jutrišnje srečanje namenjeno iskanju možnosti, kako nadomestiti mesta v odboru. Če do odstopov ne bo prišlo - do sinoči take odločitve vsekakor še ni bilo - pa bo srečanje potekalo povsem drugače. V poštev bi namreč prišla
možnost, ki se sicer za zdaj le posredno in bežno omenja, ki pa bi utegnila pomeniti dejansko edini možni izhod iz slepe ulice. Odstopil naj bi namreč župan Tuzzi, kar bi pomenilo tudi odstop celotnega odbora.
Odločilen bo torej današnji dan, ko bodo v vodstvih dveh najbolj neposredno zainteresiranih strank poskušali, tudi v sodelovanju z osebami, ki so v zadevo vpletene, najti rešitev. Tajnik SSk dr. Karlo Bresciani za danes sklicuje sestanek vodstva stranke, kjer naj bi zadevo, potem ko je ta stranka že zavzela stališče in Brescio zaprosila
naj ostane, ponovno pretehtali. Morda bo srečanje prineslo nepričakovane odločitve? Tajnik PSI Božo Gruntar pa je izjavil, da pričakuje, da se bosta Del Ben in arh. Brunello vendarle odločila za odstop. Najmanj problemov imajo tačas v KD, saj je Bombijeva že prvi dan afere odstopila.
Političnim posledicam afere Coop na rob naj zapišemo, da je skupina članov zadruge obiskala župana inn zahtevala naj podpiše dovoljenje za odprtje trgovine. Župan je obljubil, da bo dovoljenje podpisal, piše v tiskovnem poročilu.
Priprave na začetek pogajanj o dopolnitvi Osimskih sporazumov in nedavno refinansiranje gradnje dolgo let pozabljenega jezu čez Sočo pri Podgori so sinoči bile povod za okroglo mizo krožka»Frontiera aper-ta«. K razpravi so se odzvali predsednik italijanske delegacije v mešani komisiji za vodno gospodarstvo ambasador Lu-dovico Artenisio Carduc-ci, član slovenske delegacije v isti komisiji Rajko Korenč, docent agrarne ekonomije na Tržaški univerzi prof. Mario Prestamburgo ter direktor pri deželnem odborništvu za okolje Gastone Novelli.
Razprava je pokazala, da so tehniki in izvedenci spoznali, da jez nikakor ni potreben, da ogromna investicija ni ne gospodarsko ne drugače utemeljena. Zal pa vse drugače razmišljajo nekateri krajevni politiki, začenši z nekaterimi iz desničarskih krogov pa do bivšega in sedanjega župana, ki še vedno delno zagovarjata jez, ne toliko zaradi potrebe po njem temveč bolj z logiko “naj bo karkoli, le da se nekaj naredi”.
Ambasador Carducci je obnovil 20-letno “zgodovino” zamisli o jezu in osimskega dogovarjanja o vodnem gospodarstvu. Ce je sploh imel jez kdaj
smisel, saj je bil prej izraz nezaupanja do sosedov kot pa pravilnih tehničnih izbir, je danes dogovarjanje s Slovenijo zgledno, kot je dokazala tudi novembrska vodna ujma. Gorica naj izbere in sporoči vladi kaj hoče, je zaključil, sam pa vsekakor ni skrival pomislekov. Jezu bolj naklonjen je bil Novelli: potreben je, da se zagotovi minimalni pretok 25 kub. metrov vode na sekundo, medtem ko jih Solkan nudi v sušnih obdobjih le 12, 5.
Toda čemu toliko vo-
de, se je vprašal Prestamburgo in z nizanjem podtkov ISTAT o kmetijskih površinah ovrgel glavno temo zagovornikov jezu, ki trdijo, da je za namakanje potrebnih 20 kub. metrov vode na sekundo. Prestamburgo je dokazal, da je v resnici zaradi krčenja kmetijskih površin in sodobnejših namakalnih tehnik dovolj 5-6 kub. metrov. Jez nikoli ni bil potreben, toliko manj danes in v bodoče, je odločno zaključil. Korenč je kot bivši direktor Soških elektrarn nanizal
še druge pomisleke o smotrnosti jezu. Predlagal je dogovarjanje in na podrobni študiji porečja načrtovane posege v gornjem toku Soče, ki bi bili edini učinkoviti za urejanje pretoka.
V živahno razpravo, ki je ponudila deljena a pretežno jezu nenaklonjena mnenja, sta med prvimi posegla bivši župan Scarano, ki je skušal opravičiti dolgoletno politiko občine v prid jezu, in sedanji Tuzzi. »Res )e> da so bolj kot jez potrebne prečiščevalne naprave in drugi objekti«, je dejal,»toda, če je denar vinkuliran in me postavijo pred izbiro jez ali nič, jaz izberem jez«.
Del struge Soče, ki bi ga gradnja jezu povsem spremenila (foto Studio Reportage)
ŠTMAVER / PD SABOTIN
Sveti Valentin je letos bil zares “prvi pomladin”
ZDRAVSTVO / OBRAZCEV SE NI
CISL predlaga odgoditev roka
Do 28. t.m. rok za predložitev prošenj za oprostitev vplačila
Konec meseca zapade rok do katerega občani, ki izpolnjujejo pogoje, s posebno izjavo zaprosijo za oprostitev doplačila 85 tisoč lir, tako kakor predvideva zakon št. 438 z dne 14. novembra 1992. To posebno izjavo - prošnjo je treba izpolniti na posebnem obrazcu, ki pa ga, kot kaže, še ni na razpolago. Prav zaradi velike zamude in številnih drugih nedorečenosti (tudi pomanjkljivosti v obrazcu samem), je sindikalna zveza CISL predlagala, naj bi rok za predložitev izjave podaljšali.
Do zdaj iz Rima še ni bilo pozitivnega odgovora na predlog.
Sindikat CISL opozarja na skrajno neodgovorno ravnanje pristojnih organov, na pomanjklji-
vo sodelovanje različnih ministrstev in ne nazadnje na velikanske zamude. Medtem ko je bil zakon odobren novembra, je ministrstvo poskrbelo za okrožnico šele dva meseca zatem. Obljubljenih obrazcev za izjavo (na svojo odgovornost) za oprostitev plačila enkratne kvote še. ni, čeprav naj bi jih delili na občinah, v raznih uradih KZE, na železniških postajah in drugod.
Res čudno obnašanje državnih organov, ob najbolj neugodnem trenutku.
Omeniti velja še, da z današnjim dnem stopa v veljavo tudi določilo o posebnih nalepkah za oprostitev plačevanja ticketa na nakup zdravil.
SEJMI / SODELOVANJE Z LJUBLJANO
Goriški modni sejem predstavijo Sloveniji
V petek na Gospodarskem razstavišču
Od besed k dejanjem, bi lahko zapisali. Lani je bil podpisan sporazum o sodelovanju in Usklajenem nastopanju Gospodarskega razstavišča in Goriške sejemske ustanove. Sporazum nekako dopolnjuje dolgoletne in prijateljske odnose med ustanovama, zlasti kar zadeva mednarodni vinski sejem v Ljubljani, pa tudi sodelovanje na različnih manifestacijah na področju obrtništva in drobnega gospodarstva.
Prva pobuda, ki se že uresničuje po podpisu omenjenega sporazuma zadeva jesenski sejem mode Flash moda 93. Na razstavišču ob ločniškem mostu bo sejem potekal od 30. septembra do 4. oktobra, vendar pa so se
priprave na to vsekakor odmevno prireditev že začele. Prva predstavitev sejma je bila te dni v Ljubljani, kjer pa bo ob koncu tedna pravzaprav že tudi prvi prikaz (za vzorec sicer), tega kar bo ponudil jesenski sejem v Gorici. Od 17. do 20 februarja bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireditev "Moda”. In prav v okvir te manifestacije se uvršča modni defile v festivalni dvorani v petek, 19. februarja, ob 22. uri.
Ob tej priložnosti bodo seveda podrobneje predstavili tudi goriški sejem in specifične pobude, ki se pripravljajo. Med te vsekakor sodi posebna nagrada za mlade modne ustvarjalce z ob-
močja dežel skupnosti Alpe Jadran, torej tudi za modne kreatorje iz Slovenije, ki jo bodo podelili na jesenski manifestaciji. Kar zadeva modni defile naj zapišemo, da bodo na njem predstavili oblačila, ki so jih oblikovali v glavnem mladi modni ustvarjalci iz Furlanije - Julijske krajine, kjer je ta dejavnost vse pomembnejša tudi z gospodarskega vidika in zelo razširjena predvsem na ravni malih obrtniških podjetij. Moda pridobiva spet izrazito oseben pečat.
Gostovanje mladih modnih kreatorjev iz FJK v Ljubljani, ki bo v festivalni dvorani (Vilharjeva 10) pripravlja team Arte-fatto.
- MEDIJI / PREDSTAVITEV
Nov list: Glasilo
Priznanji Franju Rojcu in Borutu Spacalu
Vreme je v nedeljo pritrdilo znanemu reku, da je sveti Valentin prvi pomladin. V sončnem in toplem popoldnevu so se tako mnogi podali v St-maver, kjer se je odvijalo tradicionalno praznovanje dneva vaškega zavetnika. Zgodaj popoldne je bila maša, pri nekdanji osnovni šoli pa so člani prosvetnega društva Sabotin ob domačih štrukljiih in vinu priredili praznovanje, ki je bilo letos že kar podobno poletnemu prazniku.
Prizadevni člani društva Sabotin so se na predvečer vaškega praznika spomnili tudi dneva slovenske kulture in so v dvoranici šole uprizorili prireditev na temo Intervju Prešernu.
Na sliki (foto Studio Reportage): ob okusnih štrukljih v Stmavru ni manjkala dobra volja.
V sejni dvorani sedeža slovenskih organizacij v ul. Malta 2 v •Gorici bodo danes ob 18.30 predstavili novo publikacijo z naslovom Glasilo. Glasilo je nastalo iz dosedanjega informativnega biltena ZSKD, ki redno izhaja vsak mesec in je bil doslej namenjen predvsem raznim kulturnim društvom.
Prenovljeni list, ki je sad skupnega dela tudi s SKGZ in ZSSDI bo sedaj še bogatejši in je po zamisli pobudnikov namenjen širšemu krogu ljudi. Tiskali ga bo-
do z novo tehniko in v novi grafični preobleki, bogatejša pa bo tudi njegova vsebina. Zamisel za platnico je prispeval Silvan BevCar.
Ob nocojšnji predstavitvi bodo tudi izročili priznanji sovo-denjskemu pesniku Franju Rojcu ter dr. Borutu Spacalu iz Doberdoba za pomembne zdravniško-znanstvene raziskave v visokogorju. V prvi številki Glasila so med drugim objavljene nekatere Roj če ve poezije in članek o odpravi, v kateri je sodeloval Spacal.
VRH / PRIREDITEV V KULTURNO-ŠPORTNEM CENTRU
Tudi KD Danica počastilo dan kulture
Domača dekleta pripravila lep recital po Brechtu na aktualno tematiko grozot vojne
		mn
		
		
		
		
Recital članic društva Danica na prireditvi na Vrhu (foto Studio Reportage)
Na Vrhu so v petek na pobudo KSD Danica pripravili prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopile so recitatorke, kot gost pa moški pevski zbor Skala iz Gabrij. Ob tem naj povemo, da so se Viljena Devetak, Laura Zotti, Marta Tuniz, Tanja Devetak, Valentina Devetak in Ksenija Devetak ob pripravi večera posebej potrudile. Brechtovo besedilo o otroškem križarskem pohodu (na Poljskem med 2. svetovno vojno) so priredile ob upoštevanju bede in trpljenja na tleh nekdanje Jugoslavije.
□ OBVESTILA
SPD GORICA vabi Cia-ne in prijatelje na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. februarja popoldne v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave in informacije pri Z. Cotarju, tel. 30995
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešča, da bo 8. marca tradicionalni izlet v mestece Asolo (kosilo v Ca-stelfrancu Veneto). Prijave ob sredah, samo na sedežu društva od 10. do 11. ure do vključno 3. marca.
OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB obvešča, da je na oglasni deski razgrnjen pravilnik Kraške gorske skupnosti za dodeljevanje finančnih prispevkov kmetom po dež. zakonu št. 16/92. Pravilnik si interesenti lahko preučijo med uradnimi urami.
POKRAJINSKI ODBOR CONI obvešča, da je veljavnost izkaznic za prost dostop na športne prireditve, ki so bile izdane v letu 1992, podaljšana do 30. junija 1993. Prošnje za nove izkaznice je treba poslati na osrednje vodstvo CONI v Rimu skupaj s fotografijo. Nove izkaznice bodo izdali 1. julija letos.
V MALI DVORANI UGG bo jutri ob 18.30 predaval dr. Giuliano Brancolini o geofizikalnem observatoriju na Antarktiki. Od 9. ure dalje pa bo, vedno v prostorih pri dvorani UGG na ogled priložnostna razstava instrumentov in opreme ter fotografij.
n RAZSTAVE
ART OAT.LKRV 90 (kavarna Trieste, Trg Ober-dan 1, Ronke): fotografska razstava Jasmine Vidmar iz Maribora. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 9.. in 22. uro do 6. marca.
KINO
GORICA
VrrrORIA Danes zaprto. Jutri 20.00 - 22.00 »II danno«. Režija L. Malle , i. Jeremy Irons in Juliette Binoche.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. R. Roman Polanski.
VERDI 20.30 »Delitto alVisola delle capre«. Gledališka predstava. TRŽIČ
EXCELSIOR 17.30-22.00 »II buchetto e 1’estasi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO - ul. Car-ducei 40 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA LEKARNA ST. 2 - ul. A. Manlio 14/A/B - tel. 480405.
POGREBI
Danes ob 8.30 Silvio Gottardi iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 9.30 Paola Raineri iz samostanske hiše v ulici sv. Klare 14 na glavno pokopališče, ob 11.00 Guido Dizorz iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Tereza Planinšek iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Alma Ceccotti vdova Donda iz splošne boln išnice v Kr min, ob 13.15 Andrej Rojc iz splošne bolnišnice v Ste-verjan, ob 13.15 Giusep-pina Gratton vdova Me-deot iz splošne bolnišnice v Moš.
Ob izgubi drage mame izrekajo Marjanu Golobu in družini iskreno sožalje
uslužbenci in direkcija Založništva tržaškega tiska
NA ROBU MESTA / KAKO PALEC JE OD SREDIŠČA IZOLE DO PODEŽELJA? ZELO ZELO PALEC!
NOVICE
Živeti brez vode
Zdi se neverjetno. Slabe štiri kilometre iz Izole, na robu mestne Četrti Jagodje, na kraju, ki mu domačini pravijo Monte Calvo, živi družina Gustinčič kot v starih časih - brez tekoče vode.
IZOLA - V času, ko so računalniki sestavni del življenja, si le težko zamislimo, da le nekaj kilometrov od središča mesta ljudje lahko živijo brez tekoče vode. Na robu izolske mestne četrti Jagodje tako živi Jože Gustinčič s svojo družino že polnih 30 let. Kakšno je tako življenje ni težko uganiti: nevzdržno. Predvsem poleti kar nečloveško.
Jože Gustinčič se je v staro kmečko hišo na kraju, ki mu domačini pravijo Monte Calvo, vselil aprila 1962. Takrat do hiše ni vodila pot: Kakih 400 metrov dovoza od lokalne ceste do tu je plod neštetih ur dela in številnih žuljev na Jožetovih dlaneh. V deževnih dneh je dovoz zaradi blata komajda uporaben. Se pred to potjo smo morali prevoziti kake tri kilometre ozkega kolovoza, ki se strmo spušča s Šareda do Monte Calva.
Na cilju nam je izrekel dobrodošlico žilavi šest-desetletnik Jože Gusti-nčič:»Veseli smo, da ste nas obiskali.»Takoj je nadaljeval:»Veste s tem problemom se ukvarjam najmanj 15 let in vedno so mi zatrjevali, da ga bodo zdaj zdaj rešili. Zadnja obljuba je bila dana zadnjo pomlad, ko je predsednik krajevne skupnosti Korte Marino
Robert Rakar
Kleva sveto obljubil, da bo naš zaselek - tu živi 17 ljudi - končno le dobil vodo, najkasneje decembra lani. Tudi tokrat so me prepeljali žejnega čez vodo.«
Jože vso vodo, kar je porabijo, pripelje s svojim izrabljenim avtomobilom iz Izole. Ne gre za majhne količine, saj imajo Gustinčičevi dve kravi, dva prašiča, koze in kokoši. Tu so še potrebe štiričlanske družine, tako da mora dnevno pripeljati več kot 100 litrov vode, pa še to zadostuje le zato, ker z njo skrajno varčujejo.»Ko se človek privadi takšemu življenju, niti ni tako hudo. Bojim se, kaj bo, če
slučajno zbolim - kdo bo tedaj hodil po vodo, ko pa imam edini v družini vozniški izpit. Ali če se mi pokvari avto...«
Jože je četrto leto v pokoju, upokojena je tudi njegova žena Zdenka. Dohodki niso dovolj veliki, da bi s tem lahko preživela štiričlanska družina, v kateri sta dva šoloobvezna otroka. Hči hodi v izolsko osnovno šolo, sin pa je v vrtnarski šoli na Štajerskem. »Hiša ima vso zemljo, ki pripada posestvu, skupaj v enem kosu, kar je redko. Hrano pridelamo sami, nekaj je tudi proda-
mo, vendar s tem ne zaslužimo dovolj. Razmišljamo da bi začeli s kozjerejo in prav zdaj ustvarjamo čredo. Zaenkrat imam 12 koz in videli bomo, kako bo stvar tekla. Ko sin konča vrtnarsko šolo, bomo postavili rastlinjak za rezano cvetje. Menda je to tržno najbolj donosno.« Gustinčičevi so kljub majhni hiši in številnim težavam polni načrtov in na življenje gledajo s svetlejše plati. »Vse, kar imamo, smo si pripravili sami«, nam je zatrdila Zdenka, »prepričani smo, da bomo naše načr-
Jože je za tisti dan opravil delo: do doma je pripeljal sto litrov vode (Foto: R. Rakar)
V starega tička gredo posode z vodo (Foto: R.Rakar)
te uresničili. Traso za vodovod so že določili, gre prek našega zemljišča in to prav tam, kjer teče telefonski kabel. Nisem tako izobražena, kot tisti, ki delajo te načrte, mislim pa, da to ne gre skupaj...«
Gustinčičevi razmišljajo: »Najprej bi naredili kopalnico. Nimate pojma, kako nam je hudo, ko se prepoteni vrnemo s polja, pa se nimamo kje stuširati. Čakati moramo do večera, da se slečemo in operemo zunaj, na prostem. Vrstni red določimo vsak večer posebej,« nam je povedala Zdenka. »Zadevo bi razumel, če bi živeli daleč od civilizacije. Tako pa smo tu le kilometre od centra Izole. Tu se moja logika in moje razumevanje neha...,« pribije Jože.
Ko smo zadevo malce podrobneje raziskali, smo prišli do zanimivih podatkov. Primerov, kakršen je opisani, je na Obali več kot 500. Vodovodno omrežje Rižanskega vodovoda pokriva le dve tretini ozemlja slovenske Istre. Kar 15 odstotkov prebivalstva nima ustrezno pokrite osnovne življenske potrebe - vode. Vedno se vse ustavi pri denarju, vsaj tako zatrujejo na
Skupnosti obalnih občin. Projekti so narejeni, trase marsikje začrtane, manjka le še denar. Tako so naprimer šele lani zagotovili vodo naselju Manžon, ki je le streljaj od Kopra. V primeru Gustinčičevih pa gre sploh za kompleksen problem. Najprej bi morali razširiti glavni vodovod, saj je kapaciteta sedanjega premajhna, da bi prenesel nove priključke. Menda je vprašljiva tudi ekonomska upravičenost gradnje dvokilometrskega odcepa za le dve gospodinjstvi. Tu pa se zastavi vprašanje, kaj je z denarjem, ki je bil namen jan za višinski vodovod - odcep do Monte
Calva je bil v načrte vključen.
Po drugi strani pa se odpira tudi vpra-šanje humanosti. Najbrž ne bi imelo smisla opisati vseh 500 in več podobnih primerov, gotovo je vsaka teh zgodb po svoje pretresljiva in vredna opisa. Primer Gustinčičevih naj spomni vse izolske politike na geslo, ki so ga razglašali pred volitvami:»Izola, mesto srečnih ljudi! «Najbrž bi bila sreča Gustinčičevih neizmerna, če bi jim v hišo pritekla voda in da bi se v letošnjem poletju po napornem delu na polju vsaj lahko stuširali kot se za človeka spodobi.
ODLOČITVE / PAST ZA PIRANSKE ŠPORTNIKE
Čudna poteza piranske vlade
Andrej Žnidarčič
LUCIJA - Začetek zgodbe je vsakdanji. Piranska občina je lani objavila javni razpis za upravljalca lucijske športne dvorane. Nanj sta se prijavila dva kandidata: skupaj Športna zveza Piran in družbeno podjetje Šport expert ter osnovna šola Lucija. Potem ko sta ponudnika predložila vsak svojo vizijo upravljanja, je bil izbran prvi. Posebna komisija je s svojim izborom seznanila IS Piran, ki ima kot lastnik zadnjo besedo.
Odločitev izvršnega sveta pred dnevi bi namreč presenetila še taksnega nevedneža. Dokument s štirimi točkami izničuje, dvomesečni trud obeh ponudnikov, saj je za upravljalca izbran tretji - KSP Okolje. Odločitev je pri prizadetih sprožila najprej zaprepaščenje, potem ogorčenje. V ugovoru ki so ga nemudoma poslali IS, se sprašujejo, čemu je bil potreben javni natečaj, če so s takš-
no lahkoto izbrali nekoga, ki se nanj ni niti prijavil? Jezni delavci Šport experta so poskušali organizirati protestni shod piranskih športnikov, pa je bil rok prekratek, zato so se za-dovolili s sestankom vodilnih organov društev, ki delujejo pod okriljem Športne zveze. Ti so podpisali peticijo, v kateri zahtevajo vsaj ponovitev natečaja. Piranskim športnikom je jasno: če jim upravljanje spolzi v izključno pridobniške roke -z oddajo upravljanja Okolju naj bi bila nevarnost razprodaje terminov v dvorani zasebnikom neprimerno večja - to bi bil konec vseh oblik ljubiteljskega športa, saj bi objekt na najbolj pokvarjen način postal last zgolj tistih, ki imajo kaj pod palcem. Na sestanek so bili povabljeni tudi nekateri odborniki, ki so obljubili, da bodo to spravili na dnevni red skupščine in če ne bo šlo drugače sprožili državni spor.
KULTURNI SPOMENIKI
Načrti za obnovo so pripravljeni, denar pa ne...
Potrebovali bi sto milijonov tolarjev
Roman Bric
IDRIJA - Izvršni svet se je na minuli seji seznanil s programom obnove kulturnih in naravnih spomenikov na Idrijskem. V dokaj ambicioznem programu je predvidena obnova in nadaljevanje del na 15 kulturnih posvetnih objektih in spomenikih ter petih cerkva. Polovico sredstev od nekaj več kot 100 milijonov tolarjev naj bi zagotovili v občini, drugo polovico pa pričakujejo iz republiškh virov. V programu je predvideno nadaljevanje del pri obnovi idrijskega gradu, “Kamšti", tehničnega muzeja ob jašku Frančiške, rudarske in Scopollijeve hiše v
Idriji, Tiskarne Slovenija in bolnišnice Franje ter ureditveni posegi na treh zaščitenih domačijah. V letošnjem letu pa naj bi v program končno uvrstili tudi ureditev že propadajočih kanomeljskih klavž, pripravo informacijskih tabel Krajinskega parke Zgornja Idrijca in zaščitne posege v steni nad Divjim jezerom. Obnovili naj bi tudi pet cerkva in sicer cerkvico sv. Jerneja v Cerknem ter cerkvene objekte v Krnicah, na Vrsniku, v Policah in Novakih ter uredili okolico razrušene cerkve sv. Hieronima v Jagrščah, ki letos praznuje 500-letni-co posvetitve.
<#«*»•*
V letošnji program so uvrstili tudi cerkvico sv. Tomaža v Vrsniku, ki je v hudo slabem stanju. (Arhiv SO)
Občino so kar obšli
NOVA GORICA - Pred uradnim odprtjem mednarodnega mejnega prehoda Neblo v Goriških Brdih (odprtje bo danes ob 11.30 ob prisotnosti slovenskega in italijanskega zunanjega ministra) sta občinska skupščina in IS poslala ministrstvu za zunanje zadeve (Petru Tošu) pismo, v katerem mu sporočajo, da se predstavniki IS ne bodo udeležili odprtja zaradi odnosa, ki ga je pokazalo ministrstvo do občine, do ljudi ob meji, do Bricev in do vsega, kar je in je bilo povezano s prizadevanji za odptre odnose s sosedi. Ministrstvo je namreč uradno povabilo le predsednika IS Črtomirja Špacapana in podpredsednika skupščine Rajka Novaka, spregledalo pa je številne krajevnih in občinskih struktur, carine, policije in drugih, ki so si dolga leta prizadevali za prekategorizacijo mejnega prehoda Neblo. ”Zal, ” je rečeno še v pismu, "kaže, da bodo tudi nadaljni pogovori o sodelovanju med Slovenijo in Italijo potekalo pi’odobno - mimo potreb ljudi ob meji in mimo občinskih struktur. Z Italijo io 60 kilometrov meje, o kateri bo brez poznavanja razmer težko govoriti kar tako. Ce pmislite ko mislite, je to vaše vabilo že prvi znanilec te usmeritve."
Mestna kavarna spet odprta
PIRAN - Prenovljena kavarna Galerija Tartini je po dobrem mesecu dni spet zaživela. V tem času so v lokalu obnovili napeljave, sanitarni in servisni del, stenske dekoracije in večino opreme. V zadnjih nekaj letih je ta kavarna postala pomembna mestna ustanova. Tu ni le zbirališče tistih, ki hočejo ob kavi prelistati vse glavne dnevne časopise: je tudi prostor za neformalne sestanke občinskih politikov. Pogosto tu prirejajo kulturne prireditve - nastope glasbenikov, znanih osebnosti, promocije knjig in podobno. V prenovljeni kavarni ponujajo tudi novost: degustacijo in prodajo različnih vrst kave. (BV. Foto: D.Rožič)
500 let posvetitve cerkvice
JAGRSCE - V vasi Jagršče pri Cerknem, ki je šele pred dvema letoma dobilo pravo cestno povezavo z dograditvijo novega mostu čez Idrijco, slavijo letos 500 - letnico nekdanje cerkvice, ki jo je daljnjega 12. maja 1493 v svojem pismu posvetil tržaški škof Jakob Valaressus. Cerkvica je danes že razrušena, o njeni posvetitvi pa obstaja originalni pisni dokument v latinščini, hranjen v Cedajskih arhivih, ki priča o posvetitvi cerkve sv. Uršule, Hieronima in Osvalda v vasi Vagodi-sha, kot so bile takrat imenovale Jagršče. Od cerkvice je danes ostalo le še kamnito obzidje, kjer krajani Jagršč in idrijska dekanija 16. maja letos pripravljajo slovesnost ob njeni 500- letnici in mašo na prostem. (RB)
Občinski denar bo treba vrniti
POSTOJNA - V okviru pomoči pri pospeševanju novega zaposlovanja v drobnem gospodarstvu je postojnski izvršni svet odobril sredstva tridesetim prosilcem. Ti so ali bodo odprli 52 novih delovnih mest. Po 100.000 tolarjev na novoza-poslenega je izvršni svet že dodelil 25 zasebnikom, rok za predložitev pogodb o zaposlitvi in ostale dokumentacije je že potekel 19 prosilcem. Sekretariat za gospodarstvo je po pregledu dokumentov ugotovil, da šest (6) zasebnikov pri zaposlovanju enega ali več delavcev ni spoštovalo vseh pogojev. Kršili so zlasti določilo, da je moral biti novozaposleni na zavodu za zaposlovanje prijavljen že v času razpisa, oziroma je iskal prvo zaposlitev. S tem pogojem so v sekre-taratu želeli doseči, da bi se zaposlili tisti, ki so že dalj časa brezposleni in mladi, ki so končali šolanje. Kršitelji bodo denar za 12 delavcev, ki so jih zaposlili mimo pogojev, morali vrniti občini. Dodajmo naj, da vračilo denarja ne velja za dodatna republiška sredstva (150.000 tolarjev na zaposlenega), ki so jih omenjeni zasebniki dobili s kandidiranjem na razpis za 1000 novih delovnih mest. (MG)
Rane nespametnih posegov
ŠEMPETRSKI CRMK / NASTOP SKUPINE RES NULLIUS IZ VELENJA
GOZDARSTVO / ODVEČNI STRAH
Rock (še vedno) v kleti
Borut Bašin
ŠEMPETER PRI GORICI - Rockovska dogojanja na Primorskem so še vedno stisnjena (v Ilirski Bistrici, Kopru, Ajdovščini, Dobrovem v Goriških Brdih) na omejeno število prizorišč. Pri tem se seveda z besedo rock ne razume vsaka kitarska veselica, temveč predvsem glasba kot del življenja. Nekje tu je tudi šempetrski CRMK. V soboto 6. februarja je v tem kraju nastopila s samostojnim koncertom velenjska skupina Res Nullius. Gre za skupino, ki nedvomno sodi v vrh slovenskega rocka. Da to
drži, je ta skupina dokazala že na lanskem Novem rocku. Po uspešnem nastopu na osrednji slovenski tovrstni prireditvi se je nekako “izgubila", praktično ni koncertirala, kar se ji danes pri živem nastopanju zelo pozna. Nervoza tako postane del njihovega nastopa in le-ta se preseli tudi na publiko. Očitno jim manjkajo nastopi. Koncerti po Sloveniji jih bodo lahko le umestili tja, kamor spadajo. Pa tudi plošča, ki jo pri-
pravljajo, bo k temu nedvomno prispevala.
Res Nullius so zvočno izredno trda skupina, ki temelji na pariranju kitare in basovske kitare. Divji ritem, ki svoje korene vleče še iz divjih punkovskih časov, je nadgrajen z uspešno melodično strukturo skladb. Primerna doza kaotičnosti in nervoze vse skupaj še dodatno dina-mizira. Na šempetrskem koncertu je zadevo nekoliko pokvarilo ozvočenje, kar zal postaja že
stalnica v CRMK-ju. Prav zaradi tega je nestrpnost skupine presegla kritično točko in se je na trenutke sprevračala v nezbranost in živčnost. To je še posebej močno bilo videti pri pevcu, katerega nastop že v osnovi temelji na nervoznem in divjem petju. Toda skupina zna igrati in njene kvalitete so nesporne.
Na koncu še beseda o predskupini Delovna sobota iz Nove Gorice. Igrajo zelo dobro, in-strumnente obvladajo, le odločiti se še morajo kateri podvrsti rock glasbe bodo dali prednost.
Denacionalizacija ne bo sprožila zaokroževanj in združevanj gozdov
TOLMIN - V tolminski občini gospodari z nacionaliziranimi gozdovi Soško gozdno gospodarstvo Tolmin. Ocenjujejo, da bo slej kot prej kakih tisoč hektarjev gozda v postopku za vrnitev, če bodo morali vrniti tudi srenjske gozdove, o čemer je tudi govor. Občinske komisije severnoprimorskih občin pričakujejo okoli 280 zahtevkov za vrnitev posestev in to po stari evidenci. Gotovo bo prišlo do nadaljnega drobljenja zaradi dedovanja. Doslej so največ gozdov vrnili v idrijski občini. Kot so povedali na SGG Tolmin pri njih ravnajo v skladu s še vedno veljavnim zakonom o združenem delu in novi zakonodaji o denacionalizaciji in se ob vračanju gozdov tudi tako ravnajo. Pri tem ne vidijo vzrokov za kakršnokoli zaviranje denacionalizacije.
Ne glede na to, da bodo vrnjena posestva dobila se več dedičev in bodo tako te površine še bolj razdeljene, doslej niso zasledili kakšnih posebnih ponudb o združevanjih, čeprav že sedaj SGG Tolmin upravlja z gozdovi skoraj 40 tisoč zasebnih lastnikov.
Gozdovi, ki so za državo posebej pomembni, zaradi česar spadajo med posebej varovane bodo z zakonom posebej obravnavani. Lastniki bodo lahko dobili plačano odškodnino zaradi omejitev. Verjetno bo do takšnih zahtevkov kmalu prišlo zlasti na območju Triglavskega narodnega parka. Država bo morala to upoštevati tako, kot to delajo drugod po svetu: ugodna nadomestila za te omejitve, pomoč obstati na večinoma demografsko ogroženih območjih itd. (MM)
TREBENCE - Kdaj se bo zacelila rana, ki so jo prizadejali naravi v “divjem" peskokopu pod cerkvico sv. Jošta v Trebenčah (na sliki), odkoder so razvozili več tisoč kubikov gramoza, za sedanji izgled pa jim ni mar. Eden takih divjih kamnolomov je tudi na Lajšah in še v nekaterih krajih idrijske občine, kjer so sklenili, da takšnim posegom v naravi vendarle naredijo konec. Kljub prepovedim, pa divje odkopavaje ni zaustavljeno, saj ni ustreznega nadzora, lastniki peskokopov pa se za primerne denarce hitro pogodijo z novimi odjemalci. (Foto:R. Bric)
10
Torek, 16. februarja 1993
GOSPODARSTVO
MEDBANČNI TRG
Relativno
ugodna
tolarska
likivdnost
Janez Saje
Relativno ugodna tolarska likvidnost in sočasni pritiski bank, ki se na medbančnem trgu pojavljajo v vlogi kreditojemalcev, so v preteklem tednu vplivali na obCutnejši padec medbančnih obrestnih mer. Medtem ko so se obrestne mere v letošnjem letu v povprečju gibale med R + 16 odstotki in R + 17 odstotki letno, je v preteklih dneh prišlo do znižanja za približno eno odstotno točko. Najnižje dnevno povprečje je bilo dosežno pri R + 15, 4 odstotka letno, obrestne mere pa med tednom niso presegle 16 odstotkov. Do konca meseca lahko pričakujemo ustalitev medbančnih obrestnih mer na sedanjih ravneh, do ponovnega porasta cene denarja pa utegne priti le v primeru večjega zaostrovanja likvidnosti centralne banke.
Povečani količini denarja na bančnih računih je sledila tudi reakcija Banke Slovenije, ki je na trgu skrčila obseg svojih intervencij, prek katerih prihaja v obtok primarni denar. Centralna banka je interveni-
rala le v ponedeljek, z neposredno in posredno ponudbo za pridobitev lombardnih posojil, v naslednjih dneh pa (običajnih) ponudb ni bilo. »Interventni« devizni tečaj Banke Slovenije je tako ostal pri 62, 40 tolarjev za nemško marko, odkupni tečaji nekaterih večjih bank pa so se do konca tedna kljub temu povzpeli na 62, 50 tolarjev za marko.
Korekcije so doživele tudi obrestne mere za blagajniške zapise Banke Slovenije v tujem denarju, ki so se kot posledica dogajanj na evrotrgih ustrezno znižale. Od vključno 16. 2. 1993 so nove obrestne mere naslednje: za 60-dnevne blagajniške zapise 7, 625 odstotka letno, za 90-dnevne 7, 750 odstotka letno in za 120-dnevne 7, 875 odstotka letno.
Ob tem ne smemo pozabiti še na dejstvo, da je bila z 11. 2. 1993 ukinjena prodaja dvojčkov Banke Slovenije z rokom zapadlosti 15. 3. 1993. Na primarnem trgu ostajajo tako na voljo le dvojčki z rokom zapadlosti 10. 6.1993.
GOSPODARSKA ZBORNICA
INVESTICIJE / PREDVSEM NOVOGRADNJE
Previsoke
obdavčitve
Realna vrednost se lani ni znižala
Ocena gospodarskih gibanj - Likvidnostne težave
Delež vrednosti opreme se je povečal, delež vrednosti gradbenih del pa zmanjšal
LJUBLJANA - Služba za konjuktumo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije je v januarski oceni tekočih gospodarskih gibanj zapisala, da so tržni obeti v začetku letošnjega leta za spoznanje ugodnejši kot minule mesece in da so bila tržna naročila nekoliko boljša, vendar so glede na proizvodne in storitvene zmogljivosti slovenskega gospodarstva po oceni še vedno na nizki ravni. Analiza zbranih uradnih podatkov je pokazala, da se nadaljuje v gospodarstvu tendenca zmanjševanja števila zaposlenih, ključno vprašanje pa ostaja zagotavljanje tržišč, ki naj bi omogočilo tudi ohranjanje delovnih mest. Izvoz ostaja skoraj nespremenjen, uvoz ima tendenco naraščanja, medtem ko tečaj za podjetja po rasti še vedno zaostaja za cenami. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se slabša predvsem zaradi previsoke obdavčitve in relativno previsokih skupnih domačih stroškov na enoto proizvoda, pri tem pa rastejo tudi stroški dela. Izrazita tendenca rasti je zabeležena tudi pri dejansko vplačanih prihodkih za javno porabo, kar ponovno potrjuje potrebo po prilagajanju tudi javnega sektorja sedanjim, še vedno kritičnim gospodarskim razmeram. Prihodki javne porabe so v letu 1992 glede na leto 1991 realno narasli za 3 odstotke, nanje
pa so v najvecji meri vplivali prispevki za socialno varnost in prometni davki z 72, 3 odstotnim deležem v vseh prihodkih v lanskem letu. V posameznih mesecih 1992 je bilo realno gibanje prihodkov javne porabe sicer različno, izredno velik porast pa je bil prav v decembru, kljub dejstvu, da so decembrski prihodki praviloma večji. Gospodarstvo je tudi likvidnostno v velikih težavah. Nadaljuje pa se eden redkih pozitivnih lanski rezultatov - to je umirjanje inflacije, vendar pa se je kljub temu januarja - zaradi povišanih cen električne energije - inflacijska stopnja znova nekoliko zvišala. (Priredila A. L. J.)
LJUBLJANA - Služba družbenega knjigovodstva v januarskem pregledu tekočih gospodarskih dogajanj osrednjo pozornost namenja investicijam v gradnjo novih objektov v letu 1992. V zadnjem letu smo bili priča realnemu zmanjševanju naložb naših podjetij, kar se je odražalo tudi v zmanjševanju obsega novih investicij v objekte. Lani so podjetja Službi družbenega knjigovodstva prijavila 794 gradenj novih objektov v predračunski vrednosti 28 milijard 713 milijonov 345.000 tolarjev. To je za 196 objektov manj kot v letu 1991, predračunska vrednost pa je višja kar za 254, 6 odstotka. Ge rast predračunske vrednosti
primerjamo z rastjo cen sredstev za delo (216-od-stotna rast) in cen gradbenega materiala (206, 2-od-stotna rast) v istem obdobju, lahko vidimo, da vrednost lanskoletnih objektov realno ni nižja od vrednosti objektov, ki smo jih začeli graditi v letu 1991. Skoraj 45 odstotkov lani prijavljenih investicij v objekte je imelo predračunsko vrednost od 5.000.000 do 50.000.000 tolarjev. V letu 1991 je bila skoraj tretjina tovrstnih investicij vrednih manj kot
1.000.	000 tolarjev, skoraj tri Četrtine pa manj kot
5.000.	000 tolarjev. V letu 1992 smo v primerjavi z letom 1991 torej zgradili le manj objektov manjše vre-
dnosti (do 1.000.000 tolarjev).Tako kot leta 1991 smo tudi lani večji del investicij porabili za novogradnje. V kategoriji novogradenj smo lani največkrat gradili popolnoma nove objekte z vso potrebno notranjo opremo. Manj je rekonstrukcij, modernizacij in dograditev že zgrajenih objektov, vendar se je delež le-teh lani relativno povečal. Lanskoletna rekonstrukcija v Termoelektrarni Šoštanj, ki je stala 3 milijarde 72 milijonov 763.000 tolarjev, predstavlja skoraj polovico vrednosti vseh lanskih rekonstrukcij.V gospodarstvu smo gradili objekte predvsem na treh področjih: v industriji, prometu in zvezah ter v komunalnih dejavnostih. V negospodarstvu pa smo gradili predvsem objekte za potrebe izobraževanja, znanosti in kultu-re.Tako gradnjo gospodarskih kot negospodarskih objektov bodo investitorji v glavnem financirali sami ( v gospodarstvu 56, 9 odstotka predračunske vrednosti, v negospodarstvu pa 33, 7 odstotka predračunske vrednosti, vendar je pri negospodarskih objektih skoraj enako visok tudi delež proračunskih sredstev -32 odstotkov).Kar se tiče tehnične strukture, se je v strukturi predračunske vrednosti povečal delež vrednosti opreme, zmanjšal pa delež vrednosti gradbenih del. (Priredila I. P.)
REALNO GIBANJE MASE PLAČ V GOSPODARSTVU IN PRIHODKOV JAVNE PORABE
prihodki javne porabe
100--
......j.....
tj masa neto plač v gospodarstvu
LIZBONA /POROČILO EVROPSKE BANKE
Slovenija je ob Romuniji
Napoved za Slovenijo: svež veter v ekonomskih tokovih>_
Dragiša Popovič Baldani
LIZBONA - Evropske države v srednjem in vzhodnem delu kontinenta, ki so pred kratkim opustile načela socialističnega gospodarstva, so v minulem letu znova zabeležile negativno gospodarsko rast - piše v poročilu Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so ga objavili v Lizboni. Na prvem mestu na spisku držav je Rusija, v kateri je produktivnost padla za 20 odstotkov, v Sloveniji, Bolgarij in na Češkem je manjša za 8 odstotkov, v Romuniji za 7, na Madžarskem za 5 in na Poljskem za približno dva odstotka.
Evropska banka za obnovo in razvoj je bila ustanovljena leta 1991, pomagala naj bi nekdanjim socialističnim državam. Svoje prvo poročilo je sestavila na podlagi spremljanja ekonomske rasti v teh državah, hkrati pa tudi tega, kako in v kolikšni meri v njih uspejo obvladovati nastale težave.
Evropska banka objavlja tudi gibanje inflacije, seveda tudi podatke za Slovenijo. NajveCjo, kar 1450-odstotno inflacijo so imeli v Rusiji. Izčrpno analizo so posvetili tudi gibanju inflacije v Romuniji in Sloveniji, ki sta na
drugem oz. tretjem mestu s po 200 odstotki, sledijo pa jima Bolgarija s 100-odsto-tno inflacijo, Poljska s 45-odstotno in Madžarska s 23-odstotno inflacijo v minulem letu. Cehoslovaska, ki je bila lani še enotna država, je imela najnižjo inflacijsko rast, in sicer. 11-odstotno.
V izčrpnem poročilu izvedenci Evropske banke ugotovljajo, da je imela Rusija najnižjo stopnjo brezposelnosti -1,3 odstotka. Cehoslovaska je imela med tistimi, ki so sposobni za delo, 5 odstotkov brezposelnih, sledi ji Romunija z 10 odstotki, Slovenija z 11, 3 odstotka, Madžarska z 12 odstotki, Poljska s
14	odstotki in Bolgarija s
15	odstotki. Glede na določene investicije, gospodarska gibanja in razvoj v nekdanjih socialističnih državah, strokovnjaki Evropske banke za obnovo in razvoj menijo, da bodo vse te države naredile določene korake naprej in se začele bolj hitro razvijati, v Rusiji pa se bodo še naprej nadaljevati krizni krči. Za Slovenijo predvidevajo, da bo uspela povečati produktivnost, zmanjšati inflacijo in zagotoviti nova delovna mesta. Ekonomski tokovi, menijo izvedenci, bodo spet oživeli, hkrati pa se bodo tudi stabilizirali.
STATISTIČNE INFORMACIJE
Zaposleni v podjetjih in drugih organizacijah po področjih dejavnosti Republike Slovenije ________________________leto 1992 indeksi 992/1991
skupaj gospodarstvo negospodarstvo	656966 527162 129780	91,9 90,2 99,8
industrija in rudarstvo	289321	89,6
kmetijstvo in ribištvo	11215	93,2
gozdarstvo	4154	84,3
vodno gospodarstvo	1156	91,5
gradbeništvo	34166	78,9
promet in zveze	38799	90,4
trgovina	63088	92,1
gostinstvo in turizem	18672	88,0
obrt in osebne storitve	16968	91,8
stanovanj.komunal.dejav.	10654	89,6
finance idr. posl,štor.	39152	104,4
izobraževanje in kultura	48807	97,3
zdravstvo in soc. varstvo	53006	97,2
družb, organiz, in skup.	27807	110,4
iskalci zaposlitve	102593	~~T36Č
Vir: Zavod RS za statistiko		
NOVICE
Za večje sodelovanje z Avstrijo
LJUBLJANA - Avstrijska veleposlanica v Sloveniji dr. Jutta Stefan-Bastl in trgovinski svetnik veleposlaništva mag. Raymund Gradt sta vCeraj obiskala predsednika GZS Dagmarja Šusterja. Sogovorniki so bili sicer zadovoljni z dosedanjim gospodarskim sodelovanjem med državama, vendar so opozorili na vrsto konkretnih težav. Predvsem na deficit v trgovinski menjavi med obema državama, na probleme v zvezi z delovnimi dovoljenji za naše delavce v Avstriji in na standardno pomanjkanje dovolilnic za prevoze s tovornjaki. Obe strani sta se strinjali z oceno, da Avstrija lahko pomembno prispeva k temu, da se Slovenija Cimprej vključi v Efto in v evropski gospodarski prostor. Govorili so tudi o medzbomic-nem sodelovanju in se dogovorili za nastop avstrijskega gospodarstva na marčevskem ljubljanskem sejmu Alpe-Adria, o predstavitvi Luke Koper v Avstriji ter o obisku delegacije avstrijskih gospodarstvenikov v Sloveniji. (L. P.)
Zgolj ugibanja ali pa...
LJUBLJANA - Uvoz avtomobilov iz držav, v katere slovenska podjetja izvažajo le neznaten delež svojih proizvodov, se bo v kratkem podražil, saj se bo carinska stopnja povečala za okoli 10 odstotkov, so povedati na včerajšnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Tolikšno carinsko stopnjo naj bi menda predpisoval odlok ministrstva za finance, s katerim naj bi rešili ta problem. V javnosti že kroži podatek, da ministrstvo za finance pripravlja 15-odstotno povečanje carinske stopnje za uvoz avtomobilov iz omenjenih držav. Do tolikšnega povečanja najbrž ne bo prišlo, saj so uvozniki avtomobilov javno povedati, da so proti kakršni koti uvozni zaščiti. (STA)
Slovenske
železnice
dolgujejo
ZPIZ
PRED SANACIJO / KREDITNA BANKA MARIBOR IN KOMERCIALNA BANKA NOVA GORICA
Dve banki, dva pristopa
Maribor: težko čakajo na sklep o sanaciji - Nova Gorica: še manj zaposlenih
Na včerajšnji seji upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bil sprejet sklep o nadaljnjem odlogu plačila obveznosti Slovenskih železic do ZPIZ, in sicer do 17. februarja. Slovenske železnice namreč Zavodu dolgujejo novembrske in decembrske obveznosti v višini 609 milijonov tolarjev, kar znaša deset odstotkov vseh izgub Zavoda. Vlada je sicer na zadnji seji sprejela sklep, da je treba zagotoviti dodatna sredstva, Ce se z Zavodom ne bo mogla dogovoriti za odlog plačila prispevkov, v nadaljevanju pa je pojasnila, da ministrstvo za promet in zveze teh sredstev ne more zagotoviti. Zakon o sanaciji Slovenskih železnic, ki ga je vlada poslala državnemu zboru v obravnavo (na dnevni red bo prišel 23. februarja), naj bi do konca junija stanje uskladil, tako da bi bile železnice sposobne avgusta poravnavati svoje obveznosti do ZPIZ in do Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki trenutno znašajo 720 milijonov tolarjev in dodatnih 275 milijonov januarskih obveznosti. Kljub številnim očitkom, da ZPIZ »ne opravlja dejavnosti odlaganja plačil obveznosti« in da naj si vlada sposoja denar v banki, je upravni odbor sklep na koncu z enim glasom razlike le sprejel, čeprav pod pritiskom. Predstavnik ministrstva za promet in zveze je namreč dejal, da Slovenske železnice z včerajšnjim dnem ne vidijo nobene druge možnosti za izplačilo plaC, saj jim SDK zaradi neporavnanih obveznosti ne more izplačati denarja za plače. (M. G.)
Uroš Mencinger, Marjan Drobez
Kreditna banka Maribor in Komercialna banka Nova Gorica sta med tistimi slovenskimi bankami, v katerih poteka predsana-cijski postopek, kmalu pa bodo zaceli tudi z sanacijo.
V Kreditni banki Maribor so upali, da bodo prvi na vrsti. Na odločitev vlade in Banke Slovenije so Čakati že sredi lanskega leta, a ne zato, ker bi bili »ponosni«, da gre med večjimi slovenskimi bankami prav njim najslabše, temveč zato, ker so hoteli biti paC prvi rešeni, sanirani. Toda sanacija slovenskega bančnega sistema se je najprej zaCela pri materi, v Ljubljanski ban-
Sklep o sanaciji Kreditne banke Maribor naj bi bil napisan v teh dneh. V Mariboru ga že z nestrpnostjo pričakujejo, saj bodo v njem imena sanatorjev in znesek zadolžitve, ki ga bo nase prevzela država, najbolj pa zato, ker odlašanje položaj samo še poslabšuje. Vendar je položaj v mariborski KBM drugačen, kot je bil pred letom dni. V tem Času so se namreč lotili predsanacije, ki je že prinesla nekaj pozitivnih rezultatov. Pred-sanacija v KBM se je začela sicer šele lani julija, takrat, ko ji je Banka Slovenije imenovala poverjenika, ki je odločal o stroških banke, toda o nujnosti temeljite priprave na sanacijo je mariborskim bančnikom postalo najbolj jasno že 14. februarja 1992.
ki d. d., v kateri se je šele sredi lanskega leta pokazalo, kako slabo ji gre. To je bil Cmi petek KBM, saj prejšnji večer niso uspeli medbančno pokriti prilivov in odlivov, tako da jim je drugo jutro SDK blokirala poslovanje. Zapora je trajala vse do 15. ure, kar je med komitenti banke, ki so na svojih računih imeli denar, a niso mogli do njega, seveda povzročilo paniko.
»Dobili smo sicer izjemni likvidnostni kredit v višini 70 milijonov tolarjev, toda ugled banke je bil takrat že okrnjen,« se danes tega Črnega dne spominja direktor, mag. Darko Tolar. Takrat so njeno poldnevno nelikvidnost seveda skušali Cim bolj prikriti, a jim ni povsem uspelo. »Spoznali smo, da se kaj takega ne sme nikoli več zgoditi. Banko Slovenije smo prosili, da zaCne s predsana-cijo.« V tem predsanacij-skem Času pa KBM ni opravila le zakonske predsanacije, temveC tudi lastno. Eden od ukrepov je bilo najetje revizorske in svetovalne hiše Coopers, specializirane za banCno poslovanje, ki je delala tudi v Ljubljanski banki. Na njihov predlog so izvedli reorganizacijo poslovanja in zmanjšali svoje hierarhične ravni s prejšnjih osem na najveC šest, večinoma pa pet. Niso pa poslušali predstavnikov Co-opersa, ko so jim svetovali, da bi morali polovico zaposlenih odpustiti. Darko Tolar: »Njihova zahteva je bila nerealna, saj so predlagali, da bi, na pri-
mer, morali odpustiti vse porodnice, kar je po zakonu in tudi sicer nemogoče. Zato je upravni odbor banke sklenil, da sami zmanjšamo število zaposlenih. Leta 1990 nas je bilo 1400, lani 1230, zdaj nas je 1120, število pa bomo znižati na 900. Banka Slovenije v predsanacij-skem postopku tega sicer ni zahtevala, toda vedeli smo, da nas v sanaciji zmanjšanje Čaka, zato smo se zanj odločili že prej. Tako je manj boleCe.«
V KBM so pregledali tudi vse svoje premoženje in pripravili predloge za odprodajo premoženja, ki ga ne potrebujejo. S tem naj bi iztržilii okrog 10 milijonov mark. Najbolj pomembno dejanje predsanacije je bila vrnitev banke, ki je v preteklih letih kreditirala predvsem rizične naložbe, k pravim komitentom - občanom. Leta 1992 so povečali obseg kreditov občanom za trikrat, velik uspeh pa so dosegli tudi pri deviznem varčevanju (za 50 milijonov mark dodatnih deviznih vlog občanov), kar je enako znesku neplačanih obresti in glavnic podjetij banki v letu 1991. Borzno poslovanje so tako razširili, da so bili leta 1991 tretja, lani pa druga slovenska banka po obsegu tega novega poslovanja. Darko Tolar: »Zaradi afere z obveznicami na začetku lanskega leta smo veliko truda vložiti tudi v dvig ugleda banke.«
Najprej očiščenje, nato dotok svežine
Predsanacija je torej opravljena. Koliko Časa pa
bo trajala prava ozdravitev? »Vsak bolnik si želi, da bi bil Cimprej zdrav. To, seveda, želimo tudi mi, toda sanacija slovenskega bančništva ne bo hiter proces,« opozarja direktor KBM Darko Tolar. Hitro ne gre niti Švedom, ki bodo s svojo bančno sanacijo zgled slovenskim bančnikom. »Vsaj pol leta bo trajalo, da se bo zdravje začelo krepiti. Za to pa sta potrebni dve fazi sanacije, najprej očiščenje kapitala, kar pomeni prenos rizičnih terjatev na nekoga drugega, zamenjava z vrednostnimi papirji, in nato še dotok svežega denarja skozi prestrukturiranje banke.«
S sanacijo je dobila Ljubljanska banka d. d. novo vodstvo. Tako bo najbrž tudi pri sanaciji KBM. In kam namerava sedanji direktor? Darko Tolar: »Ko sem konec leta 1990 prevzel to delovno mesto, sem vedel, kaj me Čaka in kaj Čaka banko. Le dve možnosti sta bili: ali Čudež jugoslovanske vrste (pokritje s primarno emisijo) ali sanacija banke. Kdor sanira, ta odloCa. Jasno mi je, da bo moje dosedanje delo ocenjeno in da mi bodo najbrž rekli, vi, ki ste 20 let v tej banki, je ne morete sedaj še sanirati. Takrat se bom odločil o svojem nadaljnjem delu.
»Direktor Komercialne banke v Novi Gorici Dušan Šinigoj pa pravi, da so se pri njih za samosanaci-jo in tudi bližnjo sanacijo poslovanja odločili sami, ker so hoteli s tem spodbuditi tudi reševanje globoke krize, v kateri se na-
haja celotno gospodarstvo v družbeni lasti na Goriškem. Tako v Komercialni banki že poldrugo leto izvajajo različne ukrepe. Gre predvsem za skrb banke in ocene stanja v tistih podjetjih, ki so že v težavah, ali pa tam, kjer bodo takšne težave še nastale predvsem zaradi izgube tržišč v nekdanji Jugoslaviji. »Težišče naših prizadevanj je v tem, da ohranimo Cim večje število delovnih mest, seveda tistih, ki zagotavljajo racionalno in donosno poslovanje,« pravi Šinigoj. Njegova banka je tako prevzela kar nekaj podjetij in premoženja. Nekaj tega so že iztržili. Podjetja bodo preoblikovali in iz njih sestaviti tržno usposobljene enote, hkrati pa na razne načine - tudi prek države -zagotovili kupce podjetij in ostalega premoženja tam, kjer so bančni dolžniki oziroma v podjetjih, ki se nahajajo v krizi. »V tem je tudi smisel sanacije banke in gospodarstva,« še pojasnjuje Šinigoj, ki računa, da bo država poravnala oziroma prevzela del tistih dolgov, ki jih podjetja niso sposobna sama poravnati.
Tudi banka bo izgubila nekaj svojih terjatev. Najvecji dolžnik je Industrija pohištva in opreme Meblo. Tudi Primex je zaradi izgube jugoslovanskega tržišča v velikih težavah, tako da bodo morali najbrž prodati del svojega premoženja, da bi si zagotovili sredstva za tekoCe poslovanje. Pomembna funkcija banke je pospeševanje hranilništva, predv-
sem zato, da pridobiva sredstva, ki jih vlaga v razvoj gospodarstva. Večina je odšla prostovoljno, ne-
V Komercialni banki Nova Gorica imajo prek 22 tisoč deviznih varčevalcev, ki imajo odprtih 110.724 deviznih računov, na njih pa naloženih veC kot 136 milijonov nemških mark. Hranilne vloge v domači valuti pa dosegajo skoraj 2 milijardi 150 milijonov tolarjev. Hranilne vloge so v tako hitrem porastu, da predstavljajo že 39 odstotkov bilančne vsote njene bilančne vsote. V banki so število zaposlenih znižali za okrog 110 uslužbencev, kar je v primerjavi z drugimi bankami v Sloveniji najveC.
katerim pa so svetovali, naj gredo iz banke. Večini za predčasno upokojitev ni bilo treba odkupiti delovne dobe. Sonigoj napoveduje, da bodo število zaposlenih še zmanjševali, kar pa je v marsičem odvisno od nove zasnove in organiziranosti poslovanja bančništva v Sloveniji.
O prihodnosti Komercialne banke Šinigoj pravi, da se bo v statusni in organizacijski preobrazbi najbrž povezala z drugimi bankami, upoštevaje položaj in njene možnosti zaradi položaja ob meji z Italijo. »Vse kaže, da se bomo izločili iz sistema Ljubljanske banke,« je še poudaril Dušan Šinigoj in dodal, da »preoblikovanje sedanje banke v zasebno banko ne pride v poštev.«

MENJALNIŠKI TEČAJI
15. februar 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	62,00	62,70	8,66	8,82	6,54	6,69
Avtohiša Ljubljana*	61,90	62,30	8,70	8,83	6,59	6,77
Ažur*	62,00	62,70	8,72	8,89	6,55	6,70
						
Bobr Fužine	62,20	62,60	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	62,20	62,50	8,75	8,88	6,55	6,80
Brdar Koper*	61,85	62,35	8,66	8,80	6,58	6,75
BTC terminal Sežana	61,70	62,40	8,72	8,85	6,55	6,67
BTC d.d. Ljubljana	61,60	62,70	8,70	8,90	6,30	6,70
Burln Center*	61,95	62,55	8,68	8,88	6,55	6,75
Burin Moste*	61,95	62,45	8,68	8,85	6,55	6,75
					6,50	6,80
Come 2 Us*	62,00	62,60	8,75	8,90		
Creditansfalt - Nova banka	61,90	62,40	8,75	8,90	6,50	6,80
						
Dom na trgu	62,00	62,25	8,77	8,85	6,61	6,70
Dom Kaffe Domžale*	62,20	62,60	8,80	8,88	6,55	6,70
Dom Kaffe Kranjska gora*	62,00	62,50	8,77	8,88	6,45	6,75
						
Emona Globtour	61,70	62,50	8,72	8,89	6,30	6,60
Eros Ljubljana*	62,15	62,40	8,77	8,85	6,6U	6,/U
Eros Kranj*	62,15	62,40	8,77	8,85	6,60	6,70
Eurotours International*	61,90	62,35	8,72	8,85	6,55	6,75
Euroservis Sežana	61,95	62,30	8,70	8,80	6,60	6,67
						
Feniks Markovec Koper	61,82	62,39	8,68	8,88	6,46	6,75
Feniks Koper	61,88	62,39	8,68	8,88	6,46	6,76
Feniks Portorož	61,80	62,39	8,71	8,88	6,46	6,76
Fiba d.o.o. Koper	61,86	62,38	8,69	8,80	6,45	6,76
Firadas	61,80	62,78	8,70	8,84	6,45	6,70
						
Galileo Kozina*	61,90	62,15	8,72	8,80	6,62	6,67
Golfturist Ljubljana	61,95	62,60	8,73	8,88	6,45	6,80
Golfturist Domžale	62,10	62,45	8,65	8,85	6,50	6,80
						
Hida	62,05	62,15	8,79	8,81	6,64	6,67
Hipotekarna banka Koper*	61,80	62,50	8,72	8,85	6,50	6,80
Hranilno kreditna služba	61,80	62,60	8,73	8,89	6,48	6,80
Hram Rožice Mengeš	62,10	62,35	8,75	8,85	6,60	6,70
						
Idila Sečovlje*	62,00	62,59	8,70	8,90	6,55	6,75
llirika Ilirska Bistrica	61,70	62,60	8,61	8,80	6,40	6,68
llirika Slovenj Gradec	61,85	62,39	8,73	8,81	6,60	6,73
llirika Postojna	61,81	62,55	8,67	8,78	6,61	6,69
llirika Sežana	61,96	62,29	8,71	8,80	6,61	6,67
Italdesign Nova Gorica*	61,85	62,40	8,73	8,85	6,62	6,68
						
Komercialna banka Triglav	61,65	62,60	8,70	8,90	6,50	6,75
Kompas Hertz Celje*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,05	62,35	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Fintrade	62,00	62,59	8,60	8,85	6,50	6,85
Kompas Holidays	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,70
Ljubljanska banka d.d. Lj.	61,70	62,90	8,72			
				8,93	6,49	6,/2
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,50	8,74	8,88	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	61,90	62,70	8,78	8,90	6,60	6,80
LB Komercialna banka N.G.	61,51	62,70	8,65	8,95	6,36	6,67
LB Kreditna banka Mb. d.d.*	61,60	62,90	8,75	8,94	6,30	6,90
LB Splošna banka Celje d.d.	61,80	62,70	8,78	8,90	6,40	6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	61,55	62,65	8,61	8,82	6,29	6,63
Libertas Koper*	61,82	62,25	8,67	8,82	6,58	6,73
						
MA Vir	62.00	62,50	8,70	8,88	6,40	6,85
Madai Nova Gorica*	61,80	62,35	8,72	8,84	6,62	6,65
Medla*	62,20	62,30	8,75	8,85	6,60	6,80
						
Otok Bled	61,69	62,25	8,60	8,81	6,60	6,81
						
Petrol	62,15	62,50	8,70	8,85	6,50	6,75
Pigal Solkan Nova Gorica*	61,80	62,40	8,75	8,82	6,62	6,68
Pigal Kobarid*	61,70	62,60	8,72	8,90	6,6U	6,75
Pigal Obutek*	61,70	62,60	8,72	8,90	6,60	6,75
Pigal Diskont*	61,70	62,60	8,82	8,90	6,60	6,75
Poštna banka Slovenije	61,40	62,39	8,50	8,84	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	61,70	62,90	8,73	8,94	6,55	6,80
Publikum Ljubljana	62,10	62,29	8,75	8,87	6,55	6,73
Publikum Celje	62,00	62,32	8,77	8,84	6,42	6,67
Publikum Dobova	61,90	62,50	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,90	62,50	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,90	62,50	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,10	62,28	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,10	62,70	8,70	8,85	6,30	6,70
Publikum Mozirje	61,90	62,38	8,75	8,81	6,30	6,/U
Publikum Novo Mesto	62,00	62,70	8,70	8,80	6,50	6,75
Publikum Piran	61,60	62,50	8,66	8,80	6,38	6,64
Publikum Ptuj	61,80	62,25	8,77	8,83	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,60	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,10	62,28	8,78	8,83	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,00	62,39	8,77	8,84	6,48	6,68
Publikum Trebnje	62,00	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	62,01	62,35	8,77	8,87	6,55	6,79
Publikum Žalec	62,06	62,34	8,74	8,82	6,50	6,78
						
Roja	61,90	62,50	8,75	8,85	6,60	6,75
						6,75
Shalaby Koper	61,85	62,38	8,65	8,78	6,48	
SIT-ON Ljubljana*	62,15	62,95	8,70	8,90	6,40	6,70
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,62	6,65
Slovenijaturisf Jesenice	62,00	62,60	8,68	8,82	6,53	6,/3
Slovenijaturist Ljubljana	62,00	62,30	8,77	8,85	6,55	6,70
Slovenijaturlst Zel. postaja Lj.*	62,07	62,50	8,65	8,83	6,5U	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Mb. Slovenska investicijska banka*	62,00 61,90	62,80 62,55	8,65 8,70	8,80 8,83	6,20 6,35	6,70 6,80
Sonce	62,20	62,50	8,74	8,88	6,58	6,78
SZKB d.d. Ljubljana	61,80	62,60	8,73	8,89	6,48	6,80
f						
Tartarus Postojna	61,70	62,35	8,64	8,78	6,50	6,69
Tentours Domžale	62,10	62,50	8,70	8,85	6,55	6,90
Tori	62,00	62,40	8,75	8,90	6,62	6,90
Tourlst Service	62,00	62,25	8,70	8,90	6,50	6,75
Trias*	62,00	62,40	8,70	8,90	6,50	6,80
						
Uplmo	62,15	62,20	8,75	8,85	6,6U	6,75
						
VVilfan	62,00	62,35	8,75	8,85	6,70	6,80
Wolf	62,20	62,50	8,75	8,85	6,50	6,75
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:'
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ijubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 31 z dne 15. februarja — Tečaji veljajo od 16. 2. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	69,1954	69,4036	69,6118
Avstrija	040	šiling	100	875,6784	878,3133	880,9482
Belgija	056	frank	100	298,7521	299,6511	300,5501
Kanada	124	dolar	1	81,5730	81,8185	82,0640
Danska	208	krona	100	1606,8170	1611,6520	1616,4870
Finska	246	marka	100	1707,8593	1712,9983	1718,1373
Francija	250	frank	100	1821,2237	1826,7038	1832,1839
Nemčija	280	marka	100	6161,1085	6179,6474	6198,1863
Grčija	300	drahma	100	—	46,2052	46,3438
Irska	372	funt	1	—	150,4744	150,9258
Italija	380	lira	100	6,5862	6,6060	6,6258
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	9,0000	—
Japonska	392	jen	100	84,4380	84,6291	84,9462
Nizozemska	528	gulden	100	5472,6046	5489,0718	5505,5390
Norveška	578	krona	100	1449,0927	1453,4531	1457,8135
Portugalska	620	escudo	100	67,5257	67,7289	67,9321
Švedska	752	krona	100	1360,0647	1364,1572	1368,2497
Švica	756	frank	100	6617,6466	6637,5593	6657,4720
Velika Britanija	826	funt šterling	1	144,3547	144,7891	145,2235
ZDA	840	dolar	1	102,2435	102,5512	102,8589
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,8151	120,1756	120,5361
Španija	995	peseta	100	86,2556	86,5151	86,7746
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16. FEBRUARJA 1993
St. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	611,633	614,457	1,226,089
27		122,3266%	122,8913% 122,6089%	100,000	61,163	61,446	122,609
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
		
15. FEBRUAR 1993	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,1000	9,5000
britanski funt	16,2000	17,0000
švicarski frank	740,0000	770,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7300	0,7700
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	151,0000	158,0000
finska marka	188,5000	198,5000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	9,3500	9,7500
slovenski tolar	10,7000	11,5000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	0,0850 alute.
15. FEBRUAR 1993 •	vSLTzalOOHRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	8,00	9,70
Burin Center*	7,50	9,80
Eros Ljubljana	8,00	11,00
Fiba	8,00	11,80
Hida	7,00	10,00
Hipotekarna banka Koper	7,00	11,00
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
MA-Vir	7,00	11,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori	7,00	10,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		• •j
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
15. FEBRUAR 1993	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1520,00	1565,00
nemška marka	922,00	941,00
francoski frank	271,50	‘280,00
holandski gulden	817,50	843,00
belgijski frank	44,60	46,00
funt šterling	2160,00	2260,00
Irski šterling	2235,00	2305,00
danska krona	240,00	247,50
grška drahma	6,40	7,30
kanadski dolar	1215,00	1255,00
japonski jen	11,70	13,10
švicarski frank	985,00	1020,00
avstrijski šiling	130,50	134,75
norveška krona	216,50	223,00
švedska krona	203,50	210,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,30
avstralski dolar	1030,00	1065,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
15. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1525,00	1570,00
nemška marka	924,00	943,00
francoski frank	271,00	282,00
holandski gulden	816,00	836,00
belgijski frank	44,50	46,00
funt šterling	2155,00	2205,00
irski šterling	2235,00	2285,00
danska krona	240,00	250,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1217,00	1257,00
švicarski frank	993,00	1013,00
avstrijski šiling	130,50	134,50
slovenski tolar	14,80	15,30
1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. februarja 1993 od 00.00 ure dalje				
1			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	888,3125	891,1551
Francija	frank	100	1847,5000	1853,4120
Nemčija	marka	100	6250,0000	6270,0000
Italija	lira	100	6,6813	6,7026
V.Britanija	funt	1	146,4375	146,9061
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 ikonkre trgu ds	103,7188 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	104,0507 ?no odstopanje jogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,45	62,70
SKB Banka d.d.	DEM	62,63	62,83
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 16. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditansfalt - Nova banka	DEM	62,50	62,75
Bank Austria	DEM	62,63	62,83
UBKbanka	DEM	62,47	62,67
SZKB Devizni tečaji za USD. ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	62,45 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	62,70 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
15. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta C)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1551,070	—
ECU	—	1817,080	—
nemška marka	—	934,720	—
francoski frank	—	276,290	—
funt šterling	■(■J	2193,680	—
holandski gulden	—	830,250	—
belgijski frank	—-	45,320	—
španska pezeta	—	13,084	—
danska krona	—	243,820	—
irski šterling	—	2276,200	—
grška drahma	—	6,979	HHBBHI
portugalski escudo	—	10,244	—
kanadski dolar	—	1237,390	—
japonski jen	—	12,798	—
švicarski frank	—	1004,710	—
avstrijski šiling	—	132,840	—
norveška krona	—	219,810	—
švedska krona	—	206,410	—
finska marka	—	259,380	
avstralski dolar	— |	1049,760	—
1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca cTItalia			
			
15. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,659	-
			
francoski frank	-	29,560	-
			
nizozemski gulden	-	88,825	888888
			
belgijski frank	-	4,849	
			
španska peseta	-	1,400	-
			
danska krona	-	26,080	-
			
kanadski dolar	-	1,324	-
			
japonski jen	-	1,370	-
			
švicarski frank	-	107,410	
			
avstrijski šiling	-	14,213	888888
			
italijanska lira	88888	1,069	8888
			
švedska krona	888881	22,140	-
1			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
1 15. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
_J			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
1 15. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					6476,5244
Avstrija	šiling	100	6437,7814	6457,1529	
Francija	frank	100	13378,9280	13419,1860	13459,4430
Nemčija	marka	100	45298,8620	45435,1670	45571,4730
Italija	lira	100	48,5550	48,7011	48,8472
Švica	frank	100	48894,8090	49041,9350	49189,0600
ZDA	dolar	V	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1055,4467	1058,6226	1061,7985
Opomba: povzeto po Reuterju.
					
1 16. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	.enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	9223,9953	9251,7516	9279,5059
Kanada	dolar	1	857,3262	859,9059	862,4856
Francija	frank	100	19181,0913	19238,8077	19296,5241
Nemčija	marka	100	64904,7000	65100,0000	65295,3000
Italija	lira	100	69,5129	69,7221	69,9313
Japonska	jen	100	888,5453	891,2190	893,8927
Švica	frank	100	699785,7282	69995,7153	70205,7024
Velika Britanija	funt	1	1524,2220	1528,8084	1533,3948
Slovenija	tolar	100		1030,0000	Uh
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar »račun carir	1 i in staregc	1076,4444 i deviznega varče	1079,6835 ivanja.	1082,9226
					
1 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100		197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
12
Torek, 16. februarja 1993
SVET
NOVICE
Gana priznala Slovenijo
LJUBLJANA - Republika Gana je objavila, da je priznala Republiko Slovenijo, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve. Obe državi sta vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev. Gana bo za Republiko Slovenijo akreditirala svojega veleposlanika v Rimu.
Klerides novi ciprski predsednik
NIKOZIJA - Konservativni kandidat Glafkos Klerides je s prednostjo 0, 56 odstotka na ciprskih predsedniških volitvah premagal svojega tekmeca Georga Vasiliua. Zmagovalec je izjavil, da želi biti predsednik vseh Ciprčanov. Prebivalce je pozval k enotnosti, saj samo enotni lahko prebrodijo težave. Novi predsednik pa ni ničesar rekel o Turški republiki severni Ciper niti o prizadevanjih za ponovno združitev otoka. (Reuter, STA)
V Litvi vodi Brazauskas
VILNIUS - Po prvih neuradnih rezultatih predsedniških volitev v Litvi premočno vodi nekdanji komunistični voditelj Al-girdas Brazauskas, je izjavil predsednik litvanske volilne komisije. Brazauskas je doslej dobil 59, 6 odstotkov glasov, njegov nasprotnik, litovski veleposlanik v VVashingtonu Statys Lozoraitis, pa le 38, 7 odstotkov glasov. Brazauskas se zavzema za veCjo naslonitev Litve na Rusijo, saj je od nje Litva gospodarsko popolnoma odvisna. (Reuter, STA)
Gali prispel na Japonsko
TOKIO - Generalni sekretar OZN Butros Gali je prispel na štiridnevni uradni obiski na Japonsko. Galija bo sprejel japonski cesar Akihito, premier Mija-zava in zunanji minister Vatanabe. Osnovna tema pogovorov bo sprejetje Japonske v stalno članstvo VS OZN, dotaknili pa se bodo tudi drugih perečih problemov mednarodne skupnosti, predvsem krize v Kambodži in na Balkanu. (Reuter, STA)
IRAN / PRESENEČENJE
Aretirali
Montazerija
Nekdanji imamov naslednik je kritiziral sedanje oblasti
PARIZ, TEHERAN - V soboto so v iranskem svetem mestu Komu aretirali ajatolaha Huseina Alija Montazerija in ga odpeljali v Teheran. Presenetljivo novico je včeraj v Parizu sporočil nekdanji iranski predsednik Abolhasan Bani Sadr. Montazerija naj bi aretirali po oboroženem napadu na njegovo rezidenco, ker je kritiziral sedanjega iranskega duhovnega voditelja ajatolaha Alija Hameneia in vodjo posebne skupine izvedencev, ki preverja usklajenost zakonov s koranskim naukom, ajatolaha Alija Meškinija.
V Teheranu te novice niso potrdili, a iz pisanja dnevnika Islamska republika je mogoCe razbrati, da se je ajatolahu Monta-zeriju nekaj zgodilo. Dnevnik je namreč včeraj objavil članek s pomenljivim naslovom Odločne in jasne besede gospodu Montazeriju. V vsem članku dosledno pišejo o »tistem gospodu«, in ne o ajatolahu, kar meji v islamskem Iranu na pravo psovko. Pisec navaja, da je Monta-zeri prejšnjo sredo svojim uCencem izrekel »določene besede«, ki so državljane razjezile, tako da so v petek ljudje množično protestirali pred njegovo hišo. Naslednjega dne so protest uprizorili študentje korenske
univerze. Dnevnik torej ne omenja streljanja in aretacije; prav tako ne navaja Montazerijevih »besed«, razen misli, da se šteje »za mater revolucije«. Iz tega naj bi po trditvah dnevnika sledilo, da so sedanji iranski voditelji le navadne »dojilje«. Islamska republika je še zapisala, da je Montažer! še vedno pod vplivom tistih, ki so ga prepričali, da se je uprl imamu Homeiniju.
Ajatolah Montazeri je eden od junakov odpora proti Sabovemu režimu. V dolgih letih zapora, ko je bil Homeini na varnem v pariškem izgnanstvu, je okusil vse grozote šahovih zaporov. Po Homeinijevi vrnitvi in zmagi islamske revolucije je v bistvu postal imamov naslednik vse do marca 1988. Homeini ga je odslovil s pismom, ki ga niso nikoli objavili; izjema je bil stavek, v katerem Mantazeriju svetuje, naj se raje ponovno ukvarja s teologijo. Montazeri je namreč storil nepopravljivo napako, da je zahteval na ključnih državnih položajih sposobne ljudi, in ne navadnih verskih skrajnežev in zanesenjakov. Kot priznani teolog in razlagalec korana je bil torej prenevaren, tako da so ga »zamrznili« v Komu, vseeno pa ni molčal.
(voc)
SLOVAŠKA / PRVI PREDSEDNIK.
Zmagal je Michal Kovač
Volitve so bile preizkus Mečiarjeve politične moči
BRATISLAVA - Slovaški parlament je v ponedeljek ponovno volil predsednika zdaj samostojne države. Zmagal je Michal Kovač, predsednik poslanskega kluba stranke Gibanja za demokratično Slovaško, sicer Mečiarjev tesni sodelavec. Na tokratnih volitvah je bil Kovač edini kandidat za predsednika. Zanj je glasovalo 106 poslancev, le 20 jih je bilo proti. Sicer pa je KovaC potreboval samo 90 glasov od 150 poslancev slovaškega parlamenta, od katerih je kar 74 njegovih strankarskih kolegov.
Michal KovaC, dvain-šestdesetletni ekonomist, je do »žametne revolucije« leta 1989 delal kot uslužbenec slovaške državne banke. Potem je postal slovaški finančni minister. KovaC je v šestdesetih letih slovel tudi kot Castrov gospodarski svetovalec. Neposredno pred volitvami je v parlamentu napovedal, da bo zagovarjal tržno gospodarstvo, ki je socialno usmerjeno, in podprl Mečiarjev naCrt za upočasnitev gospodarskih reform, ki jih je še pred razcepitvijo Češkoslovaške predstavil Vaclav Klaus, zdaj češki premier. Tokratne predsedniške volitve so bile pravzaprav preskus politične moCi slovaškega ministr-
skega predsednika Vladimirja Mečiarja. Podpredsednik slovaške vlade Roman KovaC, prav tako iz MeCiarjevega tabora, namreč na predsedniških volitvah prejšnji mesec ni dobil potrebne tripetinske večine, izrinil pa je vse opozicijske kandidate. Čeprav je funkcija predsednika države le formalna, so prav te volitve imele velik pomen za Mečiarja in za Gibanje za demokratično Slovaško, ki mu je grozil razpad.
Rezultati januarskih volitev so pokazali tudi veliko nezadovoljstvo z Mečiarjevo politiko. Javno so ga obtožili, da ima preveč avtoritativen odnos do drugih elanov stranke Gibanja za demokratično Slovaško in da je samovoljnež.
Vpletel se je tudi v afero z zunanjim ministrom Milanom Knja-žkom, ki je zavrnil njegovo zahtevo, naj odstopi, češ da kali strankarsko disciplino. Knjažko naj bi poslance Gibanja za demokratično Slovaško šCuval, da so januarja glasovali proti Romanu Kovaču. Mečiarjeva popularnost zato vse bolj upada. Medtem ko je pred dvema letoma ob pozivih k neodvisnosti Slovaške njegova popularnost veljala 83 odstotkov, je zdaj padla na 34 odstotke. (Reuter)
______V. BRITANIJA / BRITANCI IN ES___
Tudi kraljica bo morala plačevati davke
Nasprotniki tesnejšega vključevanja Velike Britanije v evropske integracije so še močni in ognjeviti
Alja Košak /London
LONDON - Britanci so preživeli Valentinovo in samo za ljubezenske kartice, ki jih kupujejo in pošiljajo ob tej priložnosti, zapravili najmanj 20 milijonov funtov. Inter-flora je zaslužila okrog šest milijonov funtov in najdražja vrtnica je na Valentinovo v Londonu stala 15 funtov.
VeCja novost pa je bilo minuli teden sporočilo, da bo britanska kraljica Elizabeta II. od aprila naprej plačevala dohodnino na zasebni dohodek in davek na dobiček, ki ga prinaša njen zasebni kapital. Ni pa obdavčeno vse njeno bogastvo, češ da bogastva, katerega lastnica je kot vladarica, in ne kot zasebnica, ni mogoCe obdavčiti.
Gospodarska novica preteklega tedna je podatek o letni inflaciji, ki je januarja znašala 1, 7 odstotka, najmanj v zadnjih 25 letih; razlog je lahko tudi oslabljeno gospodarstvo.
Za veselo zgodbo s kulturnega področja so poskrbeli štiriletna deklica in umetnostni kritiki, ki so dokazali, da je vprašanje, kako razlikovati otroško CaCkarijo od moderne umetnosti, še vedno aktualno. Carly Johnson se je igrala z barvami, njena mati pa je ta dosežek naslovila Ritem dreves in ga poslala manchestrski akademiji lepih umetnosti. Selektorji so za letno razstavo med tisoC prijavljenimi deli izbrali tudi Carlynino delo. Izbor so utemeljili s »kvaliteto
barvnega razmerja, kompozicije in tehničnega znanja« in dodali, da gre za »živ in domiseln primer moderne umetnosti«. Tako so Carlynino sliko razstavili s »366 drugimi deli in jo prvi dan razstave prodali za 295 funtov.«
Prejšnji teden se je razvedelo, da je laburistična stranka predlagala poseben amandma k maastrichtskemu sporazumu. Z njim naj bi Britanija sprejela socialno listino evropske skupnosti. Premier Major je prav v Maastrichtu Britaniji izboril pravico, da socialne listine, ki ji nasprotuje konservativna stranka, ne bodo sprejeli. To je vlada razglasila za velik diplomatski dosežek in predlagani amandma laburistov teoretično ne bi smel ogrožati vladnega stališča, saj ima konservativna stranka v spodnjem domu 21 glasov večine.
Skupina konservativnih poslancev, ki se zagrizeno borijo proti sporazumu iz Maastrichta, je prejšnji teden sporočila, da bo glasovala z laburisti, saj so prepričani, da jim to odpira možnost spodmakniti celoten sporazum.
Razmišljanje konservativnih »upornikov« izhaja iz prepričanja, da sta socialna listina z določilom, ki Britaniji dovoljuje, da listine ne sprejme, del posebnega protokola. Protokol bi postal neveljaven, Ce bi Britanija sprejela socialno listino. Brez protokola tudi preo-
stalih 11 držav Članic Evropske skupnosti ne bi moglo izvajati bistvenih določil sporazuma. Potrebna bi bila nova pogajanja za sporazum in verjetno tudi novi referendumi na Irskem, Danskem in v Franciji.
Za amandma in socialno listino bodo z laburisti glasovali tudi liberalni demokrati, ni pa še jasno, kako se bodo odločili unionisti Severne Irske. Če bi glasovali za amandma, bi bilo teoretično treba le še 11 glasov konservativcev, da bi bila vlada poražena. Nevarnost, da se to zgodi, je zaenkrat precejšnja, kajti ob prvem glasovanju za sporazum iz Maastrichta v spodnjem domu parlamenta je vlada zmagala komaj s tremi glasovi večine.
Že dovolj razburjene duhove pa je še bolj razburil zunanji minister Hurd, ko je sredi prejšnjega tedna v radijskem intervjuju izjavil: »Ni dvoma, da bi ratificirali drugačen sporazum od tistega, ki smo ga dosegli s pogajanji.« Razburjeni poslanci so to razlagali, Ceš, vlada bi raje opustila celoten sporazum, samo da ne bi sprejela socialne listine, ali pa bo ratificirala sporazum iz Maastrichta ne glede na izid glasovanja v spodnjem domu, iz Downing Strneta pa sporočajo, da premier Major ne pričakuje poraza. Zaenkrat je očitno, da bo z ratifikacijo sporazuma iz Maastrichta v Britaniji še nekaj zapletov.
_________AZIJA (1) / OBMOČJE V VZPONU_
Razvili se spopadajo z recesijo, azijske države pa »cvetijo«
Azija bo kmalu postala svetovna gospodarska velesila
Miloš Ekar
Azija je danes najhitreje razvijajoče se območje na svetu. Banka za razvoj napoveduje, da bo gospodarska rast v petindvajset njenih Članicah letos dosegla izrednih 7, 3 odstotka v primerjavi z lanskoletnimi 6, 9 odstotka. Celo Ce pri izračunih izključimo Kitajsko - ki je lani zabeležila izredno dvanajstod-stotno rast družbenega bruto proizvoda, za letos pa banka napoveduje nekaj manjšo, enajstodsto-tno rast, - se bo povprečna rast družbenega proizvoda azijskih držav v letošnjem letu gibala pri približno 6, 1 odstotka. Podobno optimistične so tudi napovedi japonskega raziskovalnega inštituta Nomura.
Ti podatki se pokažejo
v pravi luči šele, Ce jih primerjamo z napovedmi o gospodarski rasti v razvitih zahodnih gospodarstvih, kot so ZDA, Zahodna Evropa ali celo Japonska. Nobena od omenjenih držav letos ne more pričakovati več kot dvoodstotne rasti družbenega bruto proizvoda, pri Čemer ne omenjamo Nemčije, katere gospodarstvo bo lahko zadovoljno, če bo doseglo približno 0, 20-odstotno rast. Večina razvitega sveta je torej v dokaj hudi gospodarski stiski, večina azijskega sveta pa v neverjetno hitrem vzponu. Nekateri celo napovedujejo, da bo območje tja do leta 2020
prevzelo vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Seveda to ne velja v enaki meri za vse azijske države. Azija je naj-veeji kontinent, ki sega od mrzlih sibirskih tunder na severu do vse leto cvetočih indonezijskih otokov na jugu, od goratih in neplodnih območij Afganistana in Turčije na zahodu do že kar preveč razvite Japonske na vzhodu. VeC kot polovica vsega svetovnega prebivalstva živi v Aziji. Večina njene številne populacije se drenja na desetih odstotkih plodne nižinske zemlje v monsunskem pasu.
Predvsem o tem delu sveta bomo govorili v
prihodnjih nekaj nadaljevanjih o Aziji. Večji del goratih in težko prehodnih hribovitih in celo puščavskih predelov pa je pust in neposeljen. Ravno gosta poseljenost plodnih ravnic in s tem povežemo naglo uničevanje okolja, ki daje ljudem hrano, pa lahko pri tako hitrem razvoju postane ena od bistvenih omejitev prihodnje gospodarske rasti. Tudi še ne povsem dorečene spremembe komunističnih gospodarstev v tržna, kot na primer na Kitajskem v Laosu in Vietnamu, ali obmejni, etnični in verski spori, ki vsakega toliko Časa z brutalnostjo in obsežnostjo presenetijo v Indiji, bi utegnili v prihodnjih letih prinesti marsikatero neljubo presenečenje. Toda naj bo pot prebivalcev tega območja k večjemu materialnemu izobilju in bolj demokratičnim družbenim odnosom več ali manj ravna, je treba njihova gospodarska prizadevanja jemati z vso resnostjo. In Čeprav je Slovenija majhna državica in se večini njenih prebivalcev Azija še vedno zdi oddaljena, Ce že ne kar skrivnostna dežela, ki jo še najbolj poznajo iz davnih pripovedi o pustolovskih potovanjih, bi morali tudi naši politiki in gospodarstveniki dosti bolj intenzivno iskati stike s temi državami, saj sodobne telekomunikacijske naprave premagujejo velike razdalje z že skoraj svetlobno hitrostjo, dobro pa so razvite tudi prometne zveze s tem delom sveta.
Družbeni bruto proizvod (v %)
Kitajska
Malezija
Tajska
T ajvan
Indonezija
Hong Kong
J. Koreja
Singapur
Indija
Filipini
] 12.2
1992 ocena
1993 napoved
ROMUNIJA / NEZADOVOLJSTVO.
Romuni si želijo boljše življenje
Demonstranti so zahtevali lliescujev odstop in višje plače
BUKAREŠTA - VeC deset tisoC Romunov je v ponedeljek na množičnih demonstracijah zahtevalo odstop romunskega predsednika Iona Iliescuja. Gre za vrhunec delavskih stavk in demonstracij, ki pretresajo Romunijo že ves januar in začetek februarja. Delavsko nezadovoljstvo povzročajo predvsem vedno manjša realna vrednost plaC, naraščanje cen, vedno večja brezposelnost in galopirajoča inflacija.
Pogajanja vlade s sindikati se vlečejo že vse od nastopa nove vlade novembra lansko leto, vendar še niso dosegla kakšnih konkretnih rezultatov, ki bi omilili socialne napetosti v državi. Sindikalni voditelj Aurel Stan je izjavil, da je vlada prevarala delavce, saj ti še vedno živijo v bedi in pomanjkanju najvažnejših življenjskih potrebščin.
Demonstranti so poslali predsedniku Ilie-scuju seznam zahtev, v katerem zahtevajo zvišanje zajamčenih plač s sedanjih 17.300 lejev, kar znaša 35 ameriških dolarjev na 41.000 lejev (82 ameriških dolarjev). Prav tako so zahtevali odprtje novih delovnih mest in učinkovitejše zdravstveno in socialno zavarovanje.
Demonstracije je vodila največja romunska sindikalna federacija Solidarnost 90, ki združuje veC kot 500.000 romunskih delavcev iz različnih vej gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Sedanjo manjšinsko vlado, ki jo vodi Nikolaj
Vancaroiu, elan Demokratične fronte nacionalne rešitve, je imenoval predsednik Ion Iliescu lanskega novembra, potem ko se stranke po splošnih parlamentarnih volitvah niso mogle sporazumeti o sestavi nove vlade.
Vlada doslej še ni objavila svojega načrta prehoda Romunije iz avtarkičnega planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo in očitno ni kos vse slabšim gospodarskim razmeram, kar povzroča obubožanje vse širših slojev prebivalstva.
Premier Vancaroiu je ob teh demonstracijah izjavil, da to ni pravilen način razreševanja nakopičenih gospodarskih in socialnih težav, saj mora sleherni razumeti, da Romunijo in romunsko vlado bremenita veC desetletij trajajoča gospodarska stagnacija, zato je razumljivo, da bo pot do stabilne tržne in demokratične družbe dolga in boleCa, s čimer pa se nekateri očitno nočejo sprijaznit^, Izjavil je tudi, da z delavskim nezadovoljstvom očitno manipulirajo določene politične sile, vendar ni hotel navesti katere.
Premier se je sestal tudi s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Romunije, s katerimi se je pogovarjal o sklenitvi nacionalne pogodbe o plaCah, ki naj bi jo podpisali sindikati kot predstavniki delojemalcev in vlada. Pogovori bodo dolgotrajni in muCni, saj so si stališča vlade in sindikata zelo nasprotujoča. (Reuter)

HRVAŠKA / PRED IZTEKOM MANDATA MIROVNIH SIL ZN
HRVAŠKA / SPRAVLJIVI TONI
NOVICE
Hrvaška hoče zagotovila, da se ji ne bo zgodil Ciper
Zagreb nič več ne odklanja podaljšanja mandata modrim čeladam
Mobilizacija in nove pobude
Zagreb se pripravlja na najhujše Možnost obnovitve vojne
Jelena Lovrič / Zagreb'
ZAGREB - Hrvati in Srbi so znova na začetku. Po krvavi vojni, ki je zahtevala na tisoče žrtev z ene in z druge strani, se znova vračajo k tistemu, kar bi morali narediti pred začetkom vojne: na vztrajanje in pod pokroviteljstvom mednarodnih pogajalcev bodo sedli za isto mizo.
Danes bi se namreč po drugem poizkusu morali na sedežu Zdručenih narodov sestati predstavniki Hrvaške in Srbov iz Krajine. Pred 10 dnevi je hrvaški minister obrambe Gojko Sušak v New Yorku zaman čakal na srbske sogovornike, saj so navzočnost v mirovnih pogajanjih pogojevali z »brezpogojno izpolnitvijo Resolucije 802 VS, ki od Hrvaške zahteva prekinitev spopadov in umik na izhodiščne položaje, pred akcijo okrog masleniške-ga mosta«. Ti pogoji tudi sedaj niso izpolnjeni, predstavništvo Krajine pa se bo vendarle - kot so objavili - tokrat odzvalo pozivu, pri čemer so že vnaprej povedali, da »Republika srbska Krajina ne sprejema posebnega statusa, avtonomije ali kake druge oblike življenja v republiki Hrvaški«. Gali je pred kratkim izjavil, da med stališči obeh strani zija globok prepad.
Današnji sestanek - če se kdo od povabljenih ne bo premislil, ali če mu
njegove udeležbe ne bo preprečilo kaj drugega -poteka v senci zdaj že mednarodnih razprav o tem, ali bodo mirovne sile ostale na Hrvaškem, ali pa se bodo umaknile v tednu dni, ko se izteče mandat Unproforja. V teh dneh so objavili, da je tudi ameriški predsednik Clinton Nemčijo pozval, naj kot zanesljivi prijatelj Hrvaške, vpliva na predsednika Tudmana, da bo podaljšal mandat silam ZN. Ni še dolgo tega, kar je bila Hrvaška nadvse odločna, da tega ne bo storila, a je sčasoma, čimbolj se je približeval konec »modrega mandata« to trditev vse bolj relati-vizirala. Zdaj je pripravljena podaljšati svoje gostoljubje pod določenimi pogoji: prostovoljna in brezpogojna vrnitev pregnancev in beguncev ter »učinkovita in popoplna razoročiitev vseh paravojaških enot in policij znotraj UNPAobmočij«.
Intenzivne razprave in pogojevanja vseh vrst pa gre vendarle razumeti kot poskus, da bi preoblikovali mandat Unproforja -in ne da bi ga odpovedali. Hrvaška si Zeli zagotovila, da se ji ne bo zgodil Ciper. Zato meni, da bi morali mandat modrih čelad okrepiti z možnostjo uporabe sile. Prvič pa
so v teh dneh javno izrekli - res da samo v časopisnem komentarju, a tudi to zveni kot senzacija -da je »vrnitev Hrvaške v Knin« mogoče uresničiti samo v dogovoru s tamkajšnjimi Srbi. Omenjena je bila celo možnost, da se bodo morali vsesti za isto mizo, po vsej verjetnosti tudi s skrajneži iz Krajine. Gali priznava, da se v letu dni delovanja Unproforja Hrvati in Srhi niso dogovorili za politične rešitve, kar je pogoj uspešnosti akcije modrih čelad. Zdaj Butros Gali vztraja pri sporazumu na najvišji ravni med Zagrebom in »krajevnimi srbskimi oblastmi« in grozi z umikom modrih čelad.
Mogoče je to zares samo sredstvo pritiska na hrvaške in krajevne srbske oblasti, da bi se začele pogajati, hkrati pa ne gre spregledati dejstva, da je Mednarodna skupnost doumela, da bi vzdrževanje statusa quo brez razrešitve politične enigme medsebojnih odnosov med Hrvaško in Krajino oziroma med Hrvati in Srbi, predstavljajo nenehen vir konfliktov. A tudi tukajšnji bojevniki so morda doumeli, da ne b o nobena evropska država z lahkoto poslala svojih ljudi v žrelo balkanskih spopadov.
Zato bosta kljub začetnim trdim stališčem morda obe strani bolj pripravljeni na dogovor. Uradni Beograd si namreč javno pere roke pred tem, kar bo s Krajino in ji svetuje, naj.se dogovori s hrvaško stranjo. Po drugi strani pa je dejstvo, da so bili v masleni-ški akciji porušeni tudi vsi tisti mostovi, ki so jih mirovne sile vzpostavile med Zagrebom in Kninom. Tudi v tem smislu lahko govorimo o novem začetku. Nanj opozarjajo tudi vsi poglavitni predstavniki ZN.
Čeprav sta v prvih hipih uspešnost vojaške akcije na Maslenici hrvaška politika, a tudi javnost zelo euforično interpretirali, zdaj že prihajajo opozorila, da bi utegnil biti izid začetka novega kroga vojne na teh področjih - utegnil postati povsem negotov. Hrvaška začenja počasi razumeti, da so iluzorna pričakovanja o tem, da ji bo svet na krožniku prinesel ozemlja, ki jih je izgubila, pa tudi to, da ji ne bo dopustil, da bi to storila sama, z orožjem, četudi bi to lahko storila. Kakorkoli, zdi se, da je jasno vsem, Hrvatom, Srbom in mednarodnim silam, da mora zdaj priti na vrsto tisto, kar je prej umanjka-
lo: neposredna pogajanja. Unprofor ne more vsiljevati političnih rešitev; dokler se obe strani ne dogovorita o svojih medsebojnih odnosih, lahko zgolj vzdržuje status quo.
Hrvaški za to v tem trenutku umik Unproforja ne bi ustrezal. Pravzaprav ustreza tako Srbom kot Hrvatom, da mednarodne sile zaenkrat še ostanejo. Njihov dokončni umik bi namreč pomenil skoraj neizogibno obnovo velike vojne. In mogoče je prav to dejstvo, ki se ga, kot se zdi, zdaj zavedata ena kot druga stran, ki sta približno enako ustrahovani -zdaj močan argument, da se pogajanja Hrvatov in Srbov v ZN premaknejo iz mrtve točke. Zdaj potekajo samo boji v zadar-skem zaledju.
Nobena od obeh strani ne spoštuje pravila, da mora orožje utihniti, dokler trajajo pogajanja. Tu so prepričani, da je hro-menje topov dobra kulisa za vzpostavitev dialoga med Zagrebom in Kninom, brez katerega - kot danes priznajo tudi državni dnevniki - »ni trajnega miru, niti vzpostavitve hrvaške države na celotnem ozemlju«. Ali je potemtakem res dozorel trenutek, da si Hrvati in Srbi pogledajo iz oči v oči? Namesto da bi, kot doslej, drug drugega gledali čez mušico.
Spopadi v Zadarskem zaledju ne potihnejo. Na sliki: srbski položaji pri Obrovcu (Telefoto: AP)
Gojko Marinkovič / Zagreb
ZAGREB - Na Hrvaškem še zmeraj sramežljivo komentirajo dogajanja v ZN, zanimivo pa je, da se do zdaj še ni oglasil predsednik Tudman. Medtem ko še potekajo vojaške operacije v zadrskem zaledju, časopisi in drugi mediji pa celo skrivajo podatke - tako so na primer zamolčali, da je srbska odpadniška vojska z granatami napadla tudi Knin -, poudarjajo predvsem podaljšanje mandata Unproforja, hkrati pa tudi drugačno opredelitev tega mandata. Glavno beseda pri obveščanju javnosti in pri pojasnjevanju hrvaških stališč je pripadla hrvaškemu veleposlaniku pri ZN dr. Mariu Nobilu, ki zagotavlja, da bi Hrvaška želela imeti zagotovilo Varnostnega sveta v procesu vzpostavljanja avtoritete Hrvaške na tako imenovanih rožnatih območjih. Celotno ponovno vključevanje teh področij v politični, družbeni, gospodarski, prometni in pravni sistem Hrvaške bi moralo biti doseženo po mirni poti in v skladu s pravili ZN in Kevsa. Hrvaška si želi vzdrževati red in mir na rožnatih območjih le s svojimi policijskimi silami.
Nova pa je obljuba Maria Nobila, da se bo hrvaška vojska umaknila z rožnatih območij, kar pomeni tudi s področja Maslenice, in sicer približno 10 kilometrov v notranjost od sedanjih mej UNPA. Hrvaška pa tudi pričakuje, da se bodo oborožene sile ZR Jugoslavije prav tako umaknile 10 kilometrov od Donave in drugih delov hrvaške meje v notranjost ZR Jugoslavije.
Med to pisno ponudbo Nobila generalnemu sekretarju Varnostnega sveta pa na Hrvaškem poteka delna mobilizacija, kar pomeni, da so tu pripravljeni tudi na najslabšo od vseh možnosti - na možnost vojne. Mogoče gre le za odgovor na srbsko ofenzivo v Dalmaciji, saj je znano, da so v Krajino prispele močne okrepitve iz Srbije. Hrvaška se, po vsem sodeč, v svoji taktiki zavzema predvsem za podaljšanje mandata silam Unproforja, hkrati pa za natančno opredelitev tega mandata in časovnih rokov. Čeprav se je Unproforju v letu dni posrečilo nekoliko zaustaviti vojno, pa ni uresničil skoraj nič drugega - tako vsaj trdi hrvaška stran -, kot da je zagotavljal meje srbskih osva-
janj. Ge se nič ne spremeni, utegne to stanje, ki ni ne vojna ne mir, trajati še desetletja. Tega pa si Hrvaška ne more dovoliti, saj bi to spravilo pod vprašaj njen elementarni obstoj. Čeprav je ob tem precej negodovanja, saj se tako priznava legitimnost samozvani kninski oblasti, tu vendar prevladuje misel, da je treba podpreti pogajanja, ki so se včeraj začela v New Yorku. Pri tem največ poguma vliva uradno srbsko stališče, da je problem Srbov na Hrvaškem treba reševati v Zagrebu, ne pa v Beogradu.
Po raziskavah agencije Pula 57,1 odstotka Hrvaške ne more preživeti brez dodatne finančne in druge pomoči. Kako nizko je zdrsnil standard v tej državi, najbolj zgovorno priča podatek, da je bil prihodek povprečne 3 do 4-članske družine januarja okoli 200 nemških mark oziroma 36.000 hrvaških dinarjev na posameznega člana (odnos hrvaški dinar-tolar je bil 1:11). Kar tretjina družin, ki so jih zajeli v anketi, je mesečno zaslužila do 100 mark, komaj 8,3 odstotka družin pa več kot 300 mark. Zlasti pa je hudo, da ni videti izhoda. Samo čez vikend so v Zagrebu cene komunale narasle za 160 odstotkov, kanalizacije za 125 odstotkov, vode za 124 odstotkov, prevoz s tramvajem pa se je podražil 100-odstotno. Posamezna tramvajska karta zdaj stane celo 650 dinarjev, kar je dvakrat več kot dnevni časopis (300 dinarjev), mesečna delavska karta velja 20.400 dinarjev - za marsikoga kar tretjina plače. S to podražitvijo pa zagrebški tramvaj kljub vsemu ne bo znižal velikanskih izgub, saj so se Zagrebčani že zdavnaj odločili, da se bodo vozili brezplačno in da jim bodo pogoste kontrole kaj malo mar.
Sodniki za prekrške teh tožb niti ne rešujejo več, saj tudi oni razumejo, da državljani preprosto nimajo več iz česa plačati karte, kaj šele kazni, zaporna kazen pa bi bila za ta prekršek slaba rešitev. A to je komaj prvi val podražitev; v bližnji prihodnosti namreč že pričakujejo zvišanje cen bencina in kurilnega olja, saj sta obe ceni vezani na tečaj marke, ki vztrajno narašča in znaša zdaj po uradnem tečaju več kot 670, po črnem tečaju pa celo 750 hrvaških dinarjev.
OZN / KRITIČNO O DELOVANJU MODRIH ČELAD
Pripadniki ZN ■ zaščitniki mini ali vojni dobičkarji?
»Kritični odzivi na delo Združenih narodov dokazujejo, da smo bili v preteklih mesecih aktivni,« je v intervjuju za ameriški tednik Time povedal generalni sekretar Butros Gali. Odzivov je bilo veliko in marsikateri ni bil ravno prijeten ne za generalnega sekretarja samega ne za organizacijo v celoti.
ZN so kritizirali predvsem zaradi ničkaj bleščečega delovanja na področju Hrvaške oziroma Bosne in Hercegovine, kjer jim zaupano delo ne gre ravno najbolje od rok. Na Hrvaškem jim grozi, da jih bo politika vsemogočnih
vladajočih krogov preprosto razglasila za nezaželene, in to vsaj tako glasno in zagnano, kot jih je pred časom pozdravljala in se jim zahvaljevala. Svojo politično vlogo so, kot kaže, že odigrali, zdaj pa naj pospravijo kovčke in zapustijo »lepo našo domovino«. V BiHse zdi, da ne nastavljajo le glave vsem mogočim lastnikom orožja. Lahko bi se reklo, da jih vsaka stran po svoje vodi za nos, njihova pomoč najbolj potrebnim, civilnemu prebivalstvu, pa ostaja klavrna. Ne zmorejo zagotoviti niti varnosti pred nenehnim obstreljevanjem, preselje-
Marko Krautberger
vanjem niti tistega, za kar so bili pravzaprav poslani tja, dostavo človekoljubne pomoči.
Uspešnost misij ZN ni ravno bleščeča niti v Somaliji, kjer je približno 500 pakistanskih vojakov tri mesece sedelo na letališču v Mogadišu. Človekoljubno pomoč je pripeljalo do prebivalstva šele 30 tisoč ameriških vojakov, ki so se akcije lotili precej drugače, kot jo izvajajo modre čelade. Nič bolje se niso izkazali pripadniki modrih čelad v Kambodži.
V tej deželi jih je skoraj 20 tisoč, zagotovili pa naj bi spoštovanje mirovnega sporazuma in izvedbo demokratičnih volitev. Pri tem jih ovirajo tako rdeči Kmeri kot tudi princ Noro dom Sihanuk, ki jih je celo javno obtožil, da so posredno zakrivili smrt več opozicijskih voditeljev, ki so jih politični nasprotniki ubili med predvolilno kampanjo. Madež na ugledu modrih čelad so povzročile tudi deloma dokazane govorice, da nekateri pripadniki
enot ZN plače uporabljajo za finaciranje sumljivih poslov in se ukvarjajo z vojnim dobičkarstvom.
Vsi ti neuspehi ne kažejo, da bi se uresničevale želje generalnega sekretarja o ZN kot pomembnem in uspešnem dejavniku mednarodnih odnosov. Gali sicer pravi, da se skupaj z vodilnimi možmi v organizaciji zaveda nujnosti sprememb, vendar pa je težko sodelovati pri pomembnih političnih odločitvah in hkrati reorganizirati organizacijo. Četudi
generalni sekretar na trenutke deluje kot razumen človek, si je privoščil že tudi kakšno kočljivo izjavo oziroma razlago. V nekem intervjuju je dejal, da so se za posredovanje v Somaliji morali odločiti, ker niso vedeli, s kom naj se pogajajo, saj ni bilo nobenih mirovnh pogajanj in se niso mogli z nikomer pogovarjati o načinu razdeljevanja pomoči. V BiH je po njegovem drugače. Pogovarjajo se z vsemi stranmi, obstajajo temeljna načela za razdljevanje pomoč, tečejo mirovna pogajanja.
Ne spodobi se za vse kriviti generalnega sekreta-
rja, saj ni nič manj uspešen kot njegov predhodnik. Kljub tarnanju številnih držav, da Združene države vse preveč vsiljujejo svojo politiko, ponavadi nimajo nič proti, če Združene države prevzamejo pobudo pri političnih odločitvah.
Na vso srečo za številne ameriške vojake in nesrečo prebivalcev BiH se tudi nova ameriška administracija dobro zaveda, »da je voditi kuhinjo v Somaliji nekaj drugega, kot pa poslati vojake na Balkan ali v kakšno drugo umazano vojno,« je zapisal neki ameriški novinar.
Srbi zaustavili konvoj s pomočjo
SARAJEVO - Srbi iz BiH so ponovno zaustavili konvoj s človelmljubno pomočjo, M je bil namenjen v Cersko v vzhodni BiH, je sporočil visoki komisariat za begunce pri ZN v Beogradu. Deset tovornjakov s 64 tonami hrane in zdravil, ki je bil namenjen muslimanskemu prebivalstvu v tem mestecu, so srbske paravojaške sile v nedeljo zvečer zaustavile 10 kilometrov pred Cerskim, ki vse od začetka vojne ni prejelo človekoljubne pomoči, saj ga Srbi neprestano obstreljujejo. Konvoj je moral nato zapustiti BiH in se vrniti v Šibijo. Predstavnica visokega komisariata v Beogradu Lyndal Sachs upa, da bo konvoj lahko kmalu nadaljeval pot, saj je v zadnjih dveh dneh zaradi lakote v Cecskem umrlo 23 ljudi, od tega 11 otrok Posebni odposlanec Visokega komisariata ZN za begunce Jose Maria Mendiluce je napovedal, da bo konvoj s pomočjo znova poskusil prebiti srbske blokade. (Reuter, STA)
Bolgarski prostovoljci v BiH
SOFIJA - Neodvisni bolgarski dnevnik 24 ur je objavil članek v katerem zatrjuje, da se na strani Sibov v BiH bojuje okoli 15 bolgarskih pripadnikov modrih čelad, ki so bili v mirovni misiji ZN v Kambodži in so sev Bolgarijo vrnili konec januarja Vzroki so izključno finančne narave, čeprav nekateri menijo, da so jih k sodelovanju dodatno spodbudili še verski nagibi, predvsem navzočnost mudžahidov. To je za 24 ur povedal prostovoljec, ki namerava oditi v BiH. Major Aleksandrov z oddelka modrih čelad pri bolgarskem generalštabu je zanikal kakršnokoli zvezo s tem pojavomfSTA)
Tudman najbolj popularen
ZAGREB - Slobodna Dalmacija je v ponedeljek objavila lestvico priljubljenosti hrvaških politikov med svojimi državljani. Največ pozitivnih ocen je dobil predsednik Franjo Tudman, in sicer 75 odstotkov. Zanimivo je, da so drugi visoki predstavniki HDZ pristali skoraj na dnu lestvice. Drugo mesto je samo z odstotkom glasov manj zasedel vodja liberalcev Dražen Budiša, na tretjem mestu je pristal nekdanji premier Franjo Gregurič, sledijo pa mu Stipe Mesič, Josip Pankreti, Savka Dabčevič-Kučar, Vlado Gotovac in Ivica Račan Najslabše so odnesli nekdanji direktor HTV Antun Vrdoljak in Dohroslav Paraga (G. M)
VMRO zahteva predčasne volitve
SKOPJE - Centralni komite VMRO-DPMNE se je odločil, da bo dal spodbudo za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Ta odločitev je, kot so poudarili v sporočilu, spodbujena z »aktualno politično situacijo v Makedoniji in s splošnim nezadovoljstvom ob doseženih rezulltatih v zunanji in notranji politiki«.
Gre za politiko, ki je Maakedonijo pahnila v popolno mednarodno osamitev in v nevarnost dokončnega izginotja makedonskega naroda in države, če bi sprejeli ime »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Seveda pa je pred razpisom volitev treba sprejeti tudi novi volilni zakon, kar pomeni, da predčasne volitve ne bodo razpisane tako kmalu.(M.K)
MAKEDONIJA / PRED VRATI ZN
Sedež za novo članico pripravljen
Z najnovejšim predlogom je menda zadovoljna tudi Grčija
Marjan Kos / Skopje
SKOPJE - Za makedonskega predstavnika je že predviden sedež, na katerem naj bi sedel na naslednjem zasedanju Generalne skupščine ZN. Ta teden naj bi bil rešen problem sprejema Makedonije v svetovno organizacijo, kot zatrjuje agencija Ansa, ki se sklicuje na izjavo italijanskega predstavnika v ZN. Zdaj menda čakajo le še na odgovor makedonske vlade, ali sprejema francoski, britanski in španski »paket«, ki predvideva vstop Makedonije v ZN pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Ta predlog zajema tudi »ukrepe za vzpostavitev zaupanja« med Grčijo in Makedonijo. V zvezi s predlogom v Makedoniji zaenkrat še ni uradnih sporočil. Na to vprašanje po vsej verjetnosti tudi ne bo dala odgovora seja makedonskega parlamenta. Državno vodstvo namreč še naprej zatrjuje, da v Skopje ni prispel noben uradni predlog.
Kot se zdi, je grška vlada pripravljena sprejeti to formulo. Grški premier Konstantin Micotakis je celo izjavil, da je to »-uspeh za Grčijo«. Po njegovih besedah »surova stvarnost« dokazuje, da bi v primeru, če bi grška vlada ta predlog zavrnila, »Skopje že bilo sprejeto v ZN pod imenom Makedonija brez kakršnihkoli drugih zagotovil«. Mico-takisov napredek v odnosu do makedonskega vprašanja ni ostal brez odmeva. Vodja opozicij-
skega Pasoka Andreas Pa-pandreu je premiera obtožil, da je »opustil nacionalno linijo in sprejel poraz,« kar »državo vodi v ponižanje«. Se korak naprej je šel konservativni časopis Katemerini, ki je zahteval njegov odstop.
Prav v težavah, s katerimi se spopada Micotakis, velja iskati tudi vzroke, zakaj se makedonski par Gligorov-Maleski še zmeraj ni opredelil do predloga, ki ga pričakujejo iz ZN. Značilno je, da so v anketi, ki jo je v ponedeljek med poslanci vseh strankarskih barv izvedel makedonski radio, prav vsi odgovorili, da je zanje nesprejemljiv sprejem Makedonije v svetovno organizacijo pod začasnim imenom.
Opozicijska VMRO-DPMNE je predlagala, naj parlament sprejme deklaracijo, s katero ne bi sprejel vstopa v ZN z imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Eden od predlogov, ki jih je bilo slišati izza parlamentarnega govorniškega odra, je bil tudi ta, da sobranje sprejme sklep, v katerem bi bilo nedvoumno povedano, da »republika Makedonija lahko stopi v Združene narode samo s svojim ustavnim imenom«. Vodja makedonske diplomacije Maleski je vse te zahteve nevtraliziral z argumentom, da v Makedonijo ni prispel še noben uraden dokument, na katerega bi utegnili odgovoriti z odgovori, ki jih ponuja opozicija.
SLOVENSKA KONFERENCA
»Vizija je jasna...«
Vodstvo zaupali Irene Mislej, J. Dularju in 2. Petanu
Ivanka Mihelčič
Irene Mislej (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO)
LJUBLJANA - Irene Mislej je nova predsednica Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, podpredsednika pa sta Janez Dular in Žarko Pe^an. Člana izvršilnega odbora sta Se Milan Dobnik in Peter Zorcic.Takšen je namreč bil izid tajnega glasovanja na včerajšnji prvi seji sveta Konference, po nekajurni polemični razpravi o kandidatih za najvišje vodstvene funkcije. Kot smo izvedeli, seja je bila namreč zaprta za javnost, se je polemika najbolj razvnela ob protikandidatu Mislejeve za predsedniško funkcijo, Ludviku Toplaku. Mnogi so se namreč sklicevali na določilo novega statuta, po katerem funkcija predsednika ni združljiva z vodilno ali izvršilno funkcijo v političnih ali državnih organih, Toplak pa je podpredsednik ljudske stranke.
Nova predsednica je tako postala argentinska Slovenka Irene Mislej, ki sicer že štirinajst let živi v svoji stari domovini. Doslej je v Konferenci vodila sekcijo za vračanje Slovencev v domovino.
Kaj pravite na to, da so od kandidature za elana sveta Konference odstopili tako ugledni ljudje, kot so Spomenka Hribar, Andrej Capuder in Igor. Torkar?
Vsekakor jih mislim povabiti k sodelovanju, in to pri povsem konkretnih nalogah. Vsekakor svojo funkcijo jemljem kot prispevek k depolitizaciji, Čeprav nimam nic proti politiki. Konferenca naj bi sledila predvsem vsebinsko - mobilizacijski ideji. Zato mislim, da je v kongresu mesto za vsakega mislečega Slovenca.
Ali lahko pričakujemo - glede na sodelavce, ki ste jih dobili - da bo delo tudi v Konferenci morda bolj politično, kot si to želite?
Ob teh markantnih političnih figurah je nujno poudariti, da je v svetu tudi nekaj mlajših ljudi, ki se ukvarjajo z resnim raziskovalnim delom. Sicer pa sem dejansko izredno vesela vsakega sodelavca in upam si celo trditi, da je svet morda celo bolj uravnovešeno sestavljen, kot se to zdi na prvi pogled.
Kakšno je vase stališče do vloge pobtikov v delu Konference, Čeprav je statut nedvomno jasen?
Tudi sama mislim, da naj bi v samem vrhu Konference ne bilo izrazito politično - strankarskih figur. Njihovo delovanje je sicer zelo zaželeno, toda bojim se identifikacije vodstva konference z neko določeno politično stranko. Na Slovenskem smo še vedno v osnovni šoti demokracije, zato bi morda bilo dobro in zdravo, da si razdehmo področja delovanja.Pohti-ka naj se »dogaja« v parlamentu, civilna družba pa naj se ukvarja s civilnimi problemi
Kakšna je vaša vizija dela konference za naprej?
Vztrajala bom pri tem. da si bodo strokovnjaki delo razdeliti. Ce pa se bo zadeva centralizirala in bomo imeti samo splošne razprave o vsaki zadevi posebej, potem bo Časa za pravo delo resnično premalo.
Kaj so za vas glavne naloge in prve prioritete?
Predvsem tisto, kar je bistveno pomembno za ohranitev slovenstva. Pri tem mislim zlasti na demografska in kulturna vprašanja, na povezovanje Slovenije s svetom, na uveljavitev slovenske znanosti in pameti v tujini in narobe, na prenos znanja iz tujine v Slovenijo. Veliko dela bo, delali pa bomo lahko samo, Ce bomo sodelovati tudi z drugimi konferencami SSK po svetu.
DRŽAVNI SVET / POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI
Svet kot slaba vest zbora ali napaka ustavnih avtorjev
Kompromis med nezdružljivimi rešitvami? - Različna mnenja
Majda Vukelič
Državni svet: kompromis v sili? (Foto: TRIO)
Petkratni veto, ki ga je pred štirinajstimi dnevi državni svet uporabil zoper zakone, katere je sprejel državni zbor, je dodobra razburkal parlamentarno življenja in obudil razprave o vlogi in položaju sveta, institucije, ki očitno v Času oblikovanja nove slovenske ustave ni bila dovolj jasno opredeljena. Drugače si ni mogoče razlagati različnih izjav o tem, kaj naj bi svet sploh bil oziroma v kakšnem razmerju je do poslancev državnega zbora, takoj po tem, ko so se svetniki odločili, da posežejo po tem, sicer enem izmed svojih najmočnejših »orožij«.
Treba je zapisati, da je bila ideja o državnem svetu med ustavno razpravo razumljena predvsem kot kompromis in poskus rešitve dileme, kako v parlamentu zagotoviti poleg strankarskih tudi regionalne in druge interese. Ne-razrešitev te dileme, bi lahko takrat v izjemno pregretem političnem ozračju, pripeljala do tega, da ustave še lep Cas sploh ne bi imeti. Zato je v takratni časovni stiski mogoče vsaj deloma najti opravičilo za to, kako so si ustavni avtorji predstavljati vlogo državnega sveta in med dejanskimi pristojnostmi, ki so jih nato zapisati v ustavni tekst. V tem je namreč »iz-
virni greh« ustave, saj ni mogoče trditi, da je svet nekakšen kvaziparlamen-tami organ, obenem pa mu dati tako pomembne pristojnosti, kot so odlozni veto, zakonodajni referendum in parlamentarna preiskava.
Zato je treba po mnenju Mira Cerarja, sekretarja ustavne komisije, na vprašanje, ali je državni svet drugi dom parlamenta ali ni, odgovoriti pritrdilno. Pristojnosti državnega sveta sicer niso zakonodajne, saj svet ne sprejema zakonov, vendar ima v širšem pomenu zakonodajno funkcijo, saj lahko bistveno vpliva na sprejem zakonskih aktov. Tudi s političnega stališča je treba ugotoviti, da svet ni neka kor-porativistiCna združba, ki bi zastopala le funkcionalne interese, saj vec kot polovica njegovih elanov predstavlja teritorialne interese. Člane državnega sveta prav tako ščiti imuniteta. In če na stvari pogledamo s povsem formalnega stališča, je svet v ustavi omenjen v poglavju državna ureditev in na ta način predstavlja enega od štirih najpomembnejših državnih organov. Miro Cerar se sicer ne zavzema za to, da bi se zbor in svet tesno povezovala, saj, kot je dejal, ima svet nadzorno funkcijo in predstavlja slabo
vest državnega zbora, zato morata delovati ločeno, čeprav so dosedanje razprave pokazale interes za medsebojno sodelovanje, nam je zatrdil podpredsednik državnega zbora Lev Kreft (ZL), ki sicer vidi vlogo državnega sveta predvsem v »korekciji«, ki prihaja s strani neposrednih interesov civilne družbe. Ti interesi so hkrati nekaj, kar se bo v tem obdobju bistveno spreminjalo (lokalna samouprava, lastninjenje, sprememba poklicnih združenj) in zato je posebej pomembno, da tudi zakonodajalec v tem obdobju dobi odgovor na to, koliko preobrazbe določena družba prenese. V tem smislu je položaj državnega sveta pomemben in je lahko v oporo državnemu zboru. Tako je treba razumeti tudi
petkratni veto, ki je po oceni Leva Krefta bil rezultat različnih okoliščin, povezanih tudi z začetkom mandata. KonCno ima svet tudi ustavno možnost dati veto na vse zakone, ki jih sprejme zbor, toda koliko je to primerno ali ni, je stvar politične ocene in strateških odnosov med interesi, ki so zastopani v svetu.
Eni izmed tistih, ki nikoli niso bili navdušeni nad oblikovanjem državnega sveta so biti krščanski demokrati, ki tudi zdaj, kot je poudaril Nace Polajnar, predlagajo, naj se preverijo pristojnosti sveta, ki so po njegovem mnenju v ustavi površno zapisane. Ce bi ugotoviti, da je svet nekaj, kar ne gre skupaj z državnim zborom, lahko razmišljamo tudi o druga-
čnih ustavnih rešitvah. Toda zdaj je pristojnost sveta, da da veto zoper zakon povsem nedvoumna, Čeprav bi pretiravali, Ce bi trditi, da se svet spreminja v drugi dom parlamenta, je sodil liberalni demokrat Jože Školč, saj za to nima nobene resne možnosti. Zdi se mu pomembno, da bi pojasniti, kdaj pride veto v poštev. Po njegovem mnenju takrat, kadar svet opozori na takšne posledice zakona, ki jih državni zbor ni upošteval. Toda pri tokratnem petkratnem vetu, svet na takšne posledice ni opozoril. Tudi zato bi morali povečati odgovornost sveta, saj zdaj zgleda, kot da je svet nadzornik nad tem, kar poCne zbor. Toda to ne more biti, saj so poslanci pri svojih odločitvah suvereni, je dodal Školč.
PRIPRAVE NA SEJO SVETA
0 delavskih zakonih
Sestanek svetnikov -predstavnikov zaposlenih
LJUBLJANA - Seja državnega sveta v sredo bo prva »normalna« seja, saj bodo svetniki tokrat prvič obravnavali zakone, ki so na dnevnem redu seje državnega zbora, sklicane za 23. februar. S temi besedami je včeraj začel sestanek predstavnikov skupine delojemalcev državnega sveta RS Gregor Miklič; sestanka so se udeležili predstavniki štirih sindikatov, kot zainteresirana skupina pa so obravnavali štiri zakone, zanimive s sindikalnega in stališča zaposlenih. Gre za predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov, osnutka zakona o prisilni poravnavi in stečaju, osnutka zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in predloga za izdajo zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Predstavnik Neodvisnosti - Konfederacije sindikatov Stefan Skledar je menil, da zakon o reprezentativnosti v ničemer ne omejuje delo-vnaja sindikatov, predstavnik policijskega sindikata pa je besedilo zakona ocenil kot nedorečeno in pomanjkljivo.
Predlagani osnutek zakona o prisilni poravnavi in stečaju postavlja zaposlene v slabši položaj kot po sedanji zakonodaji, je menil
Miklič. Gre za nekatere rešitve, prevzete iz ameriške zakonodaje, ki jih ni mogoče neposredno prenašati v naš sistem.
V razpravi o osnutku zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju so predstavniki delojemalcev meniti, da se poskuša sindikate odtegniti od določanja pravic delavcev v soodločanju. Niso bili zadovoljni s predlagano rešitvijo vprašanj glede pogojev dela sveta delavcev pa tudi zbora delavcev, pri slednjem pa so dejati, da so v besedilu zakona določbe, ki uveljavljajo samoupravljanje skozi zadnja vrata.
Ko so obravnavali predlog za izdajo zakona o delovnih in socialnih sodiščih z osnutkom, so skleniti, da bodo državnemu svetu predlagali, naj ga obravnava le kot predlog zakona za izdajo. Gregor Miklič je dejal, da bo treba poiskati načine in postopke za rešitev sedanjega položaja na sodiščih, kar je tudi v interesu pravne države. Posebej so opozoriti, da ne bi bilo dobro ožiti mreže sodišč, pa tudi na potrebo po izdelavi posebnega postopka za odločanje o delovnih in socialnih sporih ter na nujo po zagotovitvi brezplačnega sodnega varstva. (STA)
POSLANSKA VPRAŠANJA / TOLARSKA AFERA
»Klofuta parlamentu in demokraciji...«
Ko si poslanec in ministrstvo zaupno dopisujeta
LJUBLJANA - Skoraj mesec dni po zastavljenem poslanskem vprašanju na temo ponarajenih 5000-tolar-skih bankovcih, je v slovenski parlament konCno priromal uradni odgovor. A je nepopoln. Vprašanje, ki ga je na seji zbora javno zastavil Zmago Jelinčič, je namreč bilo naslovljeno tako na Banko Slovenije kot tudi na organe za notranje zadeve. Javni odgovor je posredovala le banka, ministrstvo za notranje zadeve pa je svoj del opremilo z oznako »strogo zaupno«. V skladu s to oznako so z odgovorom seznanili poslanca: dokument je dobil proti podpisu, se seznanil z njegovo vsebino, in ga vrnil nazaj.
Naj spomnimo, da je Jelinčiča zanimalo, ali držijo podatki, da Banka Slovenije razpolaga s 60 primerki po-
Ivanka Mihelčič
narejenih bankovcev za 5000 SIT. Vprašal je tudi, kakšnega porekla so, oziroma, kako je banka do njih prišla. Se posebej pa ga je zanimalo, koliko bankovcev je Banka prejela od policije. In tudi, kdaj je dobila v posest prvi ponarejeni bankovec.
Banka Slovenije je odgovorila, da je v Času od 30. julija lani do vključno 14. januarja letos od področnih Uprav za notranje zadeve RS prejela skupno 50 poštnih pošiljk, v katerih je bilo 180 ponaredkov vrednostnih bonov za 5000 tolarjev. Pravi tudi, da je šlo za barvne fotokopije, in tudi, da so največ ponaredkov prejeli septembra in decembra lani, prvo pošiljko pa že
koncem lanskega julija.Vse ponaredke hranijo v svoji evidenci.
Kaj je odgovorilo ministrstvo za notranje zadeve pa, kot rečeno, ne vemo. Vemo le, da je Jelinčič z odgovori le delno zadovoljen. Poudarja namreč, da je banka »korektno« opravila svoj del posla, kar za policijo nikakor ni mogoče reci. »Njihov odgovor je milo rečeno površen, nedodelan in celo ignorantski. Za nameček, ne ustreza resnici, saj so mediji doslej napisati veliko podrobneje, kot je to v svojem zaupnem odgovoru storilo ministrstvo za notranje zadeve. Zato menim, da je to navadna klofuta parlamentu in demokratičnemu sistemu v celoti!« - pojasnjuje Jelinčič.
»Neresnica«, o kateri govori pa se nanaša na samo pojasnilo o bankovcih. Ban-

O katerem denarju govorita policija in Jelinčič? (Foto: TRIO)
ka (in kot kaže tudi policija) namreč govori o ponaredkih v obliki barvnih fotokopij, Jelinčič pa je spraševal o tiskanem ponarejenem denarju s točnimi registrskimi številkami. Na tej točki pa se zadeve šele zapletejo. Jelinčič naj bi zastavil vprašanje tudi zato, ker so ponarejeni bankovci domnevno povezani tako s hrvaškimi kot tudi s slovenskimi politiki, in tudi ker gre za poskus kompromitiranja njega samega. Je morda to razlog, da so v organih za notranje zadeve opremiti odgovor na javno zastavljeno vprašanje z oznako »strogo zaupno«? »Ne«, je kategoričen tisko-
vni predstavnik notranjega ministrstva Božo Truden. »Odgovor je nastal na podlagi informacije, ki je pač zaupna, saj še vedno gre za operativno akcijo«, pojasnjuje Truden in dodaja, da bo ministrstvo parlamentu odgovorilo podrobneje, če bodo to od njih zahtevali. Zmago Jelinčič pa že zdaj pravi, da ne misli odnehati.
Mozaik, ki nastaja iz drobcev tako kaže, da vsi njegovi akterji pravzaprav igrajo povsem drugačno vlogo od tiste, ki jo kažejo navzven. Zdaj je namreč povsem jasno, da so tako vprašanja kot odgovori zgolj navidezni.
DRŽAVNI ZBOR / POSLOVNIK,
Obširna razprava že ob osnutku
Zaradi pomanjkanja sistemskih zakonov precej težav in ugibanj
LJUBLJANA - Pri obravnavi delovnega osnutka poslovnika državnega zbora so elani komisije za pripravo poslovnika in predstavniki strokovne skupine za pripravo tega splošnega pravnega akta obdelali teze določb, poglavje o konstituiranju DZ in delno obdelali obširnejše poglavje pravic in dolžnosti poslancev. V dopoldanskem delu seje so najveC razpravljati o sklopu tez o parlamentarnem institutu poslanskih vprašanj. Razprava se je nanašala na Časovne omejitve poslanskih pobud, na obliko njihovega podajanja in določanja vrstnega reda razpra-vljalcev. Poslanskim vprašanjem in pobudam naj bi bilo v prihodnjem delu parlamenta namenjeno eno popoldne v mesecu. Razprava o pečatu DZ, ki se je
nanašala predvsem na spraševanja o ustreznosti termina in oblikovalske svobode pri izdelavi pečata, se je končala s sklepom, da bo strokovna skupina ugotovila ustreznost poimenovanja in v nadaljevanju predlagala morebitne spremembe. V popoldanskem delu seje sta obširno razpravo sprožiti vprašanji o posebnem posvetovalnem organu predsednika državnega zbora ter o tem, ali naj sklic seje in gradiva pošiljajo tudi predsedniku republike ati le predsedniku državnega sveta in vladi. Obravnali so še poslansko imuniteto in ugotavljanje odgovornosti ter ukrepe ob neopravičeni odsotnosti s sej. Seja se bo nadaljevala danes z obravnavo tez o predsedovanju in udeležbi na sejah DZ. (STA)
KADROVSKE SPREMEMBE
POLEMIKA
V Gorenje so prišli novi ljudje
Bivši in zadnji minister za informiranje Jelko Kacin se odziva na Republikin prispevek o promoviranju Slovenije in »uspehih« ministrstva pri tem
VELENJE - Velenjski velikan Gorenje ima novega direktorja. Skupščina podjetja je namreč za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora imenovala Jožeta Staniča, ki bo sicer se naprej opravljal tudi funkcijo generalnega direktorja Gorenje Gospodinjski aparati. Jože Stanič je v Gorenju zaposlen od leta 1983. Njegov predhodnik Ivan Vitežnik pa se vraCa v hol-dinško organizacijo Gorenje Beteiligungs na Dunaju.
Za novega predsednika upravnega odbora pa
je bil imenovan Ivan Atelšek, dolgoletni generalni direktor Gorenja.
Jože Stanič
Človek se vse življenje uči in spoznava nova dejstva. Tako vidi svoje napake in jih (če hoče in zmore) tudi popravlja. Mladi bi temu procesu pogosto nekritično rekli staranje, mi v srednjih letih pa bolj prizanesljivo - zorenje. Tisti, ki svoje delo opravljamo javno, imamo seveda to prednost, da nas z javno besedo tudi kritizirajo. Tako nam zlasti prek medijev omogočajo realno videti svojo podobo in sadove dela.
Zaradi teh in takih spoznanj sem celoten prispevek Nataše Perovič z naslovom Promocija in njen make up in podnaslovom Slovenija v očeh drugih prebral trikrat in se odločil za ta odgovor. Privilegij, ki sem ga imel kot nosilec javne funkcije v prid zorenja, privoščim in sem dolžan (so) omogočiti tudi Nataši Perovič.
Prvi stavek: »Ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije ...«, ki je zapisan v dovršni glagolski obliki, temelji na domnevi, da je proces odcepljanja končan. Ni res, spoštovana avtorica, mi smo uporabili ter-
min osamosvajanje in razdruževanje in ti termini niso bili izbrani naključno. Delitvene bilance se vedno ni, se vedno se včlanjujemo v mednarodne organizacije in tam postajamo samostojen mednaroden političen subjekt. Naše osamosvajanje bo Se trajalo, najdlje pa bo potekal proces prodiranja tega dejstva v zavest naših, še dlje pa tujih ljudi, ki jih je v primerjavi z nami (2 milijona) neskončno mnogo, kot bi tej množini rekli predšolski otroci. In statistično gledano bo tudi po letu 2000 zelo velik odstotek verjetnosti, da boste med njimi, tudi med 55 milijoni Turkov naleteli na človeka, ki se mu o Sloveniji tudi sanjalo ne bo, pa četudi boste spraševali v francoščini. Se zavedate, da so prvi slovenski veleposlaniki odšli na tuje Sele leta 1992 in je bila Slovenija prvič mednarodno priznana od evropskih držav januarja istega leta? Se zavedate, da v Ankari in Istambulu ni našega veleposlanika ali konzula in Turčijo diplomatskio pokriva-
mo iz Skopja? Ali, če zastavimo dilemo tudi drugače, ste prepričani, da bi velika večina Slovencev znala našteti vse tri balkanske države in njihova glavna mesta? Upoštevajte dejstva, da so med prvo in drugo svetovno vojno to že bile samostojne države in so jih zagotovo omenjali v takratnih šolskih programih, vsaj pri zemljepisu in zgodovini. Sele taka anketa v Ljubljani bi vas postavila na realna tla in ne verjamem, da bi bila posledica takega spoznanja objava podobnega prispevka v Vil-nusu, Rigi in - kako se že imenuje tretje glavno mesto, morda Tallinn? - v katerem bi okrcali vse njihove ministre, ki so kdajkoli promovirali te države v svetu.
Predvsem pa sem si zastavil vprašanje, kaj sem (smo) po vasem mnenju storil(i) narobe. Citiram:
I.	»Zbrali so se promotorji, izbrskali iz proračuna ogromne (poudaril J. K.) vsote denarja...«
II.	V minulem letu je promocija stala
Slovenijo skoraj pet milijonov mark... (poudaril J. K.)
III. Kacin je sicer že sam priznal, da je promocija mukotrpno delo, toda takrat še ni vedel, da mu ne bo kos. Vsaj temu ne, da bi zagotovil sredstva iz proračuna za zastavljeni program, (poudaril J. K.)
Smo porabili premalo, ravno prav ali preveč denarja? Po vašem pisanju bi rekel, da najprej ogromno preveč, ob koncu prispevka pa zaradi nesposobnosti premalo! Potrošili smo ga toliko, kolikor smo ga bili sposobni zagotoviti in kolikor je bila vlada voljna vložiti v promocijo. Kar se mene osebno tiče, javno priznam, da še danes verjamem, da splošna promocija Slovenije med turskim prebivalstvom sodi med zadnja prioritetna mesta. Jaz bi se na primer ogreval za promocijo ambicioznih in prodornih slovenskih podjetij na turškem trgu, potem pa šele morebiti za turistično promocijo in na koncu splošno promocijo med turškim prebivalstvom. Pa pustimo
Turke, saj pišete predvsem o sebi in nas.
Očitate, da promocija ni bila anonimna, ampak so se nekateri tudi samopro-movirali, saj v tujini niso nastopali anonimno ali pa so doma poročali o svojem delu. Po trikratnem branju tega prispevka bom zdaj zapisal zlobno trditev. Nataša Perovič se je podpisala pod »Promocijski« prispevek, da bi skozi izbrano temo promovirala sebe, urednik pa je prispevek umestil na ugledno mesto, čeprav bi ga (po mojem mnenju) lahko brez zadrege uvrstil v rubriko Pisma bralcev.
Ne ženite si tega, kar sem zapisal, preveč k srcu in nikarte brati tega zapisa kot napad na vašo osebno ali novinarsko integriteto. Zdi se mi, da se iz vašega prispevka lahko veliko naučimo jaz, vi, urednik in bralci. In zato sem odpisal toliko in na tak način ter prosil za javno objavo.
Nekatere vaše trditve, ki niso dejstva, pa bi veljalo preveriti v Uradu za informacije.
AVSTRIJA, KOROŠKA
Torek, 16. februarja 1993
CELOVEC / SAMOSTOJNI NASTOP SLOVENCEV
KOROŠKA / SJK VZTRAJA
NOVICE
(
Izredni občni zbor EL o volitvah za deželo
Podpredsednik NSKS Pipp zavrača osnutek reforme
Temeljne pravice tudi če ni denarja
Domej in Zwitter ne bosta odstopila od zahteve po uprabi slovenščine v KZ
Ivan Lukan
CELOVEC - Dejstvo, da vse kaže, da politične stranke na Koroškem nočejo ugoditi želji po uvedbi samostojnega zastopstva koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru, kot to zahtevata slovenska narodna stranka Enotna lista in Narodni svet koroških Slovencev, je za podpredsednika NSKS Marjana Pipp vzrok, da se v greni i j i h EL začne razprava o sklicu izrednega občnega zbora stranke. Po mnenju Pippa naj bi bil ta sredi maja letos, odločal pa bi o tem, ali naj EL kandidira na dežel-nozborskih volitvah ali ne.
Kandidatura EL bi bila po mnenju Pippa potrebna, Ce bi stranke vztrajale pri njihovem odklonilnem stališču do samostojnega zastopstva, za primer uvedbe vi-rilnega mandata v obliki (dodatnega) 37. poslanca v deželnem zboru, pa si bi znal predstaviti, da se EL kandidaturi odpove.
Kot smo poročali, je voditeljica ustavne službe pri Uradu koroške deželne vlade, Charlotte Havranek,
pretekli teden predstavila osnutek o spremembi volilnega zakona za volitve v koroški deželni zbor, ki ne predvideva samostojno zastopstvo manjšine, ne v obliki narodnega mandata, ne v obliki virilista. Neupoštevanje pa je utemeljila s tem, da je za model samostojnega zastopstva in tudi virilista samo del slovenske narodnostne skupnosti, drugi pa da je proti.
Predsednik Enotne liste, Andrej VVakou-nig, je napoved o neu-poštevaju zahtev EL in NSKS s strani ustavne službe pri Uradu koroške deželne vlade ostro kritiziral in poudaril, da gre za zahtevo, ki odgovarja evropskemu standardu pri zaščiti narodnostnih manjšin. »Koroška se takemu ' standardu dolgoročno ne bo mogla zapreti«, je poudaril VVakounig. Opozoril je tudi, da se je Avstrija v okviru KV-SE izrekla za pravico manjšin, da se same organizirajo na osnovi splošnih in tajnih volitev ter za pravico o soodločanju v zakonodajnih telesih.
Podpredsednik NSKS Marjan Pipp
CELOVEC - Pismena ugotovitev, ki jo je minister Fischler poslal skupnosti juž-nokoroških kmetov, po kateri bi morala »uporaba slovenskega jezika biti moCna tudi v Kmetijski zbornici za Koroško ter v vseh njenih podružnicah na	dvojezičnem
ozemlju Koroške«, sedaj buri duhove znotraj	koroškega
kmečkega zastopstva.
Predsednik zbornice, VValfried Wut-scher, je k izjavi »svojega« ministra (Fischler je kot Wut-scher elan Ljudske stranke - op. ured.) dejal, da osebno nima kaj proti uvedbi slovenščine v koroški kmetijski zbornici, da pa bi taka uvedba bila »povezana s finančnimi stroški, ki bi jih
moral zbornici nekdo povrniti«. Skratka: zbornica sama ni pripravljena poskrbeti za enakopravnost obeh deželnih jezikov v njenih organih.
Frakcijski vodja Skupnosti južnoko-roških kmetov Stefan Domej, je to stališče predsednika Wut-scherja medtem ostro zavrnil. Poudaril je, »da temeljnje pravice nikakor ne morejo biti odvisne od razpložlji-vosti denarja« ter VVutscherju očital, da«s takimi izjavami spodkopava pravo državnost Avstrije«. Domej je hkrati napovedal, da slovenski kmeti ne bodo popustili pri njihovi zahtevi po polni enakopravnosti slovenskega jezika v kmečkih organizacijskih struktu-
KOROŠKA / V SREDNJE IN VIŠJE SOLE
Vpisovan e se e začelo
CELOVEC - Vpisovanje v srednje in višje šole na Koroškem, torej tudi za Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu, za Dvojezično trgovsko akademijo Celovcu, za Višjo šolo za gospodar-
ske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu, ter v Strokovno kmetijsko gospodinjo šolo v St. Rupertu v Velikovcu, se je včeraj začelo in traja še do 27. februarja letos.
Vpis bo na slovenski gimnaziji možen od po-
nedeljka do petka med 7.30 in 16. uro, na dvojezični akademiji od ponedeljka do sobote ves dan, prav tako na Višji šoli v Sentpetru kot tudi na Strokovni šoli v Šentrupertu v Velikovcu.
Deželni šolski svet na-
dalje sporoča, da bo vpisovanje v ljudske šole na Koroškem meseca marca. Točne termine bodo določili vodstva šol v posameznih občinah, medtem ko to za Celovec in Beljak določata okrajna šolska sveta.
rah, kot to določa tudi Avstrijska državna pogodba, ki jo v svoji izjavi celo navaja minister za kmetijstvo.
Kot smo poročali, sta predstavnika SJK ob 60. obletnici koroške kmetijske zbornice oktobra lanskega leta predala ministru peticijo, v kateri sta
Štefan Domej
zahtevala pravico do uporabe slovenščine v vseh organih kmetijske zbornice ter v zborničnem glasilu »D er	Karntner
Bauer«, v katerem naj bi v bodoče bile tudi informacije v slovenskem jeziku.
ES preverja subvencije za Grunding in General motors
BRUSELJ/DUNAJ - Vprašanje, ali je avstrijska subvencijska politika za nastanitev tujih podjetij bila vzrok za načrtovano zaprtje Grundinovih produkcijskih mest v lotrinškem Creutzvvaldu (Francija) ter za njihovo premestitev v dunajski Simmering, zdaj zaposluje najvišje organe Evropske skupnosti (ES). Francoski Zeleni so zaradi načrtovanega Grundinovega odhoda, ki je prizadel 1500 zaposlenih v Evropskem parlamentu dosegli nujni sklep, v katerem Avstriji očitajo »dum-pingmetode« in »grobe prekrške zoper tekmovalna pravila v ES«. Organi ES bodo zdaj preverili sluCaj »Grundig«, sledila pa naj bi tudi podobna preiskava glede avstrijskih državnih subvencij za General motors v dunajskem Aspernu. Pred kratkim je zaradi avstrijskih subvencij za ustanovitev postojanke ameriškega avtopodjetja Chry-sler pri Gradcu prišlo do velike konfrontacije med Avstrijo in ES, ki se je končala z bruseljskim sklepom o nedopustnosti avstrijskih subvencij.
J (I.S.)
Odpuščeni zaradi kritičnih izjav o Haiderjevem referendumu
DUNAJ - Svobodnjaški referendum proti tujcem je imel negativne posledice za dve sodelavki avstrijskega radiotelevizijskega monopolnega podjetja ORF. Burgl Czeitschner je do televizijske diskusije med vodjo FPO Jorgom Haiderjem in njegovo novo nasprotnico, odpadnico Heide Schmidt bila vodja ORF-ovega produkcijskega oddelka »družina«. Haider je izkoristil priložnost ter v diskusiji v živo potegnil iz žepa protokol, v katerem je Czeitschnerjeva svoje sodelavce naprošala, naj v svojih prispevkih izpostavljajo argumente proti »podpisu svobodnjaškega referenduma«. Medtem ko je Czeitschnerjeva sama odstopila kot vodja oddelka, je prezentatorka petkove radijske oddaje v živo »talk radio«, Sandra Kreisler, zaradi svojih v oddaji podanih osebnih izjav proti referendumu, bila suspendirana. V obeh primeraj je bil dan prekršek zoper zakon objektivnosti radija in televizije. (I. S.)
Trije mrtvi in 21 ranjenih v hudi železniški nesreči!
MELK -V Avstriji se je konec tedna pripetila huda železniška nesreča, pri kateri so izgubile življenje tri osebe. Na progi Dunaj - Salzburg je potni vlak Čelno trCil s tovornim vlakom. Življenje sta izgubila oba strojevodji ter sprevodnik, 21 oseb pa je bilo težje ranjenih. Vzrok nesreče pa uradno še ni znan, po vsej verjetnosti pa je eden od strojevodji spregledal stop signal. Železniško progo so šele včeraj spet odprli za promet.
ROŽEK / GUSTAV JANUŠ V GALERIJI SIKORONJA
Odprli razstavo slik koroškega slikarja
ROZEK - Ob pisotno- vil direktor deželnega sti velikega števila obi- muzeja v Celovcu, Ar-skovalcev in Častnih go- nulf Rohsmann. stov SO preteklo soboto Januš sam je v pogo-v Galeriji Sikoronja v Se- voru za naš dnevnik mislavCah pri Rožeku izjavil, da se slejkoprej v odprli razstavo slik ko- svojem slikarstvu ukva-roškega slikarja in pesni- rja na eni strani z avto-ka Gustava Januša. Dela nomnimi ploskvami, z slovenskega umetnika robovi ter obrisi, s prepoti geslom »Slike/Bil- hodi, z umetno obliko -der« je publiki predsta- na drugi strani pa ga za-
MUm''. C A .	MMHMnSSMHS Marija Sikoronja	
H	PRIREDITVE
Torek, 16. februarja 1993
CELOVEC
Hiša umetnikov: 19.30 - Novinarstvo in kultura, po-dijska diskusija. Sodelujejo: Rudolf Scholten, Fred Dickermann, Larissa Krainer-Kaiser, Beltram Steiner, Anton Leiler, Fred Stank. Moderacija: Ernst Gayer.
BELJAK
Kletni teater: 20.00 - VVilhelm Busch »Die fromme Helene«.
Sreda, 17. februarja 1993 CELOVEC
Evropska hiša(Reitschulgasse 4): 19.30 - Predavanje dr. Klausa Raka :
Leteči Holandec (uvod v opero R. VVagnerja).
Teater v kleti deželne hiše (Landhauskeller): 20.00 -Kabaretisticna spomlad: Clemens Andel.
nimajo pokrajinski elementi okolice (gore, griči, doline, kamenje), njihove strukture, sledovi, znaki, barve. »Iz teh elementov potem razvijam in ustvarjam slike, ki tvorijo ravnovesje med vitalnostjo organskih oblik ter umirjenostjo in Čistostjo morda že odrešenih ploskev«. Sele v zadnjem Času postaja Črna ploskev, ki se je razvila iz Črnih lis mojega “krajinarstva" in katero zdaj zavestno oblikojem in uporabljam, kot nosilec slike vedno bolj dominantna; ali kot samo-stjen element, slikarski temelj ali pa učinkuje od roba sem«, je dejal slovenski slikar.
Gustav Januš že tretjič razstavlja v Galeriji Sikoronja, ki jo vodi od leta 1985 dalje prizadevna galeristka Marija Sikoronja. Januš o vzrokih za tretjo razstavo v rožeški galeriji pa pravi: »Tu je mesto, kjer z mojim delom nagovorim širok krog ljudi, ki se interesi-ra za umetnost oz. se želi z njo soočiti. Velika prednost galerije pa je dvojezični ambient, za katerega ima najveCje zasluge gospa Sikoronja«.
Januševa razstava 31 slik je odprta do 14. marca, v soboto, 8. marca ob 19. uri pa se bo v galeriji predstavil pesnik Gustav Januš, ko bo bral iz svojih literarnih del.
Januševo delo »Olje na papirju«
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* žrelec
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 16. februarja 1993
NOVICE
ANGLIJA / THE SUN
Vlak so ustavili, ker se je potniku roka zagozdila v straniščni školjki
PARIZ - Ker se mu je roka zagozdila v straniščni školjki, so morali ustaviti hitri vlak (TGV) Pariz-Bordeaux, tako da so lahko gasilci rešili nesrečnika. Prigoda se je pripetila na železniški postaji Saint-Pierre-des-Corps (osrednja Francija) nekemu potniku, ki mu je listnica padla v stranišče. Na njegove obupane klice so priskočili železničarji in ustavili vlak TGV-8549. Gasilci so se kar dve uri pošteno namučili, da so rešili nesrečnika, saj so morali prežagati straniščno školjko. Medtem so na postajo takoj poslali drugi vlak, da je prevzel potnike, med katerimi je bil tudi ameriški filmski igralec Jerry Lewis. Francoske železnice niso sporočile imena nesrečnika, ki jim je povzročil toliko nevšečnosti.
Ženske lahko tekmujejo le ogrte v islamski šador
AL2IR- Teheranske ženske islamske igre, ki so jih nekateri že preimenovali v olimpijske igre s šadorjem, so že začele vplivati na ves islamski svet. V Alžiriji je predsednik islamskega sveta Ahmed Hamani navedel, da se lahko Alžirke športno udejstvujejo le pod določenimi pogoji. Z izjemo rok in obraza morajo imeti pokrito vse telo. Za šejka Hamanija pa niso dovoljeni vsi športi. Jahanje, plavanje in met kopja so sprejemljivi, ker o njih govori tudi prerok Mohamed. To pa še ni vse. Na tekme morajo Alžirke oditi le v spremstvu svojega moža, očeta sli skrbnika, vsekakor pa je obvezna islamska noša. Za čudo so pristali na šiitski šador in ne na sunitsko feredžo, ki ženskam v celoti prekrije obraz.
Šoferju avtobusa odvzeli vozniško dovoljenje, potniki ostali na cesti
BRUSELJ - Belgijska prometna policija je ustavila avtobus s 54 potniki, ki je v megli prehitro vozil. Šoferju so pri priči odvzeli vozniško dovoljenje, tako da so morali potniki dalj časa čakati na novega šoferja.
Neobčajni prekršek se je pripetil na avtocesti E-40 Bruselj-Liege. Prometniki niso verjeli svojim očem, ko je radar zaznal, da je avtobus v gosti megli zapeljal mimo s hitrostjo 120 kilometrov na uro.
To pa ni bil edini primer prehitre vožnje v megli. Rekord pripada nekemu vozniku, ki je prejšnji teden prav tako ob gosti megli zapeljal mimo prometnikov s hitrostjo med 180 in 200 kilometri na uro.
Opravičilo
kraljici
Predčasno je objavil njeno božično poslanico
LONDON - »The Sun« se opravičuje kraljici. Najbolj razširjen angleški tednik, ki je zna po svojih člankih o škandalih v zvezi s kraljevsko družino, ga je očitno polomil. Vendar pa ne gre, kot bi kdo lahko mislil, za opravičilo v zvezi z enim izmed številnih člankov o princesi Diani in o njeni kolegici Sarah ferguson, ampak za nbekaj mnogo boplj prozaičnega. »The Sun« se namreč opravičuje, ker je objavil božično poslanico kralji-
ce Elizabete dan preden je bila objava dovoljena.
Do opravičila je prišlo, ker je kraljica vložila tožbo; za božično poslanico velja namreč strogi embargo v skladu z angleškim zakonom o avtorskih pravicah. »The Sim« je tudi napovedal, da bo prispeval 200 tisoč funtov za sklad za pomoč otrokom, ki mu predseduje princesa Ana.
Na sliki (Telefoto AP) naslovna stran včerajšnje izdaje dnevnika »The Sim«.
VELI IVM DKIIHIMUH
Z »želodi« in »spoji« proti funtu
VVARMINSTER (VELIKA BRITANIJA) -Kdor hoče kupiti rabljen avto v angleškem mestecu VVarminster, mu ni treba odšteti niti funta, če ima pri sebi »spoje«, medtem ko v bližnjem Totnesu lahko poravna račun v >>želodih«.
Links (spoj), acorns (želodi) in strouds (po istoimenskem kraju) so le imena novih alternativnih valut, ki se rojevajo v Veliki Britaniji.
To niso miniceki, ki naj bi nadomestili pomanjkanje drobiža, prav tako ne simbolične pobude s političnim ozadjem kot Upe v Sloveniji, leghe in schei v severni Italiji. Gre za prave alternativne valute, ki jim uspe obiti spone monetarizma in britanske gospodarske krize. S skupnim imenom te valute imenujejo lets, ki je angleška kratica za »Sistem krajevne trgovinske izmenjave«. Članom letsa omogoča, da si brez obresti, dolgov in davkov izmenjujejo dobrine in storitve. Elektrotehnik popravi televizor nekemu članu istega letsa in dobi za svoje delo določeno vsoto alternativne valute glede na porabljen čas. S to valuto nato lahko plača mehanika. Danes ti jaz prepleskam tvojo ograjo, jutri bo tvoja hči v za-
meno za nekaj ur varovala moje otroke.
»To je sistem brez dobičkonosnih ciljev, ki pa ima ogromno prednosti«, trdi Liz Shephard, hišna gospodinja iz VVarminstra, ki skrbi za koordinacijo med posameznimi letsi. Ti so se prvič pojavih leta 1990, trenutno jih je 45 in štejejo kakih 4000 članov. V nekaterih letsih njihova je denarna enota vredna en funt šter-ling, v drugih eni uri dela. V vseh primerih pa članom omogoča takojšnje storitve in nakupe. »Solidarnostno minigospodarstvo« je po trditvah gospe Shephardove cenejše od denarnega in prožnejše od sistema blagovne izmenjave.
Osnovni pogoj za uspešnost letsa je omejeno število članov, saj ima največji le 250 elanov. Le mali sistem preprečuje, da bi se posamezni elani prekomerno zadolževali. Se več, ta sistem krepi občutek za odgovornost in sodelovanje. Kot jamstvo zadostuje občasna objava »knjigovodskega stanja«, vsakega člana. Zagovorniki tega sistema trdijo, da se z njim utrjujejo vezi neke skupnost, tako da se posameznik ne čuti več odtujenega.
JUŽNA KOREJA / MANIFESTACIJA KMETOV
Protest proti uvozu riža
gB' * I i
lili ' r; J
Južnokorejski kmetje so včeraj v Seulu uprizorili množično manifestacijo proti-uvozu riža iz Združenih držav Amerike. (Telefoto AP)
	
	jjftg J
	
mf .jsšf	
NEMČIJA / SPOMINI BRITANSKEGA PILOTA, KI JE SODELOVAL PRI NAPADU FEBRUARJA 1945
»Sram me je, ker smo uničevali ta lepa mesta; čeprav za to ni bilo nobenega razloga več«
mmt*
.MAHNI
Prebivalci Dresdena na spominski svečanosti ob obletnici bombardiranja (AP)
Simona Block
DRESDEN - Čeprav je od konca 2. svetovne vojne preteklo že skoraj 48 let, Jeffrey Chapman iz mesteca Hovea v Es-sexu na jugu Anglije ne more pozabiti noči, v kateri je bombardiral Dresden. »Se vedno imam pred očmi podobe gorečih nemških mest,« se s solzami v očeh spominja ta 72-letnik.
Najbolj ga preganjajo spomini na valove bombnikov, ki so Dresden v vzhodni Nemčiji spremenili v pustinjo ruševin. »Sram me je, ker smo uničevali ta lepa mesta, čeprav za to ni bilo nobenega vojaškega razloga,«pravi Chapman. Se zlasti obžaluje, ker so zbombardirali znano dresdensko cerkev Naše Gospe
(Frauenkirche).
Chapman je bil pilot enega izmed bombnikov, ki so zasuli Dresden s svojim smrtnim 'tovorom. Zdaj išče pozabo in se skuša nekako odkupiti za preteklost. Letalskim silam se je pridružil leta 1938 kot prostovoljec. V bombnikih modelov vvelling-ton in lancaster je kot mitraljezec ukanil smrt, saj je nad mesti, kakršna so Hamburg, Koln in Niirnberg, nabral več kot tisoč ur letenja. V letih 1941-1944 je kot član iz-vidniške 82. eskadrilje RAF nad Nemčijo in libijsko puščavo preživel 76 bojnih poletov. »Najbrž mi je bila sreča trik-
ratno naklonjena, da sem se vedno vrnil živ domov,« pravi Chapman.
Živo se spominja navodil, ki so jih dobili, preden so odleteli proti Dresdenu. Dežurni poveljnik je posredoval podatke o smeri poleta in ciljih, ki naj bi jih izbrali, rekoč, da je Dresden zelo staro nemško mesto, v katerem je veliko lesenih hiš, ki bodo lepo gorela in da bodo letala ponesla toliko zažigal-nih bomb, kolikor bodo zmogla. »Domnevamo, da je Dresden mravljišče beguncev z vzhodne fronte, nam je povedal ta častnik,« se spominja Chapman.
Veteranski pilot je pozneje ugotovil, da so vse letalske posadke dobile enaka navodila. »Bilo je strašno,« pravi Chapman, ki so mu za pogum v dolgih letih vojne podelili najvišje odlikovanje britanskih letalskih sil. Toda tudi na London so padale nacistične bombe in Chap-manova žena Tina, ki ji je zdaj 64 let, se je morala zatekati v predore londonske podzemne železnice, spremenjene v zasilna zaklonišča. Chapman zatrjuje, da ni tega Nemcem nikoli zameril.
Želja danes upokojenega policista, da bi se pokesal, je postala oti-
pljiva: neki organizaciji, ki zbira denar za obnovo porušene Frauenkirche, je podaril mavčni kip matere božje. »Ko sem zvedel o pozivu, da bi to cerkev obnovili kot znamenje miru in prijateljstva, sem sklenil, da bom to organizacijo podprl,«pravi Chapman.
Nekdanji bombniški pilot je prvič opozoril nase, ko je za časnik In-dependent napisal pismo, v katerem je ostro kritiziral sporni spomenik bombarderju Harrisu, poveljniku letalskih sil, ki je ukazal, naj bombardirajo Dresden in mnoga druga nemška mesta. Potem je v britanskih časnikih naročil
oglase, s katerimi je pozival ljudi, naj prispevajo za obnovo Frauenkirche. »Obnoviti skušam cerkev, ki sem jo tako sramotno pomagal porušiti. Pomagajte mi, prosim,« je pisal Chapman.
Obnova cerkve, ki so jo zidali v letih 1726-1743, naj bi trajala do leta 2006. Chapman ne ve, ali bo takrat še živ. Prvi delavci so prišli na gradbišče v začetku januarja in bodo 18 mesecev samo katalogizirali kose ruševin.
V obdobju komunistične Vzhodne Nemčije je oblast trdila, da za obnovo cerkve ni denarja in pustili so, da je trava prerasla zemljišče, posuto z ruševinami. (DPA, STA)
	t	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. središče italijanske pokrajine Emilia-Romagna, kjer je umrl pesnik pod 36. vodoravno, 8. izvleček, glavna sestavina, 10. gnojno vnetje na prstu, 11. rastlinska vrsta, 12. ime treh pergamskih kraljev, 14. levi pritok Sarthe v zahodni Franciji (iz črk LORI), 15. ameriška filmska igralka (Bo), 17. glavni števnik, 18. indijska zvezna država z glavnim mestom Shillong (iz črk MASA), 20. vrhunski športnik, 21. avtomobilska oznaka Danske, 23. zgornji del žitaric, ki vsebuje zrna, 25. reka na Peloponezu, Evrotas, 27. ime slovenskega filmskega režiserja Godine, 30. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu, 32. domišljav puhloglavec, gizdalin, 33. zaupni sodelavec obveščevalne službe, 35. ime napovedovalke Korošec, 36. italijanski pesnik, Nobelov nagrajenec leta 1906, ki je umrl na dananšnji dan leta 1907 (Gio-sue, Barbarske ode), 38. arzenova ruda, rubinasto rdeč mineral.
Navpično:
1. italijanska popevkarica (Loredana), 2. napaka pri delovanju aparata, 3. začetnici slovenskega narodnozabavnega glasbenika Slaka, 4. estonski estradni pevec (Georgij, iz črk STO), 5. nekdanji jugoslovanski politik, član Demokratske stranke (Milan),
6.	skupnost zgodovinsko, jezikovno in kulturno povezanih ljudi na kakem ozemlju,
7.	čisto premoženje, 9. ime Gogoljevega literarnega junaka Buljbe, 10. afriška država z glavnim mestom N’Djamena, 13. sijanje, blišč, 16. beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika, 19. nizozemsko ime za reko Meuse, 21. angleški fizik, raziskovalec relativnostne kvantne mehanike, Nobelov nagrajenec leta 1933 (Paul), 22. slovenski nadrealistični slikar (Stane), 24. mladič plahe gozdne živali, 26. levi pritok Rhone v južni Franciji, 28. trst, loček, 29. pas pri kimonu, 31. švicarski pianist madžarskega rodu (Geza, iz črk NADA), 34. tok, etui, 37. začetnici francoskega skladatelja Gounoda.
•jeSjeai ‘panprt^ ‘iaj pua§e ‘qous ‘esar ‘odre)} ‘i.q ‘sep[ ‘>[Q ‘se ‘mesv ‘eAp ‘qajoQ ‘iioq ‘JUV ‘b}jos ‘ajo ‘pjeijs^a ‘euSojog :ouABjopoA ‘Aapsag
4 Naloga 11 Naloga 12 ^
Šahovska naloga St.: 11
MOHRING - KAIKAMADZOV / Nemčija 1991
Na šahovnici se pojavljajo presenetljive, neverjetne pozicije. Ena takih je na diagramu. Beli ima na Šahovnici kar dve dami, vendar pa tudi na robu šahovnice nezaščitenega kralja. Črni mu zato upravičeno grozi z večnim šahom. Ali beli, ki je na potezi, to lahko prepreči?
Šahovska naloga St.: 12
NIKOLAC - ŽAJA / Miinchen 1992
Beli kmet je napadel skakača na polju c6 in grozi, da bo s skakačem osvojil središčno polje e5. Cmi, ki je na potezi v poziciji na diagramu, je v odgovor pripravil zanimiv razplet v središču, ki se je končal v njegovo korist. Poiščite to kombinacijo v nekaj potezah!
Rešitev naloge St.: 9
Prva poteza belega l.T/4! je malce presenetljiva. Beli ponudi črnemu trdnjavo hi ali pa kmeta g3. Po prvi možnosti l...Khl: sledi 2.Kf2! Kh2 3.Th4 mat.
Bolj zapleteno je l...Kg3:, saj sledi 2.0-0!! rokada belega ob predpostavki, da se beli kralj in trdnjava hi še nista premikala. Na
2..	.Kh3 sledi 3.Tlf3 mat.
Rešitev naloge St.: 10
Samo nenavadna poteza bele trdnjave l.TfSH vodi do mata v treh potezah. Na l.Th3? sledi
1..	.Ka6! in na l.Th7? Ka7!. Ce črni vzame trdnjavo l...ef5, sledi 2.g8D in na 2...Ka4 3.Da2 mat, in na
2..	.Ka6 3.Da8 mat. V primeru, da črni ne vzame trdnjave: a) l.Tf5!! Ka4 2.Tf3! Ka5 3.Ta3 mat. b) 1. Tf5H Ka6 2. Tf7! Ka5 3.Ta7 mat.
SPOLNOST
Erotična tihožitja onstran zmešnjav
M. Erjavec - A. Kovač
Spolna srečanja cvetlične vrste
Konec marca bodo v San Franciscu, natančneje v Exploratoriumu, muzeju in raziskovalnem institutu, prikazali enega najboljših prirodoslovnih filmom do sedaj. Dr. John Cooke, avtor filma in soustanovitelj producentske hiSe Oxford Scientific Films, bo predstavil Spolna srečanja cvetlične vrste. Za snemanje filma je ekipa porabila sedem let, ki jih je v glavnem prebila na ekspedicijah po Avstraliji, Afriki, Srednji Ameriki in Grenlandiji. Spolna srečanja raziskujejo neverjetno soodvisnost določenih rastlin in njihovih opraSevalcev. Previc v zgodovini so posneli nekatere nadvse Čudne in Čudovite primerke rastlinske in živalske ko-evolucije. Te kompleksne in neverjetne zgodbe predstavljajo med drugimi tudi vodne lilije, kako uničujejo svoje opraSevalce, kaCnike, kako svoje ujamejo, in orhideje, kako jih zapeljujejo. Spolna srečanja cvetlične vrste predstavljajo razkošno reklamo in prekanjene zvijače. Dr. John Cooke je po izobrazbi zoolog, dela pa kot kurator za pajke v newyorškem prirodoslovnem muzeju. Sest let le predaval na Oxfordu, kjer je skupaj s skupino kolegov, ki jih je družila strast do prirodoslovja in fotografije, ustanovil Oxford Scientific Films. To producentsko hišo so proglasili za tehnično najbolj napredno, njeni inovativni filmarji pa so moCno prispevali k slavi, ki jo Oxford Scientific Film s svojimi preciznimi dokumentarci o življenju v divjini uživa med televizijskimi gledalci. Dr. Cooke je ustanovil tudi pododdelek za fotografijo tihožitja, s svojimi deli pa sodeluje v številnih revijah, populističnih in strokovnih knjigah. Občasno organizira tudi tečaje in delavnice za fotografiranje življenja v divjini.
Zenska in moški - zakaj samo dva?
»Mamica, zakaj so punčke in fantki?« je neredko vprašanje Štiriletnega otroka, ki mamico zbega, da zajame sapo in prične o Štorkljah, metuljčkih pa očku in mamici. Vendar to otroka ne zanima, vedeti hoče, zakaj je treba dveh različnih (!) spolov.
Mamica morda ne ve, vsak Študent biologije pa bo kot iz topa odgovoril, da je evolucija vsega živega povezana z naravno selekcijo med različnimi osebki, različnost pa zagotavlja le mešanje rahlo različnih dednin obeh staršev pri spolnem razmnoževanju. Ce pa pomislimo, uvidimo, da dvo-spolnost izključuje iz parjenja kar polovico osebkov. Stirispolnost bi jih na primer le četrtino. Zakaj nismo na primer trinajstspolni kot neka vrsta lišaja, kjer izbira partnerja skoraj nima meja. To bi evolucijo Se pospešilo. In zakaj nismo sploh brezspolni, da bi svojo dednino lahko vsakdo meSal s komerkoli. Ta navidez nepomembna vprašanja pa so za evolucijske biologije zelo tehtna in zato jih je nova teorija Lavvrenca Hursta, mladega biologa iz Oxforda, globoko vznemirila. Hurst je teorijo poimenoval »conflict management«, po naše obvladovanje sporov, natisnilo pa jo je Britansko kraljevsko združenje. Ker samo ime ne pove ničesar, si teorijo raje poglejmo pobliže. Najpreprostejša bitja, kot na primer bakterije, se delijo z dednino vred na dve enaki polovici, kar ne pripelje nikamor, morda le do novih slojev zaradi naključnih mutacij. Komaj boljše kot nič. Zato si je narava že zgodaj izmislila fuzijo (zlitje) dveh dvospolnih celic, ki pa so lahko dedno že rahlo različne. Tak primitivni seks daje že več možnosti, vendar vidi oxfordska šola v njem veliko past. Celica je namreč kot država v malem, kjer jedro vlada kopici drobnih podjetij, »organel«, ki skrbe za vse; od dobave energije in transporta pa do izdelave beljakovin in pospravljanja smeti. Fuzija dveh celic je za dednino sicer koristna, med organeli različnih celic pa nastane spor za mesto pod soncem v mzpo-ložljivi citoplazmi. Dokazano je bilo, da se mutirane organele lahko medsebojno povsem iztrebijo, kar celico uniči. Širše gledano je ta evolucijska pot slepa in v resnici se je obdržala le pri nekaterih enoceličarjih, na primer klamidiomonasu. Narava je preskusila tudi nasprotni princip, konjugacijo. Paramecij na primer je enospolno bitje, vendar občasno po dve celici ležeta skupaj in si skozi drobno odprtino v membrani izmenjata nekaj dedni-ne, kar pa gre le, če si nista preveč podobni. Preprečeno je torej nekaj, čemur bi mi rekli krvoskrunstvo. Podoben brezspolni seks zganjajo tudi gobe. Ciliati pa so spet biseksualci in uporabijo včasih spolno fuzijo, drugič pa nespolno konjugacijo. Višja bitja so brez izjeme dvospolna, kar je posebna vrsta konjugacije. Pri združevanju se očetovska celica, spermij, odreče vsej svoji vsebini in se priženi v jajCece le s svojo dednino kot najnujnejšo doto. Vsa ostala imovina je materina in zato konfliktov ni. Matriarhat torej, kjer se vse premoženje deduje po materini črti. Tudi v tej smeri je narava poskusila s skrajnostmi. LiSaj z imenom Physarum polycephalum se lahko pobaha kar s trinajstimi spoli, pri čemer se lahko vsak pari z vsakim. Vendar, kdo bo pri vsaki od nestevilnih kombinacij igral priženjenega očeta z drobno torbico dednine in kdo mamico z bogatim posestvom? Zelo preprosto: med trinajstimi spoli vlada stroga hiemrhija in tisti, ki je na višji stopnji lestvice, se gre lahko mamico, nižje stoječi pa je očka. Spora v družini ni. Sistem mnogih spolov bi bil kar dober, pravijo teoretiki iz Oxforda, Ce ne bi omogočal prevar. To so spet mutacije, predvsem na mitohondrijski DNA, ki bi lahko povzročile upor podrejenih. In pri trinajstih spolih je tak upor verjetnejših kot samo pri dveh. Kot zanalašč, so tako vojno med tekmujočimi mitohondriji tega lišaja pred kratkim našli in dokumentirali na univerzi v Tokiu in s tem potrdili razmišljanje iz Oxforda. Preveč spolov je torej prav tako slabo kot en sam. Izkazalo se je, da sta najbolj učinkovita dva in ta ureditev je zavarovana celo z različno dolžino očetovega in materinega prispevka v spolnem hromo-zomu, tako da do zmešnjav ne more priti. Oxfordska teorija o obvladovanju konfliktov je torej logična in mamica bi lahko na uvodno vprašanje odgovorila: »Zato, da je v družini mir.«
EKONOMIJA / POT V EVROPO NAJ BO TLAKOVANA Z DOMIŠLJENO KADROVSKO POLITIKO
NOVICE
Manjša gmotna podlaga nosilcev našega razvoja
Prilagodljivosti niso povsod jamstvo učinkovitosti
Dobri poznavalci slovenskih gospodarskih razmer trdijo, da slovenski državljani še kakih deset let - vsaj v povprečju - ne bodo dosegli tiste ravni osebne porabe, ki je bila značilna za obdobje med letoma 1965 in 1990. Za kuliserijo navideznega blagostanja je bila namreč gmotna podlaga gospodarskih celic kot temeljnih nosilcev družbenega razvoja v resnici vse manjša. Naši ljudje, navajeni na nezasluženo visoko življenjsko raven, proti koncu osemdesetih letih preprosto niso bili pripravljeni oprostiti tistim, ki jim v sistemu samoupravnega socializma niso bili veC sposobni zagotavljati enake ravni osebne in skupne porabe.
Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da oceno stanj in procesov v družbi, ki se potem uveljavi kot splošna družbena ocena, vedno vsilijo tisti sloji, ki igrajo v njej najpomembnejšo vlogo. Ti včasih res predstavljajo večino družbe, včasih pa tudi ne, toda njihovo nezadovoljstvo »s trenutnim stanjem« je zaradi njihovega vpliva odločilno.
Vzroki, zakaj se yuppi-jem kot enemu od najpomembnejših družbenih slojev včasih tudi ne uspe družbeno uveljaviti, so verjetno zelo podobni tistim, ki smo jih pred kratkim lahko prebrali v poročilu o
raziskavi centra Top Management iz Ljubljane. Najpogostejši vzrok (teh je sicer za cel spisek, glej članek Ustvarjalni menedžment, Delo, Ljubljana, 20. 1. 1993) je rutinsko delo in neustvarjalno vzdušje v združbah. Sledijo mu slab pretok informacij, nejasna razvojna vizija ravnateljskih ekip, premalo skupinskega dela, pomanjkljiva znanja s področja ravnatelje) vanja itn.
Ta spisek je dobro izhodišče za ponazoritev ene od slabosti, zaradi katerih je naš sistem samoupravnega socializma izgubil tekmo v učinkovitosti in uspešnosti s tržno-podje-tniskim sistemom. Ob tem, da smo grobo kršili pravilo, po katerem učinkovito sodelovanje proizvodnih tvorcev v procesih ustvarjanja bogastva na dolge roke lahko zagotovimo le s primernim nagrajevanjem njihovega prispevka k bogastvu, gre predvsem za napake v kadrovski politiki, ki je del organizacijske politike.
Zaradi tega, ker nismo spoštovali omenjenega pravila, sistem, ki je sodelujoče nosilce proizvodnih tvorcev kapitala in znanja preslabo nagrajeval, zanje preprosto ni bil veC privlačen. Poglavitne posledice zgrešenega nagrajevanja »zlatih ovratnikov« so na narodnogospodarski ravni bile premočna hierarhija, zastarela znanja, nejasne
Miran Mihelčič
pristojnosti, slabo spodbujana ustvarjalnosti in inovativnosti ter slabi medsebojni odnosi. Se je sploh kdo poglobil v vprašanje, kako se bo morala spremeniti sestava prejemkov prebivalstva gleda na vire (rutinsko delo, ustvarjalno delo, prejemki iz obresti in drugih kapitalnih naložb, iz rente), da se bomo približali sestavi prejemkov gospodinjstev v povprečni zahodnoevropski državi? Kakšno prizadevanje bo potrebno, da bi se ustrezno spremenila motivacijska sestava prebivalstva? Vsaj jaz jasnih odgovorov na ta vprašanja ne poznam; le stežka verjamem, da jih poznajo tudi tisti, ki so za to bolj poklicani.
V organizacijski politiki smo v preteklosti nedvomno zabredli v kadrovsko močvirje, v katerem so uspešno preživeli le politično najbolj prilagodljivi. Prilagodljivost te vrste pa seveda ni nikakršno jamstvo za učinkovitost teh ljudi. Možnost, da postaneš uspešen, ne da bi bil učinkovit, pa korumpira ljudi in sistem, to vsi dobro vemo.
Da smo se tudi v preteklosti zavedali, v kakšnem kadrovskem močvirju živimi, nam priča že poročilo z naslovom Velika kadrovska prenova do leta 2000, objavljeno 19.2.1986 v
dnevniku Delo. V tem poročilu s sestanka nekaterih vodilnih delavcev pri predsedstvu SRS je zapisano, da bi morali v Sloveniji »do leta 2000 izobraziti še okoli 80.000 delavcev za vodilna delovna mesta«, tako da bi bilo za to delo leta 2000 skupaj usposobljenih 100.000 delavcev. Da ne bi streljal samo v vrhove, naj stagniranje na tem področju oziroma nadaljevanje neustrezne kadrovske prakse ponazorim z naslednjim primerom. Nedavno sem se udeležil pogreba ene svojih sorodnic v manjši slovenski vasi. Tako kot se pri nas v Sloveniji spodobi, smo se po opravljenih pogrebnih svečanostih sorodniki pokojne usedli za mizo in spregovorili o tem in onem. Meni nasproti je sedela daljna sorodnica, diplomirana inženirka, zaposlena v bližnji tovarni.
Zaradi stroke, s katero se ubadam, in problemov, ki pestijo mojo sorodnico pri njenem delu, sva se zapletla v pogovor in pred menoj se je prikazala slika razmer v tej tovarni. Približno 1000-clanskemu delovnemu kolektivu nesporno »vlada« približno 15-clan-ski kolegij, glavna skrb njegovih elanov pa je očitno ta, da ne bi izgubili svojih položajev. Ce je treba na pomembnejše delovno mesto sprejeti novinca, ga elani tega telesa skušajo najti med svojimi sorodniki ali
prijatelji . Ce ga med tem ozkim krogom kandidatov ni moC najti, za razvoj tovarne morda usodno pomembnega dela ne opravlja nihče.
V tovarni uvajajo ta trenutek tržno in razvojno izredno pomemben program izboljšanja poslovanja, ki ga uresničuje sposoben in zavzet posameznik. Toda ne mislite si, da je ta posameznik elan kolegija. Za to »Čast« nima niti pravega rodovnika niti pravih VIP. To, da v tujino na strokovne oglede potujejo le elani kolegija, je samo logična posledica opisanih razmer. Pri tem si je seveda težko predstavljati, da bo podjetje v razvito Evropo, npr. do certifikata po standarju ISO 9001, lahko pripeljal tisti, ki si Evropo lahko ogleduje le za svoj denar.
Takšne razmere v slovenski družbi lahko spremenimo le z ekonomsko in strokovno utemeljeno kadrovsko prenovo. Pri tem bi morali sprejeti splošno veljavna merila strokovnosti, npr. takega, kot ga ponuja Zveza ekonomistov Slovenije (glej revijo Ma-nager za mesec december, let01992). O tem, kaj se pri kadrovanju v resnici dogaja, pa tako rekoč bije plat zvona serija člankov z naslovom Kdo vodi podjetja, ki jih je prevzel Sklad Republike Slovenije za razvoj (glej Delo, Ljubljana, od 20. 1.1992 dalje).
Glasnik z neba
JERUZALEM - Po biblijskem izročilu je nekaj let pred našim štetjem na nebu jordanskega mesteca jarko zasijala Betlehemska zvezda in napovedala Kristusovo rojstvo. Kaj je pravzaprav bila - legenda, Čudež, naravni nebesni pojav? Kaj so pravzaprav videli sveti trije kralji, magi iz svečeniškega plemena Medijcev, ko so pred dva tisoč leti pešaCih od Jeruzalema do Betlehema? Od vseh doslej ponujenih razlag je največ pozornosti vzbudila »teorija konjunkcije«, po kateri se je opazovalcem zdelo, da se je prikazala svetla »zvezda«, ker je na isti strani Sonca prišlo na navideznega srečanja nekaj planetov. Astronomi so menili, da gre za trojno konjunkcijo, in sicer Jupitra, Saturna in Venere. Toda pri teh treh planetih je nekaj stvari nejasnih. Konjunkcijo Jupitra in Saturna so doslej opazovali trikrat, vendar nikoli niso dobili vtisa, da bi videli nekaj, kar bi bilo podobno vsaj zvezdi šibke svetilnosti. Pri konjunkciji Venere in Jupitra je resda na videz prišlo do zlitja, vendar je ta pojav trajal samo eno noc. Tovrstne konjunkcije so torej zelo malo verjetno botrovale Betlehemski zvezdi, ki je sijala nekaj noCi zapored.
Sonce proti golobom
FAIRBANKS - Klub golobarjev s polotoka Kenai na Aljaski je spustil iz kletk 58 izkušenih tekmovalnih golobov iz King Salmona (ne gre za kralja Salomona, temveč za mesto, katerega ime pomeni »kraljevski losos«), Dva tedna pozneje je do 370 km oddaljenega polotoka Kenai priletelo samo pet golobov. Znanstveniki z Univerze Aljaske iz Fairbanksa so za izginotje tako velikega števila teh imenitnih navigatorjev okrivili »sončne bakle«. Golobi se namreč orientirajo po Zemljinem magnetizmu, sonCne bakle - moCni izbruhi na površini Sonca - pa so povzročile v magnetnem polju našega planeta moCne magnetne viharje. Zaradi teh motenj so golobi izgubili orientacijo in so namesto proti cilju leteli proti višjim zemljepisnim širinam, tam pa so se še bolj zmedli. Znanstveniki menijo, da so te vzdržljive ptice preletele veC kot tisoC kilometrov, preden so se utrudile in se nehale zaman truditi, da bi se vrnile domov.
Inteligentni hišni aparati
NEW YORK - Miniaturni specializirani računalniki vse hitreje spreminjajo navadne predmete v majhne aparate, orodja in igraCe, trdijo strokovnjaki iz znane agencije za raziskavo trga Frost and Sulhvan. Ena izmed eksotičnih uporab vdelanih računalnikov je »ski-dometer«, v smuCi vdelana napravica, ki med spuščanjem po pobočju meri hitrost in Cas. Mikroprocesorje že dolgo tega vdelujejo v avtomobile in druge industrijske izdelke. V naslednjih letih bo tovrstna uporaba računalnikov vendarle namenjena hišnim aparatom. Agencija meni, da se bo število takšnih aparatov, ki jih je bilo leta 1989 približno 300 milijonov, do leta 1995 povečalo na več kot 500 milijonov -to bodo alarmne naprave, video rekorderji in razni telekomunikacijski aparati, samohodne naprave za različne namene itd.
INKONTINENCA 2
Večvrstna
terapija
Meta Pentek
O možnih vzrokih nehotenega uhajanja (inkontinence) urina sem govorila že v sestavku pred enim tednom. Takrat sem tudi napisala, kdaj in kako se ta motnja uspešno odpravi (zdravljenje z zdravili, operacijo, psihoterapijo). Pogosto pa se je s težavo potrebno sprijazniti in se nanjo odzvati tako, da je Cim manj moteCa. Z zdravnikom boste skupaj poiskali primemo rešitev.
Plenice za enkratno uporabo za starejše je mogoče na našem trgu dobiti že nekaj Časa. VeC vrst jih je in so različne kakovosti. Najboljše zelo dobro vpijejo urin in bolnik sploh nima občutka, da je moker. Vpijejo lahko različne količine urina in imajo na zunanji strani poseben indikator, ki nam pove, Ce je plenica že polna. Odvijanje tako ni potrebno. To je pomembno pri težje po-kretnih bolnikih, za katere skrbijo drugi, in je vsako previjanje naporno tako za bolnika kot za negovalca. Bolniki, ki so vključeni v nego na domu, dobijo plenice na račun zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik mora napisati obrazec za ortopedske pripomočke, patronažna služba potrdilo, da je bolnik vključen v nego, svojci dokumente potrdijo na zdravstveni skupnosti in papirji za dvig plenic so pripravljeni. Toda pot do plenic še ni končana. V Ljubljani se te plenice dobijo le na enem mestu in le enkrat na teden v dopoldanskem Času. Ko si svojec vzame dopust, so plenice končno pri bolniku.
Pošteno bi bilo, da bi bolniku in svojcem pomagali in pot do družbenih plenic poenostavili. Svojci sicer lahko kupijo plenice v redni prodaji, vendar je za težjega bolnika, ki jih stalno uporablja, to precejšen izdatek. Marsikatera družina ga ne zmore.
Težave z inkontinenco urina se lahko rešujejo tudi s pripomočkom, ki se imenuje urinal. To je sistem iz gume, ki je sestavljen iz vecih delov: nastavka za spolovilo, cevke in urinske vrečke, v kateri se min zbira. Pripomoček se s pasovi namesti na spolovilo. Na koncu urinske vrečke, ki si jo bolnik pritrdi ob nogi pod dolgimi hlačnicami, je pipica. Ko ima bolnik možnost, vrečko izprazni. Urinal je primeren za bolnike, ki hodijo ah sedijo. Pri ležečih bolnikih lahko urin zateka nazaj v prednji del in bolnik je moker. Takrat urinal ne služi svojemu namenu.
Naslednja možnost je kateter. To je posebna cevka, ki jo zdravnik skozi sečnico vstavi v mehur in jo tam s posebnim, nebolečim postopkom zagozdi. Urin po cevki izteka v urinsko vrečko. Kateter je z medicinskega vidika dobra rešitev, vendar ga bolniki nimajo radi in nekateri si ga sami izvlečejo. To je zelo boleče in tudi nevarno, saj lahko pride do poškodbe seCnice. Zdravnik se zato odloči za namestitev katetra predvsem takrat, ko poleg inko-tinence obstaja še možnost popolne zapore pri odtekanju urina.
Boljši umetni udi
LONDON - Umetne noge so toge, neudobne in bodejo v oci. V Veliki Britaniji so pokazali novo protezo iz ogljikovodikovih vlaken, ki daleč prekaša vse dosedanje. Ta lahka proteza iz endolitskih vlaken je prevlečena z mehkim in gladkim materialom, ki ji daje na-ravnejši videz. Podjetje, ki je naredilo to protezo, je razvilo kolenski zglob z mehanizmom, ki se vsakič, kadar je zglob obremenjen, zaskoči, brž pa se sprosti, kadar je razbremenjen - simulacija gibov prave noge je zaradi tega naravnejša. Koleno izdelujejo v petnajstih različicah, da bi bil izbrani model kar najbolj prilagojen posamezniku. Ljudje z amputirano nogo lahko zdaj z endolitsko protezo mislijo tudi na tako naporne telesne dejavnosti, kot so hoja navkreber, vožnja s kolesom, igranje squasha. V podjetju pravijo, da ljudje, ki so jim amputirali obe nogi, s takšnimi protezami -pred kratkim so zanje prejeli ugledno britansko priznanje - lahko celo tečejo.
Ruska znanost za ameriški denar
MOSKVA - Nacionalni laboratorij Lavvrence Li-vermore iz Kalifornije je od 19 ruskih laboratorijev in enega ukrajinskega kupil za 300 tisoC USD opreme in znanstvenih del, ki niso strogo zaupna, tj. nimajo nobene zveze z oboroževanjem. Gre za laserske tehnologije, ki bi jih bilo moC uporabiti za atmosferske meritve (zaradi izboljšanja vremenskih napovedi in nadzora nad onesnaženjem zraka) in kemijske in optične tehnologije, namenjene za uničevanje nevarnih odpadkov. Ruski in ukrajinski znanstveniki v teh načrtih ne bodo sodelovali, hardver in angleški prevod tehniških gradiv pa naj bi Američanom izročili v treh mesecih. V nasprotju s to enostransko prodajo so ZDA, Evropska skupnost in Japonska obljubile mednarodno podporo pri ustanavljanju raziskovalnih centrov za potrebe industrijskih partnerjev. V teh centrih bi bili zaposleni tudi znanstveniki, ki so doslej delali za sovjetske vojaške programe. Z uresničitvijo dogovora pa kasnijo že pol leta. Za podobne poteze se odločajo tudi posamične družbe. Ustanova AT&T Bell Laboratories, na primer, je za svoje temeljne raziskave najela 27 znanstvenikov iz Fizikalno-tehniškega inštituta v Sankt Petersburgu in 90 ljudi iz Inštituta za splošno fiziko v Moskvi. Nekateri ameriške družbe obtožujejo, da s takšnimi aranžmaji »kupujejo poceni delovno silo«, toda družbe odgovarjajo, da po tej poti podpirajo delo nekdanjih sovjetskih znanstvenikov, ki jih oblasti Rusije in drugih novih držav vse bolj puščajo na cedilu.
S hardvera na softver
BEDFORD - Morda so se neki znani transnacionalni družbi, ki se je ukvarjala z izdelovanjem računalnikov, ravnali skladno s pravilom o premoči pameti nad močjo, morda jih je vodila ugotovitev, da softver prinaša veC denarja; kakorkoli že, pri družbi Prime Computer se bodo poslej posvetih zgolj pisanju programske opreme (spremenili so tudi ime: Computer-vision). Cena tega zasuka »za 180 stopinj« bo 400 odpuščenih delavcev. Družba se bo posvetila predvsem razvoju softvera za projektiranje z računalnikom (CAD). Ta mednarodni velikan ima svoja »oporišča« v Bedfordu in Framinghamu (Massachussets), San Diegu (Kalifornija), VViesbadnu in Miinchnu (Nemčija), De Meemu (Nizozemska), Harston Millsu (Anglija) in Torontu (Kanada).
NOVICE
MLADINSKI NOGOMET
Under 21
ZAOSTALI SREČANJI: Breg - Risanese 2:1, Ser-vola - Pozzuolo 2:2.
KONČNI VRSTNI RED: Pozzuolo 21, Breg 20, Risanese in Opicina 18, Tavagnacco 17, Stella Az-zurra 7, Fossalon 5, Servola 3 (Fossalon kaznovan z odvzemom ene točke, Servola in Fossalon morata še odigrati medsebojno srečanje).
Deželno prvenstvo za mladince
IZIDI: Trivignano - Fortitudo 4:1, San Giovanni -San Luigi 1:3, Itala - Pro Gorizia 0:3, Ronchi - San Sergio 2:2, Juventina - Union 91 0:2, Lucinico -Primorje 0:3, Costalunga - San Canzian 1:0, Mon-falcone - Cormonese 0:3.
VRSTNI RED: Pro Gorizia 30, San Sergio 28, Ronchi, San Luigi in Costalunga 27, San Giovanni in Cormonese 25, Itala San Marco 24, Trivignano 19, Monfalcone 15, Union 91 in Lucinico 14, Juventina 12, Primorje 10, Fortitudo 8, San Canzian 7. PRIHODNJE KOLO: Monfalcone - Costalunga, San Canzian - Lucinico, Primorje - Juventina, Union 91 - Ronchi, San Sergio - Itala, Pro Gorizia -San Giovanni, San Luigi - Trivignano, Cormonese
-	Fortitudo.
Pokrajinsko prvenstvo za mladince
IZIDI: Zarja Adriaimpex - Opicina 1:1, Campanel-le - Ponziana 0:2, Chiarbola - Don Bosco 4:2, Zau-le - SanfAndrea 1:2, Olimpia - Edile Adriatica 1:0, Domio - Portuale 0:2 (Muggesana prosta) VRSTNI RED: Olimpia 25, Ponziana 24, Edile Adriatica 22, Portuale 21, Opicina 19, Zarja Adriaimpex 17, Domio 15, Chiarbola 14, Muggesana 13, Zaule in SanfAndrea 9, Don Bosco 8, Campanelle 4.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana - Domio, Portulae
-	Olimpia, Edile Adriatica - Zaule, SanfAndrea -Chiarbola, Don Bosco - Campanelle, Ponziana -Zarja Adriaimpex (Opicina prosta).
Naraščajniki
IZIDI: San Sergio - Don Bosco 3:0, Montebello -SanfAndrea 0:4, Chiarbola - Ponziana 1:5, Zaule -Primorje 1:3, Olimpia - Fortitudo 0:0, San Giovanni - Portuale 0:0, Esperia - Campanelle 1:0 (CCS prost)
VRSTNI RED: SanfAndrea 30, Olimpia 29, Ponziana in San Sergio 25, Portuale 24, San Giovanni 22, Fortitudo 21, Primorje 17, Chiarbola 15, CCS 12, Campanelle in Don Bosco 10, Esperia 9, Montebello in Zaule 7 (Esperia kaznovana z odvzemom ene točke)
PRIHODNJE KOLO: CCS - Esperia, Campanelle -San Giovanni, Portuale - Olimpia, Fortitudo -Zaule, Primorje - Chiarbola, Ponziana - monetbel-lo, SanfAndrea - San Sergio, (Don Bosco prost).
Najmlajši
IZIDI: San Canzian - Esperia 2:0, Costalunga - Fani Olimpia 1:2, Alt. Muggesana - Chiarbola 5:0, Primorje A - Primorje B 5:1, Triestina - Fortitudo 1:1, Domio - Montebello' 0:4, Portuale - CCS 3:0. VRSTNI RED: Primorje A 31, Fortitudo 29, Montebello in Triestina 26, Alt. Muggesana 24, Portuale 22, Primorje B 14, Fani Olimpia in San Canzian 12, Costalunga 10, CCS 8, Domio 7, Esperia 5, Chiarbola 4.
PRIHODNJE KOLO: Montebello - Triestina, Fortitudo - Primorje A, Primorje B - Alt. Muggesana, Chiarbola - Costalunga, Fani Olimpia - San Canzian, Esperia - Portuale.
Začetniki
Skupina A
IZIDI: Alt. Muggesana - Chiarbola 2:1, M. Campanelle - Triestina A 0:10, San Giovanni - Esperia 8:1, Don Bosco - Zarja Adriaimpex A odložena, Portuale - Roinaese odložena, Ponziana - Fortitudo 2:1.
VRSTNI RED: Triestina A 23, San Giovanni A 20, Ponziana 18, Portuale 14, Zarja Adriaimpex A in Alt. Muggesana 13, Roianese in Chiarbola 10, Don Bosco 7, Fortitudo in Mont. Campanelle 4, Esperia 2.
Skupina B
IZIDI: SanfAndrea - Zarja Adriaimpex B odložena, Costalunga - CCS 1:2, San Giovanni B - Fulgor 0:5, Triestina B - Fani Olimpia 0:4, San Luigi - Domio 6:1, (Opicina prosta).
VRSTNI RED: Fani Olimpia 22, Fulgor 18, San Luigi 17, Zarja Adriaimpex B 13, Triestina B 12, CCS 11, Opicina 7, SanfAndrea in San Giovanni B 5, Costalunga 3, Domio 1.
MLADINSKA KOŠARKA Državni kadeti
IZIDI 15. KOLA: Ricreatori - Stefanel 64:118; Udi-nese - Arte 88:56; Servolana Latte Carso - Don Bosco 73:101; Kontovel - Inter 1904; Udine Club Le-gnonord - Bor Radenska 64:69; Italmonfalcone -Menta Piu Go 85:89.
VRSTNI RED: Udinese in Stefanel 28, Italmonfalcone 22, Don Bosco in Menta Piu Go 20, Udine Club Legnonord 14, Bor Radenska, Kontovel in Arte Go 12, Servolana Latte Carso 8, Ricreatori 4, hiter 1904 0.
PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Ricreatori (sob. 20.2. ob 18.00); Arte Go - Kontovel (sob.
20.2.	ob 17.00).
Naraščajniki
IZIDI 15. KOLA: Santos - Ricreatori 76:50; Stefanel - Lega Nazionale 176:21; Don Bosco B - Don Bosco A 74:28; Libertas - St. Azzurra 72:71; Ferro-viario B - Bor Radenska 78:101; Inter 1904 - Ferro-viario A 38:65; Sokol - Servolana 87:91.
VRSTNI RED: Stefanel 30, Ferroviario A 28, Bor Radenska in Don Bosco 24, Ferroviario 16, Servolana 14, Santos 12, Sokol, Inter 1904 in Libertas 10, Ricreatori in Don Bosco B 6, St. Azzurra 4, Lega Nazionale 0.
PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Don Bosco B (ned. 21.2. ob 9.00); Ferroviario B - Sokol (ned.
21.2.	ob 11.00).
NOGOMET / V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH DERBI PRIMORJE A - PRIMORJE B
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI
Združena ekipa prepričljivo boljša od vrstnikov B ekipe
Naraščajniki Primorja s 3:1 premagali enajsterico Zaule
Borovcem novi točki
Sokol je tesno izgubil proti Ser-volani - Toučer 31 točk
NAJMLAJSI
Primorje A - Primorje B 5:1 (4:0)
STRELCI: Semec (2), Pertot, Šušteršič, Lorenzi (Primorje A) in Ota 11-metrovka (Primorje B)
PRIMORJE A: Damjan Gregori (Gruden), Blaži-na, Bukavec, Sancin, Mi-liani, Zornada, Lorenzi, Šušteršič, Pertot, Semec, Curman.
PRIMORJE B: Berga-gna (Budin), Iozza, Martini, Ota, Jan Gregori, Ostrouška, Skrl, Milič (Križmančič), Baselice, Manzin, Damjan Gregori.
Po predvidevanju se je derbi tekma med ekipama Primorja končala v korist A ekipe in zmaga »ajevcev« tudi ni bila nikoli v dvomu. Prva ekipa bila namreč precej boljša in v bistvu je šlo le za "trening” za obe ekipi za nadaljevanje prvenstva. Primorje A je'prešlo že takoj na začetku v vodstvo s Pertotom, ki je odbito Bergagnovo žogo preusmeril v mrežo, najlepši gol pa je dosegel Semec s strelom z glavo, na nasprotni strani so fantje ekipe B z odličnim strelom Ote od daleč zadeli vratnico, potem ko je bil vratar Damjan Gregori že premagan.
Ze po prvem polčasu je bilo vse odločeno, saj je združena ekipa najmlajših že vodila s 4:0. Po odmoru je takoj padel še peti zadetek, nato se je
druga ekipa zbrala in urejeno branila, čeprav moramo pripomniti, da so Lorenzi in tovariši zgrešili vrsto zadetkov, edini gol za B ekipo pa je z dobro izvedeno 11 -metrovko' proti koncu tekme dosegel Ota, potem ko je bil v kazenskem prostoru zrušen Damjan Gregori.
Tekma je bila vseskozi korektna, na koncu sta bila oba trenerja Pertot in Kotnik z igro svojih varovancev zadovoljna, saj jih čaka v naslednjem kolu in sicer že v petek derbi tekma v Miljah s Fortitudom in to bo tudi odločilna za nadaljnje prvenstvo. Primorje A je namreč s tekmo več na prvem mestu, Fortitudo pa zaostaja le dve točki.
Za konec velja še povedati, da je bil najboljši strelec Primorja A David Šušteršič izbran v deželno reprezentanco Furla-nije-Julijske krajine najmlajših, kar je zanj in za našo združeno ekipo vsekakor veliko zadoščenje. (d.gr.)
Naraščajniki
Zaule - Primorje 1:3
(0:2)
STRELCI ZA PRIMORJE: Emili, Sardoč, Pahor
PRIMORJE:	Husu,
Turk, Nadlišek, Braini, Švara, Sardoč (v d.p. Luksa), Emili, Lovrečič, Baldi, Kuk in Pahor.
Eden od številnih napadov Primorja A na vrata Primorja B. (Foto Ferrari)
Naraščajniki Primorja so proti Zaulam dosegli prepričljivo zmago v gosteh. Ob rezultatu pa smo lahko zadovoljni tudi z igro, ki je bila dokaj dobra in je zato zmaga več kot zaslužena. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da je bil nasprotnik precej šibak in ni več kot toliko ogrožal proseških vrat. Na začetku so domačini skušali priti v vodstvo z napadi, ki pa niso bili uspešni, čeprav je bilo nekaj nevarnih akcij. V
10 minuti je proseški vratar rešil svoja vrata po strelu iz bližine. Takoj nato pa je prišlo do spremembe rezultata. V vodstvo pa je prišlo Primorje z lepim volleyem Emilija po odbiti žogi. Po golu so Zaule poskušale z vsemi močmi izenačiti, a obramba je bila vedno na mestu. Proti koncu polčasa je Primorje podvojilo. Po podaji z desnega krila sta Sardoč in Baldi istočasno skočila in v bistvu oba dosegla gol z glavo.
V drugem polčasu so rdeče rumeni igrali proti burji, tako so domačini precej več napadali. Imeli so nekaj priložnosti, ki pa niso bile izkoriščene. Okoli 55 minute so domačini znižali na 2:1 po odbiti žogi, ki jo vratar ni uspel zadržati. Ni minila niti minuta, ko je Pahor za Primorje tretjič zatresel mrežo z lepim strelom, tako da se je tekma končala. Pohvalo tokrat zasluzi obramba, predvsem pa branilec Nadlišek. (Gorazd)
Ferroviarrio B - Bor Radenska 78:101 (30:53)
BOR: Oberdan 9 (1:7), Požar 16 (3:4), Jogan 18 (2:6), Velinski 7 (1:2), Sancin 11 (1:2), Uršič 17 (1:2), Kovač 5 (1:1), La-pelj 14, Stokelj 4; trener Krečič.
PM: 10/24. SON: 21. 3T: Požar 1.
Prejšnji konec tedna so se borovi naraščajniki v mali dvorani tržaške športne palače spoprijeli z drugo postavo Ferro-viaria. Naši so torej imeli pred seboj spet lahek trening, saj jim take postave niso kos. Krečičevi varovanci so tekmo, kot že večkrat v letošnjem prvenstvu pričeli koncentrirano in v 10. minuti že vodili z 20 točkami razlike (29:9). Prednost so ob koncu druge četrtine še povišali na +23. Borov trener Krečič pa ni bil z igro svojih v obrambi sploh zadovoljen, in zato zadal svojim varovancem cilj, da železničarji ne smejo preko 60 točk ob koncu tekme. Zal pa borovci se niso držali trenerjevih navodil in drugi polčas sta ekipi končali v popolnem izenačenju (48:48). Seveda borova zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Razumljivo je tudi dejstvo, da proti tako slabim tekmecem se koncentracija postopoma manjša, toda vsega tega se svetoivančani ne bodo mogli privoščiti na
prihodnjem srečanju. Brovci bodo namreč igrali na pustno nedeljo ob 9. uri zjutraj v telovadnici Suvich proti tretjeuvršče-nemu Don Boscu.(Matija
Jogan)
Sokol - Servolana 87:91 (36:50)
SOKOL: Pahor 2, Riz; zante 6 (0:1), Vidoni, Jori 14 (2:2), Stoka 15 (3:5), Starc 8, Taučer 31 (2:3), Rustja 5 (1:2), Spacal 4 (0:4); trener Terčon.
PM: 8/17. 3T: Taučer
1.
V eni izmed redkih izenačenih tekem te kategorije so Nabrežinci prepustili zmago Skedenj-cem, predvsem zaradi porazne igre v prvih dvajsetih minutah, ko so gostje že vodili s 15 točkami prednosti. Terčonovi fantje so bili zlasti pomanjkljivi v obrambi, saj niso znali zaustaviti nekaterih posameznikov Servolane (Vascotto 27 točk, La Bella 19), bili pa so tudi pomanjkljivi pri zapiranju pod košema, kar je omoy gočilo, da so nasprotniki lahko zadeli v drugem ali celo tretjem poskusu.
Sele v drugem delu se je slika spremenila, be-lordeči so se na vse kri-plje trudili, da bi nadoknadili zaostanek, kar pa jim žal ni uspelo in tesna zmaga je tako pripadla gostujoči peterki. Daleč najboljši je bil Devan Taučer. (VJ)
MLADINSKA KOŠARKA / DRŽAVNI IN DEŽELNI KADETI
MINIBASKET / TROFEJA JADRAN
k
Povratek Samca odločilen v Vidmu ■ Kontovel brez težav
Borovci nadoknadili kar 13 točk - Super M. Emili (30 točk)
Marko Emili - proti Interju 30 točk (f.Križmančič)
Poletov! dečki zamudili lepo priložnost, da bi premagali Don Bosco A
Don Bosco A - Polet Zidarič 78:70 (47:30)
POLET ZIDARIČ: Peteros, Senica 22 (0:3), Sosič 12, Lista 2 (0:2), Degli Innocenti, Slavec 18, Baldi, Kocjančič, Slama, Metlika 4, Lakovič 16, trener Vremec.
ČETRTINE: 20:18, 47:30, 63:56, 78:70.
Poletovci so zamudili lepo priložnost, da bi premagali solidno pstavo Don Bosca. Ze iz uvodnih minut je bilo jasno, da bo srečanje dokaj izenačeno. Zal pa so openski košarkarji imeli od 15. do 20. minute krizo, saj so v tem obdobju prejeli delni izid 0:17, od 30:31 do 30:47). To pa jim je bilo nato tudi usodno.
Požrtvovalna in agresivna igra v zadnjih dveh četrtinah je bila zaman. Napi so se sicer približali gostiteljem na samih 6 točk (68:74), več pa niso zmogli.
V prihodnjem kolu bodo poletovci igrali v soboto doma proti Servolani Latte Carso, s katero so v prvem delu izgubili z dvema točkama razlike. (A.V.)
Legnonord Udine Club - Bor Radenska 64:69 (39:29)
BOR: Vidali, Verri, Cu-pin 5 (1:4), Porporatti 9 (3:4), Palmisano, Giaco-mini 11 (3:4), Grbec 26 (10:14), Samec 18 (6:10), Bandi; trener Martini.
PM: 23/36. SON: 19.
Dolgotrajno in kvalitetno delo na treningih trenerja Martinija se počasi obrestuje, saj so si tokrat borovci privoščili videmsko peterko kar v gosteh, potem, ko so v prvem delu zaostajali že za 13 točk (25:12 in 37:24). Po daljši odsotnosti zaradi bolezni je ponovno zaigral tudi Stefan Samec, ki je pa vstopil šele v 15 minuti. Od tedaj dalje se je razmerje na igrišču povsem spremenilo, saj so belo-zeleni pridobili na samozavesti in se seveda okrepili pod košema. Ze proti koncu prvega dela se je razlika znižala, v 27’ pa je bil izid izenačen (43:43). Borovci niso popustili in z učinkovito obrambo pustili domačine za sabo (63:56). Vse do konca so Videmčani skušali nadoknaditi za-nujeno, kar pa jim ni uspelo, saj so naši dokaj uspešno izvajali proste mete in se v Trst vrnili z. novima točkama. (VJ)
Kontovel - Inter 1904 91:71 (45:33)
KONTOVEL: Križman 12 (2:4), A. Spadoni 10 (0:3), Daneu 8, Švara, Žerjal, Colja 2, Cingerla (0:3), Skerk 13 (5:8), Emili 30 (12:13), Černe 12, Šuligoj, M. Spadoni 4; trener Vatovec.
PM: 19/31. 3T: A. Spadoni 2.
Proti zadnjeuvrščene-mu Interju so Kontovelci
le potrdili lastno premoč, saj so vodili od prve minute dalje, razlika pa je postopoma le naraščala kljub velikemu trudu gostov, ki se niso nikoli vdali. Trener Vatovec je seveda izkoristil priložnost, da je dalj časa pustil na igrišču tudi tiste, ki običajno manj igrajo, najboljši posameznik in strelec srečanja pa je bil Marko Emili. (VJ)
DEŽELNI KADETI
Don Bosco - Breg 110:75 (43:28)
BREG: Kocijančič 2 (0:1), Koren 3 (1:2), Pro 8 (2:4), Gobbo 6 (1:2), Deli-se, Mingot 19 (7:11), Malalan 5, Klabjan 29 (5:13), Pintarelli 3 (1:2); trener Canciani.
PM: 17/35. 3T: Gobbo in Malalan 1.
V zadnjem kolu prve faze deželnega kadetskega prvenstva so brežani visoko klonili pred vrstniki Don Bosca, proti katerim so bili v prvem krogu tekmovanja predvajali znatno boljšo igro. Tokrat so se brežani upirali razigranim Tržačanom le dober del prvega polčasa, nakar so popolnoma popustili. Kar najbolj moti pri igri bregovih kadetov, je da se prepuščajo malodušju, čim se razlika med njimi in nasprotnikom vzpostavi na igrišču, namesto da bi v takih trenutkih še bolj kljubovali in vztrajno skušali nadoknaditi zamujeno.
Skoda, zato ker Don Bosco niti približno ni za toliko košev boljši od Brega in verjetno bi si fantje z drugačnim pristopom in odnosom do igre lahko privošlili veliko več zadoščenj.
(Cancia)
Z nedeljske tekme Trofeje Jadran Kontovel - Postojna. (Foto Ferrari)
Zaradi gripe vse ekipe močno zdesetkane
Le Divača in Sežana še brez poraza - Uspešna tudi Kontovel in Portorož - Polet in Nova Gorica prosta
Po 3. kolu 7. izvedbe Trofeje Jadran v miniba-sketu za letnik 1981 sta le Divača in Sežana še brez poraza. Obe ekipi pa sta se morali v tem kolu kar potruditi, da sta osvojili novi zmagi na račun Bora, oz. goriškega Doma.
Okrnjeni Kontovelci so prepričljivo premagali Po-stonjčane, Portorož pa je le v zadnji četrtini strl odpor sokolovcev. Sicer pa so vse ekipe nastopile krepko okrnjene, saj v tem času razsaja gripa, ki ni prizanesla niti udeležencem tega turnirja. Vse mi-nikošarkarje vseh ekip je treba pohvaliti zaradi velike požrtvolvanosti.
SKUPINA A
Divača - Bor 43:25 (22:16)
DIVAČA: Vidmar, Orba-nič, Bratož, Krajcar, Stem-berger, Grželj, Tavčar, Starčevič, trener Sila.
BOR: S. Corbatti, Sikič,
Miralem, Verri, Valassi, Pi-son, Viller, Lavriha, Ga-burro, trener W. Corbatti.
Kontovel - Postojna 66:44 (35:24)
KONTOVEL: Pavletič, Doglia, Sirca, Šušteršič, Semnec, Masten, trener Meden.
POSTOJNA:	Murič,
Spahie, G. in M. Knafelc, Grželj, Halilagič, Godnič, Vukelič, Zakrajšek, Tomšič, Železnik, trener Bajec.
VRSTNI RED: Divača in Kontovel 4, Bor in Postojna 2, Polet 0.
SKUPINA B
Portorož - Sokol 69:25 (31:18)
PORTOROŽ: M. in U. Vuga, Križan, Slabe, Podgorelec, Blaznik, Šinkovec, Žerjal, Ro. Ožbolt, Vujovič, Butinar, trener Ra. Ožbolt.
SOKOL: P. in R. Rogelja, Frandoli, Stanič, Sirca, Rebula, Hrovatin, Jaklič, trener Žiberna.
Sežana - Dom 71:42 (35:13)
SEŽANA: B. Sila, Babič, Abram, Pavlovič, Bombač, Cerkvenik, trener J. Sila.
DOM GORICA: Devetak, Gravner, Bensa, Ah-metovič, Cozzuccoli, Golob, Pahor, trener Semolič.
VRSTNI RED: Sežana 6, Portorož 4, Nova Gorica 2, Dom in Sokol 0.
Prihodnje kolo bo marca. (bi)
PROPAGANDA
Bor - Azzurra 34:132 (10:75)
BOR: Smilovič 2, Aloi-sio 12, Žerjal 2, Zobec 4, Fait 8, Costa, Floridan 6, Strajn, Sikič; trener S. Corbatti.
Tudi tokrat je Borova vrsta Propagande utrpela visok poraz, kar pa je proti izredno dobrim in številnim ekipam Don Bosca tudi umevno. Borovci so se bolje upirali le proti koncu srečanj (S.C.)
ŠPORT
Torek, 16. februarja 1993
PO SVETOVNEM PRVENSTVU V MORIOKI
Obračun prvenstva zaradi stalnih odpovedi velikansko razočaranje
Vreme absolutni protagonist dogajanj
TABOR AZZURROV / POPOLN NEUSPEH NA SP
Moški razočarali dekleta boljša
Tomba ni mogel reševati »časti« Italije
Deborah Compagnoni iz Morioke brez medalje (AP)
MORIOKA - Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskem smučanju se je končalo tako, kot se je začelo: z odpovedjo predvidene tekme. In Ce si mednarodna smučarska organizacija v zadnjem trenutku ne bo izmislila Čudežne formule, bo Avstrijec Stefan Eberharter, ki je osovojil naslov svetovnega prvaka v superveleslalomu v Saalbachu leta 1991, ostal svetovni prvak se dve leti, ko se bodo najboljši alpski smučarji leta 1995 spet zbrali na svetovnem prvenstvu, tokrat v Evropi na smuCiSCih Sierre Nevade v Španiji.
Prav v tem nepo-deljenem naslovu - to se je zgodilo prvič v zgodovini SP - je vse bistvo prvenstva v Mo-rioki: dvanajst dni odlogov, Čakanja, snežnih metežev, vetra in sonca, ko niti ene tekme niso izpeljali takrat, ko so načrtovali. Program, ki ni držal že od prvega dne dalje, se je spremenil v nekaj povsem improviziranega, pri Čemer so bili najvecje žrtve prav športniki in to posebej še tisti najboljši, ki so navajeni svojo aktivnost zelo natančno programirati.
Bilo bi premalo, ce bi rekli, da je bila Morioka svetovno prvenstvo v
slabega vremena. Ozadje je precej širše, saj so skoraj vsi vedeli, da vremenske razmere v Morioki niso najprimernejše za organizacijo velikih tekem, ki kot svetovno prvenstvo trajajo dalj Časa. Zato so precej neprepričljivi izgovori prvega človeka FIS Marca Hodlerja, da vremenske statistike v zadnjih petih letih niso bile tako slabe. Poleg tega je bilo na njegov račun slišati precej glasne govorice, da je SP razprodal za japonske jene. Hodler tudi ni povedal, da so japonci že nekajkrat poskušali organizirati državno prvenstvo v Morioki, vendar pa jim nikdar ni uspelo.
Pri tem zavračanju odgovornosti za dejanski tekmovalni neuspeh svetovnega prvenstva pa je Hodler še prostodušno priznal, da so Japonci dobili SP zato, ker je to odgovarjalo vsem. Ti vsi so predvsem proizvajalci smučarske opreme, ki na Japonskem iSCejo tisto tržišče, kjer bodo se lahko plasirali svoje proizvode. Evropa in Amerika sta že zasičeni in industrija, ki daje denar tudi nacionalnim smučarskim zvezam, mora dobiti nove trge.
Te sponsorizirane
zveze pa potem glasujejo o prizoriščih SP, pri čemer pa je, kot kaže, vse manj važno, kakšni so pogoji in kakšna so prizorišča, na katerih potekajo svetovna prvenstva.
Ob tem, da je svetovno prvenstvo minilo v znamenju slabega vremena, pa je minilo tudi v znamenju Norvežanov. Avstrijci so sicer v moških in ženskih tekmah osvojili osem med-laj, Norvežani pa eno manj, toda medalje Aamodta in tovarišev so žlahtnejše. Vikingi so osvojili tri zlate, tri srebrne in eno bronasto, s Čimer so doakzali da se iz nordijske spreminjajo tudi v alpsko smučarsko nacijo in Ce se bodo tudi prihodnje leto na olimpijskih igrah v norveškem Lillehamerju predstavili v tako kompaktni zasedbi jim bo morda težko odvzeti eno samo medaljo.
Za konec velja posebej omeniti Marca Gi-rardellija. Poleg tega, da je bil za Aamodta eden najhujših nasprotnikov (samo 16 točk ga je delilo od srebra v kombinaciji, zlato v slalomu pa mu je Norvežan iztrgal s 4 stotinkami prednosti), je bil tudi edini, ki je voditeljem FIS v obraz povedal, kaj si misli o tem prvenstvu.
MORIOKA - Vsem nevšečnostim navkljub, ki so spremljale letošnje svetovno prvenstvo, v italijanskem taboru v moškem sektorju nimajo pravega opravičila za re-zulatsko izredno neuspešno prvenstvo. Ce pustimo ob strani nesrečo, ki je spremljala Alberta Tombo, ki zaradi bolezni ni nastopil na veleslalomu, v slalomu pa je najbrž deloma tudi zaradi tega ostal brez uvrstitve, je bil nastop ostalih pravo razočaranje. Najboljši rezultat je namreč 13. (trinajsto) mesto Kristiana Ghedine v smuku, v slalomu je Četverica azzurrov ostala brez uvrstitve, v veleslalomu pa je treba iskati do 19. mesta, ki ga je zasedel Matteo Belfrond, da se pride do prvega az-zurra, medtem ko je bil v kombinaciji najboljši Gianfranco Martin na 17. mestu. Za tehničnega direktorja reprezentance Schmalzla je torej kar precej snovi, ki jo bo moral prebaviti in premisliti. Najbrž ni odveč tudi pripomba, da je ekipa azzurrov vse preveč odvisna od Alberta Tom-be in ko njemu ne gre, se potopi celotna barka. In tokrat od Tombe res ni bilo mogoCe pričakovati, da bi reševal Čast italijanskega smučanja.
Bolj pozitiven je obračun deklet, Čeprav
tudi tukaj ni bilo toliko pričakovane medalje. To so pričakovali predvsem od Deborah Compagnoni, ki pa v veleslalomu in slalomu tekme ni končala, v supergeju pa je osvojila peto mesto. Tehnični direktor ženske reprezentance Pier mario Calcamuggi je z dosežkom zelo zadovoljen, obžaluje le, da Compagnonijevi ni uspelo v »njenih« disci-
plinah, veleslalomu, slalomu in supergeju, osvojiti vsaj ene medalje. Ob Compagnonijevi sta 5. mesto osvojili Se Panzaninijeva v veleslalomu in Gallizio v slalomu. Vse tri pa so Se korak za Bibiano Perez, ki je bila Četrta v kombinaciji in je morda v tem trenutku najbolj obetajoča smučarka novega italijanskega vala.'
Največ
zlatih
kolajn
osvojila
Norveška
Tri zlate, tri srebrne in ena bronasta kolajna. S tem izkupičkom je norveška reprezentanca v alpskem smučanju ugnala tradicionalno močnejše države, ki se v Morioki niso kdove kako izkazale.
Večina kolajn je vsekakor ostala domena evropskih reprezentanc. Njihov monopol je v ženskem smuku prekinila samo Kanadčanka Kate Pace, a reprezentanca ZDA se je morala zadovoljiti z dvema srebrnima medaljama in enim bronom. Gostitelji prvenstva Japonci pa (sicer po pričakovanjih) kolajn niso osvajali, veliko presenečenja pa je, kajpak to, da so povsem praznih rok ostali tudi Italijani.
Kolajne
Norveška 3 zlate, 3 srebrne 1 bronasta; Nemčija 2-0-1, Avstrija 1-3-4; Francija 1-0-0; Švica 1 -0 - 0; Kanada 1-0
-	0; ZDA 0-2-1; Luksemburg 0-1
-	1; Švedska 0-0 -1.
NOVICE
Bergkamp in Jonk k Interju
GOUDA - »Dennis Bergkamp in Wim Jonk bosta v prihodnji sezoni igrala pri Interju«, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik Ajaxa Rob Jansen.
Vest je vsekakor nepričakovana in presenetljiva, saj se je zadnje Čase šušljajo, da je Bergkamp že Juven-tusov igralec. Predsednik turinskega kluba Boni-perti seveda ni ravnodušno sprejel novice, dejal pa je, da so poštah stiki z nizozemskim klubom vse težji in da je cena za najem Bergkamp a vsakič skokovito naraščala.
Hajduk v Vidmu
VIDEM - V soboto bo v Vidmu zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo nastopih Udinese, Legia iz Varšave in splitski Hajduk. Vsaka tekma bo trajala 45 minut. Spored: ob 14:30 Udinese - Legia, nato Legia - Hajduk, naposled pa Udinese - Hajduk.
Seleševa in Courier zmagovalca
CHICAGO, MEMPHIS - Monika Seleš je v finalu mednarodnega teniškega turnirja premagala Američanko Martino Navratilovo s 3:6,6:2 6:1. Jim Courier pa je v finalu turnirja v Memphisu premagal rojaka Todda Martina s 5:7, 7:6 (7:4), 7:6 (7:4).
Ugibanj je konec
PARIZ - Mednarodna avtomobilska federacija FI-SA je sporočila seznam moštev in njihovih voznikov za prihodnjo sezono: 1. Damon Hill (VB) in 2. Alain Prost (Fra) - VVilliams, 3. Ukyo Katayama (Jap) in 4. Andrea de Cesaris (Ita) - Tyrell, 5. Michael Schumacher (Nem) in 6. Riccardo Patrese (Ita) - Benetton, 7.Michael Andretti (ZDA) in 8. Mika Hakkinen (Fin) - McLaren, 9. Derek Warwick (VB) in 10. Aguri Suzuki (Jap) - Footvvork, 11. Ales-sandro Zanardi (Ita) in 12. Johnny Herbert (VB) -Lotus, 13. Rubens Barrichello (Bra) in 14. Ivan Ca-pelfi (Ita) - Jordan, 15. Jean-Marc Gounon (Fra) in 17. Jan Lammers (Niz) - March, 19. Philippe Alliot, 20. Erik Comas (oba Fra) - Larrousse, 21. Michele Alboreto (Ita) in 22. Luca Badoer (Ita) - Lola, 23. Christian Fittipaldi (Bra) in Fabrizio Barbazza (Ita) -Minardi, 25. Martin Brundle in 26. Mark BlundeU (oba VB) - Ligier, 27. Jean Aleši (Ita) in 28. Gerhard Berger (Avs) - Ferrari, 29. Karl VVendlinger (Avs) in 30. J.J.Lehto (Fin) - Sauber. Tretji voznik pri McLa-renu je Brazilec Ayrton Senna, pri Ligierju pa Francoz Erič Bernard.
Po Lindrosu tudi Bobby Moore
ANGLIJA - Včeraj je angleško nogometno javnost pretresla vest, da ima dolgoletni kapetan angleške reprezentance Bobby Moore raka. Moore ima za seboj 628 ligaških in 108 reprezentančnih nastopov. Trikrat je bil na SP, leta 1966 pa je z Anglijo svetovno prvenstvo tudi osvojil. Z West Hamom je bil angleški in evropski pokalni prvak. (I. G.)
Priprave na zimske olimpijske igre v Ullehamerju že v polnem teku
LILLEHAMMER -Norveško mesto Lil-lehammer je sredi priprav na zimske olimpijske igre, ki bodo od 12. do 28. februarja 1994. Mednarodni olimpijski komite se je odločil, da bodo olimpijske igre odslej vsaki dve leti, izmenično letne in zimske. Zato bodo nove igre tako kmalu, prihodnje letne OI pa bodo leta 1996 v Atianti.
Lillehammer je 180 kilometrov oddaljen od Osla in leži, kot še nekatera druga manjša mesta, ob najvecjem norveškem ježem Mjosa. S 23 tisoč prebivalci je drugo najmanjše mesto - organizator v vsej zgodovini olimpijskih iger, tako letnih kot zimskih. Manjši je bil le gostitelj ZOI leta 1980, Lake Pla-cid.
Na igrah naj bi nastopilo 1800 športnikov in 1200 uradnih spremljevalcev iz 75 do 80 držav, podelili pa bodo 57 zlatih odličij. Pričakujejo, da bo igre spremljalo 7 tisoč novinarjev, 100 tisoC gledalcev na prizoriščih in 2 milijardi pred televizijskimi sprejemniki. Organizatorjem bo v pomoč 8 tisoč prostovoljcev in 3 tisoC policistov. Igre naj bi predvidoma stale 7, 2 milijarde norveških kron ali milijardo in 50 milijonov ameriških dolarjev, vendar brez stroškov za regionalno infrastrukturno ureditev. Država bo poravnala za 4, 7 milijarde kron (670 milijonov dolarjev) izdatkov kot dolgoročno investicijo.
Vsi dogodki na ZOI bodo potekali v krogu šestdesetih kilometrov. Pripravljen je že olimpijski park z dvema skakalnicama, 30 kilometri prog za smučarske teke, progo za prosto smučanje in dvorano Haakons z 10 tisoč sedeži za nastope hokejistov. Nared je tudi center za alpsko smučanje Kvitfjell, ki je 50 km severno od Lillehammerja in kjer bo superveleslalom in moški smuk. Petnajst kilometrov severno od glavnih prizorišč v Himderfossenu so proge za bob in sankanje. Hitrostno drsanje bo v olimpijski dvorani Ha-mar, ki po obliki spominja na na glavo obrnjeno vikinško ladjo in ima 8 tisoč sedežev ter 250 metrov dolgo stezo. Prizorišče je 56 km južneje od Lillehammerja v Hamarju, kjer je postavljena tudi dvorana s 6 tisoč sedeži, v kateri bodo tekme umetnostnih drsalcev na kratke proge.Prireditelji morajo dograditi še hokejsko dvorano za 5 tisoC gledalcev, železniške in avtomobilske ceste, vasi za novinarje in tekmovalce, tiskovno središče, prostor za olimpijski ogenj. Izkušnje Norvežanov pri organizaciji, zimski športi kot njihov narodni ponos in pokrita dvorana za hitrostno drsanje naj bi bile najvecje prednosti organizatorjev, pomanjkljivosti pa premalo namestitvenih zmogljivosti, visoke cene in mogoči protesti zaradi nadaljevanja norveškega lova na kite. (AP)
TABOR SLOVENIJE / PRIČAKOVANJA VEČJA OD REZULTATOV
Končalo se je brez kolajn a res ne kaže obupovati
Špela Pretnar s svojim 7. mestom res ugodno presenetila
LJUBLJANA - Kolajn navajeni ljubitelji alpskega smučanja v Sloveniji so tokrat bili razočarani. Urška Hrovat je bila zelo blizu odličju v slalomu, ki pa je za tekmovalce, tudi za favorite, najbolj tvegana disciplina. Med te je, glede na izvrstne dosežke na tekmovanjih za svetovni pokal, sodil tudi Jure Košir. Uspešen nastop v kombinacijskem slalomu, na katerem je zasedel drugo mesto, za poznejšim zmagovalcem specialnega slaloma, Norvežanom Kjetilom Andrejem Aamodtom, in sedmo mesto v kombina-
ciji sta mlademu Mojstrančanu vlila veliko mero samozavesti, usoden zanj pa je bil kol, ki mu je premaknil oCala, kar ga je seveda zmedlo, tako da je naredil napako. Veliko srečo bi moral imeti,, Ce bi hotel skoraj triCetrt proge prevoziti na pamet. Slovenskih upov na kolajno je bilo tako konec. 2e pred svetovnim prvenstvom je bilo jasno, da ima moška alpska reprezentanca enega samega aduta. Drugi reprezentant} e, Mitja Kunc, Gregor Grilc in Andrej Miklavc, realno niso imeli prav nobenih možnosti, da bi se
Urška Hrovat je bila blizu odličja v slalomu
lahko vmešali v boj za odličja.
Ko že omnenjamo smolo naših tekmovalcev in slabše uvrstitve, moramo povedati tudi to, da je Spela Pretnar presegla vsa pričakovanja. Šesto mesto v veleslalomu, potem ko se je že spogledovala tudi s kolajno, saj je bila po prvi vožnji Četrta, in nato sedmo mesto v superveleslalomu, ko se je z visoko štartno številko 37 uspešno kosala z najboljšimi specialistkami, povesta vse. Z nastopom v superveleslalomu je Pretnarjeva nedvomno samo potrdila, da je najuspešnejša tekmovalka v naši reprezentanci. Po svojih najboljših moCeh se je s svetovno elito borila tudi Mojca Suhadolc, deveta v veleslalomu, še
boljša uvrstitev se ji je nasmihala v slalomu, 18. mesto v superveleslalomu in 22. mesto v smuku pa kažeta, da se ta tekmovalka razvija v vsestransko smučarko. Potem ko je odstopila v slalomu, od Urške Hrovat nismo mogli pričakovati, da bi se lahko posebno visoko uvrstila v drugih disciplinah, nekoliko v ozadju pa je pristala tudi Nives Sitar.
Morda je nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu na Japonskem bil nekoliko medel, konCal se je brez kolajne, vendar pa se je pokazalo, da imajo tekmovalci in tekmovalke še veliko rezerve in da nikakor ne kaže obupovati. Priložnosti za mlade reprezentante bo še veliko. (J.M.)
Sacchi izbral 17 igralcev za kvalifikacijsko tekmo s Portugalsko v gosteh
RIM - Za tekmo s Portugalsko (24. februarja v Oportu na Portugalskem ob 21.30), ki velja za kavalifikacije za SP v ZDA, je selektor italijanske reprezentance Arigo Sacchi izbral naslednje igralce: Albertini, Costacurta,, Lentini, Maldini in Tassotti (vsi Milan), Dino Baggio, Roberto Baggio, Casiraghi (vsi Juventus), Di Mauro (Fiorentina), Fuser in Signori (Lazio), Lanna, Mancini, Pagliuca in Vierchovvod (Sampdoria), Marchegiani (Torino) in Porrini (Atalanta).
Zbor 17 azzurrov bo danes v tehničnem centru v Covercianu pri Firencah, prvi trening pa bodo imeli jutri dopoldne, popoldne pa bodo igrali tudi trening tekmo proti Masseseju. S treningi bodo nadaljevali nato spet v petek v Covercianu, kjer se bodo v soboto pomerili z mlado ekipo prvoligaša Parme.
Na Portugalsko, kjer jo čaka morebiti odločilna tekma za uvrstitev na SP, bodo italijanski reprezentanti odpotovali prihodnji torek.
ŠAH / ZMAGA Z BORISOM SPASKIM
Judit šahisfka prihodnosti
Judit Polgar in Spaski bosta dvoboj končala danes, vendar je Judit že zmagovalka
BUDIMPEŠTA - Se pred kratkim je bila 16-letna madžarska šahistka Judit Polgar poznana le ljubiteljem šaha, danes pa je to dekle brez večjih težav premagalo Borisa Spaskega, ki je bil v letih od 1969 do 1972 svetovni šahovski prvak.
Ko je lani s 15 leti postala najmlajši velemojster v zgodovini šaha, so ji mnogi prerokovali bleščečo prihodnost. Pred njo je bil najmlajši velemojster šahovski genij Bobby Fischer. Toda Judit ima še dve sestri, 21-letno Zsuzso in 18-letno So-fio, ki sta tudi vrhunski šahistki, vendar pa se lahko ponašata le z naslovom mednarodnega mojstra. Sestrska trojica je v ženskem svetovnem šahu praktično nepremagljiva in po zmagi na šahovski olimpiadi v Solunu, so sestre Polgar odklonile nastop za reprezentanco Madžarske na olimpiadi v Manili, Ceš, da so premočne za ostale šahistke.
Judit Polgar je tudi edina ženska, ki je na lestvicah uvrščena med sto najboljših šahistov na svetu. S ah igra od svojega Četrtega leta starosti pod budnim oCesom očeta Laszla pa vsak dan vadi približno štiri ure. Pred zmago v dovboju s Spa-skim (dvoboj se bo končal sicer danes z zadnjo deseto partijo, toda Judit ima dve točki naskoka) se je uveljavila na turnirju v Hastingsu, kjer je za seboj pustila številne moške velemojstre. Toda njen sen je, da bi se pomerila z aktialnim svetovnim prvakom Garyjem Kasparovom. Oce Laszlo je prepričan, da lahko v šahu ženske dosežejo ravno toliko kot moški in tisti, ki tega ne verjamejo, bodo zdaj po zmagi Judit nad Spaskim najbrž spremenili svoje mnenje. Znano je mnenje Bobbyja Fischerja, da bi proti ženski igral in seveda zmagal s figuro manj.
Nekateri sicer pravijo, da je Spaski že v šahovskem zatonu. Zanj je namreč poraz s Polgarjevo, ki jo sicer vsi imajo za šahistko prihodnjega tisočletja, že drugi tak poraz po znanem dvoboju konec lanskega leta z Bobbyjem Fisherjem, ko sta ponovila njun dvoboj za svetovni naslov iz leta 1972. Spaski in Fischer sta takrat sprožila tudi celo vrsto burnih reakcij, ker sta igrala na ozemlju ZRJ, proti kateri so bile uvedene sankcije OZN.
Mladost Polgarjeve pa tudi dokazuje, da šah prehaja v roke nove generacije. Na vrhu so mladi in tudi pri moških se bosta za svetovni naslov letos pomerila Kasparov (30 let) in Short (27).
Olympii derbi za tretje mesto v l.MD
SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje - 01ympia Jestvine Pintar 0:3 (13:15, 11:15, 7:15)
SOCA VALPRAPOR: Makuc, Radet-ti, Bonan, MužiC, Gravnar, Slesničar, Devetak, S. in M. Černič, Pintar, Sobani.
OLVMPIA: Lutman, Cevdek, M. in N. Pintar, E. in M. Komjanc, Feni, Cav-dek, Bensa, Spazza-pan, Bregant, Domi.
Tekmi je odločala o 3. mestu na lestvici, ki Se vodi v zaključne boje za napredovanje v D ligo. Glede na važnost ni bilo Čudno, Ce se je tekma zaCela v precej napetem vzdušju. Prvi set je minil v znamenju velike izenačenosti, v končnici pa je prevladala izkušenost igralcev 01ympie. Podobno je bilo tudi v 2. nizu, kjer pa so gostje set osvojili po nekaj zaporednih napakah domačih. To je Sočanom očitno odvzelo vso voljo, tako da v tretjem setu prave borbe ni bilo.
01ympia je zdaj trdno 3., danes (ob 20.30) pa bo gostila prvouvrSCeni Fin-cantierijem. (Poldo)
______1. ŽENSKA DIVIZIJA / PORAZA BREŽANK IN KONTOVELK_
Vrh lestvice je za naši šeslerki vse bolj oddaljen
V prihodnjem kolu bo derbi - Med fanti Sloga še drugič uspešna
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel - Killjoy 1:3 (10:15,14:16,15:6,10:15)
KONTOVEL: Blažina, Pertot, Černe, Superina, PemarCiC, Stoka, E. in K. Bogateč, Milic, Bezin.
Kontovelko so zaigrale dokaj dobro, a Killjoy je s svojim nastopom resnično presenetil in pokazal, da se lahko poteguje za napredovanje. Edini problem Tržačank je v tem, da razpolaga trenerka Bette s samo Šestimi kvalitetnimi igralkami.
Kontovelke so pričele dobro. Igra je bila borbena in izenačena vse do rezultata 10:9 za gostiteljice. Tedaj je na sceno žal stopil sodnik, ki je kar trikrat grobo oškodoval Kontovelke in set je splaval po vodi. Za poraz v drugem setu pa so Kontovelke krive same. Vodile so namreč kar s 14:8, nato pa kar štirikrat zapored zgrešile servis in tako omogočile v obrambi odličnim nasprotnicam, da so set osvojile. Potem, ko so brez težav dobile tretji niz, so Kontovelke v Četrtem zaigrale sicer solidno, vendar pa zaradi prevelikega števila napak pri zaključevanju napadov seta niso osvojile.
Kljub porazu zaslužijo Kontovelke pohvalo, posebno še mladi Tanja Blažina in Erika Bezin, ki je podajala vso tekmo, Čeprav si je že na začetku poškodovala prst na roki.
lestvice
MLADINCI
Playoff
IZIDA 5. KOLA: Sloga - Volley club 1:3, Pallavolo Trieste - SanfAndrea 3:1.
VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 10, Volley club 6, SanfAndrea in Sloga 2.
ZADNJE KOLO: Volley club - Pallavolo, SanfAndrea - Sloga.
Prevenire 2:3, Bor Furlani
Tolažilna skupina
IZIDA 1. KOLA: Zaule -
-	Nuova Pallavolo 0:3.
MLADINKE
IZIDI 18. KOLA: Altura - Koimpex 3:0, Bor Friulex-port - Virtus 3:0, Cus - Prevenire 3:1, SanfAndrea -Sgt 3:2, Breg ni igral.
KONČNI VRSTNI RED: Bor Friulexport 30, Altura 28, Koimpex 26, Sgt 16, Cus in Virtus 14, SanfAndrea 8, Breg 6, Prevenire 4.
DEČKI
IZIDI 14. KOLA: Volley club - Cus 3:0, Bor Furlani
-	Nuova Pallavolo 3:2, Pallavolo Trieste - Rozzol 3:0, Sloga ni igrala. ZAOSTALA TEKMA: Nuova Pallavolo - Rozzol 3:0.
VRSTNI RED PO 2. FAZI: Sloga 22, Bor Furlani in Nuova Pallavolo 18, Volley club 12, Cus in Pallavolo 6, Rozzol -2. (Sloga in Volley club imata tekmo manj, Rozzol dve točki manj).
PRIHODNJE KOLO: Bor Furlani - Rozzol, Volley club - Nuova Pallavolo, Cus - Sloga, Pallavolo bo prost.
DEKLICE
IZIDI 14. KOLA: Bor Friulexport - Sgt 3:0, Virtus -Orna 2:3, Sokol - Koimpex 3:0, Cus - SanfAndrea 3:0. IZID 15. KOLA: Orna - Club Altura 3:0, Ricrea-tori in Club Altura nista igrala VRSTNI RED: Bor Friulexport 22, Oma 20, Cus 18, Sokol 16, Ricreatori, Koimpex in Virtus 10, SanfAndrea 4, Sgt in Club Altura 2 (Oma ima tekmo več, Bor Friulexport, Sokol, Sgt, Virtus in Ricreatori imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO: SanfAndrea - Sokol, Koimpex
-	Virtus, Oma - Club Altura, Ricreatori - Bor Friu-lexport, Sgt - Cus.
NARAŠČAJNIKI
IZIDA 1. KOLA 2. FAZE: Bor Furlani - Nuova Pallavolo 3:0, Sloga - Pallavolo Trieste 0:3..VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 22, Bor Furlani 18, Rozzol 14, Sloga 12, Nuova Pallavolo 0.
PRIHODNJE KOLO: Rozzol - Sloga, Pallavolo Trieste - Bor Furlani, Nuova Pallavolo bo prosta.
NARAŠČAJNICE
IZIDI 11. KOLA: Kontovel - Altura 1:2, Ricreatori -Sokol 3:0, Bor Friulexport - Sgt 3:0, Oma - Virtus 3:0, Cus - Koimpex odložena. IZID 12. KOLA: Bor Friulexport - Sokol 3:0
VRSTNI RED: Bor Friulexport (10 tekem) 29 točk, Cus (8) 21, Ricreatori (8) 16, Koimpex (8) 15, Oma (7), Altura (8) in Kontovel (9) 13, Virtus (8) in Sokol (10) 4, Sgt (7)1.
Pomlajena vrsta Kontovela igra solidno, a je v štirih kolih dosegla le eno zmago
Sgt - Breg 3:0 (15:13, 15:4,16:14)
BREG: KocjanCiC, Gla-vina, Sancin, Zeriali, Canziani, Bandi, Ota, Giorgi, Kosmač, Laurica, Pettirosso.
Končni rezultat lahko zavede bralca, saj je bila tekma zelo borbena. Breg je odigral eno letošnjih najboljših tekem, bodisi iz tehničnega vidika, kot iz vidika požrtvovalnosti. V prvem setu sta ekipi zaigrali zelo dobro, tvegali sta na servisu, pazljivo sta branili in premišljeno napadali. Nobena od ekip ni uspela preiti v vodstvo z veC kot tremi točkami naskoka, da je ne bi nasprotnice dohitele. V konCnici je Breg že vodil
s 13:11, ko sta mu bili usodni dve nepotrebni napaki v obrambi in dva slabo izvedena napada. Dekleta, ki so že imela delni uspeh v žepu, je poraz presenetil, tako da so z živCno igro na lahek način prepustila drugi set nasprotniku.
V tretjem delu igre so odbojkarice Brega zopet zaigrale kot znajo: enakovredno so se borile in zbirale točke vse do set žoge pri rezultatu 14:13, ko se je ponovila slika iz končnice prvega seta. Ce izvzamemo torej tistih nekaj podarjenih žog, ki so žal bile usodne slovenski ekipi, je Breg pokazal dokajšen napredek predvsem pri
sprejemu servisa in pri obrambi. Ekipa torej raste. (Sain)
OSTALI IZIDI 4. KOLA: Oma - Zaule 3:0, SanfAndrea - Club Altura 1:3, Cus - Altura odigrana sinoči, Virtus - Prevenire odigrana sinoči.
VRSTNI RED: Killjoy in Club Altura 8, Altura in Oma 6, Sgt, in Breg Union Beton 4, Cus, Zaule, Kontovel in SanfAndrea 2, Prevenire in Virtus 0. (Altura, Cus, Virtus in Prevenire imajo tekmo manj)
PRIHODNJE KOLO:
Zaule - Club Altura, Kil-ljoy - Oma, Breg Union Beton - Kontovel, Prevenire - Sgt, Altura - Virtus, Cus - SanfAndrea.
DEČKI / ZADNJE KOLO 2. FAZE
Po zmagi borovcev proti ekipi Nuova Pallavolo slogaši še utrdili vodstvo
Slogaši v tem kolu niso igrali, a so kljub temu utrdili svoj položaj na vrhu lestvice. Borovci so namreč premagali drugouvrščeno ekipo Nuova Pallavolo, s katero letos že stalno bijejo ostre dvoboje tako med mladinci, kot med dečki, in jo s tem tudi dohiteli na lestvici, jasno pa je, da se je zaostanek za vodečim v bistvu še povečal. Slogaši sicer takih »uslug« ne potrebujejo, saj so v dosedanjih tekmah že dokazali, da so najboljši v ligi in zato bi morala biti zadnja faza prvenstva zanje le formalnost do osvojitve naslova pokrajinskih prvakov.
Glede tega prvenstva velja povedati, da je bil Rozzol spet vključen v
lestvico, sinoči pa se na tekmi z Borom ni predstavil. Kako bo tokrat ukrepala zveza?
Bor Furlani - Nuova Pallavolo Trieste 3:2 (15:5, 6:15, 9:15, 15:7, 15:13)
BOR FURLANI: Furla-nic, Šušteršič, Domio, Furlani, Pieri, Cuk Ta-lotti, Smotlak, Sancin.
Kdor je v soboto pri-sostoval srečanju ni mogel verjeti lastnim očem. Sesterka, ki je pred tremi dnevi v tekmi prvenstva mladincev igrala porazno, je istega nasprotnika med »dečki« premagala. Fantje so igrali kot prerojeni, še enkrat se je pokazalo, da so njihove prave sposobnosti še nekje »skrite« v njihovi podzavesti.
Celotno srečanje proti letos »večnemu nasprotniku« je bilo vseskozi napeto. Pozitiven nastop naših v prvem setu je obrodil močan odpor nasprotnika v drugem in tretjem setu, vendar plavi se niso pustili premagati in so prepričljivo osvojili Četrti set.
V	ti e breku so borovci takoj v začetku povedli, se pustili prehiteti, a pri stanju 11:13 za goste so plavi poskrbeli za lep preobrat in nanizali štiri zaporedne točke.
V	soboto so odlično igrali v vseh elementih in upoštevali prav vse trenerjeve nasvete.
Upati je, da bo zmaga dobro zalegla in da se jim bo tako končno res »odprlo«.
(M.S.J
1. MOŠKA DIVIZIJA
Sloga-Le Volpi 3:2 (15:17, 15:3, 12:15, 15:11, 15:10)
SLOGA A. in M. Maver, Mijot, Jercog, Veljak, Micalessi, Strajn, Glavi-na, Volčič.
Proti Le Volpi so slogaši igrali precej slabo, saj bi lahko zmagali tudi v samih treh setih igre, a so med tekmo naredili preveč napak. Se najbolj razburljiv je bil prvi set, ki bi ga lahko slogaši zaključili v lastno korist, a so v končnici gostje naredili manj napak. V drugem setu so slogaši povsem nadigrali goste, medtem ko so v četrtem ponovno popustili. Se najboljše je Sloga igrala v tie breaku, ko je bila stalno koncentrirana in igrala zelo zanesljivo. Zmaga je vsekakor zaslužena.
OSTALI IZIDI 2. KOLA:	Club Altura -
SanfAndrea 3:1, Volley club - Prevenire 3:0, San Sergio - Pallavolo Trieste 3:0.
VRSTNI RED: Club Altura in Sloga 4, Nuova Pallavolo, San Sergio, Volley club in Pallavolo Trieste 2, Le Volpi, Prevenire in SanfAndrea 0. (SanfAndrea in Nuova Pallavolo nista igrala)
PRIHODNJE KOLO: Pallavolo - Nuova Pallavolo, Prevenire -San Sergio, Le Volpi -Volley club, SanfAndrea - Sloga.
F. Rapotec in V. Šuber na startu
Francesca Rapotec
Valentina Šuber
Francesca Rapotec (CUS Trst) in Valentina Suber (Brdina selekcija Indules) se mudita te dni v kraju Santa Caterina Valpurva pri Bergamu, kjer je na sporedu državno smučarsko prvenstvo meščanov.
Naši tekmovalki sta že v soboto odpotovali v S. Caterino neposredno s Sappade, kjer sta nastopili na veleslalomu, tekme pa, žal, nista dokončali. Na prizorišče tekmovanja »meščanov« sta odpotovali s spremljevalcem Mariom Rapotcem. Zanimivo je, da je Valentina Šuber nameščena v hotelu očeta Deborah Compagnoni. Program naših dveh tekmovalk za prihodnje dni bo izredno pester.
Že včeraj je bil prvi dan poskusnih voženj za smuk. V ostri in številni konkurenci je bila Francesca Rapotec četrta, Valentina Suber pa enajsta, kar je za naše smučanje vsekakor lep uspeh.
Danes ob 11.00 bo na sporedu smuk, jutri superveleslalom, v Četrtek veleslalom in v petek pa slalom. RapotCeva se že tri leta zaporedoma udeležuje tega prvenstva, medtem ko je za Valentino Suber to krstni nastop, in to sploh njena prva smukaška tekma. (E. M.)
DEKLICE / DERBI V NABREŽINI
Sokol tudi vdiugič boljši od Koimpexa
Vodilni Bor Friulexpoii še dvakrat uspešen
Sokol r Koimpex 3:0 (15:6,15:13,15:10)
SOKOL: Švara, Rade-tič, Semec, Vižintin, Antonič, Udovič, Peric, Brišček, Kobau.
SLOGA: Kocijančič, Tensi, Novakovič, T. Kalc, M. Kalc, Kufersin, Grgič, Sossi.
V sredo popoldne sta se v slovenskem derbiju spet pomerili šesterki Sokola in Sloge. Gre za solidni ekipi, ki igrata dopadljivo odbojko in imata v svojih vrstah precej perspektivnih mladink.
Kljub Cisti zmagi, ki so jo Nabrežinke osvojile po enourni igri (v prvem delu pa so na Opčinah zmagale šele po tie breaku), je bila tekma zelo zanimiva in tehnično na visoki ravni. Prvi set se je odvijal enosmerno v prid soko-
lovk, ki so z dobro igro nadaljevale tudi v začetku drugega seta. Sloga je nato po visokem zaostanku dohitela domačinke. Ekipi sta odigrali zelo napet konec seta, ki bi lahko predstavljal pravi preobrat tekme. Sokolu je uspelo ohraniti mimo kri in s serijo dobro odigranih žog zaključil tudi drugi set.
V tretjem delu tekme se je nadaljevala borbena igra, ki je na koncu prinesla uspeh sokolovkam, ki so zaigrale bolj prepričljivo predvsem v konCnici seta.
(Sain)
Ricreatori - Bor Friu-lexport 3:0 (1:15, 5:15, 3:15)
BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Vidali, Pemarci-ch, Bezenšek, Mamolo,
Gruden, Faimann, Zadnik.
Borovke nadaljujejo svojo zmagovito pot. V zadnjem tednu so odigrale dve tekmi in obakrat zmagale, tako da imajo zdaj za sabo že serijo dvanajstih zaporednih zmag v prav tolikih kolih.
Sredi prejšnjega tedna so borovke najprej s 3:0 (15:3, 15:7, 15:6) premagale ekipo Sgt, v včerajšnji anticipirani tekmi 12. kola pa še ekipo rik-reatorijev.
Potek obeh srečanj je bil podoben. Nasprotnice plavim nikakor niso bile dorasle, kar je bilo sicer tudi pričakovati, saj Sgt in Ricreatori ne sodita med boljše šesterke v ligi, tudi sicer pa so plave doslej vsega izgubile le en set proti ekipi Cus.
SMUČANJE /
Na EP bank naši solidni
V	Courchevelu v Savojskih Alpah v Franciji je bilo od 16. do 23. januarja evropsko banCno smučarsko prvenstvo, na katerem so nastopili tudi smučarji in smučarke Tržaške kreditne banke in Kmečke banke Gorica.
Povedati je treba, da je bila konkurenca dokaj moCna predvsem pa izredno številčna, kljub temu pa so slovenski smučarji dosegli nekaj resnično zelo solidnih uvrstitev.
V	ekipni konkurenci je tako TKB med 191 bankami - največ jih je bilo iz Italije (85), Avstrije (35) in Nemčije (28) - zasedla 47. mesto, Kmečka banka Gorica pa je pristala na 151. mestu.
Med posamezniki je bila med tekmovalci naših dveh denarnih zavodov najbolj uspešna Alessandra Skerk (TKB), ki je v kategoriji F1 zasedla 3. mesto (v absolutni razvrstitvi je bila 8.), Aleš Stefančič (TKB) je bil 28. v kategoriji A (absolutno 20. mesto), v B kategoriji sta tekmovalca TKB Franco TauCer in Ivan Visentin zasedal 103. (absolutno 64. mesto) oziroma 129. (absolutno 85. mesto) mesto, predstavnik Kmečke banke iz Gorice Livio Rožic pa je bil v isti kategoriji 111. (absolutno .60. mesto).
Za TKB je v kategoriji D nastopil še Dario Metlika, ki je osvojil 82. mesto (absolutno 59. mesto), za goriško Kmečko banko pa je bil Giovanni Berdon 77. v kategoriji GO (absolutno 55. mesto), za goriške barve pa je tekmoval tudi Maurizio Peric (absolutno 55. mesto)
Skupno je nastopilo ,1818 tekmovalcev iz trinajstih držav, s svojim predstavništvom pa je bila prisotna tudi Slovenija. Mlado slovensko državo so zastopale tri banke s 27 tekmovalci.
Tako kot med ekipami je bilo tudi med posamezniki največ tekmovalcev iz Italije (874), Avstrije (193) in Nemčije (291), medtem ko je francoske organizatorje zastopalo 11 ekip smučarji in smučarkami.
Tržaške in 'goriške bančnike čaka že sredi prihodnjega meseca novo tekmovanje, ko bo od 12. do 14. marca v Vipi-tenu na sporedu italijansko državno prvenstvo bančnikov.
Upajmo, da se bodo na tem tekmovanju odrezali še bolje!
MLADINKE / PRVENSTVO KONČANO
Po porazu v tekmi z Altura koimpexovke »le« tretje V ploy offu fantov Volley club presenetil slogaše
Potem, ko so si borovke že sredi prejšnjega tedna z zmago v anticipirani tekmi proti Virtusu zagotovile naslov prvakinj, je bila v ospredju pozornosti zadnjega kola tekma na Alturi za končno drugo mesto. Srečanje je bilo samo prestižnega pomena.
Breg, ki je prvenstvo končal na skormnem predzadnjem mestu, je bil v zadnjem kolu prost.
Altura - Koimpex 3.0 (15:13, 15:10,15:9)
KOIMPEK: Brisco, Brišnik, Ciocchi, Ferluga, Fonda Milic, Spacal, Starc.
Koimpexove mladinke so v nedeljo nekoliko nepričakovano klonile pred tržaško Alturo, ki si je tako priigrala končo drugo mesto, Koimpex pa je tretji.
Altura je zmagala povsem zasluženo, igralke so zelo malo grešile, predvsem pa so zaigrale skrajno motivirano. Kot delno opravičilo za poraz naše ekipe lahko omenimo, da slogašice niso mogle računati na običajno pomoč poškodovanih Brišnikove in Miličeve (slednja sploh ni stopila na igrišče), kar se je v mehanizmu Koimpexove igre precej poznalo. Kljub temu pa gre podčrtati dejstvo, da so naša dekleta zaigrala znatno pod svojimi sposobnostmi, pogrešali pa smo tudi običajno zagrizenost in požrtvovalnost v obrambnem sistemu, neodločno pa je igrala tudi napadalna vrsta, ki je bila proti dobro postavljenemu nasprotnikovemu bloku brez moči.(Inka)
MLADINCI
Sloga - Volley Club 1:3 (10:15, 6:15,15:9, 6:15)
SLOGA: Micalessi, Mijot, Spetič, Strain, Veljak, Volčič.
Tržaški Volley Club se je v play off uvrstil po srečnem naključju, zdaj pa na tekmah preseneča, saj je osvojil že tri zmage, med katerimi kar dve na račun slogasev. Igralcem se tokrat ni bilo treba pretirano naprezati, saj so slogaši odigrali letošnjo najslabšo tekmo. Res je sicer, da sta bila odsotna bolni Germani in diskvalificirani Kralj, vendar to ne more biti razlog za tako medel nastop. Fantje so zaigrali nemotivirano, “pokopalo" pa jih je vse preveč narazumljivih in skorajda začetniških napak. (Inka)
NARAŠČAJNICE / BOROVKE NIZAJO USPEHE
Trikrat 3:0 in utrditev 1. mesta
Po izenačeni tekmi Kontovelke klonile pred Alturo z 2:1
Bor Friulexport - Sgt 3:0 (15:1,15:3,15:0)
BOR FRIULEKPORT: Orel, Severi, Stemad, Ruz-zier, Roman, Flego, Rogelja, Sadlovski.
O tekmi med prvim in zadnjim na lestvici res ni kaj reci. Bolj zanimiv je podatek, da so plave v minulem tednu odigrale tri tekme, osvojile devet točk, nasprotnicam pa skupno prepustile le 11 točk!
Sokol - Bor Friulexport 0:3 (4:15, 0:15, 2:15)
SOKOL: Udovič, Hrovatin, Kosmina, Rebula, Tuta, Legiša, Sanna, Švara.
BOR FRIULEKPORT: Severi, Orel, Stemad, Čer-
melj, Ruzzier, Flego, F. in K. Mezgec, Rogelja, Sadlovski.
V soboto so v Nabrežini odigrali zaostalo tekmo iz davnega prvega kola. Razlika v znanju in izkušenosti med šestericama je bila, tako kot že v Četrtkovem povratnem derbiju na 1. maju, prevelika.
Kontovel - Altura 1:2 (13:15,15:10, 6:15)
KONTOVEL: Sossa, Rebula, Kobau, Skerk, Bezin, Košuta, BrišCak, Bogateč, Križman, Ferluga, Brezovec.
Tekma je bila zelo izenačena, zmagala pa je ekipa, ki je manj tvegala, zato
pa tudi naredila manj napak. v Kontovelovih vrstah se je poznala odsotnost v napadu Anje Starec, treba pa je reci, da jo je Jadranka Križman zelo dobro nadomestila.
Obvestila
ŠPORTNA SOLA TRST priredi v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure tradicionalno otroško pustno rajanje na Stadionu 1. maj v Trstu. Igral bo orkester Taims. Poskrbljeno za jedaCo in pijaCo.

Slovenija
LJUBLJANA
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Štihova dvorana) P. Shaffer: Le-ticija in Luštrek. Cena vstopnice 500 SIT.
NAPOVEDUJEMO: 21. ob 18. uri, 22. ob 19. uri in 23. t. m. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. in 22. t. m. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 uri A. Schnitzler: Anatol (abonma Torek in izven).
JUTRI: ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 1 Popoldanski).
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 2 Popoldanski).
19. t. m. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (za izven).
19.	t. m. ob 20. uri (Mala drama) premiera (izven, konto) Max Gad: Samo igra je in ne boli.
20.	t. m. ob 19.30 Moliere: Namišljeni bolnik. Gostuje SLG Celje.
Obiskovalce obveščamo, da so vse februarske predstave W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam, razprodane. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri G. Verdi: Don Carlos.
JUTRI: ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripo-vedke.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.00 uri G. Verdi: Don Carlos.
19. t. m ob 15. uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22. t. m. ob 15. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet -premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
JUTRI: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
19. t. m. ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom.
FESTIVAL LJUBLJANA
JUTRI: ob 24. uri premiera predstave VValter VVolf, gledališča Vdor realnega.
Informacije na tel. 061/221-948.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
JUTRI: ob 19.30 koncert Komernega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
DANES: ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282.
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
JUTRI: ob 20. uri koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint, tel 061/150-155.
TIVOLSKI GRAD
JUTRI: ob 18. uri koncert AleSa Snofla, pozavna. Iz cikla Muza pri muzi. Tel. 061/322-367.
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) orgelski večer Francesco di Lemia. Program: Franck, Kerll, Bach, Mozart in Regel. Cena vstopnice 200 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.30 uri in 19. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Oranžni abonma. Cena vstopnice 300, 400 in 500 SIT.
25. in 26. t. m. koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: Milan Horvat. Solist: Aleksandar Madžar, klavir. Modri abonma.
Informacije na tel. 061/222-815.
FESTIVAL LJUBLJANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. ob 20.uri koncert sopranistke Paulette de Vaughan, ki jo ljubljansko občinstvo pozna po izredno uspeli poustvaritvi vloge Aide iz istoimenske Verdijeve opere. Informacije na tel. 061/221-948.
SLOVENJ GRADEC
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 18. uri bo koncert nekomercialnih skupin: Ilex, H.M.D., Pulso Theatro, Pegazz in Marko MerCnik. Informacije na tel. 0602/42-660.
NOVA GORICA
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 16.30 uri musical M. Dekleva: Mi-se ne damo, za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.30 uri R. Coo-ney: Zbeži od žene, za izven.
Informacije na tel. 064/222-681.
BISTRICA PRI TRŽIČU
JUTRI: ob 10., 11.30 in 13. uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo. Predstave so zaključene.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 20. uri T. VVilder: Naše mesto. Gostovanje Stalnega gledališča v Trstu.
JUTRI: ob 20.00 uri T. VVilde: NaSe mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t.m. ob 20. uri T.VVilder: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. Za abonmaje in izven. Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20. uri R. Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 20.30 (abonma red D) ponovitev predstave - T. VVilder - Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitve v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Co-munita teatrale italiana z delom I. Horovvitza Čare co-noscenze e cattive memorie. Red premiere. Režija Gian-carlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodi-ce. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8A (alternativno). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Jutri ponovitev ob 16. uri (red sreda popoldan).
DVORANA TRIPCOVICH
Od danes, 16. t. m., predprodaja vstopnic za vseh deset predstav Mozartove opere »Čudežna piščal« (Die Zauberflote), ki bo na sporedu od 27. februarja do 11. marca. Urnik blagajne v dvorani Tripcovich: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH; od 20. do 28. t. m. Peter Tur-rini - Tango viennese v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Stamoneja - Sotto banco. Režija Daniele Lu-chetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo.
LATISANA
GLEDALIŠČE ODEON
DANES: ob 21.00 - Opera Omnia - II ritorno di But-terfly» v izvedbi skupine Banda Osiris.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Čomunitš teatrale italiana z delom I. Horovvitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: 19.30 - Orfej v podzemlju (opera Jacquesa Offenbacha).
KULTURNI DOM
V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m., G. Rossini: Mala slavnostna masa, ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Glasbeni abonma in izven.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 21. uri koncert Massimo & Elements.
27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	NASLEDNJIH DNEH: v Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot). Program obsega Vidalijeve, Sofianopulove, Coralove, Merkujeve, Niederjeve, Bilucaglieve, Dominuttijeve in Zenettovicheve skladbe.
Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Elisse Virsaladze. Na sporedu Chopinove skladbe.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
BBC CLUB
Ul. Donota
V	PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 18. t. m., ob 21. uri koncert glasbe funky s skupino Uredit.
V	petek, 19. t. m., ob 21. uri koncert glasbe boogie s skupino Trio Dugongo.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH; v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 koncert orkestra Akademije za staro glasbo iz Moskve. Dirigent Tatiana Grindenko. Na programu Schmelzer.von Biber, Vivaldi.
Koroška
CELOVEC
DOM GLASBE (Velika dvorana)
DANES: 19.00 - Komorna glasba - Koncert prof. Siegmunda Niessela.
MESTNO GLEDALIŠČE
V NASLEDNJIH DNEH: v Četrtek, 18. t. m., ob 19.30 - Premiera: Der Fliegende Hollander (Leteči Holandec), romantična opera Richarda VVagnerja. Dirigent: Ivan Pa-rik; uprizoritev Christian Poppelreiter.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri film po romanu M. Pagnola: Dvorec moje matere. Vstopnica 300 SIT.
Ob 19. uri (Dvorana V4) predavanje Marka Pogačnika: Religiozno izročilo neolitskih kultur. Predavanje sodi v cikel predavanj Društva za primerjalno religiologijo. Vstop prost.
Ob 19. uri (Kosovelova dvorana) predavanje Janeza Valanta: Rafting- ekstremni turizem za vsakogar.
JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kie-slovvskega: Dvojno Veronikino življenje.
V PRIHODNJIH DNEH: 18., 22., 23., 25. in 26. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslovvskega: Dvojno Veronikino življenje. Vstopnice 300 SIT.
JUTRI in 24. t. m. ter 3. marca ob 18. uri (Štihova dvorana) Delavnica Marka Pogačnika 1983- 1993: K celoti. Komplet vstopnic 900 SIT, Studetje, dijaki in upokojenci imajo 20 odstotkov popusta.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE
DANES; ob 11. uri predstavitev prevoda knjižice Ne tako, ampak tako Hermana van Dycka. Predstavitev nekaterih prijetnih napotkov za druženje s slepimi bo obogatilo kratko razmišljanje dipl. psih. Marje Strojin. Kratek kulturni program bosta oblikovala dramska igralca Stanislava Bonisegna in Dušan Porenta. Organizirata Zemljepisni muzej Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Tel. 061/213-537.
CELJE
DVORANA PLESNEGA FORUMA
DANES: in do 20. t. m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku. Predstavitev plesnih projektov zadnjih dveh sezon.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 Freddyjeve nočne more. Plesni rek-vijem v izvedbi Plesnega foruma Celje. Predprodaja vstopnic v Zvezi kulturnih organizacij Celje.
DVORANA GOLOVEC
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 20.uri Karneval smeha in presenečenj.
KULTURNI DOM TRNOVLJE
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 20. uri tradicionalno pustovanje.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 20. uri tradicionalno pustovanje.
VELENJE
TRG PRED DOMOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 16. uri pustovanje na prostem.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
JUTRI: ob 18. uri Anapurna 1992 - veCer z diapozitivi.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi. Informacije na tel. 064/620-200.
PTUJ
ULICE IN TRGI
DANES: in vse do 19. t. m. vsak dan ob 18. uri nastop skupin.
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. otroški in mladinski karneval.
MESTNI TRG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 10. uri nastop pustnih skupin, sodelujejo Folklorna skupina Bolnica in kurenti iz Ptuja.
GLAVNA TRŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob lO.uri nastop gostujočih pustnih skupin.
21. t. m. ob 14. uri začetek povorke po ulicah starega mestnega jedra.
MARKOVCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 12.30 zbor pustnih mask iz vasi in okolice. Vstopnina za osrednjo povorko bo 200 SIT, za otroke 100 SIT.
POSTOJNA
NOTRANJSKI MUZEJ
V	PRIHODNJIH DNEH: od 22. do 28. t. m. bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. TeCaj bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346.
LITIJA
DVORANA NA STAVBAH
DANES: ob 18. uri Kulturni program: predstavitev spiritualne glasbe, vegetarijanska poslastica, predavanje iz ved z diapozitivi - v organizaciji Matične knjižnice dr. slavka Gruma in Društva za zavest Krišne. Vstop je prost.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GREGORČIČEVA DVORANA
Ul. Sv. Frančiška 20
JUTRI: ob 18. uri - Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v Prešernovi poeziji«, v priredbi Slavističnega društva Trst.
V	Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri - Predstavitev knjige prod. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pavicič (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Muko TomasoviC, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini.
GLEDALIŠČE MIELA
V	organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali film v izvirniku posvečen velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost.
DANES: ob 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: do 12. marca, se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delPattore«.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
OTROŠKA GALERIJA
DANES: ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del uCencev Osnovne Sole Maks Pečar.
JUTRI: ob 17. uri R. Kalemba: Črviva zgodba.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10. in 12. uri L. F. Baum: Čarovnik iz Oza. Za abonmaje in zaključene predstave.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 10. uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava.
DVORANA GOLOVEC
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. tradicionalna maškarada: ob 14.30 za otroke do 5 let, ob 17.uri za otroke nad 5 let.
ŠMARJE PRI JELŠAH
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 10. in 12. uri F. Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje.
DOBRNA
PLOŠČAD PRED ZDRAVILIŠKIM DOMOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 14. uri otroška maškarada.
VELENJE
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. H.C.Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 9. uri lutkovni abonma: Naredimo lutkovno predstavo. Ob 10. uri lutkovna igrica: Zrcalce.
Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22. t. m.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
DANES: ob 17. uri ura pravljic. Inf. 064/620-200.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
stave slik dipl. ing. gradb. UroSa Žitnika. Razstava bo odprta do 24. marca.
GALERIJA ŠKUC
DANES: ob 20. otvoritev razstave fotografij Gregorja Kališnika.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
JUTRI: ob 11. uri (pritlični prostori) tiskovna konferenca ob otvoritvi razstave Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Razstavo bo odprl dr. Arnulf Rohsmann. Informacije na tel. 061/219-740.
MESTNA GALERIJA
Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, DuSan Tršar, Jože VrSCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do
13.	ure.
GALERIJA GRADU TIVOLI
DANES: ob 12. uri otvoritev razstave Mlada slovenska grafika. Razstavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl- Simončič.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do
14.	ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
DANES: ob 18. uri (Ajdovščina 1) otvoritev 1. razstave del elanov Da Likovnih Umetnikov Prekmurja in Perlekije.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Na ogled je razstava arhitekta Cveta Mejača.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana Kocjančiča. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 061/320-730.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ
ZGODOVINE
NOVEJŠE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si laliko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Ma-leša.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
(Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ
(Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA
(Rotovški trg)
Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja.
GALERIJA SV: DONA-TA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
NAPOVEDUJEMO: 18. t. m. ob 13. uri otvoritev raz-
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratotja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giu-lio de Mitri, Delia Fischetti, Carlo Marzuttini, Giammar-co Roccagli, VVladimiro Tul-li in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
Fjk
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gianfranca Carpanija.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio 10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-borništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground.
V organizaciji Tržaške le-toviščarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo
vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Auber.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6 Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. RazstaVo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO DARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
GALERIJA A.C.T.I.S.
Ul. Corti 3/a
Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Li-topunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. ure.
STUDIO PHI
Ul. S. Michele 8/1 Do 24. t. m. je na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov »Impressioni ar-tistiche«. Urnik ogleda: 16.30-19.30, ob praznikih 10.00-12.30.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa philosophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih in petkih.
GALERIJA EXTT
Ul. Favetti 16/3 Do 27. t. m. je odprta razstava goriškega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure.
SPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA ,
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.
Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 28. februarja je na ogled razstava Alfreda Zoffa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Do 28. t. m. je na ogled razstava novih del Manfreda Bockelmanna.
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija (Goethepark
D
Do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Gabrieleja Stolza.
Kavarna (Goethepark
1)
Do 21. t.m. je odprta razstava slikarja Petra Lamin-gerja.
MESTNA HIŠA
Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled razstava »L’art est inuti-le« - avantgardna umetnost 1960-1980.
SIMENS
Forum: do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem.
KARTNER
SPARKASSE
Neuer Platz 14/1 Na ogled je razstava bosanskih slikarjev Luise Ci-bulka, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic.
BELJAK
GALERIJA HOLZER
VVidmanngasse 7 -Do 28. februarja razstavlja svoja dela slikar Wer-ner Neuvvirth.
GALERIJA OB MESTNEM ZIDU
VVidmanngasse 30 Do 27. februarja je odprta razstava »Magični svet mask«.
GALERIJA UNART
Kaiser Josef-Platz 3 Na ogled je razstava naki-, tov in objektov »Senzibilni sistemi«.
TINJE
Dom prosvete
Do 4. marca je na ogled razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.

SPOMIN NA KRUŠARICE
Darja Skrt
Nekoč smo imeli dober kruh
Peka kruha je stara skoraj toliko kot človeštvo. V začetku je bilo to opravilo žensk, gospodinj. S peko kruha in s kuhanjem so obvladovale ognjene sile, zato so bile tudi varuhinje ognja in domačih ognjišč. Z nastankom urbanih naselij in razvojem obrtništva pa je peka kruha prešla v roke pekov - torej moških. Izjemen po-
jav pa so krušarice. Glede na svojo dejavnost so nekje v sredini med strogo profesionalnim pekom - obrtnikom in gospodinjo. Krušarice so pekle kruh doma, v svoji kuhinji, prodajale pa so ga širšemu krogu odjemalcev. Peka kruha je bila zanje sveto opravilo, pravi obred.
Krušarice najdemo v Istri, na Bregu in v okoli-
Krušarici mesita testo
ci Trsta. Daleč najbolj znane so bile škedenj-ske. Menda je glas o ške-denjskem kruhu segel celo do dunajskega dvora. Leta 1808 je Antonio Cratey v svoji knjigi zapisal: »Ker je bil ta kruh nekaj posebnega, so bile v letih 1756 in 1764 povabljene na Dunaj nekatere Skedenj ske kraSari-ce, ki naj bi naučile prebivalce tega mesta obdelovati testo, toda to jim ni uspelo.«
Prvi podatki o tržaških krušaricah so zapisani v tržaških mestnih statutih iz srede 16. stoletja, leta 1562 so celo navedene po imenih.
Sredi 18. stoletja je bilo v Skednju Se okoli 30 kruSaric, vendar je razvoj industrije v bližnjem mestu že začel vplivati na naCin mišljenja in življenja ljudi v tej vasi. Prišla je prva svetovna vojna in proces deagrarizacije se je po njej še stopnjeval. Vas se je vse bolj spreminjala v predmestje, na koncu pa je postala že del mesta. Bližnji konec obrti kru-šaric je naznanila državna zakonodaja iz leta 1928. Novi zakon je namreč na posreden način predpisoval peko kruha. Na dnu peci naj bi bila celica za goreča drva, ki bi ogrevala zgornjo celico, kjer naj bi se pekel
kruh. Kruh tako ne bi prišel v dotik z drvmi in ognjem in bi tako ustrezal novim higienskim predpisom na tem področju. Kljub novemu zakonu so krušarice dobile posebno pooblastilo, da so kruh lahko še naprej pekle na star naCin. Vojaška uprava STO je dovoljenje podaljšala do 31. 12. 1954. Že naslednje leto pa so tak naCin peke dokončno prepovedali, kar je bil za škedenjske krušarice hud udarec. Toda kljub prepovedi je kakšna krušarica tu in tam še spekla kruh iri ga potem prodajala v mestu, in to vse do leta 1972, ko je zadnja krušarica za vedno zaključila večstoletno tradicijo peke in prodaje znamenitega skedenj skega kruha.
Poleg zakonskih predpisov so to tradicijo močno prizadeli tudi nov naCin življenja in nove vrednote v življenju ženske. Mlajše ženske niso bile in tudi niso hotele biti kos velikim žrtvam, ki so Zensko privezovale na dom. Ritem življenja krušarice je bil neizprosen in trd , jemal ji je prostost in neodvisnost, po kateri so ženske v 20. stoletju vse bolj težile.
Peka kruha
Priprava kruha se je
Škedenjski kruh so krušarice prodajale v okrogli pleteni košari, imenovani prenir
zaCela že dan prej. Popoldne, okoli pete ure, si je krušarca priskrbela moko v trgovini. Nato jo je s sitom presejala v ne-Cice in prav tam tudi pripravila nekaj testa za kvas. Ko je testo s kvasom postalo gladko, ga je položila v leseno posodo, imenovano škefic ali čebre, in ga pokrila z belim prtičem. Ostalo moko je pustila v necicah. Pripravila je drva, ki so se čez noC sušila v peci, sol in belo, Cisto rjuho na pluehe ( na veliki leseni deski) ter končno legla v posteljo. Zjutraj so krušarice vstajale ob različnih urah, odvisno pač od vrste odjemalca. Tiste, ki so napekle veliko kruha in so zalagale predvsem trgovine, so vstajale celo pred polnočjo, druge okoli enih ponoči, tretje spet nekoliko kasneje, a najpozneje ob Štirih.
Začel se je delovni po-
stopek, ki se skozi cas ni veliko spreminjal,saj se je prenašal iz roda v rod. Na glavo si je ženska privezala feCou (ruto), okoli pasu si je zavezala Cist firtif (predpasnik), naredila križ nad necicami in zaCela delati, približno štiri ure vsak dan. Delala je vedno v kuhinji, skupaj s hčerjo ali sorodnico. Iz SkefiCa je vzela kvas, ga položila v necice in zaCela dodajati moko, vodo in sol. Pripravila je testo, imenovano švalik. Delo je opravljala »na uče«, saj je že po občutku vedela, koliko testa mora pripraviti za prvo peC. Nekaj Časa ga je z rokami mesila v necicah, potem pa ga je položila na gramolo in ga gramolala. Obdelovala ga je s tako spretnostjo, da se je obračalo kot »plesauka«. Z lesom ga je vedno bolj utrjevala, da je postalo gladko, ho-
mogeno in strnjeno v en kos. Od testa je z nožem odrezala večje kose, jih zvaljala in »zadlavala«. Iz njih je naredila svojevrstne in zanimive oblike kruha, na primer hle-biCe, parice po staren, pare ali parice, paletin-Ce, krnetiCe, Stumbelce, štruce lise, štruce zvite, žiemelce in išašu.
Ko je kruh »vstajal«, je pomočnica »zanetila peC« s suhimi fašinami. PeC je bila pripravljena, k so se ceigli (zidaki) tlaka in oboka peci od vročine pobelili. Takrat je z železno lopato potegnila žerjavico k žuakne (vhodu v peč). Ce je bilo potrebno, je žerjavici dodala malo soli, da je oživela.Pepel je odstranila z umelom ued sirka (metlo s koruznimi listi), ki ga je prej pomočila v ke-rito (korito) z vodo. Ko je očistila peC, je zaCela vanjo polagati kruh. Med peko je krušarica večkrat
pogledala v peC, da se kruh ne bi preveč zapekel. Ko je bil peCen, ga je z železno lopato počasi vzela iz peci in ga položila na mizo, da se je ohladil. Ohlajenega je zložila v prenir (okrogla, pletena košara z ravnim dnom in majhnima ročajema), lepo po vrsti, kot so si sledili odjemalci, da ne bi bilo zmede pri oddaji kruha. Prenir z 8 -10 kg kruha so nosile kar na glavi. Za transport v mesto niso nikoli uporabljale oslov.
V mesto so se odpravile vsak dan, pozimi in poleti, ob suhem in deževnem vremenu, dolga leta, desetletja in stoletja , vse do prepovedi leta 1954.Ogenj v peCeh je ugasnil, krušarice pa so svojim potomcem zapustile neizbrisen spomin na dober, domaC kruh, pripravljen in spečen z ljubeznijo in požrtvovalnostjo.
JUTRI
17. februarja
Zdi se, da so oporečniki tipika našega časa. Vendar so vedno bili ljudje, ki so mislili s svojo glavo in se praviloma znašli v nemilosti. Cuius regio, eius religio ne zadeva samo vere v ožjem pomenu. Okolje težko prenaša drugačnost. Kdor si drzne ugovarjati ustaljenim nazorom ali celo poskuša uveljaviti nekonvencionalna stališča ali kako drugo novotarijo, se mora sprijazniti s tem, da pomeni motnjo.
Ni tako daleč Cas, ko so pri nas umne glave modrovale, ali ni tisti, ki ne sprejema realsocialistične stvarnosti, potreben psihiatričnega zdravljenja.
Taka in podobna sredstva so bila vedno pri roki in tisti, ki so imeli moč. sojih s pridom uporabljali.
Obdobje, ki se ga Evropejci ne moremo spominjati s ponosom, je Cas. ko so v te namene uporabljali kar goreče grmade. Res je sicer, da so na njih skrbno znebili zlasti Čarovnice vendar ni mogoče spregledati, da so na ta »zanimiv« način odstranjevali vse, kar je bilo v napoto.
Kaj hočemo, lahko le strmimo!
Med tistimi, ki jih je sveta inkvizacija odstranila na tako barbarski način, je najbolj znan Giordano Bruno. Izobraženi dominikanec je že zgodaj prišel navzkriž z uradnimi nauki. Ni mu pomagalo beganje po Franciji, Angliji in Nemčiji. V Benetkah ga je Janez Močnik (Giovanni Moceni-go) predal inkviziciji in slovesno so ga zažgali v Rimu na današnji dan, 17. februarja 1600.
JEDILNIK
Slavko Adamlie
goveja juha z rezanci nadevano goveje srce, vodni žličniki, zelena solata vanilijin puding s Čokoladnim prelivom
Nadevano goveje srce
SESTAVINE:
1,20 kg govejega srca, 2 Čebuli, 50 g prekajene slanine, 2 paradižnika, 1 majhna kumara, 2 vejici majarona, 2 vejici timijana, 100 g pečenice (nadev), 2 rumenjaka, sol, poper, maslo, lovorjev list, brinove jagode CAS PRIPRAVE: 150 minut
V goveje srce previdno zarežemo žep, potem ga dobro očistimo, operemo in osuSimo. Čebulo olupimo in sesekljamo. Slanino drobno narežemo in v ponvi popražimo. Dodamo čebulo ter olupljen in drobno narezan paradižnik in kumaro. Timijan in majaron sesekljamo - zdrobimo in ju dodamo Čebuli in paradižniku. Nadev za pečenico zmešamo z rumenjakom in Čebulo z vsemi dodatki. S tem napolnimo srce in žep zašpilimo. Srce solimo in popramo in v maščobi opečemo. Zalijemo z rdečim vinom in vodo. Dodamo lovorjev list, brinove jagode in pečemo v peCici pri srednji temperaturi približno 1 uro in pol. Na koncu lahko dodamo še omako za pečenko in smetano, po potrebi še solimo in popramo.
ZA VEGETARIJANCE
Neva Miklavčič Predan
porova juha z ovsenimi kosmiči sveže pečen domač kruh z maslom peCena jabolka s smetano
Porova juha z ovsenimi kosmiči
SESTAVINE:
1,5 I vode, 3-4 krompirji, 4 žlice masla ali olivnega olja, 2 korenčka, 1 por, 3 žlice ove-nih kosmičev, beli poper v zrnju, timijan ali Satraj, sol
Poru odstranimo uvele liste, ga po eni strani po dolgem prerežemo, da lahko operemo notranje liste, kjer se rada zadržuje zemlja. Speremo ga pod tekočo vodo, ga narežemo na kolobarje in še enkrat speremo.
Krompir olupimo in nareženmo na tanjše, centimeter dolge rezine, korenje pa na poševne rezine. Narezan por popražimo na maslu, dodamo korenček in nazadnje še kosmiče.
Medtem 10 minut kuhamo krompir; nato stresemo k njemu popraženo zelenjavo s kosmiči, zacinimo, še malo pokuhamo in juho ponudimo.
NUMIZMATIKA
Srebrnik leta je albanski
Vitomir Cop
Ameriška numizmatično-za-ložniška hiša Krause Publicati-ons letos že desetič prireja popularno akcijo COTY (Coin of the year), s katero izbirajo kovanec leta 1991.
S tem tekmovanjem so začeli pred devetimi leti, ko so izbrali kovanec leta 1982, in sicer pol-dolarski kovanec, izdan v spomin na Georga VVashingtona. Leta 1983 mu je sledil ameriški olimpijski dolar, v letih za njim pa kanadski zlatnik za 100 dolarjev, finski srebrnik za 50 mark z motivom iz Kalevale, ameriški petdolarski zlatnik z likom Kipa svobode in britanski zlatnik za 100 funtov. 1988. leta je zmagal albanski srebrnik za 50 lekov, posvečen razvoju železnice,
1989.	francoski kovanec za 5 frankov z Eifflovim stolpom in
1990.	krona z britanskega otoka Man, posvečena 150. obletnici postne znamke »Black penny« s podobo kraljice Viktorije.
Tekmovanje poteka v treh stopnjah. Ker kovanci z določeno letnico pogosto izidejo Sele kasneje, tako kot so naši tolarji z letnico 1992 izšli v začetku letošnjega leta, se prva stopnja začne šele jeseni naslednje leto. Na tej zbirajo prijave za kovance, ki sodelujejo na tekmovanju. Na drugi stopnji pred koncem leta izberejo zmagovalce v posameznih kategorijah, na tretji v začetku naslednjega leta pa med
temi izberejo kovanec leta. Kovanci tekmujejo v osmih kategorijah: najboljši srebrnik, najbolj inovativen in najbolj umetniški kovanec, najboljši krona, zlatnik in redni kovanec, najpopularnejši kovanec ter najboljši kovanec z zgodovinskim obeležjem.
Za 1991. leto je bilo v dveh kategorijah prijavljenih enajst kovancev, v eni pa 45. Mednarodna komisija, ki so jo sestavljali umetniki, numizmatiki in kovni-Carji, je že določila zmagovalce v posameznih kategorijah.
Za najboljši srebrnik je bil izbran albanski olimpijski kovanec za 10 lekov z jezdecem na konju. Isti kovanec je skupaj z drugim, prav tako za 10 lekov, zmagal tudi med najbolj inovativnimi kovanci. Izdelana sta tako, da je lik na enem v izbočenem, na drugem pa v vboCenem reliefu, tako da se kovanca, Ce ju zložimo enega ob drugega, tesno prilegata. Zanimivo je, da je v tej kategoriji že leta 1988 zmagal albanski kovanec, posvečen železnici. Na eni strani je imel upodobljeno parno lokomotivo, na drugi pa moderno dizelsko, ki vozi iz predora. Najbolj zanimiv je ravno predor, ki je preprosto izsekan iz kovanca.
Za najbolj umetniški kovanec je bil izbran italijanski srebrnik za 500 lir, posvečen 2100. obletnici mesta Ponte Milvio.
Francoski olimpijski srebrnik
za 100 frankov z motivom smučarskega skakalca so izbrali za najboljšo krono.
V kategoriji najboljši zlatnik je zmagal japonski kovanec za 100.000 jenov, ki je posvečen ustoličenju cesarja Akihita.
Za najboljši redni kovanec bil izbran portugalski bimetalni novec za 200 eskudov, na katerem je upodobljen Garcia de Orta.
Avstralski petdolarski srebrnik »Kookaburra« je proglašen za najpopularnejši kovanec leta 1991, sovjetski srebrnik za 3 rublje, posvečen prvemu človeku v vesolju, Juriju Gagarinu, pa so izbrali za najboljši kovanec z zgodovinskim obeležjem.
Izmed vseh teh kovancev bo v začetku letošnjega leta eden izbran za kovanec leta 1991. Slavnostna razglasitev bo v državi, iz katere bo zmagovalni kovanec. Ali bomo takšno prireditev kdaj dočakali tudi v Ljubljani?
VINOTEKA
Iz zakladnice evropskih vin
Pred stodvajsetimi leti je dr. Jože Vošnjak zapisal, da je izmed vseh štajerskih vin šipon najbolj sloveč in da iz njega v dobrih letih »najžlahtnejše sa-motoke (Ausbruch) napravljajo«.	» Aus-
bruch« je še danes posebnost avstrijskega vinogradništva, ki pa seveda ni vezana na določeno sorto. Gre za tip vina med jagodnim in suhim jagodnim izborom.
Isti avtor navaja, da je Šipon sladko in močno vino, ki dozori šele v tretjem ali četrtem letu, za stekleničenje pa je primeren šele v šestem ali o-smem letu. Pravi, da ima šipon premalo »beketa« in da ga zato mešajo z muškatom.
Šipon in laski rizling sta v podravskem rajonu danes najbolj razširjeni sorti, a Ce bi že morali izbrati eno vino, ki bi sodilo v zakladnico evropskih vin, potem bi bil to zagotovo šipon, ker je manj razširjen, manj poznan in zatorej večji posebnež.
Na lanskem ljubljanskem vinskem sejmu je nastopilo le pet vzorcev.
Dl k\\ Brfjv
Eden je dobil zlato in trije srebrno medaljo, peti pa je odnesel priznanje. Bera odlikovanj je morda še zadovoljiva, število vzorcev pa vsekakor ne. Šipon torej ne gre po pravi poti in tako tudi ne more v celoti upravičiti ugleda, ki so mu ga priborili naši predhodniki. Ne glede na to pa se v kleteh skrivajo izborni primerki.
Šipon 1990 iz ormoške kleti je vrhunsko suho vino s samo 10,7
odstotka vol. alkohola, kar je nasploh značilnost Šiponov. Je že rumene barve in ima odličen sortni vonj. Okusa se polno, sočno in je brez agresivne kislosti mladega Šipona. Torej Se vedno velja, kar je zapisal dr. Vošnjak davnega 1873. leta, da dober šipon potrebuje nekaj let, da dozori. Ne strinjam pa se, da mu je potreben muškat v pomoč, saj ga je samega dovolj v hlačah!
Šipon
RADIO TV
Torek, 16. februarja 1993
Ir
SLOVENIJA 1

RAI 1
RETE 4
®MC
IH Koper
Orion, ponovitev		Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronevvs	
Homo Turisticus, ponovitev		na, vmes dnevnik in		Bradford, Družina Ad-		Nad.: Doppio imbro-	
Potovanje po človeškem telesu, 2/8 del nemške poljud-		gospodarstvo		dams, Jeffersonov!		glio, 9.45 Potere	
neznanstvene serije, ponovitev		Film: Rascel Fifi,		Nad.: General Hospi-		Rubrika: Zenska TV	
Izziv morja, dokumentarna oddaja, ponov., VPS 1200		vmes (11.00) dnevnik		tal, 8.35 Marilena,		Nan.: Auto s to p per il	
Znanost: Duševne bolezni, 10. odd., ponov., VPS 1230	IflEB	Vremenska napoved		10.00 Ines, 10.50		cielo	
Poročila	jflfs	Variete: Servizio a do-		Amanda, 11.00 Cele-		TMC News - Šport	
Dokumentarec meseca: Piknik, ponovitev		micilio, vmes vesti		ste, vmes (9.30) vesti		Film: Orgoglio e pre-	
Filmsko popoldne		Dnevnik in Tri minute		Variete: A časa nostra		giudizio (kom., ZDA	
Korak za korakom, 11/13 del ameriške naniz., VPS 1440	Hnfri]	Fatti, misfatti e...		TG 4 vesti		’40, r. Robert Z. Leo-	
Vlak otroštva in upanja, 3/6 del češke nad., VPS 1505	I®	Oddaja za avtomobili-		Buon pomeriggio		nard, i. Greer Garson,	
Hollywood se jih spominja, 6/14 del dokumentarne se-		ste TG Uno Auto		Nad.: Sentieri, 15.10		Laurence Olivier)	
rije, VPS 1605		Dok.: Zrak (2. oddaja)		Greda, 16.05 Anche i		Nanizanka: Batman	
TV dnevnik 1 - slovenska kronika	IBiB	Variete: Buona fortuna		ricchi piangono, 16.55		Dok. oddaja: Prijatelj-	
Brvar - Pediček: Mala Odiseja, kratki igrani film		Otroška oddaja		Febbre d’amore		ska narava	
J.Stržinar: Zaljubljeni zmaj, 3., zadnji del lutkovne igri-		Mladinski variete: Big		Rubrika o lepoti		Rubriki: Zenska TV,	
ce		V Parlamentu in vesti		TG 4 vesti		19.10 Garderoba (vodi	
Regionalni studio Koper		Aktualno: Italija, na-		Aktualno: C’ eravamo		B. Barzini)	
Štiri v vrsto, tv-igrica		vodila za uporabo		tanto amati		Vremenska napoved	
TV dnevnik 2, vreme		Variete: Ci siamo?		Nad.: La signora in ro-		in TMC News	
Šport		Vreme in dnevnik		sa, vmes (18.55) vesti		Nan.: Maguy - Medico	
Žarišče		Variete: Partita doppia		Kviz: La cena b servita		o non medico	
Glasba, šov in cirkus: Lepi trenutki v cirkusu, 1. del,		(vodi Pippo Baudo)		(krim., ZDA ’89)		Film: La ragazza terri-	
VPS 2040		Aktualno: Caffe italia-		Film: Via Montenapo-		bile (dram., Nem. '89,	
Telesni slogi: Golo, 2/4 del angl. dok. serije, VPS 2145		no, vmes dnevnik		leone (kom., It. ’87)		r. M. Verhoeven, i. Le-	
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215		Dnevnik in vreme		Film: 11 braccio vio-		na Stolze)	
Šport		Danes v Parlamentu		lento della legge		Dok.: Narodi, ki iz-	
Poslovna borza		Rubrika opolnoči		(krim., 71), vmes vesti		ginjajo - Kalashi	
Omizje: Slovenska diplomacija na razpotju (do 00.55)		Film: Coma profondo	■			Nočne vesti in vreme	
t						Košarka NBA	
						Aktualno: CNN News	
			?sl CANALE 5				
SLOVENIJA 2
x
Podjetniški klub, svetovalnonamenski program, ponov. Sedma steza, ponovitev
Andrejeva mati, ameriška drama, ponovitev
Gore in ljudje, ponovitev Poročila
Sobotna noC
Nočni videomeh, ponovitev
Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo, ponovitev
Sprehodi po stari Ljubljani, 3/9 del oddaje, ponovitev
Preludij in fuga na ime Bach, izvaja Corrado Rojac
Iz življenja za življenje: Otroška prehrana, Zdravo
ležišče, Ocenjevanje kakovosti sadnih jogurtov
TV dnevnik 2, vreme, Šport
Milena, 4., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke
Osmi dan
Svet poroča
Sova
V avtobusu, 4. del angleške nanizanke
Načrti in želje, 1/6 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Mali vojak, francoski film
Video strani
KANALA
I RIS, risanke in spoti Ninja želve, 12. del Jazzbina, ponovitev 2. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 96. dela Ponovitev 2. oddaje o new age prehrani Ninja želve, 52. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Dokumentarec tedna: Brazilija, 1. del Ciklus slovenskega filma - Bert Sotlar: Tri Četrtine sonca, psihološka drama
Drugačen svet, 97. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM (do 01.00)
	F IVHI dm				
				/T? IT Al 1 A T	
			Na prvi strani		
	Otroški variete		Variete: Maurizio Co-		
	Jutranji dnevnik		stanzo Show (pon.)		
	Rubrika o vrtnarstvu		Nan.: La časa nella		Risanke
	Film: Il seduttore		prateria		Kino in (12.00)nad.
	(kom., It. ’54)		Variete: ore 12		Čara čara
	Nan.: Lassie		Dnevnik TG 5		USA Today News
	Kratke vesti		Sgarbi quotidiani		Nad.: Aspettando il
	Segreti per voi...		Aktualno:	Forum,		domani, Il tempo della
	Variete: I fatti vostri		14.30 Agenzia matri-		nostra vita
	Dnevnik, gospodarst-		moniale, Ti amo par-		Deželni programi
	vo, Diogenes in vreme		liamone, 15.30 Scene		7 in allegria
	Nad.: Quando si ama,		da un matrimonio		News Line
	14.40 Santa Barbara		Otroški variete		Nan.: Buck Rogers
	Kronika v živo		Kviz: OK il prezzo e		Il sasso nella scarpa
	Vesti in iz Parlamenta		giusto, 19.00 La ruota		Film: Spirito Santo e
	Aktualno:	Pogum		della fortuna		le 5 magnifiche cana-
	življenja, nato šport		Dnevnik TG 5		glie (vestern, It. '72, i.
	Nan.: Hunter, vreme		Striscia la notizia		Vassili Karis)
	Nad.: Beautiful		Variete: Giu la ma-		News Line - Vesti
	Dnevnik in šport		schera (vodijo Enrica		Colpo grosso story
	Variete: Ventieventi		Bonaccorti, Luana Co-		Filmske novosti
	TV film: La scalata		lussi, A. lema)		Film: Bordella (kom.,
	(dram., It. '92, 5. del)		Maurizio Costanzo		It. '76, r. Pupi Avati, i.
	Aktualno: Mixer		Show, vmes (24.00)		Al Lettieri, G. Proietti)
	Pegaz in dnevnik		TG 5 vesti		
^ RAI 3
® KOPER
Studio 2 magazin Primorska kronika
Dok: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na gledališče Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Dok.: Geo, nato Lassie Šport in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Chi Pha visto?
Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
ITALIA 1	
	Otroški variete
	Nanizanke
	Odprti studio
	Otroški variete
	Nan.: Agli ordini papž
	Variete: Non e la RAI
	Variete: Unomania
	Nan.: Baywatch
	Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico
	Nan.: Jumpstreet
	Vremenska napoved
	Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport
	Nogomet: Juventus-Ja-ponska (turnir Squibb)
	Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca)
	Odprti studio, pregled tiska in šport
	Nan.: Sonny Spoon
£$ TELEFRIULI	
	Telefriuli non stop
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Belo in črno
	Čudoviti stroj
	Šport in šport
	Nočne vesti
	Nanizanka
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Harry O, am. tv. nan. Blodnje, ponovitev italijanskega filma NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Picasso v Horti de Sant Joan, katalonski dokumentarni film TV novice
Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sok moderne umetnosti, ameriška dok. serija
Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika TV Dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani
Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
EliMP1 Avstrija 1
C as v sliki Družinske vezi, pon. Sinha Moča, 100. del Trojica s štirimi pestmi
Antični bogovi in junaki
Knjiga o džungli Am, dam, des Alfred J. Kwak: Kavboji in Indijanci Artefix, otroški klub The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki Liebling Kreuzberg Cas v sliki, vreme Donavska princesa Neločljiv par, francoska komedija Tat, ameriški film; igrajo James Caan, James Belushi in drugi Mike Hammer Poročila; TisoC mojstrovin
	
» Avstrija 2	
	SP v nordijskih disciplinah, skoki
	Tisoč mojstrovin
	Vohuni na sodu smodnika, angleška komedija
	Suši ali hamburger
	SP v nordij. discipl.
	Družinske vezi, 2, del
	Kdo je kdo?, igra
	Regionalna poročila
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Domače reportaže
	Trailer
	Pozor, kultura!
	Dunajski operni ples 1993, prenos pustovanja
	Crazy Horse
	Poročila
OfO Hrvaška 1
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 66. del
	Poročila
	TV sola
	Ljubezenske zgodbe, 6. del mladin. serije
	Poročila Ko se svet vrti, 66. del
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko, ponov.
	Ono (It), ponovitev 3/4 dela am. nadaljev.
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Malavizija
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Pogled skozi okno
	Santa Barbara, 330. del am. nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Poslovni klub
	Zakaj te imam rad?
	Ekran brez okvirja
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Poročila
	Sanje brez meja
[M] Hrvaška 2
TV koledar
Sovražni rudnik, pon.
filma
Dnevnik 1
Brooklynski most, 7/11 del ameriške humoristične nadaljevanke
Ono (It), 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Moc in slava, 13., zadnji del športnega dokumentarnega filma Pepsi Dj Mag Horoskop
@ Madžarska
05.40 08.35
09.00
11.00 11.15
12.00
16.00
17.00
17.30
18.10
18.40
19.00 19.10 20(10
Dobro jutro Gez dan
Mali nepridiprav, ponovitev filma Igra
Your English Magazine Poročila
Popoldanski saldo Kupil bom to žensko, 158. del mehiške nad. Za menedžerje Svet denarja Večerna pravljica Za boljši jezik Gledališki dnevnik Dnevnik
Q Sosedje, 152. del
23.45
23.50
Aktualno
Kenny Vheeler, koncert
Dnevnik Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI
Vojne intrige in terorizem
Mali vojak, francoski črnobeli film režiserja Jeana - Luca Godarda
I »To je film generacije, ki obžaluje, da še ni imela dvajset let v Času, ko je nastopila španska državljanska vojna,« je o svojem filmu Mali vojak izjavil režiser Godard. Ob tem pa se avtor filma preko svojega junaka, ki razmišlja o vojni in agresiji, pa tudi o umetnosti in filozofiji, sploh ne izjasni,- kaj bi pravzaprav počel v tej vojni in za katero stran bi se opredelil.
Mladi dezerter iz alžirske vojne mora postati terorist, da lahko nekaznovano živi. Vendar mu je nekega dne tega dovolj. Odide v Ženevo, kjer j^a je polno različnih terorističnih organizacij.
Sledijo mu Arabci kot tudi Francozi. Spozna privlačno, a skrivnostno Rusinjo in se vanjo zaljubi. Med njima se splete zapleten, pa vendar iskren odnos. Veronica je rojena v Kopenhagnu, med vojno pa so ji vojaki ubili starše. Obremenjena s to težo in nezaupanjem na kakršnakoli vprašanja odgovarja neodločno, ali pa kar molči. Tudi Brunov položaj se zaplete. Ko bi moral znova ubijati, se upre. Čeprav ga mučijo, da bi izdajal, raje trpi, vendar ne zaradi takšnega ali drugačnega političnega prepričanja, temveč iz preprostega razloga, ker ne želi ugoditi nobeni od
političnih organizacij. Zanj so vse vojne le vojne različnih okusov in ne iskrenega prepričanja. Se bolj pa ga potre spoznanje, da njegova izvoljenka dela za FLN, ker verjame, da se imajo Al-žirci pravico boriti za svobodo, medtem ko on misli drugače.
S filmom Mali vojak je Godard ustvaril delo, ki je prežeto z razmišljanjem o sodobni civilizaciji. Čeprav je osnovna tema terorizem, Godard znova dokazuje, da je zvest svoji omiki in ži-vljenskim načelom.
Film je doživel premiero šele leta 1963, ker ga je dotlej francoska cenzura prepovedala.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.15	Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17.00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za,..; 21.05 Radijska igra; 21.40 In-termezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Nočni program.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10
Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi;16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17,50 Šport; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10,05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14,05 Izobraževalni program; 15,00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st..
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7,45
Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno...toplo... vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik -
19.30	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9,30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7,00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9,50 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja;
12.00	Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45

Klasika; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 11.45 Kantavtorji; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MePZ Podjuna iz Pliberka; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; Novoletni koncert v KD v Trstu 6.1.1992;
18.00	Radijska igra: Snubitev anno 91 (V. Moderndorffer);
18.30	Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 Cest la vie;
20.30	Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Partnerski magazin.
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovni tednik; 8,00 Novice;
9.00	Channel E; 9.30 Super Shop;
11.00	The Mix; 11,30 Travel Magazine; 12.00 Poslovne novice;
13.00	Film Europe; 13.30 Inside Edition; 14.00 Znanost; 14,30 Eco Record; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 The Rogues;
21.00	Inside Edition; 21.30 Media Television; 22.00 Novice; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Bye Bye Bra-zil (1980); 1.10 Media Europe, The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Dizni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street;
20.00	Andrevv Morton's Diana: Her True Story; 22.00 Murphy Brown; 22.30 GabrieLs Flre; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; : The Next Generation.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9,30 SP v bobu;
10.30	Sp v hitrostnem drsanju;
11.30	Aerobika; 12.00 Evrogoli;
13.00	SP v smučanju; 16.00 Tenis;
20.30	Evrogoli; 21.30 športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Tenis; smučanju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Košarka NBA; 8.30 Hokej na ledu; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Gillette VVorld Sports Special; 12.30 Hokej na ledu;
14.30	Monster Truck Challenge;
15.00	Nogomet; 17.00 Hokej na ledu; 18.30 Nogomet; 19.30 SP v dirkah na ledu; 20.30 Golf; 21.30 Boks; 23.30 Snooker; 1.30 Košarka.
MTV
8.00	Avvake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega;
18.00	MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20,00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk;
3.00	Yoi; 4.00 Nočni video,
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Dead Men Don't VVear Plaid;
13.00	They Ali Laughed; 15.00 End Of The Line; 17.00 Caddie Woodlawn; 19.00 Dead Men Don't VVear Plaid; 20.40 Enter-tainment Tonight; 21.00 Quigley Down Under; 23.00 The Perfect VVeapon; 0.25 Enemy Unseen; 2.05 The Rift; 3.25 Outcast; 5.00 Mačk The Knife.
MOVIE CHANNEL
7.00	Bikini Beach; 8,50 Ship of Fools; 11.20 The Talk of the Town; 13.20 On the VVaterfront; 15.10 The Chipmunk Adventure; 16.35 Little Norse Prince; 18.05 Another Time, Another Plače; 20.00 Co-lumbo: Death Nits The Jackpot;
22.00	Bird on a Wire; 24.00 Cru-soe; 1.35 Darkman; 3.15 Pete's Tillle; 5.00 Come Back, Little Sheeba,
PRC7
5.25	Serije: Fant z druge zvezde, 6.15 Vicki, 6.35 Risanke, 8.30 Parker Levvis, 9.00 Neizprosna, a prisrčna; 9.50 Globoki sen (krim., VB 1978); 11.40 Ulice San Francisca; 12.35 Show Billa Cosbyja;
13.05	Primeri Harryja Foxa; 13.55 Onstran Mombase (pust., VB 1956); 15,25 Neizprosna, a prisrčna; 16.20 Risanke; 18.05,Parker Lewis; 18.35 Show Billa Cosbyja;
19.05	Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Satan v belem (krim., ZDA 1983); 22.20 Tekmeca; 23.25 Barguero (vestern, ZDA 1969, i. Lee van Cleef); 1,15 Poročila; od 1.25 do 5,00: Serpico.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.15 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17,30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20.15 Oprosti mi; 21.15 SK-15; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Gottschalk; 24.00 Law and Order; 1.05 Nočni program: Strašno prijazna družina, 1,40 Kdo je šef?, 2,10 Hans Meiser, 3.05 Eksplozivno.
SATI
5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncemi, Sence strasti; 10.15 Pesem obide svet (glas., Nem. 1933); 11.55 Herr-mann; 12,25 Kolo sreče; 13.05 Zlata parada popevk; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5;
17.25	Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 21,15 Reševalci; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, reportaže; 23.35 Erotične fantazije; 0.40 Ohoho moški; 1.35 Trojica s štirimi pestmi; 2.25 Pregled programa, Videotext.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Obljuba Elmerja Jacksona (ZDA 1987); 9,30 Oprah Winfrey; 10.20 Mojstrski tat Hudson Hawk (ZDA 1991); 12,00 0137; 12.45 Šport; 12.50 Showbiz; 14.15 Očarljiv teč-než (kom,, ZDA 1990); 16.10 Rockvideo Girls; 17.10 Majhna smrt (dram., 1990, i. Isabella Ros-sellini); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Mississippi Masala (dram., ZDA 1991, i. Den-zel VVashington, Šarita Choudhury); 22.10 Prelomljena zaobljuba (krim., ZDA 1986, i. Tommy Lee Jones); 23,45 Let's Talk Sex.

24
Torek, 16. februarja 1993
VREME

EVROPA / VEČINOMA SUHO
včeRaj
r~|pod -20 JO** C°
.10/0 0°

0/10 C*_____110/20 C'
J20/30 C°
Jnad 30 C°
jasno
poloblačno
oblačno
nevihta
*
sneg
megla
DANES
topla
fronta
hladna
fronta
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega, nad južnim Sredozemljem pa območje nizkega zra-
čnega pritiska. Od severovzhoda doteka k nam še vedno hladen in bolj suh zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.03 in zašlo ob 17.30. Dan bo dolg 10 ur in 27 minut. Luna bo vzšla ob 03 uri 49 minut in zašla ob 12. uri 42 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI	
HIDROMETEOROLOŠKEGA	
ZAVODA SLOVENIJE		I
	
	
PO SVETU	
HELSINKI		0/0
OSLO		-2/-1
STOCKHOLM...	-1/5
K0BENHAVN...	2/4
MOSKVA		-22/-12
BERLIN		3/3
VARŠAVA		-3/2
LONDON		1/3
AMSTERDAM...	-1/0
BRUSELJ		-1/1
BONN		-2/3
FRANKFURT		-1/1
PARIZ		-3/8
DUNAJ		0/2
MUNCHEN.		-/-
ZURICH		-2/2
ŽENEVA		0/3
RIM		1/15
MILAN		-2/15
BEOGRAD		-2/0
NICA		5/14
BARCELONA...	3/15
BUKAREŠTA		-3/5
CARIGRAD		1/6
MADRID		-/12
LIZBONA		9/17
ATENE		7/13
LARNAKA		3/U
TUNIS		6/16
AL2IR..		6/18
MALTA		6/15
JERUZALEM		-3/5
KAIRO		-/15
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.13 najnižje 3 cm, ob 5.41 najvišje 24 cm, ob 13.06 najnižje 41 cm, ob 20.10 najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.22 najnižje -3 cm, ob 6.47 najvišje 28 cm, ob 13.44 najnižje 48 cm, ob 20.34 najvišje 31 cm.
ALPE-JADRAN / NA ZAHODU IN SEVERU DELNO JASNO, DRUGOD ZMERNO OBLAČNO
TEMPERATURE
VČERAJ	
OB 7. IN OB 13. URI	
LJUBLJANA		0/5
TRST		-/18
CELOVEC		-/1
BRNIK		-1/3
MARIBOR		0/3
CELJE		-2/3
NOVO MESTO	-1/1
NOVA GORICA	3/8
MUR. SOBOTA	0/1
PORTOROŽ		4/9
POSTOJNA		-2/2
IL. BISTRICA		0/3
KOČEVJE		-1/0
ČRNOMELJ		-1/3
SL. GRADEC...	-1/2
BOVEC		-6/5
RATEČE		-4/1
VOGEL		-9/-6
KREDARICA.... -	10/-11
VIDEM		-/8
GRADEC.		-/3
MONOŠTER		-/1
ZAGREB		1/2
REKA		2/7
V SLOVENIJI: Danes bo na Primorskem jasno, SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in ob drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, severnem Jadranu bo jasno, drugod delno Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do jasno z zmerno oblačnostjo. Na vzhodnem 4, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem Hrvaškem bo občasno še rahlo snežilo. Ob do 9° C.	Jadranu bo pihala burja.
'vi
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
F [
* *
pod 10% pod 5
4 4 **
10-30%	5-10 j
44* ***
30-50%	10-30
::
4444****
V SLOVENIJI: V sredo bo sprva delno jasno, burja na Primorskem bo ponehala. Popoldne se bo od severa pooblačilo, ponekod v notranjosti Slovenije bo zvečer rahlo snežilo,
OBETI: V noči na četrtek bo ponekod v notranjosti Slovenije rahlo snežilo. Čez dan se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo spet pihala zmerna burja.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka :
Ljubljana	82
Maribor	51
Celje	99
Trbovlje	136
Hrastnik	76
Zagorje
Šoštanj	36
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 104, Drava HE Dravograd: —; Sava Radovljica: 35, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 104, Sora Suha: 97, Ljubljanica Moste: 46, Savinja Laško: 91, Krka Podbočje: 76, Kolpa Radenci: 76, Soča Solkan: 171.
	X
	HOROSKOP Aleksandra Zorc Berce
	OVEN 21-3/20-4 : Domači oziroma družinski problemi vam bodo preprečili, da bi se zvečer udeležili poslovnega sestanka in srečanja s sodelavci. Od zmenka ste veliko pričakovali.
irf	BIK 214/20-5 : Po večinoma puščobnem dnevu ne boste razpoloženi za zabavno družbo, ki se bo zvečer naključno zbrala. Danes se raje omejite od sorodnikov, sosedov in izzivalnih pogovorov.
M	DVOJČKA 21-5/21-6 : Spodbuden dan, Čeprav zelo nestabilen. RdeCa luC se vam je prižgala na finančnem področju. Ne tvegajte, saj lahko zapravite lep del skupnega premoženja.
*	RAK 22-6/22-7 : Grob preobrat v službi bo razlog za indicent, ki pa vam bo jasno pokazal, da ste sanjali 0 nečem, kar se nikoli ne more uresničiti. Sprijaznite se ali zamenjajte službo!
M	LEV 23-7/23-8 : Ce so bile kakršnekoli težave v službi, jih bodo današnji ugodni vplivi razpršili. Pazite pa, da vas ne zavede skrivnost, ki vam jo bo nekdo zaupal.
AL	DEVICA 24-8/22-9 : Dan s čustvenim predznakom. Ali nimate pravega občutka za primeren Cas ali pa so ljudje v vaši okolici preobčutljivi? Ne zapravljajte dragocenega Časa za razlago.
sn	TEHTNICA 23-9/22-10: Nasprotje med domačimi oziroma družinskimi interesi in poslovnimi zadevami bo tema današnje vroče debate. Ce si boste dovolili take izbruhe, ne boste ničesar razrešili.
c*	ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Novice niso dobre, ampak take, ki v ljudeh povzročijo, da burni reakciji sledijo izbruhi jeze. Cas prav gotovo ni primeren za izzivalne teme.
	STRELEC 23-11/21-12 : Ce obstaja kakšna zažigalna vrvica znotraj vaših finančnih zadev, ki so povezane tudi z drugimi ljudmi, bodite prepričani, da jo bo danes‘nekdo prižgal.
M	KOZOROG 22-12/20-1 : Danes vas partner ali sostanovalec prav gotovo ne bo pustil Cisto pri miru. Pravzaprav boste doživeli ravno nasprotno - pritožbe bodo kar deževale.
kkk	VODNAR 21-1/19-2 : V službi se boste pomenkovali 0 popolnoma zasebnih zadevah in misli nikakor ne boste mogli preusmeriti na delo. Na srečo pa vas tokrat ne bodo opazili.
<*M Mit	RIBI 20-2/20-3 : Zelo spotakljive in občutljive so vaše zveze v tem trenutku. Nerazumevanje lahko zelo hibo preraste znosne okvire; ce ne boste zelo previdni, se boste tudi danes znašli v ringu.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
0
X
Jk
*
ZASTOJI
ZAPRTA
CESTA
POPRAVILA NA CESTIŠČU
999
1
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
ŠPORTNA
PRIREDITEV
GOSTA
MEGLA
BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Na območju Novega Mesta ter Krškega so ceste mokre ter spolzke, prav take so tudi ponekod na območju Maribora in Ljubljane. Drugod po Sloveniji pa so ceste suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče ter brez večjih zastojev.
Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope		....-/20	Cimolais			7-	Podklošter			735
Vrhe			7-	Claut			•/■	Bad Kleinkirchheim ...20/50	
Lontovž			-/-	Piancavallo		.20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Žabnice/Ovčja vas.		7-	Sloveniji Plajberk		750
Rogla		.30/40	Raibl			7-	Dobrač			730
Kanin		.,..-/90	Forni Avoltri			Nassfeld/Mokrine „60/80	
Cerkno		....-/30	Forni di Sopra		.25/45	Spittal/Goldeck Heiligenblut			5/55
Soriška planina....		7-	Paluzza-Timau		.20/30		„20/140
Vogel		....-/30	Paularo			Katschberg		...,60/80
Kobla		....-/20	Pontebba		.40/40	Koralpe/Golica.		-/30
MariPorsko Pohorje..-/40		Pradibosco		„30/60	Kotschach/Mauthen		20/30
Kranjska gora		....-/15	Prato Carnico			■/■	Mallnitz		„10/150
Pokljuka			7-	Zoncolan		„10/40	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice		7-	Sauris		....5/10	Arlberg		„35/330
Prvine			7-	Sella Chianzutan.		■/■	Seefeld		....20/70
Jezersko			7-	Nevejsko sedlo		„20/80	Kitzbuhel		....10/75
Ulovka			7-	Višarje	 VENETO	„35/60	Obertauern		120/220
Krvavec			7-			Zeli am See		„20/100
Črni vrh			7-	Sappada		„20/80	Schladming/Planai .10/100	
V VEDNOST
Predpisi o varstvu zraka
V Sloveniji najdlje in najpogosteje merimo imisij-ske koncentracije žveplovega dioksida in dima, v zadnjih letih pa Se dušikovih oksidov ozona. Dušikovi oksidi so izraženi kot dušikov dioksid. Zato si podrobneje poglejmo predpisane vrednosti imisij-skih koncentracij žveplovega dioksida. Za mestna in industrijska območja so predpisane naslednje mejne imisijske koncentracije (MIK), podane v mikrogramih na kubični meter za različne čase merjenja:
snov	čas merjenja
1 leto 24 ur 8 ur 1 ura
žveplov dioksid (SO2)	50	125	-	350
dušikov dioksid (NO2)	40	100	-	200
ozon (O2)	-	-	200	150
dim	50	125
Za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja so predpisane strožje mejne imisijske koncentracije (MIK), podane v mikrogramih na kubični meter za različne čase merjenja:
snov	čas merjenja
1 leto veg. doba 24 ur 4 ure 1 ura
žveplov dioksid 30	-	100
dušikov dioksid 30	-	95
ozon	-	60	65	200
Imisijski odlok je razmeroma nov dokument. Nastal je na podlagi smernic Svetovne zdravstvene organizacije, mejne imisijske koncentracije, ki se nanašajo na žveplov dioksid, dim, lebdeče delce in svinec, pa so usklajene z vrednostmi iz smernic Evropske skupnosti. V mnogih krajih so se koncentracije v zadnjih nekaj zimah močno približale ali pa celo spustile pod MIK. Delno so k temu prispevale milejše zime, pozna pa se tudi načrtno uvajanje čistejših goriv in pritisk javnosti, ki resno upošteva zapisane norme.
Tone Planinšek